I pilili   i m \ o->. i J   I.j u d o v i i Stiusn.v
S$0
KAMNIK.
Zemljepisno - zgodovinski opis.
Sestavil
V Ljubljani 1894.
I zd ;i I   i 11   s. :\ 1 < 1 x i 1   L. j 11 ti o v i t Silnsn.v I iskula lj»  pl. Klcimu:iyr in Ped, Hftmberg,
35043
Predgovor.
Učitelji nekaterih okrajev so izdali zem-ljepisno-zgodovinske opise svojih šol. Tudi učitelji kamniškega okraja — spoznavši veliko korist takih opisov za šolo — nočejo zaostati. Zaradi raznih zaprek pa se more izdati sedaj samo opis Kamnika. Ker dobre slike kot učilo mnogokrat bolje služijo, kakor najboljši opisi, hvaležni moramo biti tvrdki Ig. pL Kleinmayr fl F.Bamberg, daje prepustila v ta namen slike iz knjige «Im Gebiete der Steiner Bahn».
Da se pa razvidi, kako dične pisatelje je imel in ima Kamnik, sprejelo se je nekoliko Kamnik zadevajOČih spisov od kamniških pisateljev: Josipa Benkoviča, .Inioiia Medveda in "Josipa Ogrinca.
m
Končno se iskreno zahvalim muzejskemu arhivarju, preč. g. Anionu Koblarju, cla mi je blagovolil pregledati to knjižico, pomagal pri iskanju in tolmačenju za kam niško zgodovino važnih listin iz muzejskega arhiva ter odstopil prepis regestov farnega arhiva v Kamniku; kanoniku in dekanu preč. g. Janezu Oblaku in katehetu deške šole preč. o. Teodoriku Murnu, da sta izvolila pomagati pri sestavljanju zgodovine fare, oziroma samostana. Hvaležno moram tudi omeniti, da sta mi gospoda župan Josip Močnik in predsednik meščanske- korporacije Avgust Terpinec brez pridržka odprla v varstvo izročena arhiva.
Pisatelj.
w
Netiskani viri.
Deželni arhiv v Rudolfinumu. Pri iskanju in tolmačenju za kamniško zgodovino važnih listin mi je izvolil pomagati preč. g. arhivar Anton Koblar, kateri mi je dal tudi prepis regestov farnega arhiva kamniškega.
Mestni arhiv. Pod tem imenom se razumeta dva arhiva, namreč arhiv kamniške občine in arhiv meščanske korporacije. Ker sta pa nastala pred nekoliko desetletji iz jednega arhiva in ker ima arhiv kamniške občim: le malo starih listin, obdržal sem prvotno ime.
Stare listine. Iz kamniškega mestnega arhiva se je pogubilo mnogo starih listin, zato jih je pisatelj pridno iskal po mestu. Zasledil jih je mnogo. Največ jih imata gg. nadučitelj Jernej Cenčič in posestnik L u k a lier-gant.
Ustno sporočilo. To stoletje zadevajočih listin je v arhivih prav malo, tako o Francozih ni niti jedne. Zato sem se moral naslanjati na ustna sporočila. Največ sem izvedel pd deda župana g. Andreja Mejača ml. v Komendi, gg. Frančiška Ekslerja, Janeza Hudobi v ni k a, Gregorja S baba j ne in Josipa Steleta in gospe Marije Cerarjeve v Kamniku.
Obseg.
S Iran
I. Zemljepisni obraz.......... 1
II. Zgodovina mesta.
1. Zgodovina mesta v srednjem veku    ... 1 9
2. Zgodovina mesta v 16., 17. in 18. stoletju . 29
3. Kamniški meščani v preteklih stoletjih
a) Meščani............ 36
b) Mestni zbor, njega izvolitev in posli .   . 38
c) Mestno sodišče......... 44
d) Deželno sodišče......... 48
4. Francozi v Kamniku......... 51
5. Zgodovina mesta v 19. stoletju..... 55
6. Zgodovina meščanske korporacije .... 57
7. Sodniki, župani in predsedniki meščanske korporacije............ 61
III. Zgodovina fare in cerkva,.
1. Zgodovina fare........... 67
2. Zgodovina frančiškanskega samostana        . 86
3. Zgi m lovina mekinskega samostana .... 92
4. Zgodovina   špitala,   bratovščin   in drugih
ustanov............. 98
\ n
Stran
IV. Zgodovina šole.
1. Zgodovina šole v minolih stoletjih
a) Zgodovina ljudske šole....... I<>7
b) Obrtni razred.......... 112
c) Krajni šolski nadzorniki...... 11 i
d) Vzdrževanje šole
a) Uo.iteljstvo.......... 121.
(j) Drugi stroški......... 122
e) Uradni spisi........... 125
2. Zgodovina šole v tem stoletju
a) Zgodovina deške šole....... 127
b) Zgodovina dekliške šole...... 130
V. Pravljice in pripovedke.
1. Kamniško jezero.......... 186
2. Druge- pripovedke.......... 146
VI. Glasoviti Kamničani.
1. Henrik Kamniški.......... 155
2. Osterman Kamniški......... 155
3. Jakob Škcrl............ 156
4. Oton Spruk............ 156
5. Jurij Japelj............ 156
6. Janez Nep. Žlakar.......... 15S
7. Jakob Frančišek Zupan........ 161
8. Josip Ogrinec........... 170
9. Dr. Maksimilijan Samec........ 171
Dodatek. Prisega iz 18. stoletja...... 175
L
Zemljepisni obraz.
Mali Grad. skupina, leži v tesni nara-
vni kotlini mesto Kamnik.1
1 Po -Kamnik   spisal J. la-nkovič v 'Dom iti Svet 1892, str. 517, 554.
3
i
Pred leti že je pisal dober poznavatelj slovenske zemlje: < Kamnik je vreden, da se imenuje biser naše <Iom<>vine», in nekdo drugi sodi: < Bled in Kamnik" sta bisera Kranjska >. In res ni miii)«ii krajev v Sloveniji, ki bi se, bodisi v prirodni krasoti, boelisi v slavi svoje zgodovine, mogli kosati s Kamnikom.
Na severu <v dnu zad stoje snežnikov velikani : Grintovee, Riuka, Ih'ana, Skuta, Planjava, Ostrna itd., ki mogočno dvigajo gole glave proti višnjevemu nebu; spredaj na jug se siri plodna ravan tje do b<-le Ljubljane in do starega Kranja, porastena z bujno travo in zlatim žitom. Na vshodu je zavarovano mesto s strmo gorostasno pečino, iznad katere gleda v dolino siva razvalina i Starega Gradu»; na zahodni strani pa se dviga nizek holm, porasten čez in čez s krasnim zelenjem. Iz srede mesta, itak tesno omejenega, kipi v zrak kamenit hribček, na čegar vrhu se beli prijazna, starodavna cerkvica. V tesni strugi tik mesta pa skaklja izpod belih snežnikov planinska hči Bistrica, bistra kakor ribje oko, ter napaja, združivši se uprav pri mestu z Nevljico, polja in livade tje do deroče Save.
Mesto ima štiri predmestja! Sutino, Novi Trg, Graben in Pod goro. Sredi mesta je prostoren trg, tik njega stoji ljudska šola in nekoliko dalje na sever mestna hiša za urade, nekdanji dvorec mekinskega samostana. Kratka ulica veže trg S frančiškanskim samostanom.
Visoki klanec, kateri je stal med mestom in Sutino, znižali so meščani zdatno 1. 1882. po naporu tedanjega župana dr. Maksa Samca, Na Sutini stoji lična farna cerkev, posvečena brezmadežnemu spočetju Marije Device.
S klanca, ker mejita mesto in predmestje Šuti na, vodi steza v breg na vzhod in na zahod. Na vzhodu se dviga nekako sredi mesta skalovit in zanimiv holm Mali Grad; na zahodu pa se v/diguje polagoma iz planote zelen hribček Zale.
Vrhu Malega Gradu je majhna, bujno zelena planjava. V senci košatih, širokovejnatih lip, ki todi rasttS — vidi ogledovalec najlepši1 zabavišče. Pristopen je Mali Grad le od ene strani, s klanca gori, sicer ga obdajajo na okoli navpične, visoke stene, iz katerih sem ter tje šiloma rije skromno grmičevje in zelen bršlin. Tik ob skalnem robu kipi v nebo starodavna romanska cerkev s tremi kapelami, ki stoje druga vrhu druge. Kar le pogledaš v tem svetišču, vse te spominja na silo davno preteklost, namreč oblika kapel, stopnic, altarji, slike itd. Velezanimiva je slika štirinajstih pomočnikov v sili iz 1. 1415., katera se je pred par leti nekoliko pokazala izza cerkvenega beleža.
Na drugem koncu holma stoji na neznatnem višku razvalina Starega Gradu.
Na zahodno stran pelje s klanca pot na Žale, rahlo vznesen hrib, ravno nasproti Malega Gradu.  Na tesni planoti tu gori stoji 1. 1675.
s
posvečena, cerkev sv. Jočifti, okrog katere se širi mestno pokopališče. Od cerkve dalje se vije pot v hrib ob misijonskih postajah It kapeli na Kalvarija.
Na žalskem hribu je stal nekdaj močan grad, v katerem so stanovali gospodje Žalski («dic 1 Icrrcn. van Sallenberg*}. Iz gradu je vodil podzemeljski rov v mesto. Ko so 1. 1890. meseca noVefnbra kopali pod Žalami predor za železnico, zasledili so ta rov.
Na jugu od Zal si' dviga na levo pri vhodu v mesto na strmem višku veličastni grad Za priče, sedaj last znane rodbine viteza Scluicida. V 16. stoletju so gospodovali v njem Lambergerji, ki so bili glavni zaščitniki krivoverstva v mestu.
Koncem Sutinc, skoro pod Zapričam i, stoji kamniški kolodvor. Nekoliko dalje proti jugu, nad okrajno cesto v Kranj, se vije dolga vas Podgorje, sredi med zelenim hribom in plodnim poljem. Koncem podgorskega hriba stoji grad A//';, last barona Otona Apfaltrcrna.
Na vzhod straži kamniško mesto visoka, strma, skalovita gora Stari Grad ali Kamnik (Obcrstcin). Ko bi mogle govoriti orjaške razvaline, ki se dvigajo, kakor bi bile okamenele, že stoletja vrhu te višave izza zelenih smerek in bukev, povedale bi nam marsikaj iz sive starodavnosti o oholi gospodi, ki še j'1 todi šopirila in o slavnih činih naših slovenskih orjakov. Lastniki gradu so bili v 13. .stoletji grofje Ortcn-
eurgt'i pozneje Galleubcrgi, Celjani, Turjačani in drugi plemiči. L. 1572. je ubila strela jedno hčer tedanjemu grofu Ahaciju Thurnu, ki se je radi tega preselil v novosezidani grad Kri i. Na Starem Gradu je stala nekdaj grajska kapela svetega Janeza Krstnika; v prejšnjih stoletjih je imela svojega kapelana. Zadnjič se je darovala sv. maša v tej kapeli leta 1749.
Uprav na vznožju Starega Gradu, na levem bregu Bistrice, sta dve predmestji : proti jugu Novi Trg, proti severu Podgora. Pri Podgori se izliva v Bistrico Nevljica, precej velik potok, ki priteka iz tuhinjske doline.
Tam v kotu, kjer priteka Nevljica k Bistrici, prirejen je krasen park s kopališčem, ki je sedaj mnogoobiskovano zdravišče po Kneippovi metodi. Lastnik teh umetnih nasadov' in poslopij \r Alojzij Tras"nikar, veleposestnik v Mekinah.
Na severni strani mesta leži predmestje Graben; tu je cvetela nekdaj žrebljarija. Koncem Grabna stoji velika cesarska tvornica za smodnik, zidana leta 1853. Smodnikarni nasproti stoji na levem bregu Prašnikarjeva tvornica za cement, katerega izvažajo mnogo v daljne kraje.
Bar streljajev dalje stoji pod temnozelenim gozdom staroslavni mekiuski samostan s prostorno cerkvijo. Samostansko poslopje je sedaj last barona Apfaltrema.
Kakih deset minut od Mckin za gozdom leži sosedna starodavna fara Nevlje. Od tod se gre
po okrajni cesti (leta 1822. dovršeni) v ozko, tiho tuhinjsko dolino, ki se razteza tje do štajerske meje in ima v 51. vaseh okolo 6000 prebivalcev.
Jedno uro nad Kamnikom, uprav v vznožju planin, leži vas Stranje ----- «kamniška Švica >. Pri vasi Stahovici se cesta deli : jedna gre skozi Crno in čez Cruilcc v Gornji grad na Štajersko, druga pa k izvirku Bistrice. Nad Crno stoji visoko gori na planini starodavna romarska cerkev sv. Primoža in še nekoliko više manjša cerkev svetega Petra.
Jako prijetna je pot v romantično bistriško dolino. Pot je primeroma dovolj gladka, le sem-tertje nekoliko napeta, Pri izvirku Bistrice se ozka dolina nekoliko razširi. Tu stoji par koč za izletnike, ki v zadnji dobi mnogobrojno obiskujejo ta kraj. Bistrica, mrzla kakor led, izvira med velikimi skalami iz mnogih votlin. Blizu izvirka pada Bistrica iz globoke, tesne struge nekaj metrov globoko v krasnem slapu. L. 1564. je prišel avstrijski nadvojvoda Karol II. k izvirku Bistrice in je v spomin nato pustil tam kamenito ploščo s tem-le zlatim napisom:
AN NO 1564. J)IE 29. APRILIS CAR L. ARCHIDUX AUSTRIAE MIC PRANSIT.i
1 To je : beta 1,564., dne 29.aprila je Karol, avstrijski nadvojvoda, tukaj kosil.
Pred nekaj leti so pastirji zagnali ploščo v vodo, in poslej je ni bilo več videti.
Od izvirka Bistrice je krasen pogled na visoke skalne orjake : Planjavo, Brano, Rinko itd., katere gleda oko neposredno pred seboj. Z njih vrhov ima planinec krasen razgled na Kranjsko, tje do Triglava, HruŠicc in Nanosa ter na Štajersko v divno Solčavsko dolino in na Pohotji Uprav pod Sedlom pa šumi po skalovju neznatna vodica, ki dela 130 metrov visoki sla]) Rinko.
Ogledali smo si površno prirodne zanimivosti kamniškega mesta in njega najbližje okolice. Dobro je označil krasoto tega kraja prof. Kichtcr že leta 1818., in to velja v denašnjih dneh mnogo bolj. Piše namreč: Z Malega (jradu vidimo v tem zemskem kotu majhen svet, kjer dobimo v mali meri vse, kar sicer svet kaže na velikem prostoru, in kjer um nehote opaža velika poglavja človeškega dejanja in nehanja V Stoletjih. Kotel, katerega si je izdolbla Bistrica, predno si je prodrla pot v dolino, krog in krog obdan z divnimi, zelenimi holmi, iznad katerih prijazne hiše božje poleg grajskih razvalin gledajo na delovanje v mestecu, v daljavi bistriška dolina, ki se vije globoki) v apnene gore, sv. Primož, Mekine v bližini vse to razvito h krati pred našimi očmi, zaziblje nam domišljijo v prijetne sanje. V mislih vidimo prve stanovalce tega kraja, kako se naseljujejo po kopnih višavah okrog jezera; vidimo, kako mogotci zidajo ne-
to
dbstppne gradove, grozeče slabotnim dolincem; gledamo, kako pobožni srednji vek ustanavlja in zida cerkve in samostane ter s tem javlja svojo vero v Onega, ki hodi v veličastnih oblakih čez hrib in dol ; zremo, kako množe in širijo občine, vspenjaje se z marljivostjo do mestnih pravic in skromnega blagostanja; ob kratkem: tu vidimo celi razvoj tukajšnjega življenja v stoletjih Od živinoreji1 do poljedelstva in obrtstva v pokorščini do mogotcev na gorah, v veri na Vsemogočega nad gorami; vidimo tudi promet domačih izdelkov s tujimi, med malim in širnim svetom, in poveličujemo previdnost Onega, ki vse tako modro vlada in vodi k blaginji >.
V resnici toliko prirodnih krasot, toliko ča-stitili starin, toliko mogočnosti v enoti in enote v mnogoličnosti, toliko neprisiljene prijetnosti in preproste zabave v tako ozkem okviru ne najdeš daleč na okoli. Potrtega duha te razve-druje neizčrpni zaklad kamniškega bajeslovja. Bajke o jezeru, o ajdovskem templju na Malem Gradu, o enodkem maliku v njem, o zmaju v bistriški dolini, o junaku Vrtomiru, o zakleti Veroniki itd. še sedaj žive med starimi ljudmi, a žal, s sedanjim rodom izginejo menda za vselej v morje pozabljivosti. Cisti, sveži planinski zrak miri razdražene živce in krepi bolehno telo. V to svrho imaš kopico prijaznih sprehajališč na vsi' strani : proti Stranjam, Mekinam, Ncv-Ijam, na Stari Urad, na Mali (Irad, po kam-
niskom polju na južni strani, na Žale, proti T/i-njicam itd.
Tnnjicc so sicer neznatna, a po hribih in doleh razpršena vas pičlo uro od Kamnika na zahod. Vrhu zelenega holma se dviga krasna farna cerkev, posvečena sv. Ani. Sezidal jo je leta 1762. slavni blagodarnik slovenski Peter Pavel Glavar, Cerkev je pristna središčna stavba, zdelana popolnem po vzorcu cerkve sv. Neže v Rimu. Zanimivo je, da se s tega holma, ki je primeroma jako nizek, vidi na razne strani do 70 cerkvic po hribih in dolinah.
Med sprehajališči se odlikujeta zlasti gozd za Za/>n'tami z Vrtaljco in mekinski gozd, ki je preprežen sem ter tje z vabljivimi stezicami.
Glede na tolike prijetnosti in vabljivosti kamniškega mesta z okolico vred ni se nam čuditi, da prihaja leto za letom o poletni dobi več in več gostov v ta divni kraj. Kamnik v zadnjih letih kar tekoma napreduje v svojem razvoju, zlasti od leta 1883. sem, ko gaje svetli cesar sam počastil s svojim obiskom. Leta 1888. so otvorili nov vodovod, ki preskrbljuje mesto z zdravo pitno vodo.
Prebivalcev šteje občina 2368, ki so do malega vsi Slovenci. Davijo se večinoma s poljedelstvom; mnogo je rokodelcev in obrtnikov. Svoje dni so sloveli kamniški ircbljarji, krznarji in usnjarji, katerih blago so poznali Lahi in Nemci, a ta slava je že davno odevetela.
Z;ipricc
Za večno blaginjo Kamničanov skrbi župnik-dekan z duhovnimi pomočniki, vlado zastopa okrajni glavar, mir in red pa vzdržuje okrajni sodnik. Za izobraževanje mladine se trudi ljudska šola, štirirazredna deška in trorazredna dekliška. S prvo je zvezana obrtno-nadaljcvalna šola.
Narodno zavest budi čitalnica, ustanovljena leta 1868. bili so časi, ko je godel meščanom nekov «Leseverein >; sedaj o tem ni več duha ne sluha, tem mileje pa done glasovi <Lire», pevskega društva. O probujeni narodni zavesti
pričata podružnici sv. Cirila in Metoda, moška in ženska, ki vrlo delujeta v prid slovenskemu šolstvu.
Kamniška železnica, ki je že davno drdrala na papirju, prižvižgala je 28. januvarja 1891 res v celi svoji podobi po pristni železni cesti v Kamnik. Sedaj smejo gojiti Kamničani veselo nado, da nastopi mestu nova doba, doba napredka in cvetu. In ta nada jih izvestno ne bo varala, ako se bodo zavedali vselej svoje naloge ter delovali zložno za večno in časno srečo.»
Poglejmo še slednjič, kako je dični Jožef Ogrinec opisal Kamničane v letopisu < Slovenske Matice* leta 1870: «Kamničanje so krepki in zdravi po naturi in duhu kakor nravi na, kamenita podlaga pod njimi. Njih poglavitni živelj jim je neutrujena roka. Delajo radi in pridno od zgodnjega jutra do poznega večera. Večina meščanov sama s svojimi rokami in z dobrim vspehom tovori kako obrtnijo ali rokodelstvo, katero sin prevzame po očetti. Tako je v Kamniku veliko posebno izvrstnih strojarjev. Veliko se jih peča s trgovino in kupčijo in marsikateri pa tudi še zunaj mesta ponosno hiteva za plugom in sevnico za brazdo.
Pri tem dospe ta in ta Kamničan do prav znatnega premoženja, da so nekateri tu, ki računijo na sto tisuče! To je toliko častneje, ker si ne pomagajo kot megleni vrtoglavci po prekanjenih špekulacijah na tako hvalevredno blagostanje, ampak zmerom le bolj se svojo umno kakor učeno glavo,
M
Tudi jc v Kamniku že do dobrega prodrla prava zavest, da posihmal velja računiti s terjatvami in pridobitvami novega časa, kateremu je gaslo: Napredek v vsem! Le redko kdo hoče še ostati kamniški <purgar po starem kopitu; vsi drugi željno stopajo naprej, radi družeč se okoli narodnega zavoda, kakoršni danes ta dan že do malega po vseh mestih, trgih in veliko vaseh slovenskih obetajo in zares prinašajo obilo blažega sadu povsod, kjerkoli se spoznava njih jako važni pomen, pa spolnujo njih lepi in koristni namen. Čitalnica kamniška namreč vspeŠno napreduje svojim udom v lepem številu velikrat na vedro razveseljevanje, vedno pa na blago korist. Ona zlasti je tisti narodov glas, ki v mirnem zatišji dan na dan razodeva, kaj treba, da tudi mi dosežemo svoje pravice, ona, ki neprenehoma opominja, da »kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti '
M' I i ur Smodnišnica
II.
Zgodovina mesta.
1. Zgodovina mesta v srednjem veku.
ime je dobilo mesto Kamnik od kamenitih tal. Kdaj se je pa sezidalo, nam zgodovina ne pove ničesar. Pač pa je bil Kamnik že v 13. stoletju /namenit kraj in obdarovan z meščanskimi pravicami. Prva listina, ki omenja Kamnik (Steine), podpisana je Z letnico
1061 f1 vendar ni gotovo, da bi bil to naš Kamnik.
V 12. stoletju je bil trg Kamnik lastnina grofov Weimar-Orlamunde-Istrta. Zofija, hči grota Poppa III. (umrl med 1. 1141.—1144.), se je poročila z Bertoklom II. Andechsom, isterskim vojvodo, in mu prinesla med drugimi alodi trg Kamnik, Start Grad, Mali Grad in Mekine.8 L. 1205. je potrdil llertold, vojvoda isterski, zajčkemu samostanu dar, kateri mu je bil poklonil njegov cjče, mejni grof Bcriold, med drugim slobodno prevažanje skozi trg Kamnik («in foro suo Strin»)3. Tudi isterski vojvode ne pozabijo Kamnika. Podelijo mu namreč meščanske pravice. Ker se bere v listini 1. 1229. «meščani kamniška >, zgodilo se je tedaj to med 1. 1207, do 1229.4
Kamnik je torej dobil mestne pravice jedno prvih med kranjskimi mesti.
Mesto je imelo že pred 1. 1228. spita/, kateremu je bila prizidana pozneje kapelica sv. Sig-munda. Vstanovili so ga oglejski patrijarh Bertold in brata njegova Oton Metanski in Henrik, isterski mejni grof. K tej ustanovi je mnogo pripomogel kamniški župnik Henrik. Isti patri-
1 Schumi, Archiv I. 165; Urk. B, I, 49. • Schumi, ibid. T. 230,
3 Parapat, Doneski k zgodovini kranjskih mest (Letopis Matice 1876), 126.
4 Schumi, Urkuiulcn- und Re^estenbuch, II, 52,
jarh je povzdignil tudi cerkev naše ljube Gospe na Sutini v glavno farno cerkev.1
L. 1241. je bival v Kamniku poslednji ba-benberški vojvoda Friderik poročen z Nežo, sestro vojvode Otona 11. Meranskega kakor svedoči listina v turjaškem gradu, veleča: «Acta sunt haec in villa Perau prOpe Stein (Perovo pri Kamniku) existente tunc in Stein Dom. Fri-derico illustri Ducc Austriae>.a Isti je vstanovil tu svoje grofovsko sodišče, katero je delovalo še pozneje.3 Po njegovi smrti se je 1. 1248. Neba poročila z Ulrikom, starejim sinom Bernarda, koroškega vojvode, ter mu prinesla, ker je njen brat vojvoda Oton II. Mcranski umrl istega leta brez potomcev, med drugimi alodi tudi Kamnik. Ulrik je tedaj gospodoval Kamniku do smrti, t. j. do 27. okt. 1269.* Po smrti Ulrikovi je bil gospodar kranjski njegov brat Filip, ki je bil izvoljen oglejskim patrijarhom. Toda češki kralj Otaker se je polastil njegove dedščine, pridii z vojsko na Kranjsko, z naskokom vzel Ljubljano, Kostanjevico in Kamnik. Ker je Otaker dne 24. nov. 1270. stal pri Sti-čini in dne 6. dec. bival že v Belaku, tedaj dolgo pot do Ljubljane skozi  Kranj in Fužine
1 Schumi, ibid. II. 59.
1 Parapat, Ibid. 127. Schumi, Archiv I. 258.
Schumi, Archiv T. 36, 204, 258. 4 Šuklje, Avstrijsko medvladje (Spomenik o šeststo-letnici), 37.
premeril v 12. dneh, ni prav verjetno, da seje njegova vojska v stran spustila in naskočila Kamnik. Mogoče, da je to storil le kak oddelek'. Gotovo pa je, da je Otaker bil v Kamniku naslednje leto, in sicer imamo od dne 1. oktobra 1271. pismo, ki pravi, da je bil Otaker *m Kanmick-*, tedaj je bilo slovensko ime že takrat v rabi tudi v pisavi.1
Da je bil Kamnik že v 13. stoletju /namenit kraj, razvidimo i/, tega, da so ga radi vladarji pohajali ter se delj časa tu mudili. Razven vojvode Friderika II. in češkega kralja Otakerja II. so bivali tu 1. 1250., 1260. in 1263. vojvoda Ulrik in 1.1258. njegova soproga Neša.% Posebno je bil priljubljen Kamnik- oglejskemu patrijarhu Bertoldu, kateri je povzdignil cerkev na Sutini v farno cerkev in bil soustanovitelj špi-tala. Obiskal ga je večkrat bodi-si v družbi svojih bratov, isterskih vojvod, bodi si sam, tako 1. 1229., 1232., 1239., 1240., 1246., 1250.3
Mesto je bilo obdano že v 13. stoletju z močnim obzidjem, katero je imelo 4 vrata, namreč: proti Sutini < šutenska vrata*, zadaj za trgom pri mesnicah <bričevska vrata >, tretja proti Grabnu in četrta proti mostu. Zunaj mestnega
1 Parapat, i 1 »iti. 127.
- Schumi, Urkunden- umi Regestenbuch. II, 214, 253, 2(12.
:t Schumi, tbid. 49, 59, so, B2, 103.
obzidja jc bilo že takrat predmestje Šutina, morda tudi predmestji  Graben in Novi Trg.1
Trgovina in obrt sta se v 14. stoletju prav hitro razcvitala, Kamničani so kupčevali že pred 1. 1321. s Furlanijo in Beneškim. Patrijarh Pogon je podpiral to trgovino.2 A tudi vojvode so obdarovali mesto z raznimi za blagostanje in razvitek mesta neprecenljivimi privilegiji Podpirali so obrt in trgovino ter meščanom dali več prostosti. Zaukazali so namreč, da sme Kamničane samo njih sodnik" soditi.
Že 1. 1301. in 1. 1303. in 1. 1304. so imeli Kamničani sodnika Jakoba,'A a 1. 1362. je podelil avstrijski vojvoda Rudolf sodniku Marku pravico meščane soditi.* To pravico so vladarji večkrat potrdili, tako je 1. 1382. zaukazal vojvoda Leopold, da ne sme kamniških meščanov nikdo drugi soditi, njego njih mestni sodnik. Isto je potrdil 1. 1396. vojvoda Viljem 1. 1444., 1447".; 1454. in 1460. cesar Friderik 11L, a 1. 1493. Cesar Maksimilijan ki je bil I. 1499. v Kamniku 15 1. 1539. cesar Ferdinand /., 1. 1572. nadvojvoda Karal, I. 1618. cesar Ferdinand M., 1. 1637. cesar Ferdinand III. in 1. 1838. avstrijski
1 Valvasor, Ehre des Herzogthums Krain. XI, 543. - Dimitz: Geschichte von Krain I, 216. B Schumi, Archiv. H. 25S, 263, 265. 4 Mestni arhiv. Pdrapat, ibid. 129. 8 Deželni arhiv v Rudollinumu 54 2.
Gotlšlti reliefi iz bivšega rotovža
cesar Ferdinand J.1 Cesar Friderik IV. pa je dal mestu I. 1489. celo pravico izganjanja in krvave sodbe za svoj sodni okraj.3
Da se je pa Kamnik tako razširil, da so bili vsi prostori v mestu in zunaj mesta s hišami posejani, povzročil je veliko privilegij cesarja Friderika IV. od 1. 1478. V tem letu je namreč dat cesar Kamničanom pravico, da smejo vzpre-jemati v mestno zidovje tudi s kmetov pobegle ljudi. Nihče ni mogel takih ljudij od meščanov terjati; komur se je posrečilo mestno obzidje doseči in prestopiti prag mestnih vrat, je bil prost in nihče ni smel prašati po njem.14
Mesto je najbolj cvetelo in bilo najbolj obljudeno v 15. stoletju. Dospelo je takrat do vrhunca svoje mogočnosti. Trgovina in obrt sta vedno bolj in bolj cvetela. Dane privilegije so
' Potrdila cesarju Friderika IV. od 1, 1460, cesarja Maksimilijana, cesarja Ferdinanda I., cesarja Ferdinanda II., Ferdinanda III. in Ferdinanda 1. v originalu na pergamentu v mestnem arhivu.
a Valvasor, ibid, XI. 546.
il Mestni arhiv. Parapat, ibid. 135.
sedaj na liiši št. 23 na glavnem trgu.
mestu vladarji potrdili in dali nove. Tako je vojvoda liniest, ki je posebno trgovino podpiral, 1. 1421. zauka/al, da smejo samo kamniški trgovci v mestu in v okolici tržiti. Tudi je prepovedal vse gostilne, ki niso bile od nekdaj ob velikih cestah ali farnih cerkvah,1 Cesar Friderik pa je ukazal, da sme biti jedno miljo okolo Kamnika samo jeden krojač, jeden kovač in le jeden čevljar, a 1. 1489. je izročil Kamničanom v najem vse svoje dohodke, mit-nino, prevoznino, mestne davke, vinar od dvora, mesa in mizni vinar." Veliko kupcev in roko-deljcev je bilo tu. Bili so tu celo zlatarji, kateri se samo v velikem ali bogatem mestu munjo preživiti.3 Ljudska pripovedka celo pove, da so tu kovali denarje, o čemur pa numizmatiki ne vedo ničesar. Tudi je imelo mesto svoje strelišče in v najemu deželno kopališče < am Gries* pri Ncvljah. Ker je bilo zadnje v srednjem veku zabavišče prve1 vrste, razvidno je, da
1 Parapat, iltiil. I .'{'j - Parapat, i hi d. 136. » DimitZ, ihid. 1. 306,
so Kamničani v teh časih prav dobro živeli. L, 1478. je dal namreč cesar mestu kopališče v najem proti temu, da postavijo meščani ondi most in plačajo nekaj davka.1 Kopališče je bilo na mestu ali v bližini sedanjega kopališča in zdravišča, in sicer na neveljskem farnem svetu. Zaradi tega so Kamničani morali plačevati na leto po 2 gld. davka. V začetku 16. stoletja pa je narasla Bistrica, vzela kopališče ter opustošila ves svet. Sezidali so vendar novo kopališče na istem mestu.3 Da so se pa varovali nalezljivih holeznij, osobito kuge, ki je v 14. in 15. stoletju neusmiljeno kosila po Slovenskem, sezidali so meščani zunaj mesta ob Nevljah bolnišnico za okužence.8
Razven Ljubljane je imel le Kamnik svoje zastopnike v deželnem zboru. To je tem važ-neje, ker je bila deželna samouprava v rokah privilegovanih stanov.4
Jasno je iz tega, da je koncem srednjega veka blaginja v Kamniku procvitala tako, kakor, razven v Ljubljani, v nobenem mestu na Kranjskem. Bila sta tu celo dva Žida, Miisch in Chatschim, ki sta tu stanovala okolo 1. 1370.6
1 Dimitz, ibid, I. .306.
'J Deželni arhiv v Rudolfinumu t, 57.
3 Dimitz. ibid. II. 53.
' Dimitz: Habsburžani v deželi kranjskej, 20.
■r> Benkovič, ibid. 519.
Mesto je bilo dobro utrjeno. Zaradi turške nevarnosti je zapovedal cesar Friderik IV. mesto dobro utrditi. Pri kopanju rova so morali tlako delati tudi podložniki samostana in duhovnov. V času nevarnosti so okoličani radi iskali zavetja v dobro utrjenem mestu. Tako so v Kamniku imeli svoje dvorce samostani gornjegrajski, zajčki, mekinski in velesovski. Veliko število gradov okolo Kamnika, in da so nekateri mogočni gospodje sezidali tU svoje hiše, nam priča, kako je ugajal ta kraj tedanjimi plemičem,
Turki so skrito mesto nadlegovali menda samo jedenkrat. L. 1491. so pridivjali na Kranjsko. Jeden oddelek plane proti kamniškim planinam, drvi mimo Kamnika nad Mekine, zgrabi in oropa nunski samostan in hiti po savinjski dolini, ropa, požiga in mori, da je groza.1
Da so bili Kamničani svojim vladarjem vdani, pokazali so pri raznih prilikah. Tako so 1. 1446. k možitvi Katarine, sestre Friderika IV., med kranjskimi mesti za Ljubljano največ darovali, namreč 500 gld.2
Je li bilo veliko plemičcv pred 16. stoletjem v Kamniku, se ne ve natančno, kajti gospodje Kamniški, ki so nekdaj domovali v Starem Gradu (Oberstein), se skoraj ne morejo razločiti od onih z grada Kamna pri Begunjah. Pač
' Parapat, Turški boji (Letopis Matice 1871, II), 40. '-' Parapat, Doneski k zgodovini kranjskih mest,
Gotiški reliefi iz bivšega rotovia
pa se je naselile tu v 15. stoletju več plcmičev zaradi turške nevarnosti. Ti so bili do 1. 1510. vseh davkov prosti. Istega leta pa jim je cesar Maks zapovedal, od hiš in posestev, katera imajo v Kamniku, plačevati mestne davke.1 Z meščani so se malokateri dobro razumeli. Nevoščljivi so jim bili namreč zaradi njihovih privilegij in blagostanja. Večkrat so meščani morali čutiti njih prevzetnost. Kamničani so se pa za svoje pravice prav krepko potegovali. Tako so se 1. 1514. Juriju Latnbergerju, ko je zidal Zaprice, krepko ustavili, ker je hotel šiloma z 200 oboroženimi možmi les skozi mesto peljati. Deželna gosposka pa je stvar mirno poravnala.8
L. 1600 so Lambergefja, ker je udaril kamniškega sodnika, zaprli.3 Lambergerju se je vendar posrečilo, kmalu uiti. Razpor med plemiči in meščani je bil vedno večji. Ker so plemiči podpirali kmetsko trgovino in na ta način poma-
1 Parapat, ibid 139.
2 Mestni arhiv.
8 Valvasor, ibid. XI. 547.
sedaj na hiši št. 23 na glavnem trgu.
gali ugonobiti meščanske trgovce, vnelo se je med istimi in med meščani toliko sovraštvo, da je bilo sporazumljcnjc nemogoče. Zato so pa tudi plemiči sčasoma prodali svoje hiše v Kamniku. L. 1516. so še imeli v Kamniku hiše Thurn, Hohenwdrtkt Lamberger, Paradeiser in drugi. Hišam plemenitih so prištevali tudi žup-nišče, kapelanijo in hiše raznih bratovščin,- katerih je bilo ll.1 Ob Valvasorjevem času je imel jedini Auersperg tu hišo in vrt na trgu, a še ta jo je pozneje podaril samostanu, kateri jo je odstopil mestu proti letni odškodnini 8 gld. 30 kr,a
2. Zgodovina mesta v 16., 17. in 18. stoletju.
Trgovina, ki je v srednjem veku tako cvetela, začela je v novem veku močno pešati. Turki in Benečani so namreč uničili zunanjo trgovino. Pa tudi doma so začeli sčasoma prav
1 Deželni arhiv v Rudolfmumu 1. 57. '- Mestni arhiv.
slabo tržiti. Kmetje niso več hodili kupovat v mesto, ampak so začeli v okolici sami tržiti in napravljati semnje.1 Kmetsko trgovino so podpirali stari sovražniki mesta plemiči. Povzročila je pa to tudi nesloga Kamničanov. Lju-lika, katero je sejal Martin Luter, rodila je tudi V Kamniku mnogo osata. Nova vera se je tudi v Kamniku močno razširila z njo pa tudi nesloga. Protestantovski meščani so hodili namreč k protestantovskim pridigam v Zaprice, Podgorje in na Križ. Namesto da bi se Kamni-čani, kol poprej, posvetovali na zadružnih shodih in posvetovanjih mestnega starešinstva, kako bi uspešno nasprotovali kmetski trgovini, bavili so se vedno z verskimi homatijami, da obiskovali so celo kmetske semnje. Po udušenji nove vere so se pač prizadevali, svojo trgovino oživiti in kmetsko trgovino ugonobiti toda bilo je prepozno. Ker so mesta sama morala prenašati vsa bremena trgovinskega davka in ker so se naslanjala na dane jim privilegije, pritoževali so se zaradi tega večkrat meščani vladarjem, a pritožbe niso veliko koristile. Zastopniki vseh kranjskih mest so se zato v letih 1602., 1618., 1622., 1628. in 1646. zbirali v Ljubljani ter se posvetovali, kako bi se uničila pogubonosna kmetska trgovina.2  Pošiljali so prošnje in pri-
1 Vrhovec, Ljubljanski meščanje. 171 * Vrbovec, ibid. 167.
tožbe do avstrijskih vladarjev. Ti so izdali večkrat patente, v katerih so se potegovali za meščanske trgovec (tako 1.1650., 1660, 1692., 1697, 1703, 1715, 1717, 1718, 1721, 1725),1 Uspeha ni imel niti jeden patent, kajti kmetsko trgovino so podpirali močno plemiči, kateri so se prav radi pregrešili zoper meščanske pravice.
Sčasoma so mestu pristrigli veliko pravic. Napredovalni čas, ki je bil za druga mesta dobrodelen, pokopal je Kamnik popolnoma.
A ne samo propad trgovine in obrta, ampak tudi več drugih nesreč je zadelo Kamnik tekom let. L. 1511. (24. in 26. marcija) je naredil močan potres (najhujši, kar se jih naše anale spominjajo) veliko škode. Gradova Stari Grad in Mali Grad sta se sesula,2 Mali Grad se ni več sezidal. Iz njegovega kamenja so meščani popravili obzidje in druga poslopja.
Se več kvare je provžročil požar v letih 1511, 1609, 1660, 1779, 1788, 1804, 1845. Najhujši je bil požar nekoliko let po 1511, ki je vpepelil ves Kamnik.3 L. 1609. je Kamnik zopet skoraj popolnoma pogorel,4 1. 1779. ves Graben, a 1. 1788 je vničil požar na Sutini 56 hiš, župnišče, kapclanijo, streho farne cerkve
1 Vrhovec, ibid. 172.
2 Dimitz, Kurzgefasstc Gcschichte Krains, 47. •'' Valvasor, ibid XI. 546.
4 Deželni arhiv v Rudolfi nuni u I. 139.
ter njen zvonik.1 L. 1804 je pa pogorelo v mestu 91 hiš, frančiškanski samostan in špital.2
Akoravno leži Kamnik v zelo svežem zraku, Ubraniti se vendar ni mogel kugi, ki je razsajala v njem v letih 1598, 1599. in 1624. Zanesle so jo v letih 1598. in 1599. ljubljanske gosposke, ki so se odtegnile kugi že 1. 1563. v Kamnik.3 Ko so pa izvolila deželna oblastva 1. 1598. Kamnik začasnim bivališčem, storila so žalostno izkušnjo, da se odnesejo kugi pete ravno tako, kot smrti. Nij trajalo dolgo, kar se je preselila deželna gosposka v Kamnik in že je bil okužen tudi Kamnik. Naslednje leto je v Ljubljani zopet razsajala kuga. Deželni zbor se je zopet preselil v Kamnik. Kuga se je zopet lotila Kamnika, kamor so jo zanesli ljubljanski uradniki, ki so imeli opravke pri deželnem zboru.4 L. 1624. je biki zanesena z Ogerskega iz Varaždina v Kamnik.6
Razne nesreče so torej zadele Kamnik. Posledica temu je bila, da je Kamnik obubožal. V Valvasorjevem času je bila skoraj četrtina hiš zapuščenih, veliko na pol  podrtih in vse
1 Stare listine.
2 Parapat, ibid. 144.
11 Koblar, O človeški kugi (Izvestja muzejskega društva, I. 50).
1 Vrbovec, Kujja v Ljubljani (Ljubljanski Zvon L«86), 142.
Koblar, ibid. 53.
prodajalnice izjemši jedno — zaprte. Jedna hiša se je dobila v najem za dve kroni. Hiše SO bile takrat komaj toliko vredne, kolikor so stali popred izrezani kamni, s katerimi so ozalj-šcvali hiše.1 L. 1733. je bila polovica hiš zapuščenih in hiše so se dobile skoro zastonj.2 Vzrok tolikemu porazu je bila tudi deželna gosposka. Le-ta je preveč podpirala plemiče, kateri so se znali davkom izogniti, ter nakladala skoro vse butare meščanom. Pustila je celo cesto v Kamnik popolnoma razvoziti, med tem ko so se delale h graščinskim vasem nove pestC.1 Kakor druga mesta, tako se je tudi Kamnik zadolžil. Ostal je od 1705. -1755. leta 20.047 gld. 35 kr. davkov na dolgu.1 Deželna gosposka je davke z veliko ostrostjo izterjavala. Ko je ostal Kamnik 1682.1.237 gld. na dolgu, poklicala je kamniškega blagajničarja v Ljubljano, naj se pride zagovarjat, ter ga, meni nič, tebi nič, vteknila v ječo. Kamniški mestni očetje so prosili, naj se izpusti blagajničar in naj se jim da odloka treh mesecev. Deželna gosposka jim je sicer ustregla, zažugala pa jim je, da bo vse zaprla, dokler ne plačajo zaostalega davka." Ko so pa 1. 1684. bogate mekinske nune pro-
1 Valvasor, ibld. XI. 542.
•2 Vrhovec, Ljubljanski meščanje, 189.
■ Vrhovec, ibid. 207.
* Vrhovec, ibid, 208.
6 Vrhovec, ibid. 27:*.
sile, naj se jim spregleda 1265 gld. davka tekom treh let, jim je deželni zbor prošnjo precej uslišah Med drugimi vzroki je poudarjal, da je posebno važno, da je opatinja mekinskega samostana baronica Lichtenberg, torej dama iz jako sloveči1 rodovine. Za izkazano milost pa so zahtevali tudi plemiči, naj se pri vzprejemanju novink v samostan ozira sosebno na plemeniti rod.1
Kamnik' je imel že v 18. stoletju nekaj časa poŠto. Nekaj časa je hodila namreč pošta iz Gradca v Ljubljano mimo Kamnika. Zaradi kuge se je pa preložila, da je šla po stari poti čez Brdo in St. Ožbalt. L. 1717. so prosili Kamničani nadvojvodo, da bi hodila pošta iz Ljubljane zopet na Kamnik in Motnik v Celje. «Kamnik peša, so rekli, < lepe stavbe se podirajo, ker se suše dohodki. Mnogokrat bistrica tako narase, da pošta ne mori- čez reko, in tedaj mora iti na Kamnik. Seli so časih ondi utonili in pisma so šla po vodi. Ko bi se kdaj čez Savo napravil most namestu brodu, bi bolje stal pri Cernučah, kakor pri Št. Jakobu, koder se sedaj prevaža po brodu na Podpeč.2
Akoravno je Kamnik v 17. in 18. stoletju ubožal in seje število prebivalcev izdatno zmanjšalo, vender so Kamničani ostali bogaboječi in
1 Vrhovec, ibid. 202.
"2 Koblar: Donesek k zgodovini poŠte na Kranjskem. Ez vest j a muzejskega društva, 111.57.
dobrodelni. Spominjali so se vedno bratovščin in špitala ter se držali starih običajev. Volili so še vedno slovesno svojega sodnika. 1'ri jednacih slavnostih, sosebno pa pri procesijah, kazali so Kamničani še v 17. in 18. stoletju, kako bogat je bil nekdaj Kamnik. Kako oblastno so stopali mestni očetje za meščansko zastavo (Meščanska korporacija ima še sedaj zelo s!aro meščansko zastavo) v svojih dragocenih starih oblekah.   Za njimi so šle razne bratovščine in
(iDliški kamen.
obrtne zadruge. Meščanke in meščanska dekleta SO 0 takih prilikah kazala stare zlate in sreberne dragocenosti svoje. Z Malega Gradti so pokali stari topovi. Bila je to slika starega, bogatega Kamnika. Procesija se je pomikala po ulicah, v katerih je bilo več hiš zapuščenih teina pol podrtih.
Kamničani tudi v najhujših stiskah niso prodali kakemu tujcu obleke in dragocenostij, katere so  nosili  njihovi pradedje.   Se dandanes
35 3*
se nc dobi morda v nobenem mestu ali kraju na Kranjskem toliko starih oblačil in dragocenosti) ko v Kamniku.
3. Kamniški meščani v preteklih stoletjih.
a) Meščani.
Meščani so sc pečali s trgovstvom, obrtom in rokodelstvom. Dokler jih je isto dobro živilo, niso se ukvarjali s poljedelstvom, pač pa SO imeli kmetije in desetine. Tako je podelil vojvoda Friderik 7.julija 1426. kamniškemu meščanu Janezu Solzi desetino od S1^ kmetije na Rodici v mengiški fari in desetino od 5 kmetij v Zenvischach (morda Zirovče pri Krašnji), a 14. junija 1428. dvor na IVrovcm pred kamniškim mestom /. mlinom in gozdom vred. S hčerjo Janeza Solze, Ano, bil je oženjen kamniški meščan ijnjj}.rtr kateremu sta Solza in njegova žena Marjeta dala za doto desetino oil 61/2 kmetije na Rodici v mengiški fari. l'o smrti Janeza Solze je prodala njegova žena Marjeta desetino v CirMtŠaA v tuhinjski dolini (svojemu zetu) kamniškemu meščanu Lenartu, kar mu je prepustil vojvoda Friderik dne 17. maja 1432. kot fevd. Dalje imenuje listina od 14. junija 1428. kamniškega meščana Križajo i (Visel, kateri je prodal Jamzti Ingveru desetino od 91/,, kmetije, in sicer od 4 v Lazih, od
3l/3 v Hribu in od 2 v Steblevku v tuhinjski dolini. Najbrž sta bila kamniška meščana tudi Jamej HeriČ in njegov sin Viljem, katera sta omenjena v listini od <X. aprila 1428, v kateri vojvoda kriderik daje v fevd Viljemu dedščino njegovega očeta, in sicer žitno desetino v Zgornjih in Spodnjih Brnkih in v Cerkljah, potem v Jaršah pri iMengišu, jedno kmetijo na Koli-cevem, jedno v Kompolji pri Krašnji, dve v Vrbi v dobovski fari, jeden mlin in jedne stope v Kamniku v Novom trgu ob Bistrici pod Li-zino hišo in potem žitno desetino v 1'oženiku v cerkljanski fari.1
Zelo zanimivo pa je, da je bil nad kamniškim mestom 1.1509. vinograd. Istega leta je namreč prodal Matija Molek zemljišče pri vinogradu nad kamniškim mestom. 'J
Da so kamniški trgovci, obrtniki in rokodelci drug druzega podpirali ter hranili svojo blaginjo, sklenili so se v skupine, zadruge ali cehe (Ziinfte) imenovane. Koncem XV. stoletja je bilo zadružno življenje povsem urejeno, kar nam spričuje to, da je kupil 1. 1495. Spita] od Čevljarske zadruge kamniške zemljišče v BeČah v tuhinjski dolini.3
1 Dr. F. Kos: Nekateri mešeanje pod Friderikom Tirolskim. Letopis Matice 1883, 41 o.
2 Farni arhiv. Se v tem stoletju je bil vinograd na Žalah blizu hiše, katerej se pravi po domače pri «Nogra§ku».
:i Parapat, ibid. 137.
Tudi s pripravljanjem smodnika so si Kam-ničani služili svoj kruh.1 V Kamniku in v okolici se je nahajalo vrini tega še mnogo fužin, plavšev* in brusilnic, mimo teh obrtnikov pa je shajal tudi zlatar, kar dokazuje, da so se KamniČani navadili Že finejših potrebščin.'
Tudi slikarji so bili tu. Tako se je govorilo o bivanju Albrecht Diirrerjcvcm na Kranjskem, da je na Svojem potovanju v Italijo zbolel v Kamniku in da je tu nekemu slikarju za ska-zano mu gostoljubnost naslikal podobo na hišo.1
b) Mestni zbor, njega izvolitev in posli.
Blaginjo mesta je čuval mestni zbor, ki je bil sestavljen iz treh različnih skupin: 1.) iz notranjega sveto, 2.) iz zunanjega sveta, 3.) iz obe ine. Najbolj odlični so bili notranji svetovalci, katerih je bilo brez mestnega sodnika 12. Njim najbližji je bilo K) zunanjih svetovalcev, tretja skupina pa se je imenovala občina ter je štela 24 glav, torej je bilo v vsem mestnem zboru 47 meščanov.
1 Vrhovcc: Zgodovinski pregled krao j. trgovstva in Obrta. Slovenska Matica 1885, 395.
- Koblar: Zgodovina železarstva na Kranjskem. Slovi uska Matica 1S9'2, 183.
:1 Dimitz: Geschichte Krains, 1.307.
' Radics: Umeteljnost in umctcljna obrtnost Slovencev. Slovenska Matica lSSo, II.
Volitev mestnega /bora na dan mestne zavrtnice sv. Margarete je bila kaj slovesna in polna ceremonij. Ta danje bil za Kamnik jeden najvažnejših vsega leta. Zjutraj ob šestih je začel peti zvon v rotovškem stolpu, kateri je meščane celo uro klical k volitvi.1 Na to so.se vsi volilci zbrali v mestni hiši. Pri volitvi je moral biti navzoč tudi mestni pisar (sindik), kateri je zapisoval glasove. Najprej so popolnih mestni zbor. Tekom leta se je namreč mnogo sedežev izpraznilo, bodi si, da je ta ali oni mestni oče umrl, bodi si, da se je preselil kam drugam, ali pa bil celo vsled kacega pregreška izključen iz mestnega zbora. Ostali notranji svetovalci so torej volili toliko svetovalcev iz zunanjega sveta, kolikor mest je bilo izpraznjenih. Isio tako je pokrival primanjkljaj zunanji svet
z možmi občine, a občina i/, vsega števila meščanov.2
Kdo naj pride V notranji svet, odločevali so notranji svetovalci. Ker so pa mnogokrat bili voljeni le taki, kateri SO bili nekaterim bogatašem všeč, pritoževali so se vsled tega meščani pri vicedomski gosposki.3
1 V cerkvi Zakalom je naslikan požar v Kamniku I. 1770. Na tej sliki se dobro spozna rotovž se stolpom, stal je tam, kjer je sedaj vodnjak na glavnem trgu.
L 1804 je rotovž pogorel.
* Mestni arhiv,
:| Deželni arhiv v Kudollinumu 1. 141.
Ko je bil mestni /bor popolen in je prisegel na stare postave, vršila se je volitev mestnega sodnika. Pri njegovi volitvi ni smel biti navzoč notranji svet, kateri je predlagal dva kandidata. Na ta način so hoteli preprečiti prevelik vpliv notranjega sveta. Zunanji svet in občina sta na to izvolila z večino glasov jednega izmed predlaganih. Ako pa jima nista bila všeč, smela sta zahtevati od notranjega sveta novih dveh, katerih jednega sta morala voliti. Ko se je končala volitev in jo je notranji svet potrdil, Spremil je ves zastop novega sodnika v farno cerkev, kjer je bila ustanovljena za ta dan pela maša.1
Notranji svet je izid volitve moral poročati vicedomu v Ljubljano. L. 1659. se je glasilo to naznanilo tako: «Po svoji pravici, katero imamo od najmilostljivejših vladarjev in po starem običaju smo volili kakor vsako leto2 na dan sv. Margarete sodnika. Sedaj smo izvolili Martina 1 luneltersingerja za prihodnje leto ter prosimo, da ga potrdite, ko pride v Ljubljano >. ('asih so potrditev sodnika še sosebno priporočili; tako so omenili 1. 1494., da je izvoljenr-siodnik Kristijan Stilrzbecher katoličan.''
V osmih dneh po volitvi je moral voljeni sodnik iti v Ljubljano, kjer je vicedomu pri-:
1 Mestni arhiv.
J Sodnik je bil torej izvoljen samo za jedno leto, ne pa za dve leti, kakor poroča Valvasor (ibid. XI. M5). Deželni arhiv v Rudolfinumu I. 141.
segel, da bode vestno rabil svojo sodno oblast. Po tej prisegi mu je oddal vicedom v imenu cesarjevem vse sodne pravice, po katerih je smel celo od 1. 1489. soditi o življenju in smrti meščanov.
Ko se je vrnil sodnik /.oprt v Kamnik-, uprizorili so mu mestni očetje na dan sv. Ane, t. j. 14 dni po izvolitvi, veliko slovesnost. Zbrali so se V ta namen v mestni hiši, izročili mu srebrno sodniško žezlo ter ga v slovesnem sprevodu Spremili v farno cerkev. Po maši pa je bila velika gostija v hiši novega sodnika. To je namreč zahtevala stara navada.
Razven sodnika je izvolil mestni zbor sledeče mestne poslovnike, ki so imeli vsak svoj delokrog:
1. ) Mestnega nadblagajnika in blagajnika ali zidarskega mojstra (Ober-Stadtkammerer und Unter-Stadtkammerer oder 1 laumeistcrj. Nadbla-gajuik je prejemal razven davkov vse dohodke in izplačeval vse stroške, katere je moral zabeležiti in o tem poročati. Blagajnik ali zidarski mojster je nadzoroval gozdove in pašnike, prejemal njih dohodke, razven tega pa tudi pregledoval popravila mostov in hiš. Ker je mesto imelo prostrane gozdove v Bistrici in drugod, bila sta za ta posel večinoma celo dva, namreč jeden i/, notranjega in jeden iz zunanjega sveta.
2. ) Davkarja sta pobirala mestne davke od kamniških   in   ljubljanskih   sejmarjev. Jeden
davkar je bil iz notranjega, a drugi iz zunanjega sveta.1
3. ) Oskrbnik mestnega spita/a. Izvolil ga je notranji svet vzajemno z župnikom.' Bil je večinoma duhovnik ter je preskrbljeval v špitalu živeče ubožce z vsem potrebnim.
Omenjeni so morali oskrbovati mestno premoženje ter o tem poročati mestnemu zboru. Prvo besedo je imel notranji svet. Pač je bil zunanji svet tudi zastopan po drugem mestnem blagajniku in drugem davkarju, a račune je vodil le notranji svet. /.unanji svet je vender istega nadzoroval. Tako se je pritožil 1. 16X2., da ni izgotovil notranji svet nobenih računov. Viccdom je na to zaukazal, da se morajo računi vsako leto predložiti.1
4. ) ( ctrtni (mejni) nadzorniki (Viertheils-Mei-ster). V sredo po binkoštih se je sešel ves mestni zbor, kateri je izvolil iz svoje srede 12 do 16 četrtnih nadzornikov. Te je poslal na vse štiri sirani mesta pregledat meje, če so ostale v zadnjem letu v popolnem redu. Največ posla so imeli pač oni, katere so poslali nadzorovat meje proti severu, namreč prostrane bistriške  gozdove.   Teh   poslovnikov   v drugih
1 Mestni arhiv.
■ ECoblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov. Izvestja muzejskega društva, 11.54.
Deželni arhiv v Rudolfinumu I. t39.
mestih ne zasledimo, tu so pa bili zelo potrebni, ker je imelo mesto prostrane gozdove, kateri so bili od mesta oddaljeni.
5.) Mestni pisar je bil začetkoma pisanja vešč mož i/ srede mestnega zbora. Sčasoma so se pa opravila pomnožila, da so morali si preskrbeti posebnega pisarja, L. 1751. pa je cesarica Marija Terezija ukazala, da mora imeti pisar nekaj juridičnega znanja.1
Sodnik in drugi mestni poslovniki so imeli za svoje poslovanje razne dohodki'. Zato je 1.1489. izročil cesar hViderik IV. mestnemu zboru vse svoje dohodke, mitnino, prevoznimi, mestne davke, vinar od dvora, mesa in niizni vinar za 130 ogerskih zlatov na leto v kvatrih v najem, da bi iz dobička plačevalo mesto sodništvo ali magistrat in tudi mestno policijo. Tu omenjeni mi/.ni vinar je prejel ime od navade, ela je v mestni hiši stala miza, na katero je sleharni mestni posestnik moral pokladati za leto po jeden vinar. Kdor je to opustil, prinesli so mu mizo     pred hišo njegovo.8
Mestni računi niso bili vedno v redu. Tako je 1.1431. Seifrid Kostibol, ki je bil več let sodnik, a najbrž svoji' službe ni prav vestno opravljal, ker je avstrijskim vojvodam, ko je ž njimi  proračunil, ostal  dolžan 500 ogerskih
1 Mestni arhiv.
- 1'arapat, ibiil. 136.
cekinov. Avstrijski vojvodo so mu vzeli zato skedenj in vrt, da hi se oškodovali, in podelili si) potem oboje kamniškemu meščanu Vrbami.1
c) Mestno sodišče.
Med vsemi pravicami in svoboščinami, katere je imelo kamniško mesto, je bilo sodišče osobito za one čase, ko je sedela za zeleno mizo največkrat samovoljnost, ne pa pravica neprecenljive vrednosti. Načeloval mu je mestni sodnik', ki je bil najodličnejši svetovalec in prva oseba v mestu. Sodil je vender vedno le z mestnimi očeti vred. Moral je biti pri vseh sejah navzoč. Ako pa je odpotoval, nadomestoval ga je kak drug meščan, katerega so zvali sod/iij-ški'ga oskrbnika ((i eri chtsvenvalter).
Mestni sodnik je skliceval vsak petek zjutraj mestne očete k sejam. Začetkoma je imel samo notranji svet pravico se teh sej vdeleževati, pozneje pa tudi zunanji svet. V teh sejah so reševali tožbi' ne le meščanov, ampak tudi vseh v kamniški mestni oblasti živečih in kaki drugi gosposki ne podložnih ljudij. Celo plemiči so morali tu svoje tožbe vlagati, ako so hoteli meščane tožiti zaradi dolgov ali razžaljenja. Pod kamniško sodno oblast pa niso spadali samo prepiri, kar se tiče gmotnega blagostanja, ampak sodili so tudi zločine, Ker so bih mestni očetje
i Kos: ibid. 418.
večinoma le prosti kupci ali rokodelci, in ker do 1. 1514. niso imeli kazenskih zakonov (prvi sodni red za zločinec je izdelal 1.1514. cesar Maksimilijan L), sodili so tako, kakor jim je svetovala njihova vest.
Tri seje v letu, namreč v sredo po bin-koštih, na dan sv. Margarete in na dan sv. Ane so bile naj slov esnejše (Stadtrechten imenovane). Bavili so se v teh z mestnimi stvarmi. K njim je prihajala tudi občina.
Pripetilo se je pa celo, da so bili k seji poklicani tudi drugi meščani izvan mestnega zbora, a to le takrat, kadar so ukrepali kaj važnega glede bistriških gozdov ali drugih posestev. To se je zgodilo 8. januarja 1740. leta.1 V Bistrici je bil namreč že v 16. stoletju visok plavž. Železarstvo je v 16. stoletju na Kranjskem zelo cvetelo, kajti vicedom je je zelo podpiral. Tako so bili vsakega soposetnika fužin ne le sinovi, ampalc tudi vsi kmetje, kateri so bili vpisani v rudokope, vojaščine prosti.2 Se 1.1739. so bile fužine v Bistrici, Njih posestnik je bil Jožef Žiga i/. Ker je potreboval mnogo drv, prosil je mestni zbor, naj mu dovoli vsako leto vzeti nekaj drv iz bistriških gozdov. Mestni zbor ji- vender temu nasprotoval.   Deželna go-
1 Mestni arhiv.
* Koblar: Zgodovina železarstva na Kranjskem, Slovenska Matira 1892, 197.
sposka jo na to nasvetovala mestnemu zboru, naj dovoli Žigami, posestniku fužin, jemati drva i/, bistriških gozdov, ter naj se po-prašajo /.a mnenje tudi ostali meščani izvan mestnega zbora. Pri seji v ta namen sklicani 8.januarja 1740. so bili navzoči: sodnik Miklavž Reich, 6 notranjih svetovalcev, 8 zunanjih svetovalcev (le omenjeni so bili zapisani kot gospodje), 15 mož iz občine in 36 meščanov izvan mestnega zbora. Akoravno je bil sodnik' in večina svetovalcev zoper to, da bi dobival Žiga les iz bistriških gozdov, odločila je večina, da si' mu dovoli jemati les iz Jeravheka proti neki odškodnini. Glasovali so imenoma. To dovoljenje je bilo podlaga mnogim tožbam.
Mestno sodišče pa je imelo ra/.ven civilne oblasti tudi kriminalno oblast, po kateri je moglo meščane in vse v kamniški oblasti živeče ljudi celo k smrti obsoditi.
Ako je mestni sodnik zaprl osebo, ki je bila sumljiva zločina, poklica] je mestne očete k seji. Kadar je zločinec obstal, bila je sodba lahka. Kaj druzega je bilo, ako je zločinec tajil. Tu so se morali mestni očetje posvetovati, ali naj se zločinec strogo izprašuje >. Strogo izpraševanje je smel sodnik rabiti le takrat, ako je bila zanj večina mestnega sveta. To je bila za zločinca jako neprijetna stvar. V poznejših stoletjih so jo zvali torturo;
Pri strogem izpraševanji* je bila jedna najpotrebnejših oseb rabelj, ki je bil v Ljubljani stalno nameščen, ter je proti primerni plači pomagal tudi pri dtugili sodiščih. I'o predsodkih tedanjega časa je veljal za nečistega človeka, kogar seje vse ogibalo. Natančen tarif, po ko-
uKrvavo znamenje« — gotlilco znamenji: iz leta 1510.
liko je smel sodnik terjati za vsako opravilo in za vsak dan, kadar je potoval po deželi, je shranjen v mestnem arhivu. Naslov temu tarifu je: «Taxordnung des kaisl. Bannrichters in Krain und dessen Gerichtschreibers und zugeordneten Gertchtpersonen, wie auch deren extraordinari
Bcsoldung, Tax, Licfergclder und Unterhaltung betreffendc .l
Prcdno sc je pa smela sodba k smrti obsojenih /.vršiti, potrditi jo je moral deželni knez,
So-li Kamničani mnogo zločincev na smrt obsodili, nam ni znano. O Valvasorjevem času dolgo časa niso rabili te pravice. Obešali so jih na podgorskem polju blizu <Krvavega znamenja*. (To znamenje je naredil 1.1510. neki kmet iz Podgorja v spomin svoji hčeri, katero so na tem mestu ubili.) Se v preteklem stoletju so baje neko meščanko, katera je bila svojemu možu nezvesta in ga slednjič ubila, sredi trga obglavili.2 Ko so zidali 1.1890. že-leznocestno progo, izkopali so blizu < Krvavega znamenja > kakih 10 kostnjakov.
d) Deželno sodišče.
Kamniškega meščana nikdo ni smel klicati pred drugo sodišče. Kamničani so pa tudi imeli pravico, prisedovati pri sodbah deželnega sodišča, katero je bilo tudi v Kamniku v Malem Gradu'ali pa v Starem Gradu. Ustanovil je je Friderik II. pred I. 1241.
Okolu 1.1400 je spadal h kamniškemu de želnemu sodišču ra/ven  Kamnika ves sedanji
1 Mestni arhiv. Natančneje o tej knjigi glej VrhovCC, Ljubljanski mešcanje, 89.
2 Ustno sporočilo.
politični okraj kamniški, in še dalje. Mejile sta na zahodu reki Kokra in Sava, a na vzhodu Volsko in Motnišnicn. kod omenjeno sodnijo je spadalo torej tudi nekaj štajerskega sveta.
Deželno sodišče pa ni samo sodilo, ampak tudi pobiralo davke. Tako je 1.1400 dobivalo «zins nucz gult und rennt» v nastopnih vaseh : «Podmillmy (sedaj Podmilj, fara StOžbalt), Krast-nik (Hrastnik, f. Št. Gothard), Golicz (Golice, f. Zg. Tuhinj), Tuchein (Tuhinj), Chrib (Hrib, f. Zg.Tuhinj), Czollnisch (Colnišče, f. Št. Lam-bert), Sand Thomas oder l)olyn(?) (Dolina, f. Št. Helena), Ftitsch (Buč, f. Šmartno v Tuhinju), Sand Canczion (Skocijan-Brezje, f. Dob), Brijsch (Briše, f. Nevlje), Pisehanevvitz (Pišajnovica, fara Zlato Polje), Oberfernik (Zg.Brniki, f.Cerklje), Krewcz (Križ, f.Komenda).**
L. 1476. je prevzel Valentin Lamberg dohodke tega sodišča z mitnino vred za dve leti s tem, da je plačal cesarju Frideriku IV. 700 ogerskih zlatov. Kmalu potem, namreč 1. 1482., je prepovedal cesar Friderik oskrbniku Erazmu Lue-gerju, od kamniških trgovcev mitnino naJxlancu pobirati, ker je to zoper staro navado, a 1.1489. je oddal isti cesar vse svoje dohodke v Kamniku za 130 ogerskih zlatov na leto.8
1 Milkovicz, Beitrage zur Rechts- und Venvaltungs-gesehichte Krains, Mittheilungen des Muaealvereines f. Krain 1889, str. 23—40.
2 Mestni arhiv. Parapat, ihid. 136.
Ko je bival 1.1499. cesar Maksimilijan nekaj časa v Kamniku, izdal je oskrbniku Starega Gradu in sodniku deželnega sodišča Juriju Lambcrgu navodilo, kako naj ravna pri poslovanju tega zelo važnega posla. Isto se v glavnih točkah glasi: Sodnik naj vsake k vatre, ako je potreba še večkrat, sodi v mestu Kamniku. Njegovi prisedniki naj bodo iz mestnega sveta ali drugi sposobni meščani, kolikor jih je potreba. Isti morajo pod kaznijo petih mark biti navzoči. Ako njegovi biriči vjamejo katerega, ki spada v področje mestnega sodišča, izročiti ga mora on mestnemu sodniku. Nasprotno pa mora mestni sodnik izročiti njemu vsacega, ki ni podložen kamniškemu mestu. Od vseh denarnih kazni naj ima za dva hlapca in sela 32 gld. Od ostalega naj obdrži cm, 2/,t naj pa izroči oskrbniku (Ambtmann) v Kamniku (isti je stanoval na Malem Gradu), kateri naj to vestno vknjižb Za grajsko stražo dobi vsako leto 120 gld.1
Da so prisedovali še koncem 16. stoletja kamniški meščani pri sejah deželnega sodišča, razvidimo iz listine od 18. sept. 1591., v kateri so pisali kamniški sodnik Martin Staymcts in svetniki kamniškega mesta oglejskemu patrijarhu o pravdi, ki se je v Kamniku v domačem jeziku vršila pred sodnikom Danielom Galtom
1 Deželni arhiv v kudolfinumu 54/2.
zaradi neke desetine med Ano, soprogo Martina Kosa, meščana in fevdnega vazala Gallo-vega ter Uršulo, soprogo Mateja Kramarja. Ko je Danijel Gali iz Rožeka stvar razsojal, itind je okrog sebe 21 prisednikov: 4 svetovalce kamniškega mesta, 12 meščanov i/. Kamnika in Kranja ter 5 mož iz moravski- fare. Izrekli so, da se naloži Uršuli molčanje ter razsodba sporoči patrijarhu. Ko bi se pa ona pritoževala prepusti se zadeva vrazsojevanje mestnemu sodniku, ker vsled cesarske svoboščine v civilnih rečeh nihče ne sme klicati kamniškega meščana pred drugo sodišče, kakor pred mestno v Kamniku. 1
4. Francozi v Kamniku.
Kakor Turki, tako tudi Francozi niso skritega mesta preveč nadlegovali. Kadar so prodirali v Štajersko, šli so veelno po dunajska cesti preko Trojan. Pač pa so zapirali v Kamniku vjete Francoze. Že 1. 1799. so bili tu v meščanski vojašnici in v Mekinah zaprti francoski vjetniki.3 Tudi v poznejših vojskah so Francoze tu zapirali ter jih potem odpravljali proti Dunaju. V mekinskem samostanu je bila bolnišnica. Ker je 1. 1800 število bolnikov naraslo,
1 Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, [zvestja muzejskega društva, 11.49.
- Vrhovec, Zgodovina Novega Mesta, 161.
poslalo je tja deŽeblO oblaStVO frančiškana 00.Kolumbi)a in Jovija kot tolažnika in spovednika. Tudi oo. frančiškani so vzprejemali ranjence ter jih lečili v frančiškanski suknarnici.
Holm-c
Bilo je tu vedno nekaj avstrijskih vojakov, ki SO varovali mesto ter nadlegovali Francoze. Kadar se je bližal sovražnik, dalo se je znamenje s topom, katerega so imeli v zapriški
grajščini. K<» so Francozi zasedli Kranjsko, prišli so v večjem številu v Kamnik. Ostali so nekaj časa v taboru pred Kamnikom. Umrle svoje sobrate so pokopovali takoj pred taborom. Pozneje so stanovali v hišah ter bili proti Kam-ničanom prav uljudni. Le v verskem obziru so pobožni Kamničani prav težko shajali s Francozi. Francozi so namreč vpeljali več novotarij, s katerimi se Kamničani niso mogli sprijazniti. Tako so oznanjevali poročence pred mestno hišo, a ne na prižnici ter jih poročali v mestni hiši. Ali Kamničani se niso dali motiti. Trdovratno so se držali svojih cerkvenih obredov ter jih opravljali v samostanska cerkvi pri zaprtih vratih.
Ko sc je 1.1813. vojska zopet pričela, postavili so Francozi na vsak grič, v vsak zvonik svoje straže. Avstrijskim vojakom se je vender kmalu posrečilo pregnati sovražnike proti Kranju. Glavni tabor so imeli tam, kjer so malo poprej taborili Francozi. Tudi v mestu in sosednih vaseh je bilo več vojakov. Bili so večinoma iz spodnjega Štajerskega doma ter sami narodni stražniki. Na njih prošnjo je prišel v tabor vsakdan o.Aleksander Schrag maševat. Po .Malem Šmarnu je prišlo zopet mnogo Francozov od Kranja proti Kamniku. Neki kmet iz cerkljanske fare je to novico hitro naznanil straži na Gori. Straža je to javila oni na Križu, ta oni v Pod-gorji in ta zopet vojakom v Kamniku. Avstrijski
vojaki so takoj šli proti Francozom. Ti so že zasedli Komendo, ali avstrijski vojaki so šli skozi Moste ter prijeli sovražnika skoraj za hrbtom. Francozi, dasi jih je bilo .več, umaknili SO se zopet proti Kranju. Vrnili so se v večjem številu ter pripeljali s seboj tudi jeden top. Avstrijski vojaki so še o pravem časti izvedeli, da se bližajo Francozi,  ter so v Mostah preko
Križ.
Pešate utrdili most. Nastal je hud boj, v katerem so bili ubiti štirje Francozi. Od avstrijskih vojakov je bil samo jeden ranjen. Breznikov pod na Križu ima še danes tri luknje od krogel. Tudi druga poslopja so bila poškodovana, sipe v grajščini vse zdrobljene in zid ves razpraskan. Ker so bili Francozi v mnogo večjem številu kot Avstrijci, bil je Kamnik v veliki   nevarnosti.   K sreči je  isti popoludan
avstrijskim vojakom prišla pomoč z Brda in Prevoj. Pripoveduje se tudi, da je šel avstrijski poveljnik k Materi božji na Holmec molit. Prosil jo je pomoči ter položil svoj meč na oltar. Vnel se je vnovič hud boj, a Francozi so zgubili ves pogum, ker so videli v sredi avstrijskih vojakov prelepo ženo s krasnim vencem na glavi. Bila je menda sama Mati božja. Zc se je mračilo, ko so podili naši Francoze proti Kranju. Kar je bilo krepkejših mož iz kamniške okolice, pridružili so se cesarskim. Bežeči Francozi so metali orožje od sebe, tako da so njih preganjalci pobrali za njimi mnogo pušk in mečev. V znamenje hvaležnosti za to zmago je podaril avstrijski poveljnik cerkvi na Holmcu srcberne svečnike.1
5. Zgodovina mesta v 19. stoletju.
Po požaru 1. 1804 je bil del mesta podoben veliko let razvalini. Sčasoma so nastala vender tam nova lepa poslopja, osobito ko so se uradi 1851. 1. iz mekinskega samostana preselili v Kamnik.
Mesto ni imelo nekdaj samo svojega strelišča ter še 1. 1640. ceh strelcev,2 ampak tudi svojo vojašnico. Bili SO pa tudi večkrat tu vojaki, osobito od 1. 1796. do 1814. Stanovali so
1 Start: listine in ljudsko sporočilo. 4 Deželni arhiv v Rudollinumu I, 139.
začetkoma v meščanski vojašnici, pozneje pa večinoma v mckinskem samostanu. Meščani in okoličani so jih zakladali z raznimi stvarmi. L. 1832., 1836. in 1838. je bil v Mekinah od-delek polka princ Ilohenlohe. Njihova godba (27 mož) je sodelovala pri maši na rojstveni dan cesarja, na dan sv. Margarete in na dan sv. Ane. Mesto jih je zato dobro nagradilo.1 Zadnji vojaki so zapustili Kamnik, oziroma Meki ne," I. 1880.
V viharnem 1848. kje vrelo tudi v Kamniku. Napravili so narodno stražo, katera je imela svojo godbo. Posnemali so ljubljansko narodno stražo ter razobesili dne 12. aprila na Sutini nemško zastavo, zvečer pa slavili ta čin z razsvetljavo in navdušenimi transparenti.a
L. 1852. je prodal Andreoli svoje fužine erarju. Sezidali so na istem mestu cesarsko praharnteo. S tem kakor tudi s tovarniškim tekmovanjem je bila uničena žeblarija. Zebljarji so deloma popustili svoje rokodelstvo, deloma se preselili.
Najbolj je mesto napredovalo pbd marljivim in razumnim županstvom dr.Maksa Sameca. Le-ta je znižal Klanec, sezidal krasno šolsko poslopje, zravnal trg in ulice ter dovršil pod županstvom Janeza Kecela pričeto kanalizacijo.
Dan 16. julij 1883 je bil za ves Kamnik prav vesel praznik. Saj je obiskal Kamnik' takrat
1 Mestni arhiv.
• Apih, Slovenci in 1848. leto, 74.
naš prešvitli cesar Frančišek' Jožef I. Mestni odbor, meščanska korporacija in meščani so tekmovali med seboj, kako bi dostojnejc sprejeli preljubljenega cesarja. L. 1888. pa so Kam-ničani v spomin štiridesctletnice vladanja našega presvitlega cesarja pod županstvom Frančišeka Fischerja naredili vodovod.
Tudi pod sedanjim mestnim odborom pod vodstvom rodoljubnega župana g. Jožefa Močnika mesto vrlo napreduje. Saj dobi Kamnik v teku tega leta nov kamenit most čez Bistrico, a čuje se, da se napravi v mestu električna razsvetljava. Jednako koristne naprave gmotno podpira in pospešuje meščanska korporacija pod vodstvom njenega naprednega predsednika g. Avgusta Tcrpinca.
6. Zgodovina meščanske korporacije.
Izmed vseh svoboščin in privilegijev, katere so poklonili vladarji Kamniku, je bil pač najdražji dar cesarja Karola IV. Lc-ta je podaril mestu širne gozdove v bistriški dolini.1 Zaradi tega prejemajo še danes vsako leto meščani določeno število sežnjev drv skoro brezplačno. V istem stoletju so si pridobili Kamničani še nekatera posestva. Tako sta 1. 1379. Janez iz Kamnika in njegova žena prodala kamniškemu svetovalstvu dom na Poljanah.3   L. 1451. pa je
' Benkovič, tbid. 519.
- Mestni arhiv. Stare listini1.
cesar Friderik IV. ukazal Kamniku, naj pomaga Žigu Lambergu, Oskrbniku Starega Gradu, pri zidanju črnelskega gradu z lesom iz mestnega gozda, a 1. 1478. je zapovedal deželnemu glavarju Žigi pl. Scbriahu in Gašperju Ilavenspcku, viccdomu kranjskemu valovati Kamnik v njegovih pravicah do planin, gozdov in lesa.1 L. 1496. je Viljem Auersperg, deželni glavar Kranjski, prepovedal mejašem srenjskih pašnikov in gozdov v Bistrici pri Kamniku, škodo delati v Bistrici, ker je mesto s pismom dokazalo, da je njegova lastnina. Na prošnjo mejašev je vendcr dovolil, da smejo zjutraj živino goniti v Bistrico a zvečer pa nazaj; čez noč tam ne sme nihče ostati. Nikdo ne sme s sekiro v gozd, tudi ne sme nihče napravljati lazov in koč. Pasti se sme le po dnevi.8
Mejaši torej niso imeli pravic do bistriških gozdov in pašnikov. Dovolilo se jim je samo, da smejo pasti na bližnjih pašnikih. Isti pa zato niso bili mestu hvaležni, ampak so si hoteli prisvojevati vedno več pravic. Radi bi se bili namreč polastili dela bistriških gozdov. V ta namen so začeli v Bistrici zidati koče. Toda meščani so krepko branili svoji1 pravice ter se pritožili. Zato sta 1. 1537. Julij pl. Beck, vicedom kranjski, in Vid pl. Turn, oskrbnik na Starem
' Mittheilungen d. h. V. f. K. 1865, 110. 4 Mestni arhiv. Parapat, ibid. 134, 135.
Gradu, iztekla v pravdi mosta proti podložnikom Godiča in Zagoricc, ki so hoteli živino pasti in koče postavljati v Bistrici, na podlagi ukaza V. Aucrspcrga iz 1.1496. sodbo zoper poslednje, ker je Bistrica lastnina samo mesta Kamnika.
Mestni očetje pa niso vedno tako strogo pazili na sosede svojih gozdov in pašnikov v Bistrici, in sčasoma so si sosedje vsled tega pridobili toliko pravic, da je morala meščanska korporacija 1. 1888. jim odstopiti del bistriških gozdov.
L. 1496. je Viljem Auersperg v zgoraj omenjeni listini določil, da je bistriška dolina sicer last Kamničanov, a da si cesar pridržuje lov na jelene in drugo žlahtno divjačino. Iz tega sledi, da so bili nekdaj v bistriški dolini jeleni, ter da je bil lov pravica (Regale) avstrijskih vladarjev. So li mnogi avstrijski vladarji hodili na lov v Bistrico, nam ni znano, le za nadvojvodo Karola II. je sporočala spominska tabla, da je ondi lovil 1. 1564.1
Avstrijski vladarji so vender ta lov opustili in tudi jelenov sčasoma ni bilo več. Sedaj ima meščanska korporacija ondi lovsko pravico. V Bistrici je obilo divjih koz, zaredili so v zadnjih letih zopet jelene, sezidali dve krasni lovski koči, in ker je prekrasna okolica, prišteva se lahko ta lov prvim na Kranjskem.
• Glej stran VI.
o.,
Mestno svetoval stvo je o Oskrboval o tudi mestno premoženje. Izvoljena sta pa bila vender dva odbornika, jeden iz vnanjega in jeden iz notranjega svetovalstva, imenovana zidarska mojstra, ker jima je bilo izročeno zidanje in popravljanje mostov. Zraven tega sta tudi pobirala davek od gozdov in pašnikov. Vpisovati sta morala to v poseben zapisnik in račun predložiti vsako leto svetovalstvu.
Kdaj je dobila meščanska korporacija samostojen odbor, se ne vć. Ta odbor, obstoječ iz 5 odbornikov, se voli sedaj za tri leta. Predsednik odboru je bil do 1. 1854. mestni sodnik. Od 1. 1854. do 16. okt. 1866 je bila združena meščanska korporacija z mestno občino, a od 16. okt. 1866. ima samostojen odbor.
7. Sodniki, župani in predsedniki meščanske korporacije.
Ker so sodniki kamniškega mesta za njegovo zgodovino važni, navedem tu one, katerih imena se mi je posrečilo zaslediti. Konečno pri-denem imena županov in predsednikov meščanski' korporacije.
1301 — 1303 Jakop. 1431 Seifrid Kostibol.
1362 Marko. 1506 Jurij Eberhard.
1368 Marko pl. Sand Peter.     1509 Ambrož Kursner. 1371 Krhard Strupe!. 1513 Janez VValch.
1402, 1427 Miklavž Loški.     1516 Janez Hosibar.
1526 Mihael Pajtlcr.
1527 Tomaž Obevsihach. 1639 Jane/. Hasber. 1574 Gregor Kramer.
1585 Kašper Vezjač.
1591 Martin Staymets.
1592 Matevž Kraljnik.
1594 Kristijan Stiirzhecher.
1595 Maksimilijan Sobandt.
1596 Jakop Stregle. 1603 Jakop ŠavniČar, 1613, 1616 Adam Lukan. 1617 Pavel Jugovcc. 1620 Florijan Žagar. 1627 Jurij Knific.
1634 Ahac Kralj nik.
1651 Janez Wolf.
1652 Janez Pogačnik.
1655 Ahac Kraljnik. 1656, 1657 Janez Pogačnik. 1659 Martin Nuneltersinger. 1660,1664,1665janez Kobal.
1666 Miha Turk.
1667 Ahac Kralj nik. 1668, 1669 Lorenz Kobal. 1670, 1671 Ahac Kraljnik. 1673 Janez Kobal.
1674, 1675 Jurij Brce. 1676, 1677 Janez Kobal. 1678, 1679 Jurij Bcrnhard Štor.
1680 Ahac Kraljnik.
1682, 16S4 Miha Turk. 16S5, 1686 Jurij liernhard Štor.
1687, 1688 Miha Turk. 1689, 1690 Friderik 1 Ienrik
Škerpin. 1691 Miha Turk. 1694 Friderik Henrik
Šker| iin. 1695, 1696 Jurij Bernhard
Štor.
1697, 1698 Miha Turk. 1699 Maks Strassl mrgei. 1701     17H4 Žiga Štor. 1705 Maks Strassburgcr. 1708    1710 Žiga Štor. 1713, 1715 Nikolaj Reich. 1716 — 1718 Friderik Henrik Škerpin. 1719 Žiga Štor. L720 Miha Pibernik. 1722 Žiga Štor.
1728 Konrad Škerpin.
1729 Janez Mcšič.
1730, 1731. Nikolaj Reich. 1734, 1735 Janez Mešic. 1737 Jurij Vilkinic. 1740 — 1742 Nikolaj Reich.
1744 Jurij Vodlav.
1745 Anton Mih. 1748 Jurij Vodlav. 1751 Janez Volk.
1754 Valentin FranceGotzl. 175() Nikolaj Rcich. 1757 — 1759 Valentin
France Gotzl. 1760 Jožef Graucr. 1.761    1763 Anton Irlih. 1764, 1765 Janez Nepom.
Vlhos. 1766 Jurij Repe. 1774 Frančišek Rudolf pl.
VVolkensberg.
1780 Nikolaj Travner.
1781 Andrej Kos.
1783 Jane/. Vlhos.
1784 Janez Nep. Pollak.
1785 Janez Nep. Schafler.
1786 Jernej Hrovat. 1788 Janez Nep. Sehalhr
1790 Jožef Geldner.
1791 Jernej Hrovat.
1792 Anton Hočevar. 1793, 1794 Janez Nepom.
SchafTer. 1795, 1796 Mihael Trcbur. 1797 —1799 Jernej Hrovat. 1800 Jožef Feldner.
V 1*>. t
a) Mestni predstojniki ali nad-sodniki ter od 1.1850. župani. (Od 1.1850.-1867. ob jednem predsedniki meščanske korporacije.)
Pod francosko vlado: Ignacij Pezdirec. 1824 Jožef Gavrig. 1826 Janez Debcvec. 1849 Anton Gavrig. 1850—1861 Anton Hafner. 1861 — 1864 Janez Nepoln.
Podrekar. 1864 — 1867 Jurij Gollen-
vver.
1867 lS7lldr.JožefPrevec. 1870 Frančišek Exler. L870   is79 Janez Kecel.
1879 Frančišek Exler. 1879—1886 dr. Maks Samec. 1887 — 1890 Frančišek
Fischer. od 1890 Jožef Močnik.
b) Predsedniki meščanske korporacije. (Dol. 1850. mnogi ob jednem mestni predstojniki.)
1803 , 1806 Jernej Hrovat.
1807 Jožef Gavrig.
1808 Janez Debcvec. 1808- 1810 Miha Košir. 1811 Jernej Hrovat.
I 813 Janez Jager. 1818 Jožef Gavrig. 1820, 1823 Miha Košir. 1824 Jožef Greising.
1825 — 1828 Jožef Gavrig. 1828 — 1834 Urban Čerin. 1834 —1840 Martin Lichten-eggcr.
1840- IS 13 Anton Janežič. 1843 — 1846 Jožef Košir. 1846 — 1849 Janez Klander.
1867   1874 Jurij Gollenwer. 1874—1877 Jam/, Murnik. 1877   1887 dr. Maks Samec. 1887   1890 Janez Murnik. 1890—1893 Anton Frohlich. od 1893 Avgust Terpinec.
Pečata mest Ljubljana in Kamnik iz leta 1500.
III.
Zgodovina fare in cerkva.
niškcga špitala od oglejskega | patrijarha Bertolda 1.1232. se
bere, daje k tej ustanovi pripomogel tudi Henrik, < prvi kamniški župnik*, ter da se je cerkev naše ljube Gospe na Sutini, kjer je bil popred špital, povzdignila v glavno farno cerkev.1
1 Schumi, Urkunden- imd Regestenbuch, 11.59.
67 5*
Ker se pa nahaja v drugih listinah že 1. 1205. in 1207. kot priča župnik Udalrik, je mogoče, da je bila starejša farna cerkev na Malem Gradu, ker je omenjena cerkvica jedna najstarejših na Kranjskem.1 (Po ljudski pripovedki je pa bila najstarejša fara v Nevljah.l
Kakor druge, spadala je tudi kamniška fara pod oglejski patrijarhat. L. 1448. je izročil papež Nikolaj V. nje patronat cesarju Frideriku lV.,n-a pod cesarjem Ferdinandom II. je bila z ljubljansko škofijo združena in pravica, predlagati župnika, izročena 1. 1628. ljubljanskemu škofu Tomažu Krenu.1
V 13. stoletju so porušili baje skromno romansko cerkvico, ki je stala na tem mestu in sezidali krasno gotsko svetišče.1
Ta farna cerkev je imela 10 altarjev ter je stala tam, kjer je sedaj kapelanija, a tam kjer je sedaj farna cerkev, je bilo pokopališče s kapelicami sv. Magdalene, sv. Mihaela in tV. Rozalije. Zvonik je že takrat stal na samem. Ker pa je bila zemlja okrog cerkve mehka, pogreznil se je baje za toliko, da so se vrata v zemlji skrila.6 (Ali pa so le svet za toliko vzdignili.)
1 Mittheilungen tles hist. Vereincs f. Krain 1865, 111.
2 Catalogtls Cleri dioecesis Labacensis 1885, 136. 11 Deželni arhiv v Rudoliinumu I. 37.
« J. Benkovič, ibid. 519. r- Valvasor, ibid. VIII. 610.
Kamničani so bili prav pobožni in so skrbeli prav pridno za blagor svoje duše. U stan ovij ali so po običaju srednjega veka špital in bratovščine. Radi so se v svojih oporokah spominjali špitala in bratovščin ter jim volili to ali ono hišo, posestvo itd. Tako so sčasoma špital in nekatere bratovščine tako obogatele, da so imele podložne kmete ter svojega kapelana. Zato je bilo v Kamniku razven župnika vedno več kapelanov. Že 1. 1300 nahajamo razven župnika Petra kapelane Konrada, Alharda in  Tomaža.1
L. 1238. je bil tu župnik Friderik* a 13cga nov. 1275. 1. je odstavil patrijarh kamniškega Župnika Hermana de Tutrio, ker ni bil kano-nično vmeščen. Postavil ga je bil kapitelj za časa, ko je bil izpraznjen patrijarhški sedež.3 Nekaj let pozneje, namreč o. 1291. in 1297. I., je župnikoval tu Manfredus del/a litre, ki je bil sorodnik oglejskega patrijarha.
Župniki niso vedno bivali tu, ampak mnogokrat je mesto njih kdo drugi vodil duhovno paslirstvo. Tako je bil 1. 1300 kamniški župnik Peter, imenovan Romanus, nečak oglejskega patrijarha Petra, kateri pa je navadno bival v Cevdadu,* a 1. 1304. je prodal  Volrik de Chu-
' Schumi, Archiv II. 245.
2 Schumi, Urkunden- und Regestenbuch, II. 75. * Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov. Izvestja muzejskega društva, II. 46. ' Schumi, Archiv II. 245.
canea vse dohodke kamniške tare za dve leti za 60 mark oglejskega denarja.1 24. }un. 1327.1. je dobil to faro Ivan de Baudensis /. dovoljenjem, ker je še študiral, tla jo lehko obdrži, če tudi še sedem let ne postane duhoven, samo de sprejme subdijakonat. Posvečen je bil za duhovnika na titel svoje kamniške fare v Bo-logni, kjer je imel meščansko pravico, dne 18. sept, 1333. L1 Jednako je dobil župnik Otokar BlagoviŠki, kateri je ustanovil 1. 1358. v boki ženski samostan sv. Klare, v 1. 1341., 1340. in 1358. dovoljenje, da sme biti odsoten od svoje fare.8 Po smrti župnika Jakoba Rainerja je dobil 27. jun. 1476. kamniško faro klerik- Jurij ilerten-felscr, sin Akacija Hcrtciifclserja, kranjskega vicedoma. Ker še ni bil duhovnik, je duhovno pastirstvo vodil mesto njega magister umetno-stij Leouiiard Scvdcl iz Kamnika,1 ki je bil že 1. 1495. vikar v Kamniku, patrijarhov komisar ter naddijakon Gorenjske.
Da je imel Kamnik že v srednjem veku odlične župnike, razvidimo iz tega, da so bili mnogi plemenitega rodu — tako je razven imenovanih 1. 1311. umrl kamniški župnik Henrik grof  IVcrdenbergb —r ter da so   mnogi imeli
1 Schumi, ibid. II. 264.
2 Kohlar, ibid. I. 8.
:! Kohlar, ibid. II. 47., III. 21. 1 Kohlar, ibid. 1. 8. 6 Parapat, ibid. 128.
imenitna cerkvena dostojanstva. Tako so bili naddijakoni Gorenjske župniki Manfredus della Turre, Oton Sttippl, Ottokar Plagoviški in vikar Leon trd SeydeL Naddijakoni so morali vsaj jedenkrat v letu obiskati in pregledati vse podrejene fare ter poročati b njihovem stanju. To častno mesto se je oddajalo le « ad perso-nam». Bival je oglejski naddijakon včasih v Ljubljani, včasih drugod, kakor v Kamniku, v Mengišu, v Vodicah in v Radovljici. Pod gorenjski naddijakonat oglejske škofije so spadale fare: Kamnik, Nevlje, Sp. Tuhinj, Zg. Tuhinj, Komenda, Cerklje, Velesovo, Šenčur, Kranj z vikar jat i : Podbrezje, Kriče, Kovor in Preddvor, dalje Tržič, Zaspi, Loka, Selca, Poljane, Žiri, beneficij na Holmcu, Meugiš z vikarjati: Vače, Cen i senik, Zagorje in Dol, fara Moravče, kapetanija Mekine, fara Cirkuica z vikarjatoma Planina in Preserjc; Dovje in slednjič trije samostani: loški, velesovski in mekinski. 1
Razven imenovanih naddijakonov je bil kamniški župnik Filip 1414. kamornik oglejskih patrijarhov in celjskih grofov,2 a Jurij pl. Ilerten-felser je bival celo več let na cesarskem dvoru.3
Kako bogati in kako pobožni so bili Kam-ničani v srednjem veku, razvidimo iz tega, da
1 Koblar, ibid. I. 36. ■ Parapat, ibid. i :1 Parapat, ibid. 137.
se je posvetilo jako veliko kamniških mlade-ničev duhovskomu stanu. Tako so bili posvečeni, oziroma dobili tonzuro ali manjše redove v letih 1495. 1499., v Cevdadu nastopni Kamničani: Gašper Kluk; Gašper, sin zlatarja Matije; Jakob, sin pok. Čevljarja Pavla; Jurij Moravč ar, Mihael, sin pok. Gabriela; Jurij Jeučič, Jurij Kokie. Gregor Lamberg (de Stayn); Matija, sin pok. Benedikta; Jurij Kekel, br. Vol bank, Ivan j'tiras; Peter, sin zlatar/a Mihaela; br. Lcouard in br. Gregor; Jurij, sin trgovca Petra; Jakob, sin mlinarja Nikolaja, in Tomaž SketkeA
To število se tudi v sedanjih časih, ko svel toži, da vse študira, ni doseglo. Da je pa bilo sploh mogoče, da je toliko kamniških mlade-ničev obiskovalo višje šole, k temu je pripomoglo ne samo blagostanje Kamničanov, ampak tudi razne ustanove, katere so tudi revnejšim meščanom dajale priliko, pošiljati svoje sinove v višje šole.
L. 1538. so zapustili oo. frančiškani Kamnik. Zaradi turške nevarnosti se je preselil župnik s Sutine v samostan. Ko se je pa nevarnost zmanjšala, povrnil se je zopet začetkom 17. Stoletja na Sutino.-
V 16. stoletju je bil kamniški župnik 1. 1540. Ambrož  Lamberg, ki je bil ob jednom dekan
• Koblar, ilml. 111. 22.
4 Valvasor, ibiil. VIII. 811.
in oficijal v Solnogradu in prost pri (lospej Sveti,1 a 1. 1559. sc jo odpovedal kamniški fari Ivan SttintZ* ter postal kamniški župnik Jurij Siehel, kateremu so vzeli faro, ko je postal kamniški župnik Anion Luke.:: Seskar,' ki je bil ob jednem dvorni kapelan pod Karolom.* Ra-zvcn teh sta bila tudi župnika Mrcina in Tre-buliau, o katerih pa pozneje govorimo.
Luteranstvo se je bilo tudi v Kamniku močno
razširilo. Ze 1. 1566. je pisal kamniški župnik ljubljanskemu škofu Petru, da se nekateri krivo-verci, njim na čelu Jurij Kralj, shajajo v Zapričah. Shajali so se pa tudi v cerkvi SV. Nikolaja v Podgvrji, katera je takrat pripadala mengiški fari. Poročevali so v hiši grofa Akacija Turna, pokopavali pa na pokopališču samostanskem, pozneje tudi v Podgorju.* Kako zelo so bili udani Kamničani novi veri, razvidno je iz tega, ela so iz Velesovega izgnanega pro-testantovskega duhovna Lukeia Avniča in tri druge sprejeli v mesto ter jih volili celo v mestno starešinstvo. Nad 50 protestantovskih rodbin je živelo v mestu. Tudi kmetje SO poslušali protestantovske pridige,  katere je imela
1 Farni arhiv.
2 Deželni arhiv v Rudollinuinu 1, 57. :1 Kol.lar, ibld. H. 49.
1 Deželni arhiv v Rudollinumu I. 37.
5 Mittheilungen d. h. V. f. K. 1864. 53.
ob nedeljah in praznikih udova Stoke v svoji hiši.1
L. 1574. zapovč nadvojvoda Karol odpraviti protestantovske shode v Kamniku in Zapričah ter odstraniti protestante iz mestnega Starešinstva, Gregor Krame r, slu ton Križan in Mihael Sporer s pomočjo župnika so takoj spolnih ta llkaz. Ko se je ukaz očitno prebral, odstranili so protestantovske meščane iz mestnega starešinstva, razven tega pa tudi zapodili iz mesta meščana, kateremu je krstil pastor otroka. Protestantovski meščani so se vsled tega pritožili in prosili, da bi smeli novi veri zvesti ostati.'2
Tudi ta ukaz je malo koristil. Protestantovski meščani so še vedno zahajali k protestntitovskim pridigam v Zaprice in na Križ. Zaradi tega sta došla v Kamnik' 1. 1594. vladna komisarja stolni prost Gašpar kriJeusehuss in Kamilo Si/anla prepovedovat jim obiskovanje protestantovskih shodov v Podgorju, v kriški grajščini in na Zapričah. Poklicanih je bilo 38 krivovernih Kamničanov, katerih je pa prišlo le 28. Zaprti so bili: Peter Savničar, Luka Stegnar, Luka Avnič, Valteis Passauer, Ahacij Passatler, Maks Strassberger, Jurij  Nestler,   Andrej   Riemcr,   Linhard Wild,
•
1 Dimitz, ibid. III. 'M.
- Dimitz, ibid. Deželni arhiv v Rudolfinumu, M d.
Luka Strassberger, a bili so kmalu potem oproščeni,1
Da se je nova vera v Kamniku lako močno razširila, krivi so biti  temu najbolj, kakor je
1 Dimitz, KrliiiniatittiisLi'schii'hic.
bilo že oinenjriu >, plemiči. Kazven tega so imeli Kamničani v teh časih prav malo katoliških duhovnov. Tako so tožili Kamničani 3. maja 1595. 1. patrijarhu, da dalj časa nimajo nobenega duhovna ne pri fari in no v špitalu, tudi organista ne, in da se širi luteranstvo. L. 1594. so namreč kamniškemu župniku Mateju Mrcini, ki je imel ob jed nem ljubljanski kanonikat, a bil privrženec luteranstvu, vzeli faro. Nadvojvoda je podelil faro Sebastijautt irebuhanu, ki je bil popred župnik in naddijakon ribniški ter postal drugo leto naddijakon gorenjski. Se 1. 1600 je tožil župnik Sebasdjan Trebuhan o pomanjkanju duhovnov, češ, kjer so bili nekdaj po štirje in še več, je zdaj komaj jeden.
3. dec. 1595. I. je pisal Sebastijan Trebuhan patrijarhu nastopno: < Nova stavba, katero je zgradil grof, \liac TurnzB pokopališče krivoverce\, meri na okrog blizu 40 sožnjev. Visoka jo lc '2 sežnja. Poslopje je tako zidano, da ima pri tleh mnogo dolblin, kamor naj bi se stavili ali slikali nagrobni spomeniki umrlim. Ni še ometano in stoji neizgotovljeno brez strehe in vrat kakor razvalina, ker seje na ukaz nadvojvode delo ustavilo. Luterane! so začeli zahajati k mojim pridigam tako, daje ob nedeljah cerkev zopet polna. Vnovič sem uvel oklice in pouk ženinov, odpravil pa poroke o adventnem času, kar je bilo prej v navadi. 1
Kolilar, ibiil. I. 9, II. 49.
L. 1599. poroča Sebastijan Trobuhan, da jo šo vodno veliko protestantov v fari. Nadvojvoda Ferdinand mu ukaže, protestantom knjigo po-žgati,1 kar je tudi storil. Drugo leto potom piše Sebastijan Trobuhan, da je pred kratkim sežgal nad 30 luteranskih knjig.2
Dne S. februvarja 1601 je reformacijska komisija pričela svoj posel v Kamniku. Škof Kren je govoril v mestni hiši, pokorni meščani so prisegli katoliško prisego in samo 4 osebe so izgnali. Precej krivoverskih knjig so sežgali očitno na trgu in so mudili tri dni v mestu, menda pri Petru Savničarju, ki je bil 1. 1603. mestni sodnik.1
Nova vera se je torej v Kamniku zatrla'. Naj več zaslug je imel pri tem župnik Sebastijan Trebuhan. Verske homatije so pa povzročile, da so Kamničani ubožali.
Po preporodu v veri so postali Kamničani zopet pobožni katoličani ter so radi podpirali cerkve, špital in bratovščine. T tuli število duhovnov se je zopet pomnožilo. Tako pošlje 11. decembra 1605 Trebuhan dijak ona Ivana Pomladčta za sprejem mašništva in Matijo Sun-seca, Andreja Pavlica in Jerneja Popotnika, da
1 Dimitz, Reformationsgeschichte.
2 Koblar, ibid. H. ni.
3 Parapat, ibid. 141. Dimitz, Gescfrichte Krains, III. 36, 258 — 260.
bi prejeli v Vidmu štiri nižje redove,1 Tudi je bil v Vidmu posvečen L 1614. Pavel Jugovec iz Kamnika, a k 1600 je župnik Trebuhati prosil odpustnega pisma za tri kandidate mašništva, da bi smeli biti posvečeni od katerega škofa koli, ker zaradi kužni' zaprtije niso mogli iti v Videm k ordinaciji.2 (Kamniški novomašniki so morali hoditi v Videm k ordinaciji, ker je kamniška fara spadala pod oglejski patrijarhat.)
Po smrti župnika Sebastijana Trebuhana je bil 7. marca 1619 za župnika in mesec pozneje za naddijakona v Kamniku potrjen Krištof Plankel, kije prej isto čast vžival v Ribnici. Za Planklom, ki je odšel za nekaj let iz Kamnika, potrdi patrijarh 5. marca 1626 za kamniško faro Mihaeli Palica. Ko je pa zadnji resignoval na faro, jo je zopet dobil Krištof Plankel, ki je bil ob jednem apostolski pronotarij, cesarjev svetnik, naddijakon gorenjski, kanonik novomeški in župnik kamniški. Za Planklom je bil 28. avg. 1639 potrjen za faro Jurij Scarlichi (Skrlič), ki je 3. maja 1640 postal naddijakon. Ko je umrl Scarlichi, potrjen je bil za kamniškega župnika Mihael Furlani 14. sept. 1670, ko je tega smrt pobrala Mihael Perri 15ega dec. 1675 in po Ferrijevi smrti (f 24. oktobra
1 Koklar, ibid. II. 61. ' Koblar, ibid. II. 51.
1689) Frančišek Fngelbert pl. Barbo 20. aprila 1690.1
Najodličnejši izmed vseh kamniških župnikov in največji dobrotnik kamniške farc je bil doktor sv. pisma Maks Leopold Rasp (rojen 1673), kateri je 42 Let, t. j. od 1700 do 12. dec. 1742, tu župnikoval.2 Imenovani, v sluhu svetosti umrli župnik, katerega se ljudstvo še vedno spominja kot svetnika, pridobil si je neminljivih zaslug za časno in večno blaginjo svojih vernikov. Prenovil in popravil je vse cerkve ob svojih tro-ških. Vsa starejša oprava cerkvena, n. pr. zvonovi, obleka, svečniki itd. priča o njegovi radodar-nosti, ker do malega vse te reči so bile narejene v dobi 1700 do 1742, ko je njegova blažena roka vodila to župnijo.3 Ker pa je bila farna cerkev za toliko množico premajhna, naredil je neutrudljivi župnik dr. Maks Rasp na Žalah okrog cerkve sv. Jožefa pokopališče, a na starem pokopališču je sezidal po 1. 1733. novo farno cerkev v renesanskem zlogu.4
Razven omenjenega župnika Raspa in oo. frančiškanov so bili 1. 1704. tu še sledeči duhovni: vikar Ivan  Piree; kapelan   Gregor Kamuikar;
■ Koblar, ibid. lil. 23.
•■J Kohlar, ibid. II. 53. ;| Benkovič, Ibid, 519. 1 Farni arhiv.
Gregov Zupanec, beneficija^ st beneficij je dobil 1. 1685. od
. Mihaela, katni barona Raradei-serja; Friderik Skrpin, bakala-vrej bogoslovja, je imel presv. Trojice beneficij, nad katerim je imelo patronat mesto. Beneficij sv. Marije Magdalene je 1.1704. vživalo jezuitsko semenišče v 1 ,j ubijani pod pogojem, da vzdržuje v semenišču tri ali
štiri sinove kamniških meščanov in poskrbi vsak mesec za jedno sv. mašo v kapeli sv. Marije Magdalene na pokopališču. Stali
Nadgradili kamen viteza GallenlicrSkc-jra Sba t3 ČaS tla pO-
vMd<i";,h kopališču tudi
kapela sv. Mihaela iti kapela sv. Rozalije. V cerkvi
je bila pa bratovščina sv.rožnega venca, ustanovljena in potrjena leta 1677. Vrh tega je bilo v fari še več drugih kapel: na Malem (iradu kapela sv. Kligija, katero je oskrboval kovaška ceh ; na Starem (iradu na hribu kapela sv.Janeza Krstnika z jednim altarjem. Kriški gospod je najemal frančiškane, da so hodili vsak teden po enkrat gori maševat. Svoji kapelici sta imela 1. 1704. tudi gradova Zapricc in Perdvo. Sedem kamniških podružnic je dal naddijakon v oskrbovanje neveljskemu župniku; dve sta ostali pri fari. < Cerkev sv. Primoža in Felictjana», tako je pisal naddijakon, <jc starodavna in slavna ter posvečena. Ima štiri altarje: sv. Radeguncle, sv. Lconarda in dva altarja sv. Primoža in sv. Feli-cijana. V jednem se hrani nekaj svetinj od teh svetnikov, ki se kažejo vsako leto ob shodili obilo zbranemu ljudstvu. Druga podružnica je sv. Jožefa na Žalah. Sezidana je bila na novo 1. 1686. in posvečena s tremi altarji vred od ljubljanskega škofa. Altarji so: sv. Jožefa, sv. Petra Alkatarskega in sv. Florijana. Zunaj cerkva; na Žalah je kapelica božjega groba; v postu so veliki shodi, in notri se bere sv. maša.-*1
Da se je slovensko ime Kamnik že pred več stoletji rabilo tudi v pisavi, prepričamo se v raznih listinah. Tako se bere v listini z 1. 1627. tParochia Katnnig*, v drugi z 1.1675. «Stain
1 Koblar, ibid. II. 54.
8i
6
vulgo Kamnig*, a zopet v drugi »Kamnik sine Sta in».1
V Kamniku je bilo torej v preteklih stoletjih mnogokrat več kapelanov, to pa vsled tega, ker je bila fara veliko večja ko sedaj. Se 1. 1782. so pod kamniško faro spadale podružnice Rova, Vranja Peč, Tunjice, Stranje in Alekine, ki so sedaj samostalne fare.
L. 1788. je pogorelo župnišče, kapelani)a in druga župnijska poslopja, kakor tudi zvonik, cerkvena streha in veliki altar. Kamničani, ako-ravno sami v veliki bedi, naredili so takoj streho na cerkev ter bili pripravljeni tlako delati pri se-Zidanju novega župnišča. Knezoškof ljubljanski pa je predlagal, naj se porabi za župnišče samostan, čemur so se pa Kamničani ustavljali. Prosili so deželno gosposko, naj se 00. frančiškani puste, ker jih zelo potrebujejo za poučevanje.3
Sedanjo farno cerkev krasi visok mramorna! altar, katerega je napravil 1. 1881. mon-signor Jurij Križaj. Izklesal ga je J. Vurnik. Najnovejši kras te cerkve je kip brezmadežne Device v velikem altarju, delo mladega umetnika rojaka V. Progarja. Vreden naslednik nepozabnega župnika Raspa je sedanji častni kanonik in dekan Janez Oblak, ki neutrudljivo deluje za lepoto hiše božje.   Prenovil je vse, kar je od
1 Deželni arhiv v Rudolfinumu, [, 37. - Stare listine.
Raspove dobe sem že zastarelo in rešil potomcem kamniškim marsikako čestito starino.1
Kamniški župniki:
1205, 1207 LTlrik. 1228 Henrik.
1238 Friderik.
1274 Herman de Butrio.
1291,1297 Manfredua delkiTurre, naddijakon Gorenjskega, 1300 Peter.
1304 Vodalrik de Chucanea.
1311 Henrik grof Werdenberg.
1345 — 1358 Otokar Blagi)viški.
1395 Oton Stiippl, naddijakon Gorenjskega.
1414 Fili]>, kamornik oglejskih patrijarhov in celjskih
grofov. 1468 Jakob Ranncr.
1484 čez 1. 1418. Jurij pl. Hertenfelser (Leonard Scvdel
1490 — 1497). 1540 Ambrož Lamberg. 1559 Ivan Steinetz. 1559 — 1565 Jurij Sichcl.
1594 Matija Mrcina.
1595 — 1619 Boštijan Trebuhan, naddijakon Gorenjskega. 1619— 1626 Krištof Plankel, naddijakon Gorenjskega. 1626    1628 Mihael Valič.
162$    1639 Krištof Plankel, naddijakon Gorenjskega. 1639 — 1670 Jurij Scarlichi, naddijakon Gorenjskega. 1670    1675 Mihael Furlani.
1675    1689 Mihael Fcrri, naddijakon Gorenjskega. 1690 — 1700 Frančišek Engelbert pl. Barbo.
1 Benkovič: ibicl. 520.
83
6*
1700- 1742 dr. Maks Leopold Rasp.
1743- 1755 Janez Karol grof Barbo \Vaksenstein.
1755-- 1785 Ferdinand pl. Apfaltern.
1785 — 1804 Gašper pl. Branca.
f 1823 Jožef Ulčar.
1823 — 1836 Janez Prelesnik.
1836    1843 Jane/. Uedenčič.
1844 — 1851 Frančišek Vojska.
1851 — 1872 Janez Fink.
1872     1S82 Jurij Križaj, papežev kamornik. od 1882 1. Janez Oblak, častni kanonik.
Kapelani, vikarji in beneflcijati:
1205 Vilving, Humbert,
1300 Konrad, Alhard, ravnatelj špitala, Tomaž. 1313 Nikolaj, ravnatelj špitala. 1336 Jakob, kapelan cerkve M. B,
1349 Janez Kamniški, kapelan bratovščine sv. Mihaela. I35ii Ortolf Kamniški, kapelan bratovščine sv. Mihaela. 1377 Jurij Kralj, kapelan altarja sv. Ane. 142(1 Jurij, kapelan bratovščine Matere Božje. 1486 Linhard Sipek, Vencel Grimsizer, kapelan v kapeli na Starem Gradu. 1495 Gašper Sukinza, kapelan bratovščine Matere Božje. 1498 Ahac, duhovni pomočnik.
1504 Erazem Steirer; Matija, kapelan pri sv. Primožu;
Gregor Pfeilschmidt, duhovnik in javni notar. 1511 Martin Jugovec. 1534 Jernej Posch, vodja špitala. 1552 Janez Pcčaher, kapelan bratovščine Matere B. 1570 Andrej Schvvab, kapelan. L589 Simon Unger, ravnatelj špitala. 15«).") Konstantin Kušar, beneficijat v špitalu.
1699 Tomaž Rostinger, kapelan.
lup« Pavel fugovec, mestni kapelan,
1627 Janez Pavel Basel, hcncficijat ])resv. Trojice.
1636 Mihael Juraj.
1639 Matija Dklo, bencficijat bratovščine presv. Trojice.
1640 Mihael Kahri.
165S Jane/. I.udi »vik Ilerent, vikar in kapelan; 1659 Andrej Kofol, kapelan. 1673 Adam Weiss, l>enelicijat sv. Mihaela. 1689 Friderik škerpin.
1692 Frančišek Mavričič, benefidjat sv. Janeza. 1696 ilr, Tomaž Renner.
1704 Janez Pirec,  vikar;  Gregor  Kamnikar, kapelan;
Gregor Zupanec, benefidjat sv. Mihaela; Friderik
Škerpin, bakalavrcj bogoslovja, benelicijat s v.Trojice. 1734 Anton baron pl. Kck, vodja špitala. 1755 Matija Mežič, benelicijat presv. Trojic r in sv. Lenarta. 175.")    1762 Matija Gbtzl, benefidjat presv. Trojice in
sv. Lenarta. 1760 Matija Hodomal bencficijat. 1762    i7so Žiga Reich, benelicijat presv. Trojice in
sv. Lenarta.
1780    1783 Gregor JenČič, bencficijat presv. Trojice in sv. Lenarta.
V 19. stoletju pa kapelani:
Mihael Braškar, Valentin Razinger, Jožef Ma/.ek, Mihael Bankar, Valentin Pretnar, Blaž Mervic, Jane/. GaSperlin, Ignadj B6hm, Janez Volk, Simen Bogataj, Jožef Bononi, Jožef Skubic, JožefVoglar, Frančišek Tavčar, Vaclav Pehare, Martin Tome, Frančišek Bergant, Rajmund Kalan, Frančišek Vrančič, Anton Brodnik, Janez Kljun, Blaž Muhovec, Janez Kalan.
2. Zgodovina frančiškanskega samostana.
Kedaj so prišli frančiškani v Kamnik, so pisat čaji različnega mnenja. Valvasor pripoveduje, da so pri sezidanju mekinskcga samostana 1. 1300 pomagali tudi minoritje.1 Iz trga sklepa Schuthi, da so bili že takrat minoritje v Kamniku,3 kar je verjetno, ker so bili isti že 1.1233. v Ljubljani in je gotovo Kamnik, takrat največje- in najpremožnejše mesto za Ljubljano v deželi, obračal na-se njihovo pozornost. Pucel in Glavinich navajata, da so prišli minoritje, kakor so se začetkoma frančiškani imenovali, v Kamnik 1. 1415., a Milkovicr: meni, da še le za cesarja Friderika IV.3
Večjega samostana vender niso imeli tlo 1. 1495. Začetkoma so se namreč minoritje popolnoma odpovedali posvetnemu imetju. Temu so frančiškani za svoje osebe do sedaj zvesti ostali. Pač pa so izprevideli, daje potrebno, ako se hočejo svojim nasprotnikom uspešno braniti, da pridobijo za samostane nekaj imovine. Začetkoma so stanovali v skromnih poslopjih, pozneje pa so skušali pridobiti si kolikor je bilo mogoče boljše samostane. Tako tudi v Kamniku.
1 Valvasor, ihid. XI. 370. 1 Schumi, Archiv II. 218. 3 Milkovicz, Dic Kloster in Krain, lOS.
B<5
Cerkev sv. Jakoba je bila sezidana že 1. 1474., a samostan Se le 1. 1495.1 Valvasor poroča namreč, da je bila vdelana v jedno okno letnica 1495 ter da so bili ustanovni ki grofa Thurn in Hohcmvarth in drugi plemiči.* Ker so pa 21. avg. 1494 prosili sodnik in vsa občina kamniškega mesta oglejskega patrijarha dovoljenja, da bi smeli sezidati nov samostan frančiškanom pri cerkvi sv. Jakoba, so ustanovitelji kamniški meščani, omenjena grofa in drugi plemiči pa le dobrotniki tega samostana. Kamničanom sta dovolila to že poprej rimski kralj in domači župnik Jurij llertenfelser, kateri je prihodnjemu samostanu podaril cerkev sv. Jakoba.8
Frančiškani niso samo skrbeli meščanom za blagor duš, ampak- so vedno poučevali meščanske otroke ter jih pripravljali, da so mogli vstopili v višje šole.
V 16. stoletju se frančiškanom vender tu ni dobro godilo. Nasprotovali so jim hudo pro-testantovski plemiči in meščani, a tudi s katoličani se niso dobro razumeli, ker niso znali deželnega jezika. Zaradi tega in zaradi turških navalov se je skrčilo njih število na dva, in
1 V «Schematismua provinciae S. Crucis Croatiac-Carnioliae ordinis minorum S. S. Francisd* in v «Catalogus Cleri dioecesis Labacensis* se bere letnica sezidanja samostana 1493.
4 Valvasor, ihi.l. VIII. 810.
:| Koblar, ibid. II. 48.
provincija] je pripoznal, da red ne more tega konventa vzdrževati. L. 1538. so zapustili torej frančiškani vsled dekreta cesarja Ferdinanda I. Kamnik.1 Zaradi turške nevarnosti je postal samostan župnišče, a premoženje frančiškanov so izročili v oskrbovanje; špitalu. Ko je pojenjala nevarnost pred Turki, preselil se je začetkom 17. stoletja župnik na Sutino, a šola in spita! sta ostala še vedno v samostanu.
L. 1626. je prosil frančiškanski kustos, naj se izroči frančiškanom /oprt samostan v Kamniku. V tej prošnji je omenjeno, tla frančiškanov zato ni bilo koncem 16. stoletja v Kamniku, ker so bili meščani protestantje. Kamniškemu mestnemu starešinstvu se je nato ukazalo, da naj šolo in spita! preseli v pripravnejši prostor, in 28. maja 1. 1627. seje izročil samostan zopet frančiškanom.2
Frančiškani SO imeli tudi svoje pokopališče. Za časa njihove odsotnosti so ga rabili protestantje nekaj časa.:;
Cerkev sv. Jakoba je postala sčasoma zeld slaba, zato jo je 1.1703. sezidal Jakob .V/v// pl. Sclnllcnbcrg znova.1
K. 1783. so prevzeli frančiškani, kateri so meščanske   Otroke   vedno   zasebno poučevali,
1 Milkovicz, iliiil. 168.
a Deželni arhiv v Rudolfinumu, I. 36.
:i Mittheihingen dea hist. Vcreines f. ECrain, isf>4, 53. * Milkovicz, ibul. 168.
poučevanje v trivijalni šoli, katero so nastopno leto preosnovali v glavno šolo. Dobivali so zato
Gr;ijsk;i kapelica na Križu.
dohodke bratovščine presv. Trojice in sv. Lenarta.
Ko ji- cesar Jožef II. razpustil več samostanov, pretila je ista nevarnost tudi temu samostanu. Le vsled prošnje Kamničanov se jim je dovolilo s patentom z dne 2. okt. 1785. 1., da smejo še tu ostati, ker poučujejo v glavni šoli. Ccz tri leta jim je pretila ista nevarnost. L. 1788. je pogorelo, kakor smo rekli, župnišče, kapelanija, kakor tudi zvonik, streha in veliki altar farne4 cerkve na Sutini. Knezoškof ljubljanski je predlagal, naj se frančiškanski samostan opusti in naj bo frančiškanska cerkev farna cerkev, čemur so si; Kamničani ustavljali. Prosili so deželno gosposko, naj frančiškanskega samostana ne odpravi, ker frančiškane zelo potrebujejo za poučevanje v glavni šoli. Da bi ostali frančiškani v Kamniku, so meščani takoj naredili streho na farno cerkev ter bili pripravljeni, delati tlako pri sezidanju novega župnišča.
Istega leta je bilo v samostanu 14 oo. frančiškanov in 9 bratov. Frančiškani1 pa so pošiljali tudi za lokalne kapelane in kuratorje na bi i/.nje   fare.   Tako je bil 1. 1788. v Tunjicah
0. Andrej Pogačnik, 1. 1788. v Nevljah o. Anton Zergolt, 1. 1788. čez 1. 1800 v Mckinah o. Andrej Krat nar, 1. 1789. v Stranjah o. (lottlieb SuiderPč,
1. 1792. na Gozdu o. Anton Hobat itd.
L. 1800 so poslali oo. Kolumbija in Jovija v vojaško bolnišnico v Meki ne. Frančiškani pa so prosili, naj službo spovednika in tolažnika opravlja tamošnji lokalni kapelan Andrej Kratuar,
ker je sposobnih samo 6 patrov, drugi pa so Že stari ali bolehni.
Šolo so večkrat hoteli preseliti v samostan, a frančiškani so se temu vedno protivili. Pač pa se je šola preselila 1. 1806. v frančiškansko suknamico, kjer so že 1. 1493. izdelovali sukno za 14 frančiškanskih samostanov.1
L. 1804. dne 24. junija je pogona samostan z enim samostaneem in enim delalcem.' Kamni-čani, akoravno sami v veliki brili, so radi delali tlako pri sezidanji novega samostana. Dokler pa ni bil samostan sezidan, stanovali so frančiškani v gradu Katzenbergu (sedanja praharniea).
Kamniški meščani so frančiškanski samostan vedno radi podpirali. Obdarili so ga ne samo z raznimi pravicami v svojih gozdovih v Bistrici,3 ampak tudi z drugimi ustanovami. Tako so od 1. 1682. za popravila v samostanu plačevali na leto po 17 gld.4
V zadnjih letih, namreč od 1. 1882., ne poučujejo več frančiškani v deški šoli, pač pa so imeli nekoliko let tu svoje semenišče.
1 Stare listine.
- Parapat, ibid. 144.
a To darilo so vladarji večkrat potrdili, tako cesar Leopold I. 'J.'!, junija 1702. in cesarica Marija Terezija 16. okt. 1745. (Originala na pergamentu v frančiškanski m arhivu.)
4 Mestni arhiv.
Kakor so pošiljali že precl 100 leti frančiškane za lokalne kapelane in kuratorje v bližnje podružnice, tako so tudi sedaj v vsaki potrebi kamniški frančiškani bližnjim faram neprecenljiva podpora. Tudi za svojo cerkev skrbijo pridno. Saj je bila ista v poslednjih letih po neumornem trudu gvardijana o. Konstantina Lu-serja znotraj in zunaj popolnem prenovljena.
Kot gvardijani se nahajajo tu:
1. 1639. Jurij rlugbHn. 1. 1791. čez 1799. Abund
1. 1682. Jožef Kaplan. Pilpach. 1. 1684. Ambrož Jamšek.
V 19. stoletji pa: Jakob Muren. 1836. Jakob Marenčič.
1829. čez 1831   Konstantin     1838. Celestin No rad. Valand.
Od leta 1850.: Rajmund Marenčič, Gottfried Hlebec,
Gothard Spcnde, Khrenfried Zupet,
Gencroz Maršal, Rajnerij Kokalj,
Ferdinand Gotzl, Teodorik Murn,
Rudolf Dolinšek, Konstantin Luser.
3. Zgodovina mekinskega samostana.
Jedini zavod na Kranjskem, katerega je ustanovila samo jedna plemenita rodbina, je mekinski samostan. Začetkom je bila tam kapelica Matere božje. Ze 1. 1287. je Seyfried Gallcnbcvški j »rosi I kamniškega župnika Manfreda dolin  T/tnr, so-
ja
rudnika, oglejskega patrijarha Rajinuuda, ustanovitve stalnega kapelana pri tej kapelici ter podaril v ta namen več posestev. Pozneje je sklenil sezidati tam samostan ter ga izročiti kla-risinjam. Dne 8. oktobra 1,1300 je izdal v svojem gradu ustanovno pismo, v katerem je samostanu podaril mnogo posestev okoli Kamnika ter se odpovedal patronski pravici do omenjene kapelice, obdržal pa zase in za svoji1 potomec samosta n sk <) zavetn i št v o.
Kakor drugi samostani, pridobil si je tudi ta od vojvode Albreckta 1. 1338. prosto sodno oblast nad svojimi podložniki.1
S kamniškimi meščani so se nune večinoma dobro razumele, saj so jim isti podarili mnogo pravic do gozdov v bistriški dolini,2 le 1. 1300 sta se razprla konvent in kamniško mesto radi nekaterih posestev in pravic. Izbrani razsojevalec, Herman grof Celjski, je prisodil mestu, da smo uživati dotična posestva, da pa mora, pripozna-vaje, da so last samostanska, vsako leto dati samostanu funt popra.:! Se 1. 1839. je mesto plačalo mekinski graščini 32 kr. poprovim-I rterTergabe>.*)
> Milkovicz, ibiil. 172.
- L. 1516. jc prednica Ana Lamberger ponovila pogodbo s kamniškim mestom radi pravic v bistriških gozdih. Original na pergamentu je v mestnem arhivu.
• Milkovicz, ibid. 172.
4 Mestni arhiv.
Turkiso obiskali samostan menda samo jeden-krat, namreč 1. 1491., ko so ga do tal porušili.1 Kakor v Velesovem, tako tudi tukaj dobimo hčere prvih kranjskih rodbin kakor Hebenstreit,
Rabeusbc tg. J \ y se/tat, Ostermann, Gerloehstein, 1 \ i rade i ser, Scharfcnberg, Lamberg, Haller, Hren (Chrim), Attems, Batty-ani, Auersperg i dr., zato se je sčasoma samostan tako zelo povzdignil, da je papež Gregor XIII. napravil iz njega opatijo.2 Po smrti opati nje Katarine je bila potrjena od patrijarha dne 27. decembra 1583 za opat in jo Suzana 0berburger, a 10 let pozneje, t. j. 17. okt. 1593, jo je patrijarh Barbara odstavil ter ukazal poslati jo v velesovski samostan, da so jo Zaprli v celico. Dolžili so jo namreč luteranstva. Bila je tam zaprta, dokler ni nadvojvoda Ferdinand
1 Parapat, Turški hoji. Letopis" «Matice Slovenske* 1871, II. 40.
8 Milkovicz, ibid. 173.
Nadrobni kamen Friderika ' iallcnberjikega (t 1530) v Mekinah.
'28. okt. 1595 patrijarha prosil, da se povrne, ker se je i/preobrnila in poboljšala, /.opet v samostan, da vsled obupnosti ne postane brcz-verska. Sprejeli so jo na to zopet v mekinski samostan, kjer je, kakor je pisal L 1600 nad-dijakon Trebuhan patrijarhu, sedela zaprta v celici in kakor sv. Magdalena objokovala svoje pregrehe.1
Se pred začetkom reformacije, katera se je vtihotapila tudi v samostan in rodbino GalUu-berško, nastal je prepir med omenjenima zaradi dednega zavetništva. Ta prepir je trajal čez 100 let, namreč do 14. okt. 1681, katerega dne je pripoznnl cesar Leopold
pravice GaUenbergov. Takoj po tej razsodbi je začel Žiga Gallenberški zidati nov samostan, kateri je bil |edeiil najlepših v vsej deželi.2 Mnogi grobni spomeniki, kateri krasijo mekinsko farno
* Koblar, ibid. II. 66.
- MilkOviCZ, ibid. 173.
Nagrobni karneti Gallenberikega (t 1405) v Ueldnah.
cerkev, spominjajo še danes na mogočnost nekdanje rodbino (lailenberike.
Samostan začetkoma ni bil imovit, a sčasoma SO se mil pomnožili tako dohodki, da ni samo vzdrževal stalno svojega kapelana, ampak da se je tudi pomnožilo število nun. Tako je bilo 1685. 1. v njem 17, a 1704.1.24 nun (gospej), akoravno se je ustanova glasila na 13.1
Kakor mnogo drugih samostanov je razpustil cesar Jožef H. 12. januvarja 1782 tudi tega. Skupno premoženje so cenili takrat na 140.597gld., letne dohodke pa na 6773 gld. Samostan je imel podložnike v 80. vaseh. Iz imetja tega samostana in v istem času razpuščenega samostana dominikank v Velesovem se je ustanovil verski in farni fond, iz katerega so se v prvi vrsti plačevale pokojnine izgnanih nun. Prebitek, in po smrti dotičnih nun ves dohodek, bi se bil moral po nekem dvornem dekretu z dne 28. fe-bruvarja 1782 porabiti jedino le *y pospeševanje verskih namenov*. Na večkratno prošnjo kranjskih stanov je pa cesar Frančišek. J. z dekretom z dne 16. julija 1792 iz dohodkov teh samostanov določil 36 mest za c. kr. ustanovo plemenitih gospic vojvodine Kranjske. Takih mest, znašajočih po 210 gld. na leto, je sedaj 15. Predlaga dotične gospico deželni odbor, ustanove pa podeljuje cesar sam.
1 Koblar, ibid. II. r>7.
Prednice in opatinje.
1303 Klara.'
L812; 1314 Katarina.
Kil.". Neža pl. Wolsberg.
1336, 1341 Neža.
133S Margareta Ostermann.
1340, 1344 Elizabeta pl. 1 lebenstreut.
1344— 1368 Margareta Vranjepeška.
1368- 1374 Kunigumla Vitanjska.
L380 -1388 Ana Pešatska.
1391    1405 Elizabeta Parade iser.
1409 Neža Celjska.
1413, 1414 Ana pl. Pešatska.
1422 Marija Turjaška.
1427—-1447 Barbara Pole.
1489 — 1498 Jcdcrt Josel.
1507-  1510 Ana 1 Iertenfels.
1530—1559 Ana pl. Lamberg.
1560 — 1579 Ana Saucr s Kozjaka.
1582 Katarina.
1583 — 1593 Suzana Obcrburger.
1594 JeuVrl Uadinič.
1595 Magdalena Kern. 1599 Lavra Cornetti.
1603 Lavra Coronini (Cornetti). 1603, 1629 Magdalena Hren (Chron). 1636 Lavra Cornetin. 1636    1650 Ana Hren. 1670 Suzana Paradeiser.
1 Valvasor in za njim drugi menijo, da je bila Klara hči ustanovitelja, a Milkovicz (Die KIoster in Kram, 173) nas] notno.
L671     1685 Klara Gollianiz.
1684 Baronica Lichtenberg.
L68S    1689 Terezija baronica Haller.
1689    1704 Katarina grofica Altcms.
l Ti »o    171"! Doroteja Sidonija pl. Gallenbcrg.
17'_'9    I7.r)8 Maksimilijana Leopoldina p! Gallcnberg.
L7B9    1770 Bernardina pl. batthvani.
1770 Rcgina Thaller.
do I7S-J Marija Mehtilda baronica Gall,
4. Zgodovina špitala, bratovščin in drugih ustanov.
Kanmičani so imeli vedno jako dobra srca in SO se trudili starim in nesrečnim meščanom, ki so ubožali ali sicer bili nesposobni, prislužiti si svoj kruh, kolikor moči olajšiti grenko stanje. V/prejemali so jih v Meščanski špital, ki pa ni bil bolnišnica, ampak hiša za uboge, onemogle meščane.
Spit al so ustanovili 1. 1228. oglejski patrijarh Bertold in brata njegova Oton Mera uski m Henrik, isterski mejni grof. K tej ustanovitvi sta tudi pripomogla kamniški župnik Henrik in neki Matziling.i
Meščani in drugi so se radi spominjali špitala in mu pripisovali to ali ono hišo, njivo, travnik i. t. d. Tako sta 1. 1336. volila špitalu Friderik Kolovški in njegova soproga Katarina
1 Mittheilungen des hist, Vereines f. Krain, 1865. 110.
po 26 veder vina na leto, tako da so dobili siromaki vsak petek po 1/a vedra vina,1 a I. 1359. Katarina iz Kamnika, rajn. Konrada iz Velikovca udova, zemljo, vinograd in gozdno pravico pri 1 Imelniku.2
Spital si je pa tudi sam svoje posestvo povečal, kar pričajo kupni listi. Tako je 1. 1309. kupil Alard, ravnatelj špitala, od llervolda zemljišče v Gozdu in desetine tam in v «Walchperg blizu cerkve sv. Kancijana; 1. 1495. je kupil špital od črevljarske zadruge zemljišče v Bečah v tuhinjski dolini; I. 1510. si je pridobil s kupnim pismom hišo in dvor v mestu na trgu in vrt pred mestom; 1. 1515. pa je kupil od Marka Dobovška hišo v Novem Trgu pred mestom za 8 gld.3
Spital je bil torej premožen ter je imel več podložnih kmetov. Imel je tudi svojega kapelana. Ta je bil navadno njegov oskrbnik.
L. 1704. je bilo v špitalu 15 postarnih oseb obojega spola. Zavod je imel desetine in svoje podložnike. Predstojnika so volili dvanajstaki (notranji svet) vzajemno z župnikom.4
V novem veku je sicer Kamnik ubožal, a špital je ostal premožen, o čemer nas prepriča
I Parapat: Doneski k zgodovini kranjskih mest, 129. % Farni arhiv.
II Parapat, ibid. 128, 137, 139.
1 Koblar, ibid. II. 54.
99
7*
osobito to, da je do 1. 1770. dobival orgljavec iz špitalskega zaklada po 106 gld. na leto. Tudi nekatere učiteljice so uživale izdatne podpore iz tega zaklada.1
V špitalu je bilo iz prva 10, pozneje 12 do 15 oseb. Poslej so dajali nekaterim popolno, nekaterim le nekoliko postrežbe; 1. 1730. je bilo v špitalu 7 popolnoma in 16 le na pol oskrbljenih.2
V groznem požaru 1. 1804. je pogorel tudi špital, katerega niso hoteli več zidati, ampak so ves denar naložili. Koncem 1. 1893. je imel ta zaklad v gotovini 41.091 gld. I6*j kr. Sedaj ga oskrbuje meščanska korporacija ter podpira uboge, udove in sirote kamniških meščanov. L. 1893. so izdali mestnim revežem 1246 gld. 10 kr., za zdravila, zdravnike in pogrebe 265 gld. 68x/a kr. Razvcn tega je dobil vsak ubogi meščan jeden seženj drv.
Meščani so ustanovljali po običaju srednjega veka bratovščine. Spominjali so se jih radi v svojih oporokah ter jim volili to ali ono hišo, posestvo itd. Tako so sčasoma nekatere bratovščine tako obogatele, da so imele podložne kmete ter svojega kapelana.
Že 1. 1380. je bila tu bratovščina sv. Primoža.3  Bratovščino naše ljube Gospe so usta-
1 Star«- listine in mestni arhiv. - Parapat, ibid. 144. :1 Parapat, ibid. 130.
I M. I
novi I i 1. 1400 mestni očetje. Ista je imela že 1. 1425. svojega kapelana. Volili so ga udje bratovščine, potrjeval ga je pa oglejski patrijarh. (V 18. stoletju ga je potrjeval deželni glavar.)1
L. 1458. je ustanovil Lenart Pečaker s Pero-vega za svoje stariše, za-se, ženo svojo Ano in potomce bratovščino presv. Trojice in sv. Lenarta. Patronat je pridržki sebi in rodovini, potem pa notranjemu svetu. Tudi ta bratovščina je imela svojega kapelana. Ker so pa bili dohodki njeni pičli in ker je bil beneficijat zavezan, darovati vsak teden po pet sv. maš, bila je bratovščina dolgo časa brez svojega duhovnika. Zato je 1. 1565. spremenil Andrej Pečaher to ustanovo v tedensko mašo.2 Sčasoma so se vender pomnožili dohodki, in bratovščina je imela zopet svojega kapelana. V 18. stoletju je beneficijat te bratovščine tudi poučeval. L. L783. pa so izročili beneficij te bratovščine oo. frančiškanom, ker so se zavezali poučevati v trivijalni in pozneje tudi v glavni šoli,1
Nazvcn omenjenih bratovščin so bile tu 1. L627.: 1.) sv. Janeza, 2.) sv. Mihaela, 3.) sv. Marije Magdalene, 4.) sv. Ane, 5.) sv. Nikolaja.4 V Valvasorjevem času pa so bile v Kamniku
1 Mestni arhiv.
2 Mestni arhiv. :1 Stare listine.
' Deželni arhiv v Rudoliinunm [.. 37.
lol
bratovščine: 1.) sv. Rožnega venca (ustanovljena od mestnega starešinstva), 2.) sv. Andreja in sv. Nikolaja (krojaška), 3.) sv. Duha (čevljarska), 4.) sv. Križa (kramarska), 5.) sv. Ane (pekovska), 6.) sv. Alojzija (od kovačev, ključarjev, nožarjev in drugih), 7.) sv. Mihaela,1 katere zaklad se je izročil 1. 1791. cerkvenemu zakladu.ž
Tudi drugih ustanov dobimo tu mnogo. Tako je 1. 1735. ustanovila Regina Sidouija, hči Ka-rola pl. Samburga, za svojo rodbino Samburg-I lohenvvartovo, in kedar izmrje za druge sploh, beneficij pri velikem altarju v znesku 2000 gld., naloženih pri deželnih stanovih kranjskih.:!
Največ ustanov pa je bilo za vzprejem kamniških mladeničev v ljubljanskem semenišču. Tako je 1. 1622. napravil Krištof Plank, župnik v Kamniku, ustanovo za 4 kamniške mladeniče, 1. 1675. Adam Suppc, zagorska župnik, za 2 kamniška mladeniča,1 1. 1710. Friderik Skerpin, kamniški župnik, za 1 mladeniča iz Skerpinčevega rodu ali kamniškega mladeniča, a 1. 1727. Valentin Kos za 2 kamniška mladeniča.6 Razven tega je uživalo jezuitsko semenišče 1. 1704. beneficij sv. Marije Magdaleni1 pod pogojem, da vzdržuje v semenišču tri ali štiri sinove kamni-
1 Valvasor, ibid. VIII, 810.
2 Mestni arhiv.
a Parapat, ibid. 143. 1 Parapat, ibid. 142. ■• Mestni arhiv.
ških meščanov in poskrbi vsak mesec za jedno sv. mašo v kapeli sv. Marije Magdalene na pokopališču. 1
L. 1774. so imeli Kamničani toliko ustanovljenih maš, da je deželna gosposka mestno starešinstvo vprašalo, bode li ono zamoglo plačevati vse stroške za te maše.2
Veliko beneficijev je imel Kamnik. Njih dohodki so se vender sčasoma tako skrčili, da isti ne morejo več vzdrževati svojih kapetanov, ampak se opravljajo samo svete maše po razmerji letnih obrestij. Tako daje sedaj beneficij sv. Nikolaja 2 gld. 52 kr. letnih obrestij, a beneficij sv. Magdalene 14 gld. 66 kr. Vzrok temu je, da so hiše raznih beneficijev mnogokrat pogorele. Takih hiš je bilo 1.1516. jednajst, a sedaj samo jedna, katero so pa kupili v tem stoletju. Razvcn tega je denar mnogokrat pO raznih vojskah prišel ob veljavo.
Tudi so se razpustile razne bratovščine koncem prejšnjega stoletja. Iz njih premoženja se je ustanovil farni ubožni zaklad, katerega je oskrbovalo farno predstojništvo s pomočjo dveh očetov za uboge do 2. okt. 1889. Imenovanega dne pa se je isti zaklad razdelil med občine Kamnik, Podgorje, Radomlje, Volčji Potok in Smarca. Mestni občini Kamnik se je
i Koblar, ibiđ. [I, 53. 1 Mestni arhiv.
izročilo 11.225 gld.78'/3 kr. K temu premoženju se prišteva tudi špital. h. 1843. so namreč i/, zapuščine dekana Prelesnika kupili hišo za onemogle. Mestno svetovalstvo in dekan imata pravico, deliti to dobroto potrebnim osebam,
Podpore iz ubožnega občinskega zaklada so deležni vsi ubožni kamniški občani, med tem ko podpore iz špitalskega zaklada, katerega obskrbuje meščanska korporacija, dobivajo le ubožni kamniški meščani.
Gotiški ulnu'iii sklepnik v kapelici na Malem Gradu.
IV.
Zgodovina sole.
1. Zgodovina šole *\ v minolih stoletjih.
a) Zgodovina ljudske šole.
v
Ze leta 1391. je- imelo mesto Šolsko poslopje in učitelja.    Tega   leta sta namreč učitelj Friderik in njegova soproga  kupila hišo in dvor zraven mežnarije.1   Štiri  leta pozneje je volil župnik Oton Stiippl vrt poleg šole za vsakterega učitelja.
1 Parapat: ibid. 131. Farni arhiv.
kamničani so torej imeli svojega učitelja že ob času, ko 0 šolah po drugih krajih vemo jako malo. L. 1483. je imenovan v neki tožbi Jurij «-scolari in Stayn°A Tudi 1. 1575.3 in za Valvasorja je bila tu šola. Učitelj ni bil tudi orgljavec. Ko se je preselil župnik zaradi preteče turške nevarnosti v samostan, preselila se je tja tudi šola. Tam je ostala tudi po župnikovem odhodu do vrnitve oo. frančiškanov.:1 Po končani reformaciji je poilčeval župnik Sebastijan Tre-buhan.* V 18. stoletju je bila šola tam, kjer je stal popred špital. V prvem nadstropju te hiše je stanoval beneficijat bratovščine sv. Trojice in sv. Leonarda. Le-ta je tudi poučeval.15 L. 1704. sta bila v Kamniku Organist in pevo-vodja, katera sta skrbela za petje v cerkvi in pri sprevodih ter učila mladino branja in godbe."
L. 1689. je bil kapelan te bratovščine Friderik Skerpin, a 1. 1755. je umrl Jožef Mcžič in bil izvoljen Matija (Jotzi (f 1762), kateri je sezidal na Sutini hišo za beneficijata, katera je 1. 1788. pogorela. Pred 1. 1780. so tudi oo. frančiškani poučevali nekatere meščanske otroke. Orgljavec (regens chori)   Jakob  Zupan,  ki je
1 parapat, Ibid 136.
2 Parapat, KurzgHasstc Gcschichte Krains, 75.
3 Valvasor, ibid. VIII. sil. * Parapat, ibid. 141.
r> Stare listine.
,; K.»Mar, il.id. II. 54.
zloži] I. 1780. napev prvi slovenski operi < Belin > na besede avgustinca Damascena Deva, pa je imel že pred 1. 1770. do 1. 1787. več otrok na stanovanju in hrani ter je te, kakor tudi druge meščanske1 otroke poučeval v branju, pisanju, številjonju in v godbi. L. 1780. je umrl bene-ficijat bratovščine sv. Trojice in sv. Leonarda, Žiga Reich. Deželno oblastvo, katero se je že dclj časa pogajalo zaradi ustanovitve trivijalne šole, katera bi se pozneje preosnovala v glavno šolo, predlagalo je mestnemu starešinstvu, naj se ta ustanova podeli oo. frančiškanom, da bodo poučevali v trivijalni šoli. Mestno starešinstvo pa je prosilo, naj se ta ustanova podeli Gregorju Jenčiču, ker je ta obljubil, da bo poučeval. To prošnjo so uslišali, in Gregor Jenčič je odprl v istem letu trivijalno šolo. V novo trivijalno šolo se je oglasilo toliko učencev, da je bilo staro šolsko poslopje premajhno in se je šola na prošnjo Gregorja Jenčiča preselila v «mestno vojašnico >. Trivijalna šola se je otvorila prav slovesno. K tej slovesnosti je bil tudi povabljen tedanji deželni šolski poročevalec ^/v/" Edling, kateri je imel največ zaslug, da se je ustanovila tu trivijalna šola. Grof Edling se te slavnosti zaradi važnejših opravkov ni vdeležil. Nadomestoval ga je normalni šolski direktor, znani pisatelj slovenski Blaž Kumerdej, Toda grof Edling ni bil zadovoljen s samo trivijalno šolo;  ampak deloval je na to, da bi  se pre-
osnovala v glavno šolo. Zato se tudi 1. 1783. podeli beneficij bratovščine sv. Trojice in sv.Lco-narda   vsled   prošnje    mestnega starešinstva
00. frančiškanom kot odškodnina za poučevanje v trivijalni šoli. Oo. frančiškani so trivijalno šolo že nastopno leto preosnovali v glavno šolo.1 Zaradi tega jih je prišel direktor Blaž Kumerdej nadzorovat. L. 1787. so prepovedali Jakobu Zupanu imeti še svojo «zakotno» šolo ter mu zaukazali napraviti preskušnjo za trivijalne šole, kar je tudi storil. Imenovali so ga potem za učitelja prvemu razredu.
L. 1788. je bila v Kamniku jedna glavna in jedna »industrijama* šola. Razven učiteljice so poučevali na glavni šoli direktor o. Calnj Rape (ki je bil ob jednem katehet, ker je napravil
1. 1787. preskušnjo iz katehizovanja), dva oo. frančiškana, Jakob Zupan in učiteljski pomočnik Janez Kelil in njegova soproga. Istega leta je obiskovalo šolo 79 učencev in 39 učenk.
L. 1791. so bili na glavni šoli učitelji: direktor o. Cahej Rape, o. Glndel Jenič, o. Ko-lunibio Mer kač, o. Regalat MuHČ, Jakob Zupan in učiteljica Neža Mejač; 1. 1792. še vsi prejšnji, samo namesto o. Regalata MuHča je bil
1 Te črtice je pisatelj nabral iz mestnega arhiva, in sicer največ h starih, iz mestnega arhiva zavrženih, a slučajno rešenih starih listin. Vidi se v njih, da Dimitz in drugi zgodovinarji napačno trdijo, da se je glavna šola ustanovila že 1. 1776,
o. J ovito Jovio. L. 1797. je pouk zaradi vojske v deželi za nekaj časa prenehal. Zalo se je poletni šolski tečaj končal 15. septembra, a zimski začel z začetkom novembra. Istega leta je Jakob Zupan vsled starosti tako oslabel, da ni mogel več poučevati. Nadomestoval ga je do 1. 1801.
Vlila Neptun
Andrej Rcbcniik, a od tega leta do njegove smrti oo. frančiškani. Po njegovi smrti so zahtevali od njegovega naslednika Pod Upnika, da mora poučevati v prvem razredu. Po prizadevanju kamniškega dekana Gašperja pl, Brauneja je  pa deželno oblastvo   odredilo,   da morajo
oo. frančiškani sami poučevati. L. 1799. so so ločili vslcd prošnje direktorja o. Abunda Pil-pacJia učenci in učenke. Deška šola je bila od tega časa vedno ločena od dekliške šole. Leta 1797. so pripeljali v Kamnik francoske ujetnike ter jih zaprli v mestno vojašnico v štiri sobe. šola se je morala umakniti. Deška šola je bila nekaj časa v samostanu. L. 1800 je poslalo deželno oblastvo oo. Kolumbio in Jovijo v vojaško bolnišnico v Mekine. Mestno starešinstvo kamniško pa je prosilo, naj ju odpokliče, saj službo tolažnika in spovednika lahko opravlja tamošnji lokalist Andrej Kratner. V tej prošnji je tudi omenjeno, da so bili ostali štirje frančiškani že stari, bolehni, torej za učiteljsko službo nezmožni.
b) Obrtni razred.
V nekaterih zemljepisnih knjigah se še dandanes bere: * Kamnik ima živahno čipkarijo>. Ko sem pa prišel službovat v Kamnik, začudil sem se, da tu o nji ni skoro ne duha ne sluha. V Kamniku samem se je čipkarija že zdavnej opustila; le kaka stara babica se še peča ž njo. V okolici pa tudi pojema. Izdelki se tudi ne morejo primerjati z onimi iz Idrije in drugih krajev, kajti čipkarija se na kamniški šoli dandanes ne goji.
PaČ pa so se čipkarija in druga ročna dela kakor tudi   sviloreja gojila že pred sto leti na
T 17
kamniški  glavni  šoli  v posebnem  razredu -«Industrieclasse > imenovanem.
Razven zgoraj imenovanih učiteljev se bere okoli leta 1777. tudi o učiteljici Jeni?. Začetka 1. 1788. je pa prosil direktor Rape deželno obla-stvo, naj se namesti na kamniški šoli učiteljski pomočnik Janez Kehl, da bi se s pomočjo njega in njegove soproge ustanovila tu obrtna šola (< lndustrieschule»). Deželno oblastvo je to z veseljem privolilo. Pogajalo se je potem dclj časa zaradi plače omenjenih dveh. Razvcn brezplačnega stanovanja v šolskem poslopju Janez Kehl ni imel druzih dohodkov, kakor ukovino (šolnino). Ukovina je znašala vsak mesec po 10 kr. od vsacega otroka, pri nerednih roditeljih se je pa ta vsota zvišala na 20 kr. Za Marijo Kehl pa je prosilo mestno starešinstvo, naj se ji podeli iz normalnošolskcga zaklada vsako leto po 80 gld. Ker deželno oblastvo tej prošnji ni ustreglo, zapustila sta Janez in Marija Kehl Kamnik. Ustanovljeni obrtni razred pa je vcnder-le še dalje obstal. Poučevanji- se je navadno izročilo učiteljici, katera je imela prosto stanovanje poleg obrtnega razreda.
Leta 1788. je obiskovalo od 39 učenk obrtni razred 29 učenk.
Dne 26. oktobra 1788. je izdalo deželno oblastvo ukaz, da mora na šolah, na katerih je tudi  šolska delarna (< Arbeitsclasse >), do-
tični učitelj ali dotična učiteljica vodili zapisnik vseli delujočih učeneev in učenk'. Razven lega mora tudi vsak teden vpisati, kakšna dela in v katerem času so jih učenci in učenke izdelali. Ta zapisnik' se mora pO sklepu vsacega poluletja poslati deželnemu oblastvu. Pri polu-letnih prcskušnjah, kakor tudi pri nadzorovanju naj učenci in učenke v istem tečaju izdelana dela imajo pred seboj ter jih razstavo obiskujoči m pokažejo.
Za .Marijo Kehl so bile < industrijalnc* učiteljice: do 1. 1790. Marija Ana Mick, od l 1790. NeŠa Meja? in od 1. 1794. do 1799. Marija Jenič.
Leta 1793. je prištedilo učiteljstvo od iiko-vine 20 gld. 17 kr. Ta denar so porabili za upeljavo svitoreji, Vsadili so več murb ter kupili sviloprejnih jajec. Sviloreja se je izročila »industrijami* učiteljici. L. 1799. so se ločili na prošnjo direktorja o. Abunela 1'ilpacha učenci od učenk'. Dekliška šola se od tedaj ni več združila z deško šolo. Kmalu potem se je umaknila iz tega poslopja.
c) Krajni šolski nadzorniki.
Vsled zakona v. dne 6. decembra 1774 se je imenoval za vsak- kraj, kjer je bila šola, šolska nadzornik (Schulinspector ali Werb-bezirkscommiss.il'i. Mestno starešinstvo je imelo pravico predlagati ga, a deželno oblastvo ga je potrdilo;   Krajni   šolski  nadzorniki   so se
morali ravnati pO predpisu, kateri je bil natis-nen v drugem dedu od vlade izdane, takrat sloveče1 metodne knjige (Methodenbueli). Pozneje se je ta predpis izdal v posebni izdaji ter se je glasil tako :
Predpisi za posvetne1 šolske nadzornike deželnih šol.
Dolžnosti šolskega nadzornika* I. Šolski nadzornik se mora prepričati o stanju šolskega po-
KopaliSče.
slopja ter ga izboljšati ali v dobrem stanu ohraniti.
Šolski nadzornik mora tedaj:
1.) ako je šolska soba premajhna ali pretemna, pri graščini ali občini posredovati, da jo večjo ali svetlejo naredi. Isto mora storiti, ako po-trebuje učiteljeva soba, katera mora biti vedno od šolske sobe ločema, kakega poplavila;
115 s*
2. ) mora skrbeti, tla je v šolski sobi zadostno število klopij, tabla in omara itd.;
3. ) ne sme trpeti, da bi učitelj spravljal v šolski sobi svojo sobno opravo j
4. ) mora skrbeti, da se naroče za učence knjige1 ter tla se med ubožne učence zastonj razdele. Ubožni učenci knjig vender ne smejo domov jemati, ampak jih morajo v šolski sobi puščati;
5. mora skrbeti za potrebno kurjavo;
6. ) mora skrbeti, da učitelj dobi ukovino in druge dohodke;
7. ) mora skrbeti, ela se ubogi učenci zastonj uče. Hraniti mora tudi učitelja, ako mu kdo stori kako krivico.
II. Šolski nadzornik se mora prepričati, ravna li učitelj vedno po predpisu in v pravo korist učencev. Zato mora gledati :
1. j da se šolski tečaji pričnd o pravem času, namreč zimski 1. decembra, ako je običajno še poprej, poletni pa prvo nedeljo po Veliki noči;
2. ) da učenci v šolo vstopijo takoj v začetku šolskih tečajev ter da se učenci, kateri vstopijo prepozno, silijo, zamujene dni po sklepu šok1 nadomestiti;
3. ) da se1  učitelj ravna vedno   po šolskem
redu,
4. ) da se goji skupno branje in izpraševanje ne le v prvem, ampak tudi v drugem delu
berila ;
5. ) prepričati se mora tudi, kako napredujejo učenci vveroznanstvu, branju, pisanju in števil jenu;
6. ) mora o tem tudi /upniku poročati ;
7. ) koncem vsaccga šolskega polletja mora skrbeti za očitno preskušnjo, h kateri mora povabiti gospodo in roditelje ;
8. ) pri preskušnji mora prebrati najpridnejše in najzanikarnejše učence.
III. Šolski nadzornik naj pazi dobro na obiskovanje šole. Zato mora paziti:
1. ) da učitelj skrbno zabeležuje šolske zamude;
2. ) da ima učitelj predpisane knjige;
3. ) mora izdelati o času nadzorovanja tabelo o stanju šole ter jo izročiti vizitatorju;
4. ) roditelje zanikarnih otrok mora naznanjati.
IV. Šolski nadzornik naj pazi, je li učitelj spreten, priden ali Zanikaren,
Zato mora paziti:
1. ) ake> se v isti uri, ko nadzoruje' v šoli, godi to, kar je predpisano na tiskanem učnem redu, kateri mora biti na steni pribit;
2. ) da se učitelj nikdar med poukom s čim drugim ne peča ali učencem krivično počitnic ne daje ;
3. ) ne sme trpeti, da bi učitelj učence porabljal  med poukom  za  zvonjenje  ali   za kak
drug opravek ;
4. ) mora paziti, da učitelja od šole ne odtegujejo pisanje in druga opravila;
5.) mora paziti, da se učitelj ravna po šolskem zakonu;
G.) mora vizitatorju šole, kadar nadzoruje (takrat mora biti vedno navzočen), povedati, kaj bi bilo dobro prenarediti ;
7.) ako učitelj umrje ali odide, mora to vizitatorju naznaniti.
Krajni šolski nadzornik' je opravljal torej posle sedanjega kraj nega šolskega sveta.
Prvi krajni šolska nadzornik je bil za šolo jako vneti Tomaž Jcučič. Dasi je bil kot mestni pisar (sindicus) v mestni službi, čutil se je kot premožen posestnik od mestnega starešinstva neodvisnega. Ostro je Opominjal mestne očete, naj izpolnujejo svoje dolžnosti proti šoli ter jih tudi naznanil deželni oblasti, ako opomini niso koristili. Začetkoma je imel pač lehko stanje, kajti ttušrani so bili novi šoli naklonjeni. Sčasoma so se pa množili stroški in ž njimi sovražniki nove šole.
Služba kraj nega šolskega nadzornika je bila častna. Nagrade za to ni nihče užival. L. 1790. se je hotel Tomaž Jenčič okoristiti s tem, da je porabil jedno sobo v šolskem poslopju za svojo izbico. Toda šolski direktor ga je naznanil in deželno oblastvo mu je zaukazalo sobo izprazniti, kajti S tem, da je izbica v Šolskem poslopju, rede se le podgane in miši. Tudi se potrebuje ista soba za obrtni razred.
Vender je bila šola V redu do smrti 'Tomaža Jeučila leta 1700. Vsa drugačna je postala
Logarjeva dolina.
pO njegovi smrti. Njegov naslednik je bil mestni
pisar Ignacij Pečnik. Ta je Šolo popolnoma zanemarjal ter le kimal mestnemu svetovalstvu. Dohodkov bratovščine sv. Trojice in sv. Leonarda 00. frančiškanom ni izplačeval, krede, gob, knjig ni o pravem času naročeval, da, manjkalo je celo večkrat drv. Zaradi tega se je morala šola včasih zapreti za več dni j. Deželno oblastvo je
večkrat opominjalo krajnega šolskega nadzornika, in mestno svetovalstvo, toda zaman. Deželno oblastvo je naposled pretilo, da bode imenovalo druzega krajnega šolskega nadzornika in sicer, ker so Kamničani nekoliko sovražni šoli, nekoliko pa nezmožni za opravljanje takega posla da bode imenovalo grajščin-skega oskrbnika na Križu krajnim šolskim nadzornikom. Tudi ta opomin ni koristil. 1 )nr 8. marcija 1792. 1. se je morala šola zopet zapreti zaradi pomanjkanja drv. Deželno oblastvo je na to imenovalo grajščinskega oskrbnika Frančiška Gallingcija krajnim šolskim nadzornikom v Kamniku. Mestno Starešinstvo se je Sedaj bralko pritoževalo, da krajni šolski nadzornik ni Kamničan, ko šola Kamničaiiom provzroči toliko stroškov, Gallinger je imel začetkoma težko stanje. Mestno starešinstvo mu je nagajalo, kolikor je moglo. Toda on se ni vslrašil. Tožil je prejšnjega šolskega nadzornika lVčnika, da je šolska drva požgal ter tla se je zaradi njega morala šola zapreti.   Mestno  starešinstvo je sicer
Pečnika zagovarjalo, toda preiskava je obtožbo potrdila. Ker GaUingerju mestno starešinstvo ni hotelo denarja dati, založil je takoj začetkoma iz svojega žepa Čez 42 gld,, za katere se je moral z mestnim svetovalstvom toževati. Prejšnji red se je veiider sčasoma v šolo vrnil in Gallinger je ostal krajni šolski nadzornik čez 1. 1797.
d) Vzdrževanje šole.
a) Učiteljstvo.
Kot odškodnino za poučevanje so uživali v prejšnjih stoletjih vsakratni učitelji beneficij sv. Trojice in sv, Leonarda. Stanovali so v hiši dotične bratovščine. V istem poslopju je bila tudi šola do ustanovitve trivijalne1 šole. beneficij bratovščine sv. Trojice in sv. Leonarda je ustanovil Leonard Pečahar 1. 145<S. Ker pa je bil beneficijat zavezan darovati veliko maš, bil je beneficij dolgo časa brez svojega duhovnika. Sčasoma so se dohodki bratovščine pomnožili na dve sto goldinarjev.
L. I7.s;i. so izročili ta beneficij oo. frančiškanom, ker so se zavezali poučevati v trivijalni šoli in jo preosnovati v glavno šolo.
Učitelj prvega razreda je bil i regens chori -Jakob Zupan. Taje imel do I. 1770. prav dobre dohodke. Saj je dobival samo iz špitalskega zaklada na leto po DO gld. 27 kr. Toda sčasoma so mu skrčili dohodke. Od leta 1770. iz špitalskega zaklada ni nič več dobival, a tudi
drugi dohodki so se mu zmanjšali. Zato so mu dali kot odškodnino za poučevanje dohodke župnijskega cerkovnika. Seveda je moral tudi njega službo opravljati.
< Industrijalne» učiteljice so imele prosto stanovanje in podporo špitalskega zaklada. Tako je dobivala Marija Ana Irlich 70 gld. na leto iz špitalskega zaklada. Nekatere učiteljice, kot Neža Mejač, so tudi skrbele za snago in kurjavo v šoli, zato so dobivale po 4 gld. 15 kr. na leto.
Učiteljski pomočnik (n. pr. 1. 1787. Janez Kehl) ni imel drugih dohodkov kot ukovino in prosto stanovanje. Ukovina je znašala od vsa-cega otroka 10 kr. vsak mesec, pri nerednih roditeljih se je pa ta vsota zvišala na 20 kr.
[i) Drugi stroški.
Za vzdrževanje šole so morali skrbeti šolski patron, mesto, občine v okolici, katere so bile samo pol ure od mesta oddaljene, in grajščine: Zaprice, Križ, Perovo itd.
Akoravno mestu ni bilo treba skrbeti za plačo učiteljev, vender mu je šola provzročila prav veliko stroškov. Koliko so izdali za šolo šolski patron, okoličanske občine in grajščine, to nam ni znano. V letih 1790., 1791. in 1792. je imelo mesto sledeče stroške :
1.) Za popratila šolskega poslopja in šolskih sob so plačali rokodelcem 59 gld. 41A/2 k'-., a ostali jim še dolžni 90 gld. 49 kr.
2. \ Za razne tiskovine, knjige, kredo, gobe itd. so plačali 80 gld. 51 kr., a ostali dolžni še 68 gld. 8 kr.
3. ) Za kurjavo so i/dali 147 gld. 55 kr., a ostali 31 gld. 45 kr. na dolgu.
Skupaj so torej izdali 247 gld. 47^ kr., a ostali dolžni 185 gld. 22 kr., ali skupni stroški
V icopftliSkcni pstTkUi
v treh letih so znašali 473 gld. 0l/2 kr. (Tako namreč stoji v poročilu k raj nega šolskega nadzornika Ignacija Pečnika, akoravno se vse ne vjenia, ako se natančno pregleda.)
Ker mestno svetovalstvo ni hotelo obrtnikov za popravila šolskega poslopja in šolskih sob
plačevati, pritožili so se ti večkrat na deželno oblastvo. Da je pa bilo mestno svetovalstvo v plačevanji večkrat zanikamo, razvidno je iz tega, da ni hotelo plačati učiteljici Neži Mejač za trud, katerega je imela za obskrbovanje snage in kurjave štiri leta, obljubljene ji 4 gld. 15 kr. na leto. Neča Mejač se je zaman večkrat pritožila. Zaradi tega je službo popustila ter odšla iz Kamnika.
Visoka je posebno druga vsota. Za tiskovine itd. izdati na leto povprečno 50 gld., je gotovo še za sedanje čase precejšna vsota, kaj še le za tedanje čase. Tiskovine pa so bile v tedanjih časih dražje kot dandanes, in tudi potrebi1 so bile v tem oziru večje. Skrbeti so morale šole za knjige ubogih učencev, naroče-vati tiskane učne rede, vabila k očitnim skušnjam, letna poročila itd. Zaradi tega je prejšnje zanimanje za šolo pojemalo in število sovražnikov šole naraščalo.
Tretja vsota, namreč troški za kurjavo, zdi se nam pa pretirana. Mesto je imelo že takrat mestne gozde1. Vsaka hiša je dobila brezplačno določeno število sežnjev drv. Plačevali so se samo troški skupnega izvažanja. Tudi šolsko poslopje je dobivalo določeno število sežnjev drv. Ker pa je1 bila «mestna vojašnica > ali šolsko poslopje mestna hiša, prodalo je mesto ta drva ter jih zato prav visoko ciMtilo, da so šolski patron, graščine in občine; v okolici morali več plačevati.
c) Uradni spisi.
Vsled predpisov deželnega ohlastva je vsak učitelj moral imeti nastopne uradne spise:
1. ) zapisnik za šolo sposobnih otrok;
2. ) zapisnik- šolo obiskujočih otrok;
3. ) zapisnik šolnino plačujočih otrok- ;
4. ) razrednico ali zapisnik- v šoli manjkajočih otrok;
5. ) katalog ali zapisnik pridnosti in napredka otrok;
6. ) zaznamek uradnih določeb;
7. ) kjer so se poučevala ženska ročna dela, moral je dotični učitelj imeti tudi zapisnik ročna dela obiskujočih učenk.
Razven teh uradnih spisov je moral krajni šolski nadzornik izdelati tabelo o stanju šole ter jo izročiti vizitatorju, keelar je prišel nadzorovat.
Zapisnik za šolo sposobnih in šolnino plačujočih otrok je moral izdelati krajni šolski nadzornik ter ga izročiti učitelju.
Najvažnejša je bila razrednica. Krajni šolski nadzornik je moral naznaniti do 10. dne vsa-cega meseca roditelje zanikarnih otrok. Deželno oblastvo pa ni bilo zadovoljno s samim naznanilom učencev, ampak pridejati se je moral tudi stan učenčevih roditeljev. Premožnejši roditelji so se namreč kaznovali z denarno globo, ubožnejši pa z zaporom.
Tiskovin za razrednico in za zapisnik niso imeli, Ker so spise morali za vsak mesec posebej izdelovati, imeli so veliko več pisanj, ko učitelji dandanes. Izdelovali so pa vse prav lično. Rabili so večinoma tiskane Črke. Ker za razrednico in zapisnik niso imeli tiskovin, izdelovali so jih različno. Jakob Zupan je ceh) združil zapisnik in razrednico.
Obrazec za razrednico in zapisnik mu je bil ta: 1. ime učenca, 2. zamude učenčeve, 3. vstop v šolo, 4. starost, 5. stan roditeljev, 6. nravnost, 7. zmožnost, 8. uporaba zmožnosti, 9. kolikrat je učenec a) manjkal, fl) prepozno prišel, 10. vzrok, zakaj je učenec manjkal.
Iz razrednico je razvidno, da je bil vsak četrtek, vsaka nedelja in vsak torek dopoludan (kot tržni danj prost. Vsakikrat so se brali učenci in učenke ter navzočni zaznamovali v razrednici z navpično črto. Akoravno so se manjkajoči učenci in učenke natančno zazna-menovali, naznanjali ter zanikarni roditelji kaznovali, bilo je šolsko obiskovanje časih prav slabo. Tako je bilo meseca aprila 1. 1788. naznanjenih 57 učencev in učenk, kateri so imeli 715 zamujenih poludnij. Izmed teh je 11 učencev in učenk protipostavno izstopilo. V zimskem tečaju so večinoma učenci in učenke šolo dobro obiskovali.
Zapisnika o napredku in pridnosti učencev ni bilo potreba vsak mesec deželnemu oblastvu
pošiljati, izdelati seje pač moral. Učitelj ga je le moral vizitatorju pokazati ter ga koncem šolskega tečaja v Ljubljano poslati.
Dne 1. januvarja 1788.1. je zaukazalo deželno oblastvo, da mora vsak učitelj imeti knjigo, v katero vpisuje vse šolske zakone in odloke, da se more po njih ravnati.
2. Zgodovina šole v tem stoletju.
a) Zgodovina deške šole.
L. 1805. je prišel v Kamnik slovenščine nezmožen o. Dionizij. Mestno starešinstvo mu je dalo vslcd tega na njegove stroški1 učiteljskega pomočnika. Šola torej tudi po groznimi požaru I. 1804. ni prenehala, akoravno je pogorelo šolsko poslopje. Pač pa je moral deželni glavar Kam-ničanc priganjati k zidanju novega šolskega poslopja. Ker v vsem mestu ni bilo pripravnega prostora, kateri bi se z malimi stroški lahko preosnoval v šolsko poslopje, prosilo je mestno starešinstvo, naj se porabi za šolo samostanska suknarna, v kateri se je izdelovalo sukno za 14 frančiškanskih samostanov. Frančiškanski provincijal Jevnikar se je sicer temu protivil, toda deželno oblastvo je prošnji mestnega starešinstva ustreglo, in frančiškanska suknarna se je pretvorila v šolsko poslopje. L. 1882. se je dozidalo pod županstvom dr. Maksa Sanica novo krasno šolsko poslopje na Glavnem trgu.
širila v četverorazrednico.
S tO šolo je bila združena nedeljska šola, katera je imela 2 oddelka. L. 1886. pa se je ustanovila obrtno nadaljevalna šola, katera je imela v 1893. letu 78 učencev.
V deški šoli so od leta 1801. do 8. novembra 1882 poučevali jedino U' oo. frančiškani. Kot
direktorji, oziroma šolski vodje, nahajajo se tu v 19. stoletju o. Aleksander Sckrag, o. Rajni ioni Marenčičj o. foahiui Nastran, o. Generoz Maršal, o. Gothard Spende, o. Ferdinand Gotzl, o. Gott-fricd Hlebec, o. Rudolf DolinŠck, o. Fortunat Vidic, o. Rajnerij Kokalj.
L. 1882. dne 8. novembra se je pouk izročil posvetnim učiteljem. Od tega leta službujejo tu: nadučitelj Valentin Ihtruik ter učitelji Ignacij I ranite, Avguštin Stcfančič in Ljudevit Stiasny.
Koliko učencev je štela ljudska šola začetkoma,  nam ni znano,  pač  pa  so si; ohranile
številke	za naslednja		leta :	
1788.=	79	učencev	1856.= 171	učencev
1837.=	119		1857.=* 197	>
1839.=	105		1859. = 217	>
1840.=	123	»	1860. = 227	»
1841.=	117		1861. = 202	»
1842.=	132	»	1862. = 204	»
1843.=	145		1863. = 166	»
1844.=	152		1864. = 158	»
1845.=	158	»	1865. = 163	>
1846.=	162	>	1866. = 178	»
1847.=	172		1867. =203	
1848.=	164	»	1868.= 197	»
1850.=	129		1883.= 196	>
1851.=	138		1 884. = 206	
1853.=	155	>	1885. = 204	»
1854.=	164		1886.   : 208	>
1891. = 231 učencev
1892. = 225
1893. = 213
1887. = 214 učencev
1888. = 212
1889. = 224
1890. = 208
Za nedeljsko šolo pa so se ohranile številke1 za naslednja leta:
1837.= 66 učencev 1857.= 123 učencev
1847. = 46 1864.= 56
1848. = 36 1867.= 40 1853.= 108 1868.= 49 1856.= 114
b) Zgodovina dekliške šole.
L. 1799. so se ločili na prošnjo direktorja o. Abunda Pilpacha učenci od učenk. Dečki se od tega časa niso več poučevali skupno z učenkami. Kmalu potem se je dekliška šola umaknila iz deške šole ter od iste popolnoma ločila. Dekliška šola je bila izročena do 1. 1855. samo učiteljicam. «Industrijalnih» učiteljic ni bilo več, nastala je tudi tu reakcija čipkarija in sviloreja sta se Opustili.
L. 1888. dne 12. januarja se je šola razširila v trorazrednico.
V tem stoletju so službovali na dekliški šoli: Lipovsek, Sorčan Ana, Lauter Neža, Cerar Marija, Rudolf Marija, Močnik Matej od 1855 do 1864, Mandelc Ivan 1864 1867, Kapu u Rotor od 26./9.  1867 do 30/11. 1867, Jakliči
Marija (f 1887 v Idriji) Eckel Frančiška do 24./10. 1874, Adlešič Jurij od 30/11. 1867 do 23./10. 1874, Čenčič Jernej od 30.10. 1874, Verne Frančiška od 24./10. 1874, Klančar Avgusta od 21 p. 1887.
V zadnjih treh letih je povprečno obiskovalo vsakdanjo šolo 188 učenk, ponavljamo šolo 44 učenk.
v.
Pravljico in pripovedke.
istem kraju, kjer drži sedaj cesta na Slitino. Mali Grad pa se je držal svojega soseda, Starega Gradu. Vsled hudournikov, nastalih iz utrganih oblakov, narasla je voda tako, da si je šiloma napravila globokeji iztok med Malim in Starim Gradom.1 Ko je jezero izteklo, zasulo je se svojim peskom lepo mengiško polje, katero se zdaj zaradi peščenega sveta imenuje Drnovo ali Trnovo. Odneslo je tudi seboj baje samostan, ki je stal med Holmcem in Mengišem.
Jezero je segalo do Nevelj. Cerkvica v Nev-ljah je stala ob bregu, zato so jo imenovali cerkvico sv. Jurija pri jezeru, Pripeljali so neko noč nov zvon, ali ravno pred bregom se je ladjica potopila in zvon so dan danes leži v globini, a poje še vsako leto jedenkrat na sveti večer.
Druga pripovedka zopet pripoveduje, da je jezero odteklo ob treh popoludan. Zato tudi menda v Nevljah vsak dan ob treh popoludan zvoni.
Tudi pripovedka o zmaju v bistriški dolini se naslanja na pripovedko o kamniškem jezeru,
Koliko je resnice na teli pripovedkah in je li kdaj bilo tu jezero, se ne da natančno določiti, pač pa je kotličasti svet pri Kamniku za to pripraven. Tudi pripoveduje Valvasor, da si> nekoliko let pred njim bili v zidu v Malem Gradu  železni   obročka,  na  katere so nekdaj
1 Valvasor, Ibid. XI. 541.
ljudje privezovali svoje čolne. Dalje pomeni Nevlje ctimologično toliko, ko kraj, kateri je ob bregu. L. 1882.SO pod županstvom dr. Maksa Samca na ravno istem kraju, kjer se je popred baje voda odtekala, znižali izdatno Klanec. Pri lem so Izkopali več brun. Iz njih lege se je dalo razvideti, da je bil tu pred več sto leti jez. Razven tega so se dobile 1. 1849.1 ter v zadnjih letih, osobito pri zidanju predora, okamenine.
Ako se vse to premisli, lahko sklepamo, da je bilo tu nekdaj jezero.
Kdaj je jezero odteklo, ne vemo, Schumi v svojem zborniku meni, daje odteklo o I.1320.2 Ker pa je iz Kamnika na Štajersko peljala cesta vže v 13. stoletju, katero si pa tik jezera zaradi kotličastega sveta skoro misliti ne moremo, je ta podmena vsekako napačna. Bertold, vojvoda isterski, je namreč 1. 1205. zajčkemu samostanu potrdil daritev, katero mu je poklonil njegov oče, mejni grof ISertold, med drugimi tudi svobodno prevažanje skozi trg Kamnik.:i Isto in da sme kupovati in prodajati za svojo potrebo, dovolil je 1. 1267. Ulrik, vojvoda koroški.1 Tudi je omenjena v neki pogodbi od 1. 1301 hiša, ki je stala pri vratih na levi strani Klanca/'
1 Novice 1849, 133, 150, 163. - Schumi, Archiv II. 218. :l Parapat, ibid. t26.
1 Schumi, Uikunden- mul Regestenbuch, 11. 288. 1 Schumi, Archiv II. 257.
Kamnik je bil VŽe takrat obdan /. zidom, ter je bil VŽe v 13. stoletju znamenit kraj in obdarovan z meščanskimi pravicami. Mesto z ozidjem je pa bilo tam, kjer je stalo popred jezero, a Sutina je le predmestje.
Ako je kedaj stalo tu jezero, odteklo je gotovo veliko pred 1. 1200.
Kako in zakaj je jezero odteklo nam prav lepo opeva dični pesnik in kamniški rojak Anton Medved tako:
Zakleto jezero.
(Po kamniški bajki.)1
('uj me, Vitovec, o lopov, S smrtjo ka/.nil te je Bog In za stO krvavih ropov Te Sodnik obsodil strog ! Da za tabo v boj sem stopal, S tabo žgal, prisiljen ropal, Pahnil si me v tmo podzemno, V ječo hladno, večno temno. Štirkrat pet sem let presedel, Pobleik'1 mi je obraz ; Nihče ni za. mene vedel, Za nikogar nisem jaz. Tu življenje sini preživel Prost sem, toda bled, osivel; bi ko hodim tod otore, Tvojih oproščen okov, Ta pogled mi več ne more Najti doma, ni grobov ! 1 «Dom in Svet* 1890, 174.
Kočo belo rad hi zrl, Zrl tolmuna bi globel, Čul pozdrav iz ljubih grl, Drage svoje bi objel A okrog in krog dolino Krije jezero temnd, Onstran hriba pa globino, Šumen slap grmi na dno. —»
Gora nosi zadnje žare, Zemljo tih objema mrak,
Ko obmolkne in otare
Tožno solzo si možak. Tajen glas pa zašepeče : «K vodi, k vodi sem ne hodi, K trst j U dalje mu trepeče : «Sem ne hodi k vodi, k vodi Zadrhti telo mu velo, Groza mu prevlada bol, In čez trato osamelo Pohiti ob slapu v dol, A ko beg ustavi svoj, Vidi kočo pred seboj.
Sprejme samotar ga svet, Prenočišče mu pripravi Od hvaležnosti navnet, Vso povest mu mož izjavi. Poln spominov z roko velo Samotar pokrije čelo : «Kaj mi praviš, kaj mi deš, Da ni najti moč sinu, Kje doma si, več ne veš In o ženi ni sledu?
Le ustani mož pri meni,
Jaz povem ti o obeh:
Vem 0 sinu, vem o ženi, Vem, da si na rodnih tleh*. Zablestd možu oči V Ognju živega plamena: «Dcj, govori, kaži mi, Kje živita sin in žena !> «Vmiri se,» mu starec de, «ln poslušaj zgodbe te! Ni mi mari zlobni svet Let samotnih že deset; Kočo sem postavil sem, Da v spokornosti umrem. Ko sem stopil na ta svet, Da me od človeštva loči, Ob tolmunu zapored Dve sta dvigali se koči, Med Zidovi belimi Majki vladali sta dve Z lici ovenelimi Neprestano žaluje. Čuvala je prva sina, Za soprogom plakala, kolna vedno nanj spomina Iz tujin ga čakala. Druga lila je samotno Sol/.e možu na gomilo, S hčerko svojo zroč togotno Pri sosedi nad obilo*. «Živim polniš me; spominom : To je žena moja z sinom, Poleg nje pa temno gleda
[zdajalka mi, soseda.>
«Slušaj, to še ni najhuje,
Starec de in povestvuje:
• Sin nekoč se majke loti,
Z vnetim srcem govoreč:
Hči sosede mi je všeč,
Lepše ni v tem gorskem koti*.
Mati strahom de: «Nikar !
Glas poslušaj materin,
Zveze te, oj sin nikdar!
Moj ti slove opomin,
Vedno ti prokleta bodi
Mati njena, koder hodi.
Ko preminil mož je njen,
Zrla je zavidno name,
Skrivne je izdala hrame,
Hrame najskrivnejših sten,
Ko je v dolu našim plen
Vohala razbojna četa.
< )d takrat na vek prokleta
Izdajalka je očeta*,
Potnik meni: ««Da gotovot*
Samotar povzame slovo :
«Hipoma umre po noči
Mati hčeri v drugi koči;
Kmalu pa jo hči pozabi,
Sina tvojega povabi,
In ko tretje za gore
Solnce plulo je k zatonu,
V mlade sežeta roke
In se združita v zakonu.
Žena tvoja pa tedaj
Vžalosti iz duše polne
Sina svojega prekolne Brez srca na vekomaj.
V prsi nui, kot hladna ost, Kletev materina seže, Strese mozeg mu in kost; Nikdar vrst mu ne poleže. In ko glas vesti posluša, Tesno mu vzdrhtava duša, Snuje črnih mislij mrak.
V jutru na nebo oblak Pridrvi se izza gor,
Ko v obraz je smrti znak Vtisnil materi zlotvor. In ko vstane nočna luna, Vrže mater v sred tolmuna Lasten sin, morilec njen ! ««Groza, molči . . . znoj leden Lije mi po polti hladni!»» Slušaj dalje, otec jadni ! Divji blisek švigne z neba, Rojen iz moči čudežne, Zazija obali gleha In v tolmun se sin pogrezne. Brzo deklica poišče
V koči moji zavetišče
In pove" mi vso prigodbo In pove- neba mi sodbo. Ko izneknejo oblaki Drugo jutro v jasnem zraki, Pohiti od mene k vodi,
ko mladenču hrepeneč. Od takrat nikoli več Ni pohajala mi todi
I c/. I >i-;m< i ve i »a zvečer
Tajen j<' tolmun prestopil In dvSgaje v eno mer Ves je ozek dol potopil. Med goricami čez sedlo Sla]) vodovje je privedlo, In otorc v kočo to Še grmi ti slap v uho. Kedar mrak pokrije svet,
V trstje sede sin zaklet, Tožen glas veh ob vodi :
«K vodi, k vodi, sem ne hodi !> bi na dnu grmečem slapa Lahno kot jutranja sapa,
V mraku se iz vod mladenka Dviga, sinu zaročenka*.
Dokonča povest okrutno Ko premine dneva žar, Solzo porosi sočutno
V sivo brado samotar.
<Strašno, strašno . . . ni-li resne Več moči, za duše grešne? O povej*      poprosi oče In potOČi solze vroče. «Vmiri se in lezi spat, Bodi ti dovolj nocoj ! Jutri, tam-lc konec trat Razodenem sklep ti svoj.» Všeč obema jc nasvet,
V posteljo se vležeta. Pač zatisiiela pogled : A zaspita li oba?
Ko poljubi zadnji žar Drugi dan planin glave Stopi ■/. oteem samotar Iz kolibe govore : «Idiva na mesto, niža Mrak se že s temotnih gor. Vedi pa, da ž njim se bliža Grešnikom rešitve zor. Ko sem v tihih molil dneh : ()j zanesi, Bog, jim greli,
V sebi čutil sem nadih. Da si ti rešitelj njih. Stopi torej na Obal, Trikrat jezera zajemi Vse, kar dri, ukaže val, Zvrši verno, brzo vzemi ! Pazi pa, da te na poti Tvoj svarilni glas ne zmotf, Trdi volji vse pošasti
Ne vzemd moči, oblasti, Skleni, skori sva ob vodi'.
Ko roditelj ga zahvali,
Zašepeče ob obali :
«K vodi, k vodi sem ne hodi !»
Samotarja up prešine.
Možu daje opomine:
•Sinov naj ne straši glas te, Le pogum naj v srcu raste. In da izvršiš rešitev, Spremi moja te molitev .
Stopi oče k temni vodi,
V trstju zašepeče spet :
«K vodi, k vodi sem ne hodi,* In šumi v pokojni svet. Zajme vode si zelene,
V prstan val sc spremeni,
V svetli prstan rajne žene, Urno v nedro ga vloži,
V drugo seže brez strahu, Zlije sc: v svetinjo val, Sveto nekedaj sinu. Spravi v nedro dar svetal.
V tretje vstvari mu globina kist napisan bel tako : Trikrat mi objemi sina
In ves roti odrešen bo.
In iz trstja sin tedaj Stopi predenj smrtno bled, Mrtev je očes sijaj, Roka nosi krvce sled. Otcu pa srce se vname, Stopi k njemu, ga objame. In pred njim se sin namah kremeni v ostudno zver; Siplje grozo, siplje strah, Mož bi bežal mnogoter. Oče pa se drugo vname, Stopi k nji in jo objame. — Hipoma tedaj se zvije bi zveri pOZOJ pred njim, Spenja v zrak se, v zemljo bije, Siče ogenj, bljuje dim, Ko pa ž njim še boj poskuša, Trepeta v očetu duša.
Slednjič mu srce se vname, Stopi k njemu, ga objame. -Prime ga : kot oko trene, Strese zid se brežne stene,
Zagrgra na dnu globin
In čez slap grmeči vali Vodo odneso z obali Na brezmejno plan ravnin. Samotarja divji tek Prebudi diročih rek
Iz molitvenega vzleta. S strahom se ozre na breg In v radosti vidi h krati, 1 >a poljubljajo očita Zaročenka, sin in mati.
2. Druge pripovedke.
kred sila davnim časom so živeli v Kamniku trije bratje trojčki.1 Vse mesto jih je ljubilo in skrbelo za nje, da so se izučili za duhovnike4. Prišel je vesel čas, da bi morali prvič stopiti pred žrtvenik (altar) in darovati presveto daritev. Kamničani so sklenili nalašč za tO slovesnost sezidati tako cerkev, da bodo mogli vsi trije bratje h krati peti novo mašo. Kmalu so nabrali toliko novcev, da se je začela cerkev zidati. Hitro je bila dovršena, a troški niso bilo še popolnem pokrili.
V tej stiski se zatekd Kamničani k bogati grofici Veroniki, ki je v dnem gradu poleg cerkve stanovala.  Obče znana je bila nje pre-
1 J. II. Mali Grad. Vrtec 1887, 186.
vzetnosl iti skopost, zato je doslej še nikoli niso prosili za kako pomoč. Ta zadrega prisili torej ECamničane, da se drznejo prestopiti prag mogočne grajŠčine in stopiti prod mlado gospo. Veronika jih v/prejme z navadno mrzloto ; sli-šavši pa njih ponižno prošnjo, zadere se na ves glas, rekoč: »Poberite se, berači! Raje se pri tej priči izpremenim v kačo, kakor da bi dala samo jeden vinar za vaše prazno delo*.
Zdravtife.
In pravično nebo je čulo groznokletev mlade gospe.
Komaj izreče te besede, spolni se jej želja. 1'red prosilci leži grda pošast pol žene pol kače. Grozno upijoč in kolneč se vali iz grada. Pod neko skalo se zemlja odpre in jo požre. Predno pa izgine nesrečnica pod zemljo, udari s pestjo tako močno po skali, da se pest vtisne va-njo.
Še danes se vidi jama, v katero se je Veronika pogreznila. Tik nje pa leži skala, kder ste vtisnem' pest in dlan.
Takoj se stemni nebo; strela udari v grad ter ga poruši. Samo" štiri stene so ostale do danes kot spomenik pravične kazni božje.
Novomašniki so brali kmalu potem vkljub grofičinemu nasprotovanju prve sv. maše vsak v jednej kapelici.
Zakleta Veronika leži še danes pod Malim Gradom in čuva tri kadi zlatnikov onemu, ki jo reši.
Nekdaj so se igrali otroci na zeleni trati blizu dne cerkve. Kar prileze do njih ostudna pošast: ženska do pasu s kačjim repom. Vsi zbeže, samo nek sedemletni deček počaka. Njega poprosi zaideta deklica, naj jo udari trikrat s šibico. Pogumni deček jo res udari; po drugem udarcu pa postane pošast tako ostudna, da otrok preplašen zbeži. Veronika zavpije tako močno, da se hrib potrese, in tožeč, da ne bode še kmalu zelenela smreka, katera bo dala les (mej zibelki, kder bo spal njen rešitelj, izgine pod zemljo.
Še danes pričakuje uboga zakleta deklica pod Malim Gradom rešitve. Pred kakimi dvesto leti je nek Nemec Martin, čuvši o velikem bogastvu Veronike, prišel iz daljnjih krajev in začel zaklad kopati na Malem Gradu. Ali neka skala je siromaka taka') po glavi udarila, da je oslepel in kmalu potem umrl.
Pripoveduje se, daje Veronika pozneje prišla večkrat na dan. I}o noči je ležala vrhu Klanca pred kovačnico na stopnicah in se zagnala na vsakega pijanega človeka, ki se je tod mimo plazil. Sedaj pa, ko so Klanec prekopali in vso hiše na dnej strani podrli, tako tudi kovačnico, in mesto lesenih stopnic lepšo pot na hrib naredili, ne prikaže se Veronika več.
Bodi si s to Veronik'o kakor hoče, to je pa vender resnično, da se kamniški mestni grb, odkar ljudje pamotijo, slika tako, da pod velikimi mestnimi vrati leži ženska podoba s kačjim repom.
Veliko se tudi pripoveduje o vitezu Vitovcu, ki je baje domoval na Starem Gradu ter razsajal v tej okoli. Njegov nesrečni konec nam krasno opisuje pesnik Anton Medved tako:
Vitovčeva smrt.1
(ISakula.)
Zapaljena je bela vas, Na sivi skali grad osvojen. Seljakuv jok, vojnikov glas Okrog odmeva v svet pokojen. Jetniki štirje krvaveči Umirajo v podzemni ječi.
Na grajskem stolpu baš deset
lhcščeč vojnikom ura znani,
Ko Vitovec, voditelj čet. Veleva tolpi nebrzdani :
> «Uom in Svet* 1890, 80.
«Gore že davno kresi nebni; Dovolj! pokoja smo potrebni!*
Potihne divji krik in spev, Pojema plapolanja zublja; Na dvoru v vrsti in pošev Vojake speče sen poljublja, Zaman glavar oči zatiska Pred svitom luninega bliska.
Udari polnoč.      Tožen jek! Pošast skoz duri mu priplava; «0j Vitovec, proklet na vek, Zadene kazen te krvava1 Preteč obseva mu blazine. ()brne se in v temi zgine.
Zajekne Vitovec: «Vojnik!*
Čuvaj odpahne k njemu duri. ■ Kedo je klical grozni vzklik, In kdo prispel je v grozni uri?* ««Lc to jetničar mi je zinil, Da v ječi je nekdo poginil.
Glavar oči zatisne spet, A pridrvi pošast se nova: «Oj, Vitovee, na vek proklet, Zadene kazen te gotova!► Preteč obseva mu blazine, Obrne se in v temi Zgine.
krdo mi je grozil, povej, Ni zvesta, menim, straža tvoja«. ««Vse mirno zunaj je ko prej, In vse uživa slaj pokoja.
Jetn i čar le mi je pošepnil.
Da drugi že je v ječi cepnil.»>
Ko v tretje .se pojavi tek Krog mirne, postelje pošastni, In viče glas: «Proklet na vek!» Prestraši se glavar oblastni. Stražarja hrepeneč pozove, Da v ječi vsem razpne okove.
Odhaja v tretje smrtni sel
Čuvaj dvoran k temnic stražniku:
V podzemno stopita globe!
Rešilca zadnjemu jetniku.
Odkujeta mu že okove
X gradu osupel glas zarjove.
("uvaja s strahom planeta, Navzgor sledeč v dvorane vrišču, Ob Vitovcu ohstanita: Glavar je mrtev na ležišču; Jetnik pa poleg njega mrtev, Drug drugemu krvava žrtev . . .
VI.
Glasoviti Kamničaiii.
kranjski vicedom. Opravljal je
1 Mittheilungen d. h. V. f. Krain L862, 29. Parapat ilii.l. 128.
tO imenitno službo menda od leta 1338. do 1405.1
3. Jakob Škerl, po domače Skarliha i/. Jezusovega reda, je bil pridigar v stolni cerkvi v Ljubljani. Dal je na svitlo knjižico, katero so potem v slovenskem jeziku večkrat izdali. Umrl je 1. 1783. v Ljubljani.a
4. Oton Spruk je dal na svitlo latinsko delo o odpustkih, potem pa še več druzih knjig. Bil je definitor in 1775—1778 provincijal frančiškanskega reda.11
5. Jurij Japelj.4 Med prve slovenske književnike prištevamo po pravici tudi Jurija Japlja. Zagledal je luč sveta dne 11. aprila 1744. Prvi pouk je prejel v Kamniku ter vstopil potem v jezuitske srednje šole v Ljubljani. Dovršivši latinske in modroslovske šole, gre v Trst, kjer se vpiše v bogoslovje in kjer je bil posvečen v mašnika 23. sept. 1769.
Prva njegova služba je bila pri sv. Antonu v Trstu, kjer je deloval tri leta kot lokalni kapelan. Tukaj se je bavil zlasti z jezikoslovjem. L. 1775. ga je pa pozval ljubljanski škof Karol grof I lerberstein v Ljubljano in ga imenoval dvornim kapelanom in ordinarijatnim tajnikom.
1 kozina, Reiheniblge der Viccdome, 16. - Pohlin, Biblioteca Carniolae, 48. :l Pohlin. Ibid. 52.
1 Po J. Benkoviču, Jurij Japelj, Doni in Svit,   1 so4
33, 65.
Ta posel je opravljal štiri leta. Kot knezoško-fijski tajnik je poslovenil 1. 1779. Japelj na povelje svojega višjega pastirja: <Ta Velki Cate-kismus*. Istega leta je postal voclja Schilingove
kuratne ustanove pri sv. Petru v Ljubljani ter konzistorijalni svetovalec. L. 1784. je izdal «Cer-kovni pesmi, Litanie inu Molitve per Božji službi», a dve leti pozneje še «Zbrane molitve*, Največjo zaslugo za slovenski narod si je pridobil Japelj s tem, da je poslovenil sv. pismo, Oziroma vsaj vodil prevajanje.
Po smrti knezoškola 1 lerbersteina 1.1787. je šel Japelj na Jezico, kjer se je lotil, prešini en z duhom svoje dobe, prostovoljno šolskega pouka. Naredil je v svojem stanovanju majhno šolo, kjer je učil mladino brati, pisati in raču-niti. V lepih dneh jo je vodil pod milo nebo. Pod kakim drevesom ali na kaki senčni ravnici za bistro Savo se je utaboril s svojimi gojenci, ki so posedli okoli njega in se učili. Ko pa so se utrudile mlade glavice, začeli so se igrati, in petdesetletni gospod dekan se je sam udeleževal teh nedolžnih veselic. Včasih jih je vodil tudi na polje, kjer so z njiv pobirali kamenje. To je namestovalo telovadbo. Da jih je ohranil dobrovoljne, zabaval jih je z nedolžnimi šalami ter vpletal povsod lepe nauke za življenje.
Iz Jezice je šel Japelj 1. 1795. v Naklo. Od tod so ga pa poklicali 1. 1799. za stolnega kanonika v Celovec, kjer je umrl 11. oktobra 1807,
Pravijo, da gaje cesar imenoval tržaškim škofom in da mu jo Uprav ta dan prinesel tO veselo novico neki grof, bivši njegov sošolec.
Jurij Japclj je bil v resnici dober, vzoren duhovnik, goreč narodnjak, umen in nadarjen pisatelj, ljubezniv mladinoljub, prijatelj šolstvu in požrtvovalen človekoljub, bil je skratka samozavesten, razborit, cel mož prava slovenska korenina! Po pravici piše o njem blagi Slomšek-: < Ako pomislimo čas, v katerem je živel, in preštejemo njegove spise in njegova obširna težavna dela, prepričamo se lahko dobrega duha, kateri ga je oživljal za svoje ljudstvo in priznati moramo po vsej pravici, da je bil Japelj biser na j iskren ej ši 11 rodoljubov naših, kar jih je kdaj nosila zemlja slovenska .
Čast takemu možu, na katerega je Kamnik vedno ponosen in kateremu v čast se imenuje tu jedna ulica.
6. Janez Nepom. Slakar1 je bil rojen 19. aprila 1791. Prvi pouk je prejel v Kamniku, pozneje pa vstopil v ljubljansko gimnazijo. Ko so prišli Francozi na Kranjsko, umaknil se jim je v Celovec, da ga niso vzeli med vojake. V
Celovcu je obiskoval prva dva letnika semenišča, a zadnja dva v Ljubljani. Posvečen 1.1816. v duhovita, služboval je le malo časa na Brdu pri
1 Natanencji životopis glej: Mittheilimgen dea kist. Vereines f. Krain I 865 , 1 3.
Lukovici in Kostanjevici, a že 20. avg. 1S17 je bil poklicati v Ljubljano na glavno dekliško šolo v uršulinskem samostanu kot katehet in spovednik. Na samostanski šoli ni samo poučeval vero-nauk, ampak je tudi ustanovil pedagogični tečaj, v katerem je predaval učiteljskim kandidatinjam
metodiko. Ob jedrnem je bil od 26. dec bsiT (-olili 22 let sovoditelj na omenjeni šoli.
Njegovo plodovito delovanje v omenjeni šoli je opozorilo nanj višje kroge. Dobil ni samo vsled tega mnogo priznanj, ampak je bil imenovan dne 23. julija 1825 direktorjem glavne vzgledne šole in učiteljem pedagogike in metodike v 4. letniku semenišča. Ostal je vender katehet in spovednik v samostanu do 20. maja 1839, v katerem letu se je odpovedal tej službi vsled obilo drugih opravil.
Vsled njegovih velikih zaslug v prid šolstva so mu podelili 13. dec. 1850 naslov šolskega svetnika, a 1. 1858. je postal povodom njegovega umirovljenja vitez Fran Josipovega reda. Mesto Ljubljana ga je pa v znak hvaležnosti in priznanja njegovih zaslug v povzdigo mesta imenovalo častnim meščanom, a sam škof mu je podaril zlato verižico z križem, ko je 1. 1860. postal častni kanonik in konzistorijalni svetovalec. Kamnik pa je imenoval v tem letu po njem ulice poleg njegovo rojstvene hiše.
Janez Nepom. Slakar si je pa pridobil tudi veliko zaslug  v   povzdigo  kranjske hranilnice,
kateri je predsedoval od leta 1858. do svoje smrti. Pod njegovim vodstvom se je pomnožil osobito rezervni fond in drugi dohodki, da je mogla hranilnica izdati izdatne podpore revnim, za sezidanje cerkva, za ustanove, za ustanovitev penzijskega fonda učiteljskih vdov (5500 gld.) i. t. d.
Podpiral je tudi vedno reveže in dijake in druge dobrodelne zavode. Tako je osobito podpiral uršulinski samostan v Ljubljani, kateremu je dal k sezidanju druzega nadstropja glavne šole 2000 gld. V svoji oporoki pa je zapustil čez 7000 gld. za razne dobrodelne ustanove.
Prezreti se tudi ne sme, daje I. 1834. spisal slovensko-nemški in nemško-slovenski besednjak, katerega je sam založil.
Omenjeni so bili rojeni Kamničani. Razven teh pa ne smemo prezreti tudi onih, kateri sicer niso bili rojeni v Kamniku, a si Stekli za pro-bujenje kamniško mnogo zaslug. Ti so:
7. Jakob Frančišek Zupan.1 Kje seje rodil skladatelj prve slovenske opere, izborni učitelj, izvrstni muzik in skladatelj pesnij in drugih kompozicij,2 Jakob Zupan, nisem mogel zaslediti. Pač pa je v mrtvaških matrikah kamniške
1 Njegov životopis sem izdelal zaradi tega natančneje, ker je bil do sedaj premalo znan.
- Dimitz, ibid. IV. 193. P. Marcus: liihliothcca Car-nioliae, 53: Kgregius compositor et Musieus, composuil melodias et modos musicos».
ifii 11
faro sledeče zaznamovano: Jakob Zupan je umrl 11. aprila 1810 na Sutini h. št. 42, star 77 let, s pristavkom, da je bil 48 let v Kamniku in da je umrl vsled starosti.1
V Kamniku je torej bival Jakob Frančišek Zupan od k 1762. -1810. Pred 1.1762. je bil več let v Komendi. Stratil namreč poroča, da je dal blagi župnik Peter Pavel Glavar sezidati lepše in prostornejše šolsko poslopje in je pozval iz Kamnika izurjenega in godbe veščega učitelja Jakoba Zupana. Solo in učitelja je plačeval iz svojega žepa. Poiskal je precejšnje število ubogih otrok v okolici ter jih dal ne le brezplačno poučevati v branju, pisanju in godbi, ampak preskrbel jih je vrhu tega z vsim potrebnim, s stanovanjem, hrano in obleko.3
Da je Jakob Fr. Zupan služboval več let v Komendi, priča nam ustno sporočilo. Stari ljudje se namreč dobro spominjajo imena Zupana ter radi pripovedujejo, da je bilo nekdaj v Komendi vse drugače. V cerkvi je bilo izborno petje, a slovesne maše so spremljevali godci. Saj so bile godbe Še pred nekaterimi desetletji v Zejah, Mostah in na Mlaki.
Ko je prišel Jakob Fr. Zupan 1. 1762. v Kamnik, bil je 29 let star. Zato je dvomljivo, da bi
1 Za te date zahvalim preč. gos]>. častnega kanonika Janeza Oblaka.
2 Vrhovec, Peter Pavel Glavar (Lj. Zvon 1385), 472.
bil popred služboval v Kamniku, kakor poroča nezanesljivi Stratil, ter da bi ga bil pozval od tu blagi človekoljub Peter Pavel Glavar v Komendo. Najbrže je Peter Pavel Glavar, katerega je navduševala le jedna želja: izboljšati duševni in gmotni stan kmeta, zasledil njegov talent ter ga dal izvežbati. V Komendi vender ni bil rojen. Pač sem tam našel v istih letih posestnike z imeni Zupan, a v krstnih knjigah v 1. 1732., 1733. in 1734. ni tega imena.
V Komendi se mora torej iskati začetek njegovega plodovitega delovanja na polju cerkvene in narodne glasbe. Ze tu je namreč ugla-šal maše ali jih vsaj instrumentoval, kajti še pred 15. leti se je dobilo v Komendi jako veliko not za instrumentalne maše, podpisane z imenoma Jakob Zupan in Josip Tomelli. Da jih je zadnji pregledal kot Glavarjev opravitelj in naslednik v Komendi, sklepa se lahko, da je vglasbil maše Jakob Fr. Zupan sam, ne pa jih prepisal.
Lepo petje, še bolj pa doneča godba je vabila tudi Kamničane k slovesnim mašam v Komendo. Prizadevali so si torej pridobiti Jakoba Fr. Zupana v Kamnik. Zboljšali so v ta namen izdatno organistove dohodke. Lepi dohodki — začetkoma so znašali 310 gld. 16 kr., kakor tudi naslov pevovodje (regens chori) so pregovorili Jakoba Fr. Zupana, da se je preselil leta 1762. v Kamnik', kjer je več ko 40 let neumorno deloval.
V Kamnik prišodši je poučeval nc samo rri'estne, ampak- tudi vnanjc dečke v branju, pisanju in godbi. Imel jc namreč čez 1. 1798. vedno več vnanjih dečkov na hrani in oskrbovanju. A ne samo dečke, ampak tudi odrašenc je učil v godbi in kmalu je zamogel prirediti prvo instrumentalno mašo. Lepa glasba je bila Kam-ničanom tako všeč, da so ustanovili društvo sv. Cecilije (Accademische Confoederation Sta. Caeciliae). Isto je gojilo glasbo, osobito cerkveno, ter prirejalo na vsak praznik- ali vsaj fedenkratna mesec instrumentalne maše. Stroške so pokrili iz dohodkov Upitala, bratovščin in zadrug. Največ zaslug je imel sigurno Jakob Fr. Zupan, kateri je vglasbil v ta namen maše ali jih vsaj instrumentoval. A on ni gojil samo cerkvene glasbe, ampak tudi posvetno. Začel je z navadnimi pesmimi in drugimi kompozicijami, a sčasoma se je izuril tako, da se je postopil težavnega dela — zložiti opero. K temu so ga navdušili tačasni dogodki v deželnem gledališču.
Med leti 1770 1780 je nepozabni domoljub baron Žiga Zois večkrat prestavil na slovensko najpriljubljcncjše arije ter jih potem izročil italijanskim pevcem operne družbe, katera je prišla skoro vsako leto okolu velike noči v Ljubljano. Pozneje jo večkrat zložil in zajedno uglasbil domače pesmice. Italijanski operisti so peli take slovenske pesni pri italijanskih operah v deželnem gledališču z velikim uspehom, < Ko
se časi nihče ni nadejal, poroča nam Kopitar, < tla se bode pela slovenska pesmica med laškim, začela sta pevec ali pevka sneli Spevoigre popovati domaČo pesmico, ki jo je zložil Žiga Zois in v parterju in v ložah je donel vesel hrup in plosk, da ni moči popisati*.1
To je navdušilo Jakoba Fr. Zupana, da se je lotil težavnega dela, zložiti opero «Belin >, kateri je spisal libreto pater Janez Damascen.3 Izišla je 1. 1780. v Pohlinovih < Pisanicah ■>,3 Se je li pela opera, nimamo pozitivnih podatkov, vcnder se misli, da se je pela.4 Kakšna je bila ta prva opera slovenska, o tem ne moremo soditi.5
L. 1787. je zaukazalo deželno oblastvo, da mora cerkovnik ali < der sogenannte Schttlmei-ster* Anton Hočevar poučevati v 1. razredu glavne šole. Ker se je isti branil, odstavili so ga, dali vse njegove dohodke Jakobu Fr. Zupanu ter mu ob jednem naročili, da mora poučevati v I. razredu. Tudi Jakob Fr. Zupan se je branil, češ, saj poučuje na svojem domu dečke v branju, pisanju in godbi. Ker pa je bilo deželno oblastvo takrat zoper privatne zavode, ker je domnevalo,
1 Trstenjak, Slovensko gledališče, 27.
2 Trstenjak, ihid.
n P. pl, Radics, Slovenske predstave v deželnem gledališču (Lj. Zvon 1885).
4 Šalaf ik-J ireček, (leschiehte der sudslavisehen Literatur, I. 85.
■ Trstenjak, ilml. 76.
da se morejo doseči dobri vspehi te z novo Felbingerjevo metodo («verbesserte Lehrart*) - prepovedalo je Jakobu Fr. Zupanu še imeti svojo <;zakotno šolo» (Local-WinkelschuIe) ter mu zapovedalo narediti izpit na normalni šoli v Ljubljani do začetka prihodnjega leta. Ako tega no stori, ter ako ne bo poučeval v 1. razredu glavne šole, podelijo se njegovi dohodki drugemu.
Dohodki1 cerkvenikove pa so izročili Jakobu Kr. Zupanu vsled tega, ker so se v istih letih krčili Zupanovi dohodki. Da so privabili Zupana v Kamnik, zboljšali so mu Kamničani izdatno z doklado iz špitalskega zaklada. Ista se je vendor že k 1770. za 106 gld. zmanjšala. Omenjeno je tudi že bilo, da so pokrivali Kamničani stroške društva sv. Cecilije iz špitalskega zaklada, bratovščin ali zadrug. Deželno oblastvo je vender to prepovedalo ter zaukazalo, da se smejo izplačevati le ustanovljene maše. Društvo sv. Cecilije vsled tega ni prenehalo, a je zelo trpelo, največ pa Zupan, kateri je izgubil letni dohodek 60 gld. Razven tega so izločili iz kamniške fare štiri lokalije, namreč: Mekine, Stranje, Rova in Vranjo Peč. Zaradi tega je izgubil Jakob Fr. Zupan stole v znesku 35 gld. 42 kr. Vsled tega se je Zupanova plača, katera je znašala začetkoma 31.0 gld. 16 kr., skrčila na 131 gld. 25 kr.
Ko so Jakobu Fr. Zupanu dali dohodke cerkvenikove, ni bil ž njimi nič kaj zadovoljen.
Pritoževal se je, da mu cerkvenikova služba dela primanjkljaj 28 gld. 52 kr. Ker je namreč ni mogel sam opravljati, moral je imeti namestnika. Istemu in dekli je moral plačati 122 gld., a dohodki so znašali samo 93 gld. 8 kr. Zato se jo Jakob Fr. Zupan večkrat pritožil. Kanmičani so bili vedno pripravljeni ga podpirati z dokladami iz omenjenih zakladov, a deželno oblastvo se je temu protivilo. Pritožil se je nato Jakob Fr. Zupan celo v Gradec, a od tam so mu odgovorili, da zadostuje njegova dosedanja plača. Na to je mestno starešinstvo 1. 1793. prosilo deželno oblastvo, naj mu dovoli, Jakobu Fr. Zupanu izplačati iz špitalskega zaklada na leto 83 gld. Deželno oblastvo to najbrže ni dovolilo, pač pa je 1. 1797. vprašalo mestno starešinstvo, kake dohodke dobiva zaslužiti učitelj Jakob Zupan.
Mesto da bi torej deželna gosposka priznala in podpirala plodovito in neumorno delovanje Jakoba Fr. Zupana, stavila mu je mnogokrat le ovire. To je bil menda uzrok, da se po 1. 1780. ni poprijel Jakob Zupan nobenega večjega dola.
Oglejmo si še njegovo učiteljsko delovanje, Da ni bil Jakob Frančišek Zupan samo izvrsten muzik, ampak tudi izboren učitelj, že lahko sklepamo iz njegovih uradnih spisov, ki so bili tako lični, da jih mora vsak učitelj brati z velikim veseljem. Uradne spise ni izdeloval po danih šablonih, ampak- vtopil se je globočeje v
stvar ter jih izdelal priročneje.1 Da je bil res izboren učitelj, razvidimo tudi iz tega, da ga je nazivalo deželno oblastvo < zaslužnega učitelja >.
Ko pa pride starost, opešajo moči. 'laku tudi pri Jakobu Fr. Zupanu, vender je isti vestno opravljal svojo službo do 1. 1797. (Zupan je bil takrat star 64 let). Tega leta pa je vsled slabosti ostal večkrat doma. Zaradi tega je zauka-zala deželna gosposka krajnemu šolskemu nadzorniku, naj resno vpraša Jakoba Fr. Zupana, ali bo zamogel zopet pouk na glavni šoli prevzeti. Jakob Fr. Zupan je vender učil elo ločitve učencev in učenk. L. 1798. je namreč nasvetoval mestnemu starešinstvu gvardijan in direktor Pilpach, da naj se ločijo «wegen cingerisscner Ziigellosigkeit und Verderbnisse der Sitten > deklice od dečkov. Deklice naj poučujeta učiteljica in Jakob Fr. Zupan. Slednji je bil pripravljen deklice poučevati, a le v svoji hiši, Čemur se je gvardijan Pilpah protivi], ker je imel Zupan še takrat več dečkov na hrani in oskrbovanju, katere je poučeval, kakor tudi druge meščanske dečke v godbi. Pilpachu se je namreč to zdelo ZOper sistem ločitve deklic od dečkov. Deklice so se ločile od dečkov, a poučevala jih je samo učiteljica.
Sčasoma je postal Jakob Fr. Zupan vedno slabši, zato si je moral  že 1. 1801. preskrbeti
1 (dej str. 111). »
namestnika Andreja Rcbernika, kateri ga je tudi nadomestoval v šoli; Ko je pa zadnji čez dve leti odšel, oskrbovali so ves pouk, kakor je 8. jan. 1804 poročal frančiškanski provincijal Kartal Weibl v Novem Mestu, iz sočutja do zaslužnega (des sehr vvohl vordienten) ali za službo preslabotnega Jakoba k'r. Zupana sami oo. frančiškani. V tem času Jakob Fr. Zupan ni bil več organist, ampak nasledoval ga je Andrej Pod-lipnik.1 Preselil se je ttidi iz organistove hiše, kjer mu je umrla 14. avg. 1802 njegova žena Jožefa, 671/a leta, v hišo štev. 42 na Sutini, kjer je umrl vsled starosti 11. aprila 1810.a
8. Josip Ogrinec3 se je porodil dne 5. aprila 1844. v Podgorju v kamniški okolici. Osnovne šole je dovršil v domačem mesticu, gimnazijo pa v Ljubljani ter 1. 1864. stopil v ondotno bogoslovnico. Toda ni ga stalo v bogoslovju, < med ozkimi, belimi zidovi, v črni haljini*. Pravil je, kako mu je po svobodi koprneče srce utripalo s takšno silo, da se je bal, da mu poči-Spomladi 1. 1866. je dal bogoslovskim naukom slovo in odšel v Zagreb. A tudi ni vstrpel dolgo med suhoparnimi paragrafi pravoslovnimi.
Jeseni 1. 1866. je šel na Dunaj, kjer je na vseučilišču do pomladi 1. 1870. poslušal prirodo-
1 Stare listine. 8 Farni arhiv.
1 (Glej llolz, Na grobu Jožefa Ogrinca (Ljubljanski Zvon 1890, 299) in J. Benkovič (Dota in Svet 1890).
slavje, Z Dunaja se preseli v Nemški Gradec, potem v Ljubljano, kjer je bil privatni učitelj v Mahrovem trgovinskem zavodu. L. 1872. je prebil večinoma v Ljubljani, pišoč za 'Dramatično društvo >; potem je bil pol drugi mesec pri župniku Davorinu Trstenjaku. Od 1. 1872. do 1873. je bil suplcnt na Novomeška gimnaziji, a jeseni 1873 se je preselil v Vinkovce v Vojni krajini, kjer je umrl 13. maja 1879 za srčno hibo.
Pisateljevati je začel Ogrinec že dijak v Aloj-zevišči, kjer ga je k temu bodril takratni vodja Jurij Grabnar, prijatelj Prešernov. Napisal nam je v prekratki dobi žitja svojega lopo vrsto vele-zanimivih povestij, resnih in šaljivih, slikovitih obrazov iz prirode in narodnega življenja slovenskega. Mimo raznih spisov, ki so bili natisnem v Janežičevetn 'Glasniku*, v Stritarjevem «Zvonu», v »Slovenskih večernicah> in < Koledarju družbe sv. Mohora, v < Letopisu > Matice Slovenske, v Trstenjakovi <Zori>, v »Slovenskem Narodu , podal nam je tudi prvi izvorno veseloigro v treh dejanjih <V Ljubljano i<j dajmo* in še nekaj drugih Spisov. Travo pisateljsko ime si je vender pridobil s svojimi »Obrazi iz narave .
Ker je bil več let glavna podpora < Narodni čitalnici > kamniški, pridobil si je veliko zaslug za narodno probujenje kamniško.
9. Dr. Maksimilijan Samec jo bil porojen dne   12. oktobra  1844 v Arclinu pri Vojniku
na Štajerskem. Zvršil je ljudsko šolo v Vojniku, a gimnazijo v Celju. Potem se je učil v Gradcu jedno polletje naravoslovja, drugo polletje pa je prestopil v medicino. Leto 1870. je prebil sekundarij v ljubljanski bolnišnici, čez osem mesecev pa nastopil zdravniško prakso v Kamniku. Naslednje leto je šel v Trst, od tam v Postoj ino, a 1. 1877. se je vrnil zopet v Kamnik.
Ze na vseučilišču se je bavil s pisateljevanjem. Prestavil je namreč iz ruskega Turge-njevov roman <Dim», pozneje < Pomladanske valove >. Kot deželni poslanec je spisal jako jedernato in umestno razpravo proti »opojnim pijačam >, sicer pa mnogo člankov v razne slovenske liste, osobito v < Slovenskem Narodu-. Med temi omenimo: < Crtice o vplivu podnebja na človeški organizem in razvitje njegovih boleznijo (Slov. Matica 1871); »Spektralna analiza s podobami > (Slov. Matica 1871); < Možgani (Slov. Matica 1876), < Kanibalizem > (Slov. Matica 1876) itd.
Največ zaslug si je pa stekel dr. Maksimilijan Samec v povzdigo kamniškega mesta. Leta 1879. je bil namreč izvoljen kamniškim županom, a 1. 1881. predsednikom meščanske korporacije. Pod njegovim razumnim vodstvom se je Kamnik zelo spremenil. Dr. Maksimilijan Samec je namreč splaniral in kanalizira! trg in ulice, znižal izdatno zloglasni Klanec ter sezidal bil je vedno naklonjen   narodnemu  šolstvu       krasno šolsko
poslopje. Osobito se je Kamnik zelo olepšal 1. 1883. pred pohodom presv. cesarja. V istem letu je bil dr. Maksimilijan Samec izvoljen deželnim poslancem ter je postal vitez Fran Josi-povega reda, a < Narodna čitalnica kamniška» ga je pa izvolila v priznanje njegovih zaslug častnim članom. Zadnja leta se je vender posvetil le svojemu stanu — zdravništvu. Tudi kot zdravnik si je pridobil prav dobro ime.
Umrl je 19. avgusta 1889. Kako je bil priljubljen zaradi njegovih zaslug, pričal je njegov pogreb, kateri je bil tako veličasten, kakoršnega še ni videl Kamnik. V trajen spomin na njegovo plodovito delovanje se imenuje prekop čez Klanec < Samčev predor«.
1 )( k l a tek:.
V mestnem arhivu kamniškem je sledeča slovenska prisega /. dne; 1. marcija 1735:
Jest Jemi Ballant: Jakob Ballant: Perfseschem bogu Ozheto, Syno, inu Svetemo Duchu, Lube Divize Matere Marie, vfsem Boschym Svctnikam, inu Svetnizam, vfsem Nebeschkim Angelzam, ne na prosehno, ne skufs schenkengo, ne is Šovraschtva, ampak sa same pravize volla, De bi namrezh Mathaeus Preschern bil to zerkneno schrebie sam oderl, koker je moje govorjene od Befsede do Befsede zelo Refsnično, inu Mathacus Preschern vte visehi popolnema po nadolsehno obrezhen koker meni pravi Bog pomaga. Prezhastita Brefs vfsega madeseha spo-zheta Divi/.a inu Mati Boschia Maria ufse Boschije Svetnike, inu Svetnize, tudi Sveti Evangeli, inu naseha Catholska vera, na mojo pufsledno vro, kadar fse moja Duscha od tcllefsa Lozhila Bode, aku fsem jest vte visehe kervo perfsegal na Letem svezo sdej s pravizo straffan, tankei tudi od moigu Stuarnika Christusa Jesufsa Svete gnadc inu miloste. Ja tudi od gmeinschoffte vfsech Svetnikou inu Svetniz na vekomaj odložilen inu Ferdaman Bodem Amen.
1 riporočilno opozarjava na natopile odlične s|)ise :iajin< založbe iz slovenskega slov .a, ki so p■• svoji izborni vsebini (lika vsaki narodni knjižnici.
POEZIJE SIMONA G K k".GORČICA.  Druga pomirena
izdava. Elegantno ve/ana knjižica ? zlatim obrezkom 2 g"kk, neve/aua 1 gold. 20 kr.
IBALADE IN ROMANO-:. Napisa; A.Aštrre. Cena broširani knjigi 1 gold. 30 kr.. v i, virne platnice; elegantno vezani 2 gola;
ZLATOROG, ri. ninska pravljica, spisal a-. aww<W/.
Prelomil 4- Fitutek. Cena broširani knjižici 1 gold, 30 kr., v iz-fflK^./irtie platnici' elegantno vezani gold
GODEC. P0LEG NAkOPNK PUA VEJICE O VkP-SKKM JE ZERU.  Ceha mehko vezani knjigi  1 gold. 20 kr. elegantni)
vezani ' njižici / zlatim ut>  »kotu 1 gold. 80 kr.
JOS. STRITARJA AdR/VNI SPISI. 6 zvokov v osmerki, mehko vw.a:iih slane 15 ;dd., v platnu vezanih 1.R goid 60 kr., v fn.ncuski vezbi 20 g1 -    70 kr.
LEVSTIKOVI ZBRAN] SPISI. Uredil Fronfitek Leveč. Naročnina cena VRtui petim zv zl.ein v mehki ve/bi je av. velj. 10 gold. "ti kr., v platno \vm stanejo I puld. SO kr., v pol francoski ve/.bi 14 gold, 50 kr , v tcečjen- usnji i'naj.'incjSa vezbaj 15 gold, 50 kr. — Levtftfko. i zbrani spi.-.i obvj/.ajo 5 zve/kov.
1 "ri tei priliki f>ripti> >e- > svoj' knjigarno, ki ima vedno bogato zalogo vseh naKranjtikeir. uvedouli liudsko-šolskih kr"ig» zemljevi«|j§pyin podob za nazorni nauk, m se vsi naravnost, dobivajo pri naju, priporočava :,e dalje za preskrb o vanje v akeršnih slovstvenih potrebščin, ,.1 naročil., in.viii in 'x:i$«»ptsov, in zagotavljava svoje čestite p. n. naročnike, na jim b.-.k v • pos'regla vse'ej, najhitreje      najceneje. ^kfHlHII
Ig, pl. Kleiniiiay!r & Ped. Baintierg
kjuliljana. Kongresni trg št. 2.