Motivi in vrednote 2. del: Dinamične poteze in vednote janek musek uvod Pojem motiva sodi med najstarejše psihološke teoretske pojme, s katerimi razlagamo človeško vedenje. Motivacija in motivi naj bi se nanašali na tiste dejavnike in vzroke, ki poganjajo in usmerjajo naše obnašanje ter ravnanje. Toda ti vzročni dejavniki so očitno mnogovrstni: mednje sodijo npr. potrebe, ki so često biološko oziroma genetsko programirane in večkrat potekajo po homeostaLskih vzorcih zadovoljevanja. Mednje pa sodijo tudi mnogi drugi motivacijski dejavniki, ki niso vrojeni, pa vendar enako močno vplivajo na naše ravnanje. Skratka, obstaja vrsta motivov, ki jih lahko klasificiramo glede na njihove pomembne karakteristike - vrojeni in naučeni, fiziološki in psihološki, individualni in socialni itd. Med teoretsko uporabnimi klasifikacijami motivacijskih dejavnikov je tudi razlikovanje med motivi potiskanja in motivi privlačnosti. Nekateri motivacijski faktorji kot da nas potiskajo k določenim obnašanjem, ciljem in objektom, medtem ko nas drugi nekako vlečejo k sebi, nas privlačijo. Motivacijske faktorje predstavljajo potemtakem na eni strani pobude, silnice in vzgibi, med katerimi so morda najpomembnejše potrebe, na drugi strani pa cilji in motivi, ki nas privlačijo in h katerim stremimo: vrednote in ideali predstavljajo morda najpomembnejšo kategorijo teh motivacijskih faktorjev. Med najpomembnejšimi vprašanji, ki se nam porajajo na področju človekovega motiviranega vedenja, je prav vprašanje, ali sta ti dve temeljni kategoriji motivacijskih dejavnikov povezani. Ali je mogoče npr. vrednote pojasniti z bolj osnovnimi in preprostimi motivacijskimi mehanimi, kot so denimo potrebe? Ali so vrednote morebiti zgolj ali pa vsaj predvsem višje psihične predelave in reprez.cn tac i je temeljnih potreb? Dejstvo je, da so nekatere vrednote nedvomno povezane z določenimi potrebami. Pomislimo npr. na hedonske vrednote - ali je mogoče zanikati, da je čutno uživanje kot vrednota v nekem smislu zrcaljenje motivacijskega učinka bazičnih potreb? Ali niso podobno tudi nekatere druge pomembne vrednote , npr. varnost, svoboda, lepota ipd. povezane z določenimi potrebami? Vprašanje pa je, ali lahko kaj takega rečemo za večino pomembnih vrednot, ki jih ni tako malo. V psihološki literaturi najdemo malo empiričnih raziskav, ki bi se sistematično lotevale tega vprašanja. Milton Rokeach (1973), ki nedvomno sodi med najkompctcntnejSc raziskovalec vrednot, opozarja na sovpadanje med glavnimi terminalnimi in instrumentalnimi vrednotami ter glavnimi motivacijskimi področji Potreb. Tudi Schwartz in Bilsky (1987) navajata, da lahko večino pomembnih vrednot do neke mere povežemo z osnovnimi domenami motivacije. Toda to še ne pomeni, da bi lahko bili prepričani, da je povezanost med potrebami na eni in vrednotami na drugi strani tolikšna, da bi opravičevala domnevo, da so vrednote odraz temeljnih potreb in nič drugega. Tudi v naših raziskavah, ki sem jih navedel v prvem delu sestavka (Mohorič, Brenk & Musek, 1986; Musck, 1989), se je pokazalo, da so occnc pomembnosti vrednot odvisne od zadovoljenosti temeljnih potreb in motivov. Potrebno pa je postaviti še nadaljnje vprašanje, ali lahko occnc posameznih vrednost v hierarhiji vrednostnega sistema posameznika pojasnimo z delovanjem in relativno močjo vsebinsko ustreznih temeljnih motivov in vrednot. V omenjenih raziskavah smo raziskovali vpliv generalne, splošne zadovoljenosti temeljnih potreb, zdaj pa nas zanima bolj diferenciran problem: odnos med posameznimi kategorijami potreb in posameznimi kategorijami vrednot. Tega problema sc dejansko lotevata dve raziskavi. Tako je Pogačnik (1986) v svoji študiji vrednot, osebnostnih potez in motivov med drugim ugotavljal korclacijc med 22 vrednotami in 13 temeljnimi motivi oziroma dinamičnimi potezami (crgi in sentimenti), ki jih je meril s testom "Presoje", modifikacijo znanega podtesta iz Cattcllovcga motivacijskega preskusa (MAT - Test motivacijske analize). Podobno, doslej neobjavljeno raziskavo sem izvedel s sodelavci tudi sam, pri čemer je bil uporabljen isti preskus Presoje, pač pa nekoliko drugačen seznam vrednot. Tabela 1 prikazuje rezultate obeh študij, namreč korclacijc med vrednotami ter temeljnimi crgi in sentimenti. Tabela 1 Korclacijc1 med dinamičnimi potezami (motivi) in ocenami vrednot (Musck in sod., 1988; Pogačnik, 1986). VREDNOTE MOTIVI (DINAMIČNE POTEZE) KAR DOM PAR JA 7. NAD IJU GRE HKS VAR STA NAR BOR PRI Musck in sod., 1988 mir 20 40 29 -21 -22 ustvarjalnost 32 -27 22 31 -26 -26 zdravje -19 25 -23 22 vzn. življenje 29 -30 -27 -24 43 resnica 25 35 -24 -38 19 dobra hrana -19 -20 20 25 denar -32 26 37 19 red 25 23 -25 25 20 varnost 28 -27 -32 24 25 prosti čas -22 19 prijateljstvo 25 -28 26 35 -22 svoboda -29 19 23 enakost -39 24 26 -28 -20 vera v boga 32 -22 -25 25 -28 -19 udobje -28 -34 -23 19 28 25 lepota -30 -32 ugled -24 -22 21 36 ljubezen -30 družinska sr. -28 40 19 26 -33 35 26 samouresnič. 22 28 -22 Pogačnik, 1986 družabnost 17 imetje 27 18 ljubezen -17 17 modrost -15 nove izkuiSnje -28 17 otroci 18 18 18 počitek -24 -22 dober poklic 27 19 18 21 prehrana 17 raz.spartn. 34 25 s pošt. norm 27 21 21 18 lepota -19 -22 udobno življ. -19 -23 31 ugled 24 ustvarjalnost -20 15 vera -19 -19 ^ Korelacijski koeficienti so prikazani brez decimalne ničle: vrednost 30 tako npr. pomeni kocficient 0.30, vrednost -30 pa koeficient-0.30. Iz tabele 1 je razvidno, da med ergi in sentimenti na eni strani ter vrednotami na drugi strani najdemo sicer prcccj pomembnih korclacij, vendar pa močno prevladujejo nizke korclativnc zveze. Korclacijc komaj presežejo vrednost 0.30 in tri najvišje dosežejo vrednost 0.40 ali več. Nobena pa ne presega vrednosti 0.43. Ti rezultati kažejo, da ocenjevanja vrednot nikakor ni mogoče pojasnili z bazično motivacijsko usmerjenostjo posameznikov - čeprav se zdi po drugi strani povsem možno in verjetno, da so vrednote, kot zatrjuje Pogačnik (1986), tudi kognitivne reprezentacije temeljne motivacijske strukture. Zdi se, da med drugim pomenijo koncentrat vsega tistega zaželenega in idealnega, kar se nam pokaže skozi optiko kulturnega konsenza in temu ustreznih osebnih instanc - posameznikovega jaza ter nadjaza. Vrednote so potemtakem morda bolj odraz zavestno deklariranih ciljcv in idealov, kot bazične motivacijske strukture (glej o tem tudi pri Pogačniku, 1986, 1987). Vendar na podlagi dosedanjih raziskav tega najbrž še ni mogoče decidirano trditi. Še vedno je npr. odprto vprašanje, ali so v omenjenih študi jah res uporabljeni seznami vrednot, ki so dovolj široki in reprezentativni. Morda se v območju vrednot skrivajo pomembne kategorije in razredi vrednot, ki niso zajeti v uporabljenih lestvicah. Po drugi strani bi morda bilo dobro uporabiti še kako drugo motivacijsko preskušnjo, da bi preverili morebitno možnost, da gredo nizke korclacijc med vrednotami in temeljnimi motivi na račun testa Presoje (ki ima sicer dovolj dobre merske karakteristike). Zato smo načrtovali in izvedli še eno raziskavo, v kateri smo uporabili izide raziskav vrednot, in sicer tako, da smo uporabili vrednote, ki reprezentirajo vse pomembne kategorije vrednot, ugotovljene s predhodnimi multivariantnimi analizami. Končni vzorec vrednot sicer ni zato nič večji, nasprotno, zajema 18 vrednot, zato pa je zagotovljeno, da so v tem vzorcu obsežene pomembne kategorije vrednot. Namesto testa Presoje pa smo uporabili drug Pogačnikov motivacijski preskus, "Besedne zveze", tudi modifikacijo podtesta iz Cattcllove baterije MAT. metoda Subjekti. V raziskavi je sodelovalo 53 oseb obeh spolov v starosti med 19 in 22 let. Gradivo. Za merjenje temeljnih motivacijskih potez smo uporabili preskus "Besedne zveze", ki meri 10 ergov in sentimentov, ki v terminologiji Cattcllove motivacijske teorije pomenijo glavne prirojene in pridobljene motive. Preskus zajema naslednje crge in scntimente: crg spolnosti (hseks), varnosti (varn), statusa (sun), narcizma (narc), borbenosti (borb), sentiment poklicne kariere (poki), družine in doma (dom), l jubezni in Partnerstva (part), jaza (jaz) ter nadjaza (nadj). Za merjenje vrednostne usmerjenosti pa smo uporabili seznam 18 vrednot: družabnost, narava, ugled, svobode, morale, vera, patriotizem, lepota, mir, zvestoba, kultura, moč, zdravje, vznemirljivo življenje, varnost, družinska sreča, modrost, ljubezen. Kot kontrolne spremenljivke smo vključili spol in inteligentnost (merjeno s faktorjem B iz Catlellovega vprašalnika 16PF). Eksperimentalni načrt in obdelava podatkov. Empirični preskus smo načrtovali kot kombinacijo klasičnega bivariantnega, korelacijskega in m uit i variantnega preskusa. Med statističnimi metodami obdelave podatkov smo uporabili analizo variance, korelacijske m regresijske analize ter multivariantnc analize (faktorsko analizo, kanonično analizo in diskriminacijsko analizo). REZU L TA TI IN DISKUSIJA Korclacijc med motivi in occnami vrednot Tabela 2 prikazuje vse pomembne korclacijc med temeljnimi motivi in occnami vrednot. Statistično signifikantne korclacijc imajo vrednost nad 0.25 (pri kriteriju 20.05), oziroma 0.325 (pri kriteriju 20.01). Vidimo, da je v ccloti vzeto razmeroma malo takšnih korelacij. Pa še tc so relativno nizke, najvišja je komaj nekaj čez 0.40. Že po tej ugotovitvi bi lahko sklepali, da med dinamičnimi potezami, ki kažejo na jakost temeljnih motivov pri posameznikih, ter occnami pomembnosti vrednot ni prav tesne povezanosti. Vsekakor je premalo skupnih faktorjev med motivacijsko strukturo in ocenjevanjem vrednot, da bi lahko vrednostne occnc v pretežni meri pojasnjevali z motivacijskimi značilnostmi, ki odražajo osnovne potrebe in motive - crge in sentimente. Dobljene korclacijc prav gotovo nc opravičujejo nobenega "rcdukcionističncga" tolmačenja, po katerem bi smeli v vrednostnih ocenah in usmeritvah posameznikov videti zgolj odraz bazične motivacijske usmerjenosti. Tabela 2 Korclacijc med dinamičnimi potezami (motivi) in occnami vrednot (dobljene v pričujoči raziskavi). VREDNOTE MOTIVI (DINAMIČNE POTEZE) SEKS VARN STATNARC BORB POKI. DOM JAZ NADJ PAR družabnost 31 narava 32 ugled 37 29 svoboda morala 28 vera patriotizem lepota mir zvestoba 26 -35 kultura 30 -27 41 moč 29 zdravje -37 30 vznemirljivo življenje varnost družinska sreča -36 32 ljubezen To pa seveda še nc pomeni, da med motivi in vrednotami ni nobenih omembne vrednih povezav. Zanimivo je, da pri nekaterih crgih in sentimentih res nc najdemo nobenih pomembnih korelacij, to sta erg spolnosti in borbenosti ter sentiment poklicne kariere. To jc malo presenetljivo in mogoče je, da je vzorec vrednot pač takšen, da nc vsebuje tistih vrednot, ki bi se povezovale s temi motivi. Najpomembneje korelirata sentiment nadjaza in ocena vrednote kultura. Osebe z močnim sentimentom nadjaza (vestnost, nesebičnost, močan čut dolžnosti ter odgovornosti, želja, da bi ravnali po moralnih načelih in se izogibali nemoralnimi razvadam, Potreba po spoštavanju norm, idealov, staršev) torej posebno ccnijo kultumost, med drugimi vrednotami pa tudi naravo in moralo, niže kot drugi pa ccnijo ugled. Takšno vrednostno usmerjenost bi pri njih pričakovali, kljub temi pa jc zanimivo dejstvo, da sentiment nadjaza in npr. pomembnost vrednote ugled pomembno negativno korelirata. To pomeni, da kar precej vestnih in moralnih oseb zavestno ali nezavedno meni, da ugled ni posebno pomembna vrednota. Ali se tu zrcali življenjska izkušnja, da jc v naših razmerah družbeni ugled utemeljen na obnašanju, ki nima veliko skupnega z moralo ter ideali? Pač pa obstaja pomembna pozitivna korclacija med vrednoto ugled ter statusnim crgom (crgom samopotrjevanja), ki jc seveda razumljiva; ta crg tudi pomembno negativno korelira z vrednoto kultura, kar morda dopolnjuje našo prejšnjo opazko. Pri osebah, ki si želijo ugled, višji status, višje plače, izbran videz itd., vrednota kultura očitno ni najbolj v čislih. Erg varnosti (težnja po zaščiti, izogibanje nevarnostim) korelira pozitivno, vendar dovolj nizko z oceno vrednot družabnost in kultura. Najbrž ni nepričakovano, da osebe z izraženim motivom varnosti in zaščitenosti ccnijo dražabnost. Erg narcizma (samoljubje, •cžnja biti lep in privlačen, ugajati sebi in drugim) pomembno negativno korelira z vrednotenjem zdravja in družinske sreče. Večje korclacijc bi našli verjetno med narcizmom in izrazito hedonskimi vrednotami (npr. imetje, denar, privlačen videz, udobje), ki pa jih v našem vzorcu vrednot ni; to kažejo npr. rezultati drugih študij (Pogačnik, 1986; Musck in sod., neobj., glej tabelo 1). Sentiment družinskega življenja in doma pozitivno korelira z vrednoto zvestoba, kar nc preseneča, pač pa jc zanimivo, da se korclacija z vrednoto družinska sreča siccr približuje nivoju signifikantnosti, jc pa nc dosega (r=0.216). Pač pa se s to vrednoto pozitivno povezuje sentiment partnerstva, ki Pozitivno korelira tudi z vrednoto ljubezen - tudi ti dve korclaciji sc zdita plavzibilni. Končno jc zanimiva še pomembna negativna korclacija sentimenta jaza z vrednoto zvestoba. Morda odraža ta korclacija dejstvo, da samokontroliranc, samostojne in odgovorne osebe, ki dajo nase in na svoj rcnomc, niso pretirano usmerjene k navezovanju in odvisnosti. Mullivarianlnc anali/.c vrednot in motivov Uporabljena seznama vrednot in motivov zajemata večje število posameznih spremenljivk (18 vrednot in 10 motivov). Korclacijc med temi sprcmcnljivskami nam omogočajo globalni pregled zvez in odnosov med posameznimi vrednotami in motivi. Ne dajejo pa nam prav nobenega vpogleda v latentne strukturne prostore omenjenih spremenljivk, prav tako pa nam nc odgovarjajo na vprašanje, ali so dobljene korclacijc res odraz čislih zvez med ustreznimi pari spremenljivk, ali pa so pod vplivom korelacij teh spremenljivk z drugimi spremenljivkami. Možno je npr., da na tc zveze vplivajo dejavniki, kot so spol, inteligentnost, starost idr. Nekaj odgovorov na ta vprašanja samo zato skušali najti z nadaljnjimi multivariantnimi analizami. Faktorska struktura vrednot S faktorsko analizo 18 vrednot jc bilo izločenih 7 vrednostnih faktorjev z lastnimi vrednostmi nad 1 .(K), ki pojasnjujejo 74.9 odstotka celotne interkorclacijske variance vrednot. Tabela 3 prikazuje stopnje nasičenosti vrednot s temi faktorji (vključene so samo nasičenosti z vrednostjo nad 0.40). Razmeroma veliko število dobljenih faktorjev kaže na to, da so vrednote, ki sestavljajo seznam, precej diferencialno grupirane in da tvorijo več med seboj relativno neodvisnih skupin. To pa jc povsem razumljivo, saj so tudi bile izbrane na podlagi latentne faktorske strukture večjega števila vrednot, tako da so med njimi predstavniki vseh pomembnih faktorsko homogenih klastrov vrednot. Prvi in najpomembnejši faktor tvori vrednostno dimenzijo, ki povezuje vrednote varnost, vznemirljivo življenje,lepota, v manjši meri pa tudi vrednoto mir. Drugo dimenzijo, nasičeno z drugim najpomembnejšim faktorjem, zastopajo vrednote zvestoba, družinska sreča, ljubezen in zdravje. Tretja vrednostna dimenzija združuje vrednote ugled, moč in družabnost. Četrta dimenzija zajema vrednoti narava in svoboda, peta vrednoti kultura in morala, šesta vrednoti patriotizem in vera in končno sedmi vrednoti modrost in ljubezen. Te vrednostne dimenzije se dokaj ujemajo z večkrat ugotovljenimi temeljnimi kategorijami vrednot oziroma vrednostne usmerjenosti. Naše analize kažejo na sedem takšnih vrednostnih kategorij, ki bi jih lahko po vrsti tolmačili kot dimenzije po/.ilivncga hedoni/.ma (varnost, vznemirljivo življenje, lepota), tradicionalnih osebnih in družinskih vrednot (zvestoba, družinska sreča, ljubezen, zdravje), statusne moči in veljave (ugled, moč, družabnost), svobodoljubnosti (narava, svoboda), omikanosti (kultura, morala), patriotske in religio/.ne nave/.anosti (patriotizem, vera) ter duhovnosti (modrost, ljubezen). Tabela 3 Faktorske dimenzije vrednot (Nasičenja vrednost s sedmimi ekstrahiranimi faktorji) VREDNOTEFA KTORSKE DIMENZIJE FAKTOR 1 FAKTOR2 FAKTOR3 FAKTOR4 FAKTOR5 FAKTOR6 FAKTOR7 družab. .25654 .36470 .46728 .12461 .11506 .15687 -.30724 narava .05857 .00991 -.09579 .86062 .22990 .20530 -.01136 ugled -.02215 .04361 .86695 .06959 -.21744 .10748 .15372 svoboda .20059 .20847 .39864 .68078 .04329 -.11126 .13466 morala -.15747 .33270 .02874 .31138 .60803 .06516 -.05587 vera -.02590 .18586 -.07668 .18021 .09865 .72888 .06095 patriot .11388 -.07921 .08521 -.05808 .01177 .82140 .02062 lepota .76427 .02037 .29751 .07053 .13922 .29636 -.05212 mir .46099 .30253 -.24334 .31146 -.10655 .27267 .32414 zvest -.09510 .82123 .01505 -.25580 .15324 .18101 -.10772 kultura .27242 .06829 -.10611 .11312 .77273 .10105 .29092 moč .30541 .00869 .78539 -.02187 .07955 -.12994 .05725 zdravje .21944 .58108 .21989 .34813 -.43118 -.07773 -.02210 vzn.življ. .71930 .10940 .27046 .04210 .38804 -.15758 -.09250 varnost .87694 .09659 .04218 .09321 -.19315 -.00891 .18373 druž.src. .10390 .80485 .03900 .26729 .11105 -.00691 .07586 modrost .05731 .04197 .15398 .04237 .14600 .08328 .89080 ljube/.. .35165 .66557 .05795 .12954 .15570 -.04198 .40623 Očitno jc, da teh sedem vrednostnih dimenzij dobro zastopa uporabljene vrednostne spremenljivke, saj pojasnjuje kar tri četrtine njihove variance. Faktorska struktura motivov Faktorska analiza desetih lestvic preskusa "Presoje", ki reprezentirajo deset motivov (crgov in sentimentov), je izločila štiri skupne faktorske dimenzije. Štirje izločeni faktorji z lastnimi vrednostmi nad l.(X) pojasnjujejo 70.7 odstotka cclotnc variance. Na tabeli 4 pa so prikazana nasičenja desetih motivov z vsakim od izločenih faktorjev. Kot vidimo, predstavljajo prvo motivacijsko dimenzijo sentimenta doma in nadjaza na eni strani ter statusni erg in poklicni sentiment na drugi strani. Druga dimenzija tvori spet jasno razviden kontinuum med sentimentom partnerstva na enem polu ter crgoma borbenosti in varnosti na drugem. Tretja dimenzija se razteza med crgom spolnosti na eni strani ter sentimentoma jaza in nadjaza na drugi. Zadnja izločena motivacijska dimenzija pa jc polarizirana med poklicnim sentimentom in crgom narcizma. Izločene faktorske dimenzije kažejo na zanimivo povezovanje posameznih crgov in sentimentov v obsežnejše motivacijske kategorije. Značilno jc, da so vse izločene faktorske dimenzije izrazito bipolarne, kar kaže na bipolarno strukturiranost našega motivacijskega "prostora". Prvo motivacijsko dimenzijo bi lahko kratko označili kot kontinuum med družinsko in osebno moralno angažiranostjo na eni strani ter uveljavljanjem v družbi in poklicu na drugi strani. Drugo dimenzijo lahko tolmačimo kot motivacijo zbliževanja nasproti motivom agresivnosti in obrambe. Naslednja, tretja dimenzija močno spomni na freudovsko razpetost motivov med nagonskostjo (spolnostjo) in zavestno kontroliz.iranimi interesi. Četrta dimenzija tvori polariteto med angaž.iranjcm z.a (poklicnc) dolžnosti ter narcističnimi (hedonsko-egoističnimi) stremljenji. Tabela 4 Faktorske dimenzije motivov (crgov in sentimentov). (Nasičenja motivov s štirimi ekstrahiranimi faktorji.) MOTIVI FAKTORJI HSEKS varn stat narc borb po k l dom part jaz nadj FAKTOR 1 FAKTOR 2 FAKTOR 3 FAKTOR 4 -.07791 .22230 .79177 -.18213 .25754 -.67969 -.09220 .24590 -.81540 .03706 .08066 .18099 -.14762 .06703 -.06231 -.84596 -.13488 -.79036 .17851 -.17048 -.57810 .10555 -.11315 .69725 .66629 .27414 .16512 .22436 .39735 .64236 .32253 -.02721 -.05133 .21385 -.78273 -.33090 .66590 -.04489 -.47835 .21213 Skupni faktorski prostor vrednot in motivov Naslednje vprašanje, ki je za našo raziskavo posebej pomembno, zadeva morebilne skupne dimenzije vrednot in motivov v skupnem kovariacijskcm prostoru. Hkratna faktorska analiza vrednostnih in motivacijskih spremenljivk bi namreč lahko pokazala, ali obstajajo poleg osamljenih korclacijskih povezav med temi spremenljivkami tudi dejanske skupne faktorske dimenzije. Takšne skupne dimenzije bi bile seveda tiste, pri katerih bi se pokazalo, da nasičajo v pomembni meri tako vrednote kot motive. S tem bi dobili nove, koristne podatke kot odgovor na osnovni problem naše raziskave - na vprašanje, kakšne so splošno veljavne in pomembne zveze in odnosi med vrednotami in motivi posameznikov. Faktorska analiza vrednot, motivo in treh "kontrolnih" spremenljivk, spola, izbire študija ter inteligentnosti, jc izločila enajst faktorjev z lastnimi vrednostmi nad l.(X), ki pojasnjujejo 76.4 odstotkov celokupne variance spremenljivk. Tabela 5 prikazuje nasičenja korciiranih spremenljivk s temi faktorskimi dimenzijami. Med izločenimi dimenzijami lahko prepoznamo skoraj vse tiste, ki smo jih ugotovili pri ločenih multivariantnih analizah vrednot in motivov. Seveda nas zanima predvsem vprašanje, ali so s temi dimenzijami pomembno nasičene tudi spremenljivke, ki sodijo v drugo kategorijo. Tako vidimo iz tabele 5, da jc prvi skupni faktor skoraj identičen s prvim faktorjem vrednot (glej tabelo 3). Očitno jc, da nasiča predvsem vrednote, saj noben motiv ne dosega pomembne korclacijc z njim. Lahko bi torej rekli, da se vrednostna orientacija, ki ustreza tej faktorski dimenziji (pozitivni hedonizem), pomembno nc povezuje z nobenim motivom. J i— ttn^rr^včlal^-^ vc^rfvr tt ocrroc: — o — oooo »o tj- g 0\ tf (S - a O T - C - o h M ^ ^ t - N ^ — —* — " Tf O o • 00 W - ff, (N jj V C 8 5 8 m »o r- »n m >c —. rj — T O o - - " - £ ^ cc I/-i 00 — COOn^NOCO ^ O Tf r-i »o v") Nriooio^TvhO orso—-o — oo -C C i h ^c X — — — oc O *— (Nr^o^r- ON m (N »n O •t oo oo m t J a C. m TT »o fN »O o sC »O rn T 8 T O 8 O 00 O cr r-4 g a O O H < u. —- »o o r- — m m (n — r-1 r- -- <2 rs o < rs oc >n vi Q O (N »O — — O — — 3 si o f- < u. a: p p u: < — u. ~ oc i-T- "' av m o !N m oo oo oo m o 1 i — ^r oo Ov O O 0> ^ — ZT vi sC (— g oo n oo g (N n ? is m 2« sG *>0 O* ' S oo o* oo »o r— o r- »o rs o x t cc - 3 c - r-jaCsCOOv^rr O O — — — — rs >1 ll o « E E | § "S N l§ t 1 o E E C O H U < tL, ■a 'Z u § 13 -o u, o 2 > c ^ -S,'" >o J? W C3 O O f— ip§> s o > s cs oo »n —. ^rr^w-iv-ivov-isc^ — oop^^Cc (N ■«*■ O — — N r^ - o ~ — som — ^»r-jc^r-ivC^r^r^OTt- oo vn O O " ""i fi N N r-l O sD O o —• oo — m oo * •*■ w (N — o O — m »o ' S 8 v, _ r- — o »o . 'ooao — Om g r- 8 V) m i r- Vi O m s 2 oo r- r- o iti x X r^i m O- r-i O * o ^ ^O sD -O O sC (N ■»t m m č o o o LU f- ^ > ^ * % > £ o O < s ^ % Siv 2'gSBe U CD J - h ^ ^ ^ g N § X CQ 2 S ^ Z >-J ^ t/5 CQ Druga skupna dimenzija spet v veliki meri ustreza drugi vrednostni dimenziji (tradicionalne osebne, družinske in medosebne vrednote), povezuje pa se tudi s sentimentom partnerstva. Vsekakor ni nenavadno, če se ta motiv povezuje z višjim vrednotenjem zvestobe, ljubezni in sorodnih vrednot. Tretja skupna dimenzija jc pomembna že zato, ker visoko nasiča spremenljivki spol in izbira študija. V našem vzorcu sta ti dve dimenziji tudi sami zelo visoko povezani, zato ju nikakor ne smemo jemati kot neodvisni. Med študenti sociologije namreč močno prevladujejo ženske in med študenti strojništva moški. Spol, spolna identiteta ter interesi, povezani s spolno vlogo, tvorijo nedvomno srž omenjene povezanosti. Ker lahko ti dve spremenljivki, zlasti pa spol, vplivajo na odnose med motivi in vrednotami, si velja ogledati, ali so tudi druge spremenljivke tesneje nasičene s to dimenzijo. Pogled na tretjo kolono v tabeli 5 nam pokaže, da takšnih nasičenj ni ravno veliko. Pomembnejši pozitivni nasičenji najdemo pri vrednotah morala in kultura in negativni pri vrednoti zdravje ter ergu spolnosti. To pomeni, da ženske poz.itivncjc kot moški ocenjujejo vrednoti morala in kultura, moški pa poz.itivncjc ocenjujejo vrednoto zdravje in izražajo močnejšo spolnostno motivacijo. Iz tega lahko dalje domnevamo, da korclacijc omenjenih spremenljivk z drugimi spremenljivkami morebiti niso neodvisne od spola (oziroma spolne vloge) - podatek, ki ga jc treaba pri interpretiranju naših rezultatov upoštevati! Četrta skupna dimenzija še najbolj predstavlja ponovitev prvega motivacijskega faktorja (motivi doma in nadjaza nasproti statusnemu in narcističncmu motivu), ki se morda povezuje s petim vrednostnim faktorjem, usmerjenostjo k omikanosti. Tudi v naslednjih skupnih dimenzijah izluščimo nekaj očitnih povezav med ocenami vrednot in motivi: peta dimenzija nasiča npr. vrednoti ugled in moč ter (v manjši meri) statusni motiv ter borbenost; vsekakor se zdi ta povezava pričakovana in razumljiva. Pri šesti dimenziji gre za povezavo zdravja s poklicnim sentimentom in statusnim motivom (in za negativno korclacijo z narcizmom). Sedma dimenzija združuje vrednotenje družabnosti z motivom varnosti in borbenosti (nasproti temu negalivno nasičenje partnerskega sentimenta - ljudje, ki veliko dajo na razumevanje s partnerjem navadno niso listi, ki se malcc agresivno in kompenzatorično uveljavljajo v družabnih priložnostih). Osma dimenzija jc spet rcplikacija že poznane vrednostne dimenzije (patriotizem, vera): nima izrazite povezanosti z ergi in senlimcnti, a zanimivo jc, da se negativno povezuje s stopnjo inteligentnosti. Pri deveti dimenziji se pojavlja notorna povezanost med vrednoto vera in sentimentom nadjaza. Zanivima jc tudi naslednja dimenzija, kjer se očitno kaže povsem druga komponenta zveze z vrednoto vera, namreč zveza z motivom spolnosti! To bi utegnilo pomeniti, da jc kar precej oseb, ki prisojajo velik pomen veri, hkrati močno spolno motiviranih - negativne korclacijc tc dimenzije s sentimenioma jaza in nadjaza še popolneje osvetljujejo tc podatke, ki vzbujajo rcminisccnco na Freudove analize spolne motivacijc. Enajsta dimenzija nasiča vrednote mir, svobodo, modrost in ljubezen in nc kaže znatnih zvez z motivi. Korclacijc faktorskih skorov vrednot in motivov Skupni faktorji celotnega prostora vrednot in motivov so nam koristno dopolnili podobo o povezavah med obema kategorijama osebnostne dinamike. Lahko pa dobimo Se jasncjSi vpogled v samo zvezo med enimi in drugimi, in sicer tako, da uporabimo kot spremenljivke faktorske točke posameznikov, ki se nanašajo na cksirahiranc faktorske dimenzije tako vrednot kot motivov. Korclacija med temi spremenljivkami nam pokaže jasno in določno zvezo med samimi temeljnimi dimenzijami vrednot in motivov. Na spodnji tabeli so prikazane prav tc korclacijc: gre za korclacijc med faktorskimi točkami posameznikov glede na dimenzije vrednot (VREDFS1 DO VREDFS7) in faktorskimi točkami posameznikov glede na dimenzije motivov (MOTFS1 DO MOTFS4). Iz razpredelnice jc razvidno, da prva vrednostna dimenzija ne korelira pomembno z nobeno dimenzijo motivacije. Pač pa se druga vrednostna dimenzija (usmerjenost k zvestobi, družinski sreči, ljubezni in zdravju) pomembno povezuje kar s tremi motivacijskimi dimenzijami, s prvo dimenzijo (dom, nadjaz nasproti statusu in poklicu), s tretjo dimenzijo (spolnost nasproti jazu in nadjazu) in s četrto dimenzijo (poklic nasproti narcizmu). Tretja vrednostna dimenzija (orientacija k moči, ugledu in družabnemu uveljavljanju) korelira pomembno in to negativno s prvo motivacijsko dimenzijo (dom, nadjaz nasproti statusu in poklicu). Težnja po moči in uveljavljanju ne gre dobro skupaj s sentimentoma nadjaz.a in doma (družine). Zato pa se peta vrednostna dimenzija (četrta ne korelira z nobeno dimenzijo motivov signifikantno), ki pomeni usmeritev h kulturi in morali, ujema prav z omenjenima sentimentoma; ta dimenzija torej pozitivno korelira s prvo motivacijsko dimenzijo. Tudi Šesta in sedma vrednostna dimenzija ne kažeta nobene pomembne korclacijc z dimenzijami motivov. Poudariti pa jc treba, da tudi nobena od pomembnih statističnih zvez med dimenzijami ni niti srednja, kaj šele visoka. Tako se ponovno potrjuje ugotovitev, da vrednot in vrednostne usmerjenosti ne moremo preprosto zvesti na temeljne motive. Tabela 6 Korclacijc med faktorskimi dimenzijami vrednot in motivov, izraženimi s faktorskimi točkami posameznikov VREDFS1 VREDFS2 VREDFS3 VREDFS4 VREDFS5 VREDFS6 VREDFS7 MOTFS1 -.1046 (53) P= .228 .2633 (53) P= .028 -.2674 (53) P= .026 ,(K)95 (53) P= .473 .3243 (53) P= ,(K)9 .1319 (53) P= .173 .0440 (53) P= .377 MOTFS2 -,(K)49 (53) P= .486 .0949 (53) P= .250 -.1538 (53) P= . 136 -.1305 (53) P=. 176 -.1832 (53) P= .095 .0732 (53) P= .301 .0645 (53) P= .323 MOTFS3 -.0939 (53) P= .252 .2605 (53) P= .030 .0804 (53) P= .283 -.2080 (53) P= .068 -.1349 (53) P= .168 -.0413 (53) P= .385 .0321 (53) P= .410 MOTFS4 .0685 (53) P= .313 .3106 (53) P= .012 .1673 (53) P= . 116 -.0174 (53) P= .451 -.0595 (53) P= .336 -.0333 (53) P= .406 -.0345 (53) P= .403 KONČNA DISKUSIJA IN ZAKLJUČKI Če bi primerjali rezultate pričujoče študije z rezultati podobnih raziskav Pogačnika (1986) in naše predhodne raziskave (glej tabelo 1), lahko kvečjemu potrdimo splošni vtis, da med temeljno motivacijsko usmerjenostjo in ocenjevanjem vrednot ni prav visoke povezanosti. V pričujoči raziskavi jc ta trend morda še opaznejši, saj je 2 V laheli so najprej navedene vrednosti koreUcij.skcga koeficienta, nato v drugi vrsti (v oklepaju) število poskusnih oseb in končno stopnja statistične pomembnosti korelacije (P). pomembnih korelacij še skoraj manj in tudi njihova velikost se ni povečala. Ne more torej biti govora o tem, da je vrednostna usmerjenost posameznika zgolj odraz njegove motivacijske strukture. Nanjo vplivajo še mnogi drugi faktorji, med njimi nedvomno tudi druge osebnostne dimenzije in poteze, čeprav po rezultatih naših raziskav tudi tukaj korclacijc niso prav zelo izrazite. Po vsej verjetnosti so vrednote relativno neodvisna psihološka kategorija, v kateri se odražajo zelo različni osebnostni faktorji, od motivacijskih do kognitivnih in temperamentnih. Vendar pa moramo opozoriti, da so nizke korclacijc med vrednotami in temeljnimi motivi lahko tudi posledica drugih faktorjev. V vseh naših dosedanjih raziskavah smo uporabili motivacijske preskuse, za katere ni gotovo, ali so res prav dobri opcracionalni indikatorji temeljnih motivov. To vprašanje velja že za originalne Cattcllove preskuse, denimo za MAT, za posamezne modificirane podteste, kol sta Test presoj in Test besednih zvez, pa jc to vprašanje še bolj na mestu. Toda za sedaj nimamo na razpolago boljših preskusov motivacijske usmerjenosti. Nadaljnji razlog za nižje korclacijc so lahko tudi relativno majhni vzorci. Toda ugotovimo lahko, da jc Pogačnik (1986) pri uporabi večjega vzorca subjektov dejansko odkril še relativno manjše število signifkantnih zvez. Njegov vzorec jc bil siccr večji, zato pa bolj heterogen, kar bi v primeru, da so bili zajeti skupine in posamezniki, pri katerih se pojavljajo različne zakonitosti v povezovanju motivov in vrednot, lahko zopet zmanjševalo stopnjo korclacijc med obema kategorijama spremenljivk. Končno moramo pomisliti tudi na to, da uporabljene lcstvicc vrednot spet najbrž nc predstavljajo idealnih mer vrednostne usmerjenosti. Po vsej verjetnosti bo treba še precej nadaljnjih raziskav, preden bo možno jasno odgovorili na vprašanje, koliko motivacijska usmerjenost vpliva na vrednostni sistem posameznika. Med pomembnimi momenti, s katerimi lahko razložimo relativno nizko povezanost vrednot z motivacijsko usmerjenostjo, jc kulturna stabilnost vrednot in vrednostnih occn. Vsaj poglavitne vrednote so dokaj konsistentno cenjene v določenem kulturnem krogu. To pa do neke mere zmanjšuje njihovo inlcrindividualno variabilnost. Po drugi strani so temeljni motivi manj podvrženi kulturni nivclaciji, saj tudi nc delujejo tako manifestno. Razlike v motivacijski usmerjenosti odražajo pogosto globlje in prikrite motive, ki se jih povsem nc zavedamo, zato pa jih tudi nc kontroliramo in nc prilagajamo v tolikšni meri. Occnc vrednot pa so manifestno ravnanje, kjer gre predvsem za to, kaj na zavestni ravni ocenjujemo kot pravilno, dobro in zaželeno. Tudi če so vrednote pod vplivom temeljne motivacijske usmerjenosti, to odvisnost hote ali nezavedno zmanjšujemo s tem, da svoje vrednostne prioritete prilagajamo socialni zaželenosti, kulturnim standardom in presoji svojih zavestnih ter samoidcalizirajočih osebnostnih instanc, svojemu jazu in nadjazu. Ponovno velja poudarili, da se zdi zelo ustrezna opredelitev, da so vrednote odraz motivacijskih teženj, filtriranih skozi optiko jaza, da gre "za motivacijo, videno skozi oči ega" (Pogačnik, 1986). Prav gotovo pa vrednote niso samo odraz motivacije "potiskanja", torej potreb in bazičnih motivov, temveč predstavljajo v prvi vrsti prav general i /.i rane in bolj ali manj abstrahirane motivacijsko cilje, torej dejavnike motivacijc "privlačnosti". Rezultati naših raziskav potrjujejo relativno neodvisnost obeh kategorij motivacije. Vrednote niso produkt osnovnih motivov in potreb, ampak pomenijo posebno vrsto motivacijskih dejavnikov, ki ni s temeljnimi potrebami nič bolj povezana, kot z nekaterimi drugimi prvinami našega psihičnega aparata in osebnosti. LITERATURA Mohorič, I., Brenk, K. & Musck, J. Zadovoljcnost potreb, vrednote, življenjski cilji in odločitve. Anthropos, 1986, 1-2,66-71. Musck, J. Spol, spolne vloge in vrednote, Anthropos, 1989, 3-4, 124-137. Musck, J. Vrednote in potrebe. Anthropos, 1990, 1 -2, 52-64. Musck in sod. Motivi, vrednote in osebnostne poteze. Neobjavljena Študija, Ljubljana, Filozofska fakulteta, 1988. Pogačnik, V. Jaz, struktura osebnosti in vrednote. Anthropos, 1986, 1-2, 58-65. Pogačnik, V. Položaj vrednol v odnosu do strukturnih in dinamičnih lastnosti osebnosti. Magistrsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 1987. Rokeach, M. The nature of human values. New York, The Free Press, 1973. Shwartz, S.H. & Hilsky, W. Toward a universal psychological stnicture of human values. Journal of Personality and Social Psychology, 1987, 53, 3, 550-562.