DOGODKI CELJE: ZABAVO TUDI UPOKOJENCEM Ravnateljstvo Doma upokojencev v Celju se je odločilo že pred £asjm, da z nekaterimi spremembami vsaj malo popestrijo monoto­ no življenje svojih oskrbovancev. Prvi resni premik v tej smeri se Je pokazal, ko je ansambel Vikija Ašlča v dogovoru z ravnatelj­ stvom doma upokojencev prevzel patronat nad kulturno zabavnim življenjem v domu. Tako bodo celjski upokojenci, ki so našli svoje pribežališče v tem modernem objektu, ki že več mesecev zadovo­ ljuje stanovalce, imeli priliko, da se iztrgajo vsakdanjosti. V torek so upokojenci odšli na Polzelo, kjer so se srečali s polzelsklmi upokojenci tamkajšnjega doma upokojencev. Izlet, ki so ga združili s piknikom, so izkoristili še za izmenjavo vtisov in pa za .or o nadaljnjem sodelovanju Ob tem velja še poudariti, da je ansambel Vikija Ašlča, ki zadnje čase dosega lepe uspehe na področju narodnozabavne glasbe, upokojencem igral zastonj. Gesta, ki je res pohvale vredna. Po Izjavi direktorja doma. Toneta Stoparja, bo to le ena izmed oblik kulturno zabavnega življenja v domu. Vsekakor bodo to zvrst udejstvovanja še goJUi in ji posvečali čedalje večjo pozornost. —mst— ŽALEC: NOVO VODSTVO Pretekli petek Je bila v Žalcu programska konferenca občinske konference zveae mladine Žalec, ki so se jo udeležili člani konfe­ rence in predsedniki mladinskih aktivov. Na konferenci so razpravljali o osnutku ustavnih sprememb in dopolnil, ki je pritegnil največ pokornosti v tistih členih, ki se na­ našajo na mladino, mladinske organizacije in na posamezne mla­ dince. Zlasti glede na njihove pravice in dolžnosti. Nadaljnja raz­ prava je tekla o akcijskem programu. Glavne naloge, ki so si jih zadali za zadnje štiri mesece, pa so: ustanavljanje mladinskih akti­ vov, zbiranje sredstev za Kumrovec, formiranje aktivov mladih no­ vinarjev, organiziranje raznih seminarjev, politično izobraževanje, ustanavljanje aktivov mladih kmetijskih proizvajalcev in klubov OZN, sprejem novih članov v ZK, priprave na 9. kongres Zveze mladine Slovenije, problemske konference — učem^ v gospodar­ stvu itd. Konferenca Je razrešila dosedanjega predsednika Janeza Krofllča, ki je odšel na novo službeno dolžnost. Za novega predsed­ nika Je bil izvoljen Branko Povše iz Andraža nad Polzelo, za sekre­ tarja pa Marjan LubeJ iz Prebolda. T. TAVČAR GLEDALIŠKI ABONMA Na predlog Občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij v žalski oučini so se odločili, da bodo organiziraU tako imenovajtii »žalski gledališki abonma« v Slovenskem gledališču v Celju. Raz­ govori s predstavniki gledališča so- bili uspešni in dogovorili so se, da jim bodo za ta abonma dali na razpolago sobotni termin. Prizadevni kulturni delavci v žalski občini so se že lotili zbira­ nja abonentov in prepričani so, da bodo zbrali toliko interesentov, da bodo v celoti napolnili dvorano Slovenskega ljudskega gledali­ šča v Ceiju. Prvi \T)isi žalskega gledališkega abonmaja kažejo na velLk interes med ljubitelji gledališke umetnosti. Prevoze abonentov v Celje bodo v pretežni meri zagotovili z osebnimi avtomobili, možen pa bo tudi prevoz z rednimi javnimi prevoznimi sredstvi. Vsekakor gre v tem primeru za posnemanja vredno pobudo. ŠuMPETER: AKCIJA USPELA Krajevna organizacija RK v Šempetru je minuli teden pripra­ vila krvodajalsko akcijo, ki se je Je udeležilo 134 ljudi. Največ jih Je bilo iz SIP Šempetra (35), LIK Savinja (24), Aera (15) itd. Med posamezniki je največkrat daroval kri Anton Gros (33-krat), Stanko Klančnik (32), Jože Dravec (32), Alojzija Golavžek (29- krat), Peter Pungartnik 23-krat itd. Skupno so oddali 40 litrov krvi, kar Je uspeh za Šempeter. tt SLOV. KONJICE: O DELAVSKI KONTROLI o uresničitvi delavske kontrole v konjiški občini še razmišljajo, dokončni sklep o tej samoupravni obliki nadzora pa bo dala par­ tijska konferenca, ki bo pojem kontrole v samoupravnih organih tudi konkretizirala. V družbeno političnih organizacijah v Sloven­ skih Konjicah se zavzemajo za tako obliko delavske kontrole, ki ne bi imela statusa samostojnega organa, pač pa bi bila le skupina, ki bi se formirala iz samoupravnih organov vsakega podjetja. Sku­ pina bi bila pooblaščena za kontrolo, delovala pa bi v sklopu de­ lavskega sveta. V Konusu interno kontrolo že imajo, izvaja pa jo Inšpektor, ki odgovarja komisiji za delavsko kontrolo v podjetju. Nekaj organov delavske kontrole Je bUo formiranih še na šo­ lah, tako v Ločah in Zrečah, drugi pa se na uresničitev še pri­ pravljajo. Z, S. ŽALEC: 20 LET »GRADNJE« Minulo soboto so člani kolektiva gradbenega podjetja i^RAD- NJA« iz Žalca slovesno proslavili dvajsetletnico ustanovitve podjet­ ja. Kolektiv se Je zbral na osrednji proslavi, ki je bila ob bazenu v Preboldu. Ob tej priliki so bila izročena priznanja najprizadev- nejšim članom kolektiva, izveden pa Je bU tudi krajši kulturni pro­ gram. Svojo proslavo pa Je kolektiv izkoristil tudi za protest zoper nedavne d<^:«dke v Cilu. Spregovorili so tudi o vlogi in mestu Ju­ goslavije po uspeli četrti konferenci neuvrščenih v Alžiru. Kolektivu »GRADNJE« iz Žalca, ob njihovem jubileju, ki ga slave v času, ko podjetje dosega pomembne dosežke zaradi' njihove proizvodne preusmeritve, tudi naše iskrene čestitke. CELJE: ZA ZAČETEK STATUT Za odbornike celjske občinske skupščine so počitnice že zdavnaj minile. Po uvodnem delu v svetih in komisijah bo jutri, v petek, 21, septembra, iM-vič po poletnem odmoru zasedala občinska skup­ ščina. To bo 55. skupna seja članov obeh zborov. Začetek obeta iz­ redno delo. Tako se bodo odborniki že na tej seji srečali z osnut­ kom občinskega statuta. V nadaljevanju se bodo seznanili z energet­ skim polož:yem, zatem pa sklepali o več predlogih sveta za urba­ nizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve. Večji del te obravnave bo segal na področje stanovanjskega gospodarstva, vrh tega bodo odločali o novih cenah nekaterim komunalnim uslugam. Zanimivo bo tudi poročilo o opravljenih komunalnih delih v letoš­ njem letu. Zaključek seje bo pripadal svetu za družbeni plan in finance. V tej zvezi bo beseda tekla tudi o predlogu odloka za gradnjo re­ gionalne ceste na odseku Celje—Polule. M. B. SLOV. KONJICE: ZAČELI Z RAZPRAVAMI Javne razprave o osnutku nove ustave so se v Slovenskih Konji, cah že začele. V primerjavi z mariborskim področjem so celo dobro obiskane in za začetek celo zelo tvorne. Pripombe na položaj žena, ki še vedno nimajo ustreznega položaja v naši družbi, pripombe pa je posredovala sodnica Lijana Kladnik, so bile sprejete in jih bodo posredovali statutarni komisiji. V konjLški občini Je 32 razlagalcev osnutka nove ustave, raz­ prava o njej pa bo trajala do sredine oktobra meseca. Z. SVETINA: KONČALI Z OBNOVO Pretekli teden so končali z obnovitvenimi deli na taborni cerkvi na Svetini. V letošnjem letu Je zavod za spomeniško varstvo v Ce­ lju s pomočjo zavoda za raziskavo materialov iz LJubljane injiciral ztmanjščlno in dal cerkvi prvotno trdnost. Obnovitvena dela so le­ tos na Svetini potekala po programu, da pa je program zavod za spomeniško varstvo lahko realiziral. Je zasluga tudi celjske kultur- M sktQ>nosti, ki je manjkajoči denar za obnovo takoj nakazala. IZ ŽIVLJENJA VINKA PRIMOŽIČA ŠIRI VEJE Vinko ki Mena Primožič Dobrohotno vabilo v hi­ šo je izdajalo gostoljubje, ki ima v sebi nekaj več kot pa privajene oblike le­ pega vedenja. Sicer me je MENA PRIMOŽICEVA najprej vprašala, če sem prišel zaradi antene, ko sem tisto opoldne megle­ nega in deževnega pone­ deljka v Vitanju potrkal na vrata stanovanja Pri- možičevih. Njen soprog VINKO je bil tačas v le­ po urejeni »dnevni-lovski« sobi in nič kaj zadrege ni bilo v hiši, ko sem pove­ dal, da sem prišea po nje­ govo zgodbo iz življenja v gozdovih. Vinko Primožič je ugle­ dal luč sveta na Ljubelju, vendar na drugi, avstrij­ ski strani, leta 1898. Po osnovni šoli se je namenil v Celovec v gozdarsko šo­ lo a mu je šolanje preki­ nila prva svetovna vojna. Ko so se bojišča sprazni­ la in so odstranili števil­ ne ovire z bodečih žic, ta simbol fronte prve vojne, je Vinko dokončal šolanje v Ljubljani. Od tam pa ga je pot vodila na prvo službeno mesto v Slovenj Gradec, kjer je služboval pet let. V Slovenj Gradcu je spoznal tudi svojo živ­ ljenjsko družico Meno, ki je tisti čas bila v službi v gozdni upravi. No, ko sta se poročila, je bilo tu­ di njenega uradnega služ­ bovanja konec in od ta­ krat do danes gospodinji doma. Po petih letih dela in življenja v Slovenj Gradcu je bil Vinko pre­ meščen v Vitanje, kjer je še danes. Bil je za upra­ vitelja veleposestva grofa Thurna. Mogočni pohorski goz­ dovi skrivajo pod svojo obširno in nepregledno krošnjo toliko življenja, da le slutnja nevedneža lahko zazna tisto veličino, ki je pod hladom iglav­ cev. Listnatega drevja sko­ raj ni več, kajti pohor­ ske glažute so svoje po­ brale. Pepel iz bukovine so rabili pri svojem de­ lu, danes pa je tako ma­ lo listavcev ostalo, da gozd ne moremo uvrščati v kategorijo »mešani«. V starih časih je bito vse drugače kot danes, se spominja Vinko, ko je še na Rakovniku skrbel za gojenje in izkoriščanje gozda. Imeli so tudi svoj obrat žage, ki so jo upo­ rabljali za opravila, ki so sodila v lastno režijo. Ta­ krat je bilo zelo povezano gozdarstvo z lovstvom in ribištvom. Gozd je bil pro­ strano domovanje živalim in življenje je potekalo v čudoviti, naravno pogoje­ ni simbiozi. Na steni se ne košati j o velike lovske trofeje. Le nekaj jih je a tiste toli­ kanj izbrane in odmerje­ ne, da so tudi nelovčevske- mu očesu prijetne. Dve puški sta ponos Vinka Pri­ možiča, ki je vsak svoj korak po pohorski hosti izmerih z ljubeznijo in za­ vzetostjo. Tudi njegov oče je bil gozdar, to je Vinku ostalo v krvi. Ljubezen do hoste, njene rasti in ne­ govanja mora biti priroje­ na, šola pa samo znaje obogatijo in razširijo, če­ prav so potem še življenj­ ske izkušnje tiste, ki na­ pravijo mojstra in dobre­ ga poznavalca svoje stro­ ke. V tistih, predvojnih časih ni bilo toliko gog^j nih poti, sploh pa ne veij! kih, kamionskih, kakršni so danes, ko je živinska vprega v gozdu skorajcj^ I izumrla. Gozd pa so p^. stile naravne katastrofe I kot so snegolomi in vetrt)! lomi. Po zadnji vojni je bilo sekanje zelo inten. zivno in to se je vleklo kar pet let. Potem pa so se pričeli boljši časi. Do. ločen je bil prirastek in sploh se je pričelo redno gozdarsko delovanje in go. j it vena smer naravnega pomlajevanja. Tako je še danes, ko se načrtno in preudarno, predvsem pa strokovno gospodari. Danes je v gozdu več nemira. Številne ceste, iz- letniki, mehanizacija. Ro­ pot strojnih žag moti mir in spokojnost, ki ždi med vejami in le ptica tu in tam prebije s krikom ta mir, ki se kmalu ponovno razleze med krošnjo in ostro dišeče iglice smrek in jelk. Toda tudi živali se privadijo na to. To se pozna po tem, pripovedu­ je Vinko, če se peljete skozi gozd z avtom, se prenekatera žival niti ne umakne daleč od ceste. Na Rakovniku in dru­ god po Pohorju je naj­ več srnjadi, gamsov, polj­ skih zajcev, divjih peteli­ nov, jerebov in fazanov, ki so jih šele na novo na­ selili. Včasih pa pride pre­ ko Pohorja z dravske stra­ ni tudi jelenjad, ki pa je nekako nezaželjena, ker dela veliko škodo. Lovci jim nekako ogradijo in določijo življenjski pro­ stor. V zadnjem času so na Rakovniku tudi muflo ni, pred leti pa je bil tudi medved z medvedko, ime­ la sta kmalu tri mladiče. Ker pa so bili »priseljen­ ci« s kočevskega Roga se niso najbolje znašli v po­ horskih gozdovih in so pričeli trgati kmetom ov­ ce. Lovci so jih postreli- li, medvedov ni več, otro­ ke pa je minil strah pred temi kosmatinci. 1938. leta pa je zgorelo na Rakovni­ ku pet hektarjev gozda. Deklica je doma vzela vži­ galice in v gozdu podkuri- la dračje in to je bila pra­ va paša za zvedave otro­ ške oči. Zadnji vojni časi pa ni­ so prizanesli tem krajem. Pohorska hosta je nudila dom prvim partizanom Šarhovi četi in pozneje Pohorskemu bataljonu. Vsi pa so bili dobro zna­ ni pri Primožičevi hiši- Pozneje, s prihodom Štiri­ najste, je bil štab v njiho­ vi hiši in prav za miz«, za katero smo mi sedeli, so takrat sedeli oficirji Štirinajste. Vinko je bi' aktivist, obveščevalec i^ ob premiku Štirinajste na Koroško, sta morala b®" žati tudi Mena in Vinko- Vinko je že 1955 odšel v pokoj, vendar je še deset let delal honorarno na okrajni upravi za gozdar­ stvo s sedežem v Vitanju- Tiho je ostalo v sobi. Puške so nemo visele na steni in lisičji repi so mi­ rovali. Ostali so spomini- Tihi, kot je tiho a neiz­ prosno življenje v gozdu, ki mu je Vinko posveti* vse svoje življenje. Tud' njegova Mena. Besedilo in slik^- DRAC30 MEDVEP