t^m Zaklad na otoku. f« angleškega prevedel Paulus. (Dalje.) »Glej, kako se mi vsi prsti tresejo, ne morem jih držati aa miru Niti kapljice ga še nisem pil danes!, Ta-le edravnik je osel, Jim! Ce ne dobim tožirkn, rama, se mi bo začelo blesti. Menda so mi že itak blede! Tamle v kotu, zadaj za teboj ga vidim, starega Flinia — kakor bi bil živ — Jim, jaz sem živel divje življeaje in če se mi tafcne blesti, bom postal Kaia!  fcdravnik sam je rokel, da eden kozarec me še ne bo ubil! — Zlat ti dam ea kozaičok ruma — Jim --" Bolj in bolj se je razburjal — in zbal sem se za očeta, ki je bil tisti Han zelo slab in popolaega miru po ^reben. Ia — saj je tudi rts rekel g. zdravnik, da oden kozareo ga še ne bo ubil. Zafo sem ma dejal: MEdon kozaneo vam prinesom. VeSfh' zlatov pa ne potrebujem! Tist) plafiajle, kar sto ofiotu dolžai! Eden iozareo dobite, ve8,pa ne!" Ko sem mu ga prinesel, ga je poželjivo zgrabil in izpil v eni sapi. BAh — ah — sedaj je bolje, prav gotovo je bolje! — Povej mi, prijatelj, ali ti je ::dravnik naročil, kako dolgo moram ležati v tem-le starem koritu?" »Najmanj tedea dai!" ,,Groma!" je vzkliknil. ^Tedea dni ? — To ai mogoče! Našli bi me in mi zasodili ,,8rno piko"! Ti potepuhi sedajle stikajo okrog in premišljujejo, kako bi mi prišli do živega I Potepu hi, ki niso znali obdržati, kar so dobili, in ki hočejo imeti, kar ni njiho vo. Ali je tako pofietje pošteno? Tobi rad vedel! Jaz pa sem štedljiv Clov^k, svojega dobrega deaarja nikdar ni sem zanravljal in tudi izgubil ga nitem! Pa ga tudi tem barabam — ne dam! To pot iim bom še eno zagodel. Ne bojim se jih!" Tako je govor.il in se s tezavo poskuSal dvignifi. Prijemal so jo mojega ramena tako krfievito, di bi bil naj rajSi zaVrifial, in fremikal noge, kakor bi bilo mrtvo. S sinbotnim glasom .;< govori' svo'e sicer življenjapolne be eedo in ko je konfi 10 sedel na rob pobtnlje, sl je moral poftiti od napora. wTa-le zdravaik me je budo pri - JfiV, }& stokal, nKar v ašesib mi z^-oni. Položi me zopet!" Predon sem mu mogel pomagati, __» padel nazaj v posteljo. Ležal je nekaj Casa nepremično« ,,Jim", je dejiJ končno, nsi videl tistega mornarja?" B,.Crnega psa" — ?" sem vpraS^l. »Ali, »Crni pes"I Ničvrednež je! Pa še hujSi so tisti, ki so ga poslali! — Poalušaj! — Co jaz ne bom mogol odtod in Ce mi priaesejo W6rno piko", — vedi, da iščejo moj stari zaboj —! Ti zajašeš koaja, veš —! Saj znaš jahati, znaš — ? Torej ti zajašeš konja in jioliitiš k — da, tako naj bo! — in pohitiš k tistemu Ceneavemu zdravniku ter mu narofiiš, naj sklifte — svojo Ijudi — vojske, stražnike — in za;oll jih bodo vse pri nAdmiralua, samo nekcianjo Flintove pomagače in mor narje, vse, ki so še ostali živi. Ja/, sem bil Flintov prvl moraar in jaz sem edini, ki vem za prr^tor. Vse mi je povedal, ko je ležal na smrtni po stelji, kftkor born menda jaz kmalu ležal, vidi.:; —I Pa bosedico ne boš zi nil, dokltr mi ne prinesejo ^Crne pi ke", ali pa dokler ne vidiš spet tistega »Crnega psa", ali pa raornarja z eno noro. Ce bi tega kje zagledal, t;vkrat pa le brž beži po ljudi —!" MPa kaj je to BCrna pika", kapitafl eem vprašal. «To je zadnji opomin, prijatelj! — Povem ti. če pridejo zares. Ti pa dobro pazi, Jini! Požteao bom del.l s teboj, Jim, svojo besedo ti dam na k !• Tako je še nekaj Casa zmedeno gc voril iu glas mu jo slabel bolj in bolj, Ko sem mu dai zdravilo, ga je vzei pokorno kakor otro.V, rekofi: MAko je bil kedaj kak mornt:r potreben zdra- rilf. — jaz sern ga gotovo potreben!* Nato ga je objel leJek, omotici podo- bea speneo in pustil sem ga samega. Kaj bi btt stonll, ^e bi bili š'i dogoitki svojo na/adao pot, tega pa '-e vem- Na;,brr bi bil povedal zciravnikii, kar sem Č<:1 od kapitana, kajli ^ilno aem se bal, da ne ti kjo kapitan obžalcval svo.o preveliko zaupljivost in odkritosrfinost in me nbil. Torta pri5lo jo vso drugafie. Moj oče je tisti večor nonadoma umrl. Ta 3ogod3k je obrnil vso moje nti sli orufcam. (Dalje pribod.)