V Ljubljani, dne 15. decembra 1932, »NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40"—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. = S Cena posamezni številki Din 1*50 XIV. leto. NAS GLAS Uredništvo« Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica ŠA. 6. Račun poštne hranihdce v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence. ’iimpirr i nm n i.iihui.iii um im ii.mi »n. l|■l^ll—i—i.i .im __________ Kaj bo z najemninami? V zadnjem času so listi ponovno poročali, da se bliža vprašanje ureditve stanovanjskih najemnin vsaj začasnemu koncu. Objavljene so bile izjave ministra za socialno politiko in narodno zdravje, da bo vlada izdala čim prej zakon oz. uredbo o določitvi najvišjih dopustnih najemnin za stanovanja, izvršitev te odločbe bo pa prepuščena posameznim banskim upravam, ki naj stanovanjsko vprašanje urede individualno po krajevnih potrebah in razmerah. Že meseca januarja se je vršila letos v Beogradu na poziv istega ministrstva velika anketa zastopnikov hišnih lastnikov in stanovanjskih najemnikov. Na teh razgovorih so najemniki dokazali, da je stanovanjska zaščita nujno potrebna, če naj se ves srednji stan,, ki po ogromni večini nima lastnih hiš in je prisiljen stanovati v tujih, reši popolnega gmotnega propada. Zlasti za državne uslužbence, kakor sploh za vse ostale javne in zasebne nameščence in delavce, skratka za vse ljudi, ki žive od lastnega um-skega ali ročnega dela in stalnega za-smžka, je stanovanjsko vprašanje naj-Veeje, kar življenske važnosti. , Vidnega uspeha ta posvetovanja s ei niso rodila. Organiziranemu in Pomnojenemu odporu hišnih lastnikov jC dosiej posrečilo preprečiti, da bi Sc ^ Važni problem zakonskim potem medil. Prav tako so tudi hišni lastniki pokazali tako malo socialnega čuta in razumevanja za potrebe najemnikov, da je oblastvena ureditev tega vprašanja Še bolj neobhodno potrebna in več kot opravičena. Velik del krivde, da še nimamo stanovanjske zaščite in zakona o maksimiranju najemnin, je pa na najemnikih samih, ki niso pokazali niti približno takega smisla za organizirano obrambo svojih pravičnih interesov, kot hišni lastniki. Saj je šele v zadnjih mesecih misel enotne najem-mske organizacije začela pridobivati nekaj več pristašev. Žal je ponekod ^1 ta organizacijska delavnost tako ab° jn nerodno usmerjena, da orga-nizacija nima niti moralne sile pred Javnostjo niti uspehov pri vladi. Že neštetokrat smo na tem mestu Ponavljali, da so državni uslužbenci vselej v prvi vrsti tisti, ki nosijo bre-niena in žrtve za celokupnost. Kadar Se pojavi primanjkljaj v državnem pro-računu, kdo nosi pred vsemi drugimi stanovi posledice splošne stiske? In yendar ravno stan državnega name-s-enstva ves čas po vojni ni nikdar v gmotnem pogledu svobodno zadihal, Pikdar ni bilo poslovne konjunkture 2anj, kot za vse ostale stanove. Če hanes trgovci, obrtniki ali kmetje to-Zljo nad denarno krizo, se je treba sPomniti, da je bilo v zadnjem času Po vojni zanje tudi mnogo ugodnih let, Kl so jim prinesla velikih in nepričakovanih dobičkov. Samo državno usluž-henstvo je ves čas od vojne životarilo °h nezadostnih plačah, prenašalo bre-Piena v interesu skupne stvari, ker je Pvidelo potrebo žrtev za svojo mlado državo. In eno izmed najtežjih bremen so bile državnemu uslužbencu ves '■a čas ravno pretirane stanovanjske Pajemnine. Velik del prejemkov, po-°vico in še več je moral in še mora Pajemmk odriniti nenasitnemu gospodarju za svoje skromno stanovanje, atero si je moral vsa ta leta vzdrževati in popravljati sam brez lastnikove Pomoči. Kakor nikjer drugod se je as na tem polju pokazalo, kako se ev7~ kakor povsod drugod — tudi v asi državi poslabšal socialni in gmotni ozaj državnega uslužbenstva. Na-]e,arn ’movitim slojem, ki so znali vsa pr,a vojni uspešno braniti svoje 'moženje, ga neovirano množiti, var- no nlagati in se izmikati javnim bremenom, je drž. nameščenstvo ostalo ves ta čas v pomanjkanju in neprestano gospodarsko propadalo. Hišni lastniki so — dokler je veljal še prejšnji, sicer nepopolni stanovanjski zakon, ki je pa vendar vsaj deloma ščitil najemnike — zatrjevali, da se bo stavbna podjetnost takoj pomnožila in oživila, kakor hitro bo stanovanjska zaščita odpravljena. To- je bil glavni argument organiziranih hišnih lastnikov — ki se je pa pokazal, da ne drži, prav tako kakor njihovo zatrjevanje, da bo svobodna konkurenca sama v najkrajšem času znižala najemnine. Ta trditev bi mogla veljati le, če bi bile danes razmere normalne, to je če bi bila glede stanovanj sploh mogoča svobodna konkurenca. Ker so pa življenski pogoji večine najemnikov tako zelo poslabšani, so gospodarsko šibki najemniki gospodarjem izročeni naravnost na milost in nemilost. Posledice so strahotne: deložacije, preseljevanje najemnikov v zmirom slabša, zmirom bolj nezdrava in nehigienična stanovanja, naraščanje otroških bolezni kot posledica nezdravega stanovanja, in končno veliko praznih stanovanj, za katere sploh ni mogoče več dobiti najemnika, to pa zaradi pretiranih najemninskih zahtevkov. Nedavno so ugotovili, da je v Ljubljani približno 300 praznih stanovanj, v Zagrebu še enkrat toliko, v Beogradu pa kar 1300. Da se morajo najemniki omejevati prav v vseh drugih potrebah, pri obleki, obuvalu, celo pri prehrani, je nadaljnja posledica stanovanjske draginje. Srednji sloj ravno zaradi nezdravih in pretesnih stanovanj propada nele telesno, temveč tudi moralno. Ne gre, da bi zaradi prekomernih in neopravičenih dobičkov redkih posameznikov dali, da pogine ves sloj javnega in zasebnega nameščenstva, delavcev in malih obrtnikov. Argumenti, da se mora v hiše naložena glavnica obrestovati po toliko in toliko odstotkov, nas ne morejo prepričati o upravičenosti te zahteve. Če morajo pod težo današnje gospodarske bede trpeti vsi sloji naj ne bodo tudi hišni lastniki izvzeti. Krivično bi bilo, če bi dopustili, da oni še nadalje bogate na škodo najemnikov. Krivično bi bilo,' če bi dopuščali, da z oderuškimi najemninami hišni lastniki amortizirajo naloženo glavnico že v nekaj letih. Krivično bi bilo končno, če bi bilo ravno nalaganje denarja v stavbah varno pred sleherno izgubo, obenem pa še najbolj plodonosno in to le zaradi nezaslišanega izrabljanja najemnikov, ki se ne morejo braniti. Zato je zahteva po uveljavljenju čim radikalnejše stanovanjske zaščite nujno potrebna in neodložljiva. Cene živil, obrtnih in ‘industrijskih izdelkov naraščajo iz dneva v dan, prejemki stalnega uslužbenstva pa stalno padajo. Državno uslužbenstvo se predobro zaveda, da v današnjih časih država ne more zadovoljiti niti njegovih najnujnejših potreb z enostavnim povišanjem prejemkov. Zato pa upravičeno pričakuje, da mu bo država olajšala življenje vsaj s tem, da mu olajša že kar neznosno breme stanovanjskih najemnin, ki ga tako silno obtežuje in skoro uničuje. Javne uslužbence bi morala država varovati pred popolno gmotno propastjo, ker z njimi, ki so steber in hrbtenica države, propade tudi moralna sila in ugled države same. Javna bremena se morajo enakomerno in pravično razdeliti med vse sloje, potem bo tudi državno uslužbenstvo laže prenašalo svojo bridko usodo. Letošnja zima bo huda za vse, ki žive od svojih skromnih stalnih plač ali pokojnin. Aktivni in upokojeni drž. nameščenci so po veliki večini brez tople obleke, brez močne obutve, nimajo dovolj kuriva, nobenih zalog živil, so popolnoma brez prihrankov, pač pa jih tarejo skrbi, kako odplačati moreče dolgove. Kaj bo, če bo zima dolga in ostra? Strah nas je pomisliti na vso silno revščino in pomanjkanje, ki čaka ves stan javnega uslužbenstva ... Kdo jim pomore, da docela ne propadejo? Da se tem najzvestejšim oporam države, tem najvernejšim državljanom, ki dajejo in so dali že vse svoje najboljše za državo m za narod, omogoči vsaj skromno življenje, je takojšnje uveljavljenje zakonske stanovanjske zaščite poglavitna in prva naloga zakonodajalca. Dr. Fran Ogrin: Smernice novega občinskega zakona. Poenotenje zakonodaje je v naši državi, zlasti po nastopu vlade od 6. januarja 1929. močno napredovalo. Mogoče je bil tempo te zakonodaje pred sestankom redne narodne skupščine prehiter, novi zakoni so bili tudi deloma pomanjkljivo sestavljeni (primerjaj gradbeni zakon), priznati pa se mora, da se je izvršilo v zadnjih treh letih na polju unifikacije jugoslovanskega zakonodajstva zelo veliko. Tako je podan sedaj tudi osnutek skupnega občinskega zakona. Prav je in v interesu javnosti, da se o predloženih zakonskih osnutkih, preden pridejo v razpravo v narodni skupščini sami, javno razmotriva. Tako smo čuli v zadnjem času že veliko glasov o tem, da so potrebna posamezna določila novega občinskega zakona tehtnih izprememb. Županska zveza je med drugim nastopila za čim večjo samostojnost občin, zlasti še na polju linansiranja, to je glede sestavljanja in izvajanja občinskih proračunov. V našem listu hočemo v stvari naglasiti samo to-le: Določba novega občinskega zakona, da mora odslej vsaka občina imeti najmanj 2000 prebivalcev, ako posebne krajevne razmere ne zahtevajo izjeme od tega načela, bo povod, da se zlasti v dravski banovini občine v samih temeljih preobrazijo in dobe popolnoma novo teritorijalno in upravno lice. Izvedba tega načela bo upravnim in drugim oblastvom jako dobrodošla, ker bo pospešila poslovanje občin in s tem medsebojno občevanje med njimi in drugimi (državnimi) oblastvi. Stvar je popolnoma enostavna. Če na primer šteje en srez 60 občin, je nedvomno, da je izvedba vsake skupne akcije na gospodarskem ali socijalnem polju, ki ima nad njo čuvati sresko upravno oblastvo, veliko težja kakor pa, ako mora sresko načelstvo na primer zbrati podatke itd. samo od 20 občin. Poslovanje mnogih današnjih podeželskih občin je bilo doslej toliko nedostatno oziroma podvrženo izpre-membam, ker se je sedež občine in s tem uradne ure itd. z vsakim novim županom menjal. Poslej bo občini odrejen stalni sedež, kjer bo treba (zakon sicer celo pravi »na uglednem in vidnem mestu«) zgraditi občinski dom. V tem mora biti dovolj prostora za pisarniške prostore, za občinske seje, za občinsko policijo in neobhodno potrebne zapore. Sedež občine naj bi se ne odrejal s kraljevim ukazom, ampak naj bi za to bil pristojen že ban ali vsaj minister. Občinski odbor naj se voli s splošnimi, enakimi, neposrednimi in javnimi volitvami za tri leta. Javne volitve se mi v današnji dobi ne zde primerne. Plebiscit, kdo je zaveden državljan, je bil itak že izveden ob lanskil skupščinskih volitvah 8. novembra. Volitve bodo pokazale pravi položaj ‘in sorazmerje gospodarskih, socijalnih in političnih skupin, kolikor so slednje sploh umestne v občini kot najnižji upravni edinici, veliko pravilneje in točneje, če so tajne. Treba je pomisliti tudi to, da bo marsikateri odvisen človek (trgovec, obrtnik) lahko oddal po svojem resničnem prepričanju svoj glas pri tajnih volitvah, ne tako pri javnih, ker mu grozi even-tuelni bojkot. Volitve naj se vrše po kandidatnih listah. Določba, da dobi v primeru večjega števila kandidatnih list, po odločbi volilnega odbora vsa mesta občinskih odbornikov ona kandidatna lista, ki je dobila največje število glasov, je gotovo premalo premišljena in neprimerna. Razlog je dvojen: prvič naj ima vsako javno zastopstvo tudi primerno, lojalno opozicijo, da se v vsakem poedinem primeru more storiti in skleniti to, kar je najboljše za dotično korporacijo; drugič utegne taka določba škodovati ravno oni strankarski skupini, ki je na primer pri prvih volitvah dobila vse občinske odbornike, a se je s svojim delom v občinski upravi malo ali celo pogrešno izkazala. — Naša državna uprava je, zlasti v zadnjih letih toliko napredovala, kar se tiče solidnosti in vestnosti v delu, pa tudi v pravilnem uporabljanju zakonskih predpisov (za Slovenijo je to itak že zdavnaj veljalo), da bi pač mogel zakonodajalec prepustiti potrjevanje kandidatnih listin sreskim upravnim oblastvom, namesto okrajnim sodiščem. V nasprotnem slučaju bi se takorekoč uradoma proglasila naša državna upravna oblastva za nezanesljivo in manj vredno. Nočemo se spuščati v nadaljno oceno nameravanega občinskega zakona, ker se ocena itak vrši z raznih strani; želimo pa, da sprejmeta narodna skupščina in senat tak občinski zakon, ki bo v vseh določbah točen in jasen ter tud'i lahko uporabljiv. Želimo tudi, da bi se upoštevale spredaj označene pripombe. Prestanek sSoibe po toč. 16 § 104 urad. zakona. Naš list je že nedavno poročal, da je bilo poleti upokojenih večje število profesorjev v naši banovini, ki še niso bili izpolnili polne službene dobe, niti niso sami zaradi bolezni ali drugih razlogov prosili za upokojitev. Upokojeni so bili vsi na podlagi določbe toč. 16 § 104 u. z., ki pravi, da prestane civilnemu državnemu uslužbencu služba »če odloči pristojno oblastvo, da mu je služba prestala«. Ko uradniški zakon v nadaljnjem ugotavlja, kdaj prestane služba uradniku po določbah § 104 u. z., določa v § 110 navedenega zakona, da se sme izdati odločba oblastva o prestanku službe po 16. točki § 104 »če spozna ... minister, ban ali pooblaščeni starešina, da je uslužbenec nesposoben ali ne-prikladen za službo, ali če to sicer zahtevajo koristi službe«. Nič pa ne I določa ta paragraf, kaj je treba raz- umeti pod izrazom »nesposobnost ali neprikladnost za službo« oziroma kdaj je smatrati, da »zahtevajo koristi službe«, da prestani služba državnemu uslužbencu. Tudi ni v uradniškem zakonu nikjer predpisano, da-H je v odloku o prestanku službe po 16. točki § 104 u. z. treba ugotoviti oziroma vsaj konkretno navesti dotično nesposobnost ali neprikladnost za službo oz. označiti konkretne koristi službe, ki zahtevajo, da prestani nameščencu služba. Po dosedanji praksi upravna oblastva, ki so izdajala take odločbe, v njih tudi tega niso nikdar izrečno navajala oz. razmotrivala, temveč so se samo na kratko vselej v splošnem sklicevala na ta predpis. Proti slični ministrski odločbi je nek upokojeni srednješoFski profesor vložil — kakor tudi domala vsi ostali upokojeni tovariši — tožbo na državni svet, češ, da je odločba' o upokojitvi nezakonita, ker ni v nji dokazano, da so nastopili pogoji § 110 u. z., po katerih bi upravno oblastvo moglo tožnika upokojiti proti volji in predčasno zgolj na podlagi v tem paragrafu navedenih okolnosti. Državni svet je razsodil, da je izpodbijana odločba nezakonita iz naslednjih razlogov: »Po § 110 u. z. se more izdati odločba oblastva o prestanku službe (točka 16 § 104 u. z.), če po pristojnosti iz § 103 smatra minister, da je uslužbenec nesposoben ali neprikladen za službo, ali da to sicer zahtevajo koristi službe. Vendar tu ne gre za noben naveden primer, ker jih izpodbijani ukaz ne navaja, pa tudi minister v svojem odgovoru na tožbo o tem ne navaja nobenih dokazov. Minister bi bil moral predhodno preiskati in ugotoviti dejstva, iz katerih je mogel dobiti prepričanje o nesposobnosti ali nepri-kladnosti dotičnega uslužbenca ali da to zahteva korist službe. Tako je navedeni zakonski predpis razložila odločba splošne seje državnega sveta od 27. in 28. aprila 1932, štev. 13.930/31. V tem primeru pa se tako ni postopalo. O seji narodne skupščine, ki se je vršila dne 12. decembra, poroča »Jutro« med drugim tudi to-le: »Obširna debata se je razvila o zakonu glede tolmačenja čl. 110. uradniškega zakona. Poročevalec odbora dr. Nikolič je v svojem poročilu naglašal, da je odbor, ne da bi se podrobneje spuščal v ostale določbe uradniškega zakona s pravne strani proučil ta zakonski predlog in ugotovil, da je tolmačenje glede tega člena docela pravilno in da so bili nasprotujoči odloki Državnega sveta pogrešni. Prav tako izpodbijani ukaz ne more ostati v veljavi tudi zaradi tega, ker se sklicuje tudi na § 22 fin. zakona za leto 1932/33, ker ta predpis izrečno dovoljuje, da more minister profesorsko in drugo osebje srednjih šol, ki bi se ukinile, obdržati, upokojiti ali odpustiti. Torej ta zakonski predpis velja samo za nastavnike ukinjenih, ne pa tudi za nastavnike srednjih šol, ki niso bile ukinjene, kakor je to tudi ... gimnazija v N. N., na kateri je bil tožnik v službi.« Praktična posledica te razsodbe državnega sveta je ta, da bo upravno oblastvo, t. j. v tem primeru prosvetno ministrstvo, moralo izdati ali novo odločbo o prestanku službe oziroma upokojitvi tožnika ali pa to odločbo sploh razveljaviti in tožnika pozvati nazaj na službovanje. Vendar je pa med tem vlada po pravosodnem ministru predložila narodni skupščini predlog zakona o avtentičnem tolmačenju čl. 110 urad. zakona. Ta predlog, kakor je bil predložen Narodni skupščini, se glasi tako-le: »Zakon o avtentičnem tolmačenju čl. 110 uradniškega zakona: §110 zakona o uradnikih je razumeti tako, da je že s tem, da se odlok o prestanku službe sklicuje na ta člen, ugotovljeno, da je nastopil primer iz tega zakonskega predpisa, ki ima za posledico prestanek službe ter da je tak odlok izdan v smislu zakona.« Če bo narodna skupščina ta zakonski predlog sprejela — kar se po poročilih vsekakor zgodi — in bo zakon sankcijoniran, potem je seveda za vse tožnike, katerim je državni svet ugodil s skoro dobesedno enako se glasečimi razsodbami, kakršna je spredaj navedena, vsaj praktično ta razsodba brez pomena. Če namreč upravno oblastvo svojo razveljavljeno odločbo ponovi, mu svoje odločbe o prestanku službe po tem novem zakonu sploh ne bo treba več utemeljevati v smislu § 110 u. z. —a. OPOZARJAMO NA OGLAS TVRDKE »F R A N D E«. Minister pravde dr. Maksimovič je nato obširno orisal ozadje tega zakona in navedel, da je zaradi napačnega tolmačenja tega člena Državni svet razveljavil več odlokov pristojnih ministrov in banov glede odpusta uradnikov. Ta člen daje ministrom, banom in pooblaščenim uradnim predstojnikom pravico, da smejo sporazumno z ministrskim svetom odločati o prenehanju službe onih uradnikov, ki se izkažejo za službo nesposobne ali kojih ponašanje sicer ni skladno z dostojanstvom državne službe. Pri tej priliki je poudaril, da tudi že čl. 104, uradniškega zakona taksativno našteva primere glede odpusta drž. uradnikov. Stalnost je priznana samo sodnikom in to šele po dveh letih. Glede uradnikov ostalih kategorij stalnost ni nikjer predvidena. V ti zadevi je ljubljansko »Društvo drž. upokojencev in upokojenk« predložilo dne 29. novembra t. 1. vsem merodajnim činiteljem naslednjo spomenico: »Ministrski svet je na svoj'i seji dne 18. oktobra t. 1. odločil, da se razveljavijo vsa že izdana dovoljenja za izplačevanje penzij upokojencem, živečim v inozemstvu in da se izplačujejo od 1. decembra naprej tem upokojencem penzijski prejemki samo v dinarjih. S tem so občutno prizadeti mnogi v tujini živeči Jugoslovani, med terni veliko število zavednih nacionalistov in članov podpisane organizacije, ki bivajo že decenije v različnih kraiih bivše Avstro-Ogrske, kjer so prej aktivno služili. Tam imajo svojce in so v Jugoslaviji popolnoma tuji brez sorodstva in znanstva. Ti stari reveži, po veliki večini staroupokojenci z minimalnimi pokojninami, ne morejo naenkrat, kar čez noč, se preseliti v Jugoslavijo, ker so po večini brez sredstev. Če se ne preselijo, ostanejo v inozemstvu brez vseh sredstev in bi morali beračiti ali pa iti v smrt. Če že ni mogoče razveljaviti te odredbe, ki bo težko zadela mnogo nedolžnih ljudi, ki so bili in so še za- I. Točko 3. § 135. zakona o občem upravnem postopku je uporabiti, če se da komu pravica ali pooblastitev v domnevi, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki se izrečno zahtevajo za pridobitev te pravice ali pooblastitve, pa se naknadno ugotovi, da teh po zakonu določenih pogojev ni. Ta nedostatek izrečno predpisanih pogojev je treba smatrati za pogrešek, ki povzroča ničnost po tej zakonski odredbi. II. Državnim uslužbencem, ki so napredovali ali bili imenovani v zvanje višje skupine, pa so bili upokojeni, ni jim pa še preteklo leto dni od dne tega njih povišanja ali 'imenovanja v zvanje višje skupine, kakor je to določeno v § 263. zakona o civilnih uradnikih z dne 31. marca 1931, odnosno Državi, odnosno vladi, mora biti dana možnost, da odstrani iz državne službe vse nesposobne in nevredne uradnike.« — Po daljši debati je bil zakon s 174 glasovi proti 10 glasovom sprejet. vedni Jugoslovani, nujno prosimo, da se v inozemstvu bivajočim upokojencem podaljša rok za vselitev v Jugoslavijo vsaj do konca maja 1933 in da se jim do takrat izplačujejo penzije v inozemstvo na ta ali drug način, da ne bodo ti stari, bolehavi ljudje primorani pozimi se seliti iz daljnih krajev tujine v Jugoslavijo. Prepričani smo pa, da bo visoka vlada lahko našla primeren način, po katerem se bodo mogle tudi še naprej nakazovati pokojnine upokojencem v inozemstvo, ne da bi bili s tem oškodovani naši važni valutami interesi. V uvaževanja vrednih primerih (visoka starost, nepremična posest, skupno življenje z otroci itd.) naj se pa dovoli še za naprej prejemanje pokojnine v inozemstvu. Izplačevali naj bi se ti zneski v klirinškem prometu, tako, da ne bi trpel naš denarni trg. Iz človečanskih, sočijalnih in nacionalnih razlogov prosimo za upoštevanje te naše gotovo opravičene prošnje, ker zadeva ukinitev izplačevanja v inozemstvo vitalne interese premnogih naših, izven Jugoslavije živečih članov. S prošnjo, da nas o storjenih ukrepih blagovolite obvestiti, beležimo z izrazi osobitega spoštovanja Makso Lilleg, t. č. predsednik; Anton Spende, t. č. tajnik.« v § 252. zakona o državnem prometnem osebju (t. j. določba, da uslužbencem, ki so napredovali v višjo polož. skupino ali so dobili periodski povišek, za prvih 12 mesecev po na7 predovanju ne pripadajo novi, višji dohodki; o tem pišemo na drugem mestu. Op. ur.) služi za osnovo odmeri višine njih osebne pokojnine njih plača in njih položajna doklada tiste skupine, v kateri so se na dan upokojitve zatekli. III. V čas, določen v § 124. zakona o uradnikih, odnosno v § 131. zakona o državnem prometnem osebju (t. j. odmera odstotka položajne doklade za pokojnino — o tem smo že zadnjič pisali; op. ur.) se šteje vsaka pričeta, a ne dovršena polovica leta za celo polovico leta. Debata o uradniškem zakonu. Izplačevanje pokojnin v inozemstvu. Judikatura državnega sveta. Načelne odločbe splošne seje z dne 30. septembra 1932, št. 30.253/32. John Galsworthy: Brodar. Mac Creedy je veljal za poštenjaka, vendar je bil za vse vaščane izobčenec. Nič mu niso mogli očitati. Ravno na-. robe, služil je za brodarja pri graščaku in je vsako noč razgrajal v vaški krčmi: Če ne bi bil pošteno pazil, da so z njim pravično delali, bi bil postal samo navaden najet sluga, »z dogovorjeno plačo, razumete, ne da bi imel količkaj upanja, da bi mogel \z-. biti odkod na pošten način kak peni«. Izbijal je penije na pošten način tako, da je zahteval od vsakogar, ki ni bil od grajske družine, šestico za prevoz. Vsako noč je razglašal v krčmi, da so se pleme* nitaši združili, da opeharijo reveže za nji* hove pravice. Toda, dasi bi ga take go* vorice morale priljubiti pri ljudeh, je ven* dar neko negotovo, skrivnostno občutje go* vorilo vaščanom, da jim je po duši čisto tuj. Nihče ni nikdar slišal, da bi bil proti ti nenapisani, po nikomer izrečeni sodbi ugovarjal, nihče ni niti vedel, če sploh ve zanjo. Nekoč, rano spomladi, je prosil za do* pust in izginil za mesec dni. Vrnil se je z ženo, mladim, bledim bitjem, ki je govorilo z južnjaškim naglasom. Zanimiva oseba, ta gospa Mac Creedyjeva, zelo tiha in ob* našala se je tako, da je bilo videti v tem nezavesten posmeh in pokorščino. Pogostoma zjutraj rano v majniku so mogli videti njeno sloko postavo, ki se je zdelo, da se bo kar naenkrat v pasu prelo* mila, kako je na vrtu obešala perilo, da se posuši in se je pri tem sklanjala nad gredicami, Mac Creedv jo je pri tem opa* zoval od vrat s pogledom lastnika. Morda je vidci v nji prispodobo zmage, zmage nad svojo samotnostjo. Morda je videl v nji samo pomnožitev svoje glavnice, ki jo je imel skrito v nogavici. Z nikomur se ni spoprijateljila, zakaj bila je Mac Creedy* jeva žena in je prišla z juga. Tudi ni Mac Creedy tega maral. Kadar je odšel, se je peljala s čolnom na drugo stran in ko je izkrcala potnike, je obsedela nepremično sklonjena nad vesli in strmela za ljudmi, kakor da hoče kolikor mogoče dolgo slišati šum njihovih korakov. Nato se je polago* ma prepeljala preko vrtincev srebrnkaste, temne vode, privezala čoln in obstala ter si z dlanjo zastrla oči. Mac Creedy je hodil sicer še vsak večer v krčmo, govoril pa ni nikoli o svoji ženi in opazili so, kako se je z okroglim očesom zapičil v vsakogar, ki je povprašal po nji. Zdelo se je, kakor da ima na sumu vso vas, da mu jo hoče vzeti. Isti nagon, ki ga je silil, da je skrival denar v nogavici, mu je veleval skrivati tudi ženo. Nihče mu ni nič dal, nihče naj se ne do* takne njegove lastnine! Prišlo je poletje, zagorelo v svoji pol* nosti ih spet minilo. Listje je pričelo cd* letavati. Reka je tekla, posejana z rdečimi listi, jn v jesenski vlagi se je vas prav pogostoma izgubljala v mehkih oblakih di* ma. Mac Creedy je postajal zmerom manj prepirljiv, zahajal le še poredkoma v krčmo in časih je med pitjem odstavil nagnjeni kozarec in odšel, kakor da je kaj pozabil. Ljudje so govorili, da se zdi, kakor da je Mac Creedyjeva žena nesrečna. Ob nede* Ijah ni prihajala več v cerkev. Mac Creedy sam ni hodil nikdar k božji službi. Nekega dne so si pripovedovali na vasi, da je zbolela mati Mac Creedyjeve žene, ki je zato odšla, da bi ji stregla. In res ni bilo njene postave nič več opaziti na vrtu pod bregom. Mac Creedyja so zdaj pogostoma povpraševali po tašči, zakaj vi* deti je bilo, da ga to vprašanje jezi. Zato je' obrnil glavo vstran, z veslom krepko od* pahnil čoln in odvrnil: »O, se ji že malo na bolje obrača!« Morda mu je bilo že odveč odgovarjati na ta neprestana vprašanja — popolnoma je prenehal zahajati v krčmo in vsak večer, kadar so sence gozdov temno pale na vodo, so ga videli, kako strmi preko roba svojega čolna v globoko stransko vodo pod hišo, kjer je bil čoln privezan. Toda nekega dne na vse zgodaj je goz* darjev pomočnik, ki je imel že dolgo časa neke račune z Mac Creedyjem, celo uro marljivo iskal in potegnil iz vode prav s tal stranskega rokava truplo gospe Mac Creedyjeve. Bilo je lepo skrbno zašito v vrečo, ki je bila obtežena s kamni, in obraz je bil čisto črn. Obdolžili so Mac Creedyja, da je on to storil, jokal se je, toda molčal. Odvedli so ga na okrajno sodnijo v ječo. Pri zaslišanju je ostal nem in so ga spoznali krivim. Med drugim so mu doka* zali, da njegova žena sploh ni več imela matere. Med tem, ko je čakal, kdaj ga obesijo, je dal poklicati kaplana in mu je tole iz* javil: »Pop«, je rekel, »čisto vseeno mi je, kaj bi mi rad pripovedoval — saj boš mc* gel več ko dovolj čvekati, ko me ne bo več. Ne pripovedujem tega tebi ali pa ne* kemu določenemu človeku, sem pač tukaj tako samcat. Pravi užitek mi je, da vidim enkrat spet drug obraz razen krmežljave* ga starega ječarja. Ne verjamem, da bi bil ti le za las bolji od mene, pa če si tudi, kaj naj mi to pomaga? Sam s seboj se mo* ram poravnati. Človek božji, kaj misliš, da bi bil ostal, neodvisen, če bi bil poslušal ljudi tvoje vrste? Tam doli niso imeli nik* dar dobre besede zame, plemenitaši niso bili prav tako nič prida kot ostali — ti nor* ci! In zakaj niso imeli dobre besede zame? Samo zato, ker sem bil zmirom neodvisen človek. Pripovedovali ti bodo, da sem bil skop — umazan pravijo — in čemu sem bil skop? Ker sem vedel, da so vsi zoper mene. Čemu pa naj bi jim kaj dal? Saj so samo na to prežali, kako bi mi kaj odžrli! Rekli bodo, da mi ni bilo nič za ženo; am* pak, pop, to je zlagano. —• Saj mi je bila vse, kar sem imel. Tako gotovo, kakor ti to zdaj pripovedujem — če ne bi bil storil, kar sem storil, tako gotovo bi jo bil tudi izgubil. Vso jesen se mi je že nekaj zdelo. Jaz nisem izmed slabičev, ki nočejo stvari pregledati naravnost v obraz; mene z lepi* mi besedami ne morete odpraviti. Vprašani te: če bi imel dijamant, mar ga ne bi tisoč* krat rajši zagnal v morje, kakor da daš, da ti ga ukradejo? Prav dobro veš, da bi storil tako! No torej, saj je mrtva. In kmalu bom jaz tudi, ko mi iztisnejo življenje iz života, pop. Nikar torej ne pojdi in ne klepeči, da je storila kaj napačnega. Nikdar ni nič na* pačnega storila, saj ni imela več časa za to. Nočem, da bi jo spravil ob dobro ime, ka* dar bo konec z menoj in je ne bom mogel več braniti. Toda tako gotovo kot je amen v očenašu, storila bi bila to: tako bi bilo prišlo, razumeš? Da, moral sem jo izgu* biti; in povem ti, kako sem se prepričal o tem. Bilo je konec oktobra. Izpraznil sem predalček, kjer sem v čolnu hranil denar in rekel ženi: »Jenny«, sem rekel, »danes boš ti vozila; grem v mesto po obleko-Pazila boš, sem rekel, da se nihče tja če£ ne pretihotapi, ne da ti plača šestico«. Vestnik, VESEL BOŽIČ voščita vsem prijateljem, sotrudnikom, naročnikom in bralcem UREDNIŠTVO in UPRAVA. Našim starim požrtvovalnim tovarišem! Kakor vsako leto, smo priložili tudi danes ti zadnji številki letnika nabiralne pole, to pa samo nekaterim našim zvestim, dolgoletnim naročnikom in prijateljem lista. Vemo, da je v današnjih hudih časih težko apelirati na stanovsko zavest in dejansko podporo državnih uslužbencev, vendar prosimo vse p. n. tovariše, ki bodo prejeli nabiralne pole, da store kar morejo. Skušajo naj med svojimi znanci pridobiti novih naročnikov event. prispevkov za naš tiskovni sklad. Samo osebna dobrohotna agitacija more listu preskrbeti novih naročnikov, ki so mu za obstoj neob-hodno potrebni. Saj naše glasilo ne prejema od nikogar podpor ali subvencij. Malenkostno naročnino 3'30 Din na mesec pa zmore vendarle še marsikateri tovariš. Prosimo vse gospode, ki bodo prejeli te nabiralne pole, da nam jih po možnosti čimprej — kar najbolj bogato izpolnjene — vrnejo. Hvala jim že v naprej! Uprava. V vednost! Vse p. n. naročnike, ki so na naš poziv poravnali svoj dolg na naročnini in jim je bil na to vnovič list dostavljen, prosimo, da nam istega vrnejo, če ga ne nameravajo več obdržati. Ako pa ostanejo še naprej naši naročniki, jih vljudno prosimo, ^a se^ čimprej poslužijo čekovnih položnic, ki bodo priložene prihodnji številki. ^ Reklamacije. Opozarjamo vse p. n. p Imenik e, da po novih poštnih pred- reklamacije za neprejete številke števil*80 ve^ Pros*e poštnine. Če kaka naroč • .s^učajno izostane, naj p. n. HsfaLn,lci reklamacije na upravništvo Pravilno frankirajo. Znižanja prejemkov ne bo. V svojem ekspozeju, predloženem narodni skupščini, je finančni minister Ug0t.°7iI, “ta se Je vlada postavila na stališče, da se po znižanju osebnih prejemkov drž. uslužbencev in upokojencev v proračunskem letu 1932./33., nikakor ne more iti še dalje. Prejemki se torej z novim drž. proračunom ne bodo znižali, pač pa se znižajo nekateri krediti za osebne izdatke, tako da bo treba stalež uslužbenstva prilagoditi višini odobrenih kreditov, to je znižati. Preveč državnih uslužbencev. Iz nekega članka »Kmetskega lista« po-Snemamo: »Pri izdatkih, ki so jih prej izkazovali državni proračuni, se najbolje vidi, koliko so nekdanje strankarske vlade grešile samo v državnem gospodarstvu. Ogromno število urad-ništva, ki ga izdržuje in plačuje država, rfiti zdaleka ni potrebno, pa bo uprava vseeno tekla v redu. Toliko število uradništva pa smo dobili, ker je prej morala in tudi hotela vsaka stranka, ki je bila na vladi, nabasati v državne službe čim več svojih sposobnih (in še več nesposobnih) pristašev, da jih je preskrbela na javne stroške. Tu bi se dalo mnogo prihraniti, čeprav ne naenkrat, ampak polagoma, brez prehudih pretresov.« Skupna organizacija nižjih poštnih uslužbencev. Kakor so objavili nekateri dnevniki, je tudi »Poštni Glasnik« prinesel neko resolucijo nižjih p. t. uslužbencev v Beogradu, ki so jo sprejeli na svojem zborovanju dne 27. novembra. Po ti resoluciji baje ni za ustanovitev posebne ločene organizacije nižjih p. t. uslužbencev niti interesa niti potrebe, ker so nižji uslužbenci že enako dobro zastopani v skupnem Združenju p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije. Resolucija smatra, da ni primeren čas za osnovanje separatnih organizacij, temveč naj bi se vsi p. t. t. uslužbenci združili v že obstoječem Združenju. — Kdo so ti nižji p. t. t. uslužbenci v Beogradu, koga zastopajo in koliko jih je, tega listi ne poročajo. Zaščita valute. Ministrski svet je določil, da morajo vsi drž. uslužbenci, ki uradno potujejo v inozemstvo, kupovati potne vozovnice za odhod in povratek pri »Putniku« oz. pri njegovih podružnicah, da se prepreči nepotrebno iznašanje valute v inozemstvo. Drva za gozdarsko osebje. Ministrstvo za gozdove in rudnike je izdalo uredbo o naturalnih dohodkih strokovnega osebja pri upravi državnih gozdov. Po ti uredbi bodo dobivali taki uradniki v ministrstvu, pri direkcijah in upravah brezplačno drva za kurjavo in sicer uradniki po 24 m3 na leto, uradniški pripravniki po 12 m3, služitelji, gozdarji in gozdarski pomočniki pa po 6 m3. Neoženjeni uslužbenci dobe samo polovico določene količine. Drva se dostavljajo upravičencem trikrat na leto brezplačno na kolodvoru mesta službovanja. Poštarski orkester v Mariboru. Dne 8. oktobra se je vršil ustanovni občni zbor Glasbenega društva poštnih in telegrafskih uslužbencev v Mariboru. Namen društva je ustanovitev in vzdržavanje orkestra, katerega bodo tvorili mariborski nižji uslužbenci p. t. t. stroke. Požrtvovalnosti »Prav, Mac Creedy« pravi ona. Zavil Sem kruh in meso v papir in prepeljala me le- Torej šel sem po cesti navzgor, dokler Se mi nj zdelo, da mora biti že nazaj; in nato sem se obrnil in potihem šel spet doli “o vode: toda bila je še zmirom tam, še ■(mirom je sedela tam, kjer sem jo pustil. °P, to me je osupnilo. Sam veš, kaj se Pravi, če se komu načrt zmeša. »Jenny«, ®em jj dejal, kakor da sem se samo zaradi ega vrnil, »saj boš pošteno pazila na de< ^r, slišiš?« »Bom, Mac Creedy«, je rekla in pri ern je obrnila čoln. No, kmalu nato sem Se splazil spet do vode in se skril v grmov* Ju ob bregu in sem ves dan tam tičal in Pr°žal. Si že kdaj opazov-al okoli kunčje Pasti? štiri ljudi je prepeljala in vsakokrat em natančno videl, kako so ji plačali. Po* j;no popoldne je pa prišel ta lopov — sam . udič, ta ki sem že ves čas prežal nanj — !n na glas poklical: »Brodnik!« Moja žena ■,c Prišla s čolnom preko in natančno sem Jo opazoval, ko je vstopil. Videl sem, kako v čolnu govorila in videl sem tudi, ka* 0 jo je prijel za roke, ko se je izkrcal. co ni bilo videti, ker je odšel. Čakal sem do večera, nato sem zlezel na dan in zaidi* cal: »Brodnik«! Žena je priveslala — čakala me je — in me prepeljala nazaj. Prvo kar sem storil je bilo, da sem šel k skrinjici in ' vzel iz nje štiri šestice. »Tako, Jcnny«, sem rekel, »torej štiri ljudi si prepeljala?« »Seveda«, je rekla, »ravno štiri«. »Zagotovo?« rečem. »Zagotovo, Mac Creedy« reče ona. Si že kdaj videl kunčeve oči, če mu je lisica za petami? Vprašal sem jo, kdo so bili ljudje in ko mi je povedala imena prvih štirih in nobenega drugega, sem vedel, da je izgub* liena zame. Kmalu nato je šla spat in ko je odšla, sem sedel k ognju in čakal. Vpra* šal sem se: Mar naj mirno pustim, da mi jo vzamejo? Mar naj si jo dam kar enostav* no odvzeti? Pot mi je tekel po obrazu. Mi* slil sem, morda je pozabila imenovati ga, toda iz njenih oči je govorilo nekaj čisto drugega, in potem — kje je bila šestica? Pop, so reči v tem življenju, ki jih ni mo* gcče prenesti. Ne, sem si rekel, ali si se že zmenila v. njim, ali se pa boš šele zmenila, sicer bi morala imeti njegovo šestico. Kakor svinec godbenikov, ki žrtvujejo po svoji težki službi vse proste noči orkestralnim vajam, se je zahvaliti, da bo začeto delo kmalu rodilo sadove. Za predsednika je bil izvoljen g. Fr. Babič, za tajnika g. Uhl, za blagajnika g. Filipčič. Ustanovitev poštarskega glasbenega društva v Mariboru je dokaz, da tudi v teh težkih časih še ni izginila požrtvovalnost in navdušenje za kulturno delo med državnim uslužben-stvom. Izpraznitev šolskih poslopij. Prosvetno ministrstvo je ukazalo, da morajo upravitelji meščanskih in osnovnih šol izprazniti tiste šolske prostore, ki so izrečno določeni za učilnice in v katerih so doslej stanovali. Tudi v posebnih poslopjih, ki so bila zgrajena za stanovanja, se smejo uporabljati v ta namen samo tisti prostori, ki so bili zato že iz početka določeni. Ta odločba je bila potrebna, ker se je pokazalo, da močno primanjkuje učilnic. Obleke kemično čisti, barva, pllskrs In lika tovarna J O 8. REICH. ________ a Železniške legitimacije za civilne in vojaške upokojence, invalide in njih rodbine. Vsi upokojenci in njih rodbine, kate* rim so bile izstavljene železniške legiti* macije leta 1928. in jim bo torej potekla petletna doba konec tega leta, se vabijo, da jih vrnejo do 31. decembra 1932 fi* nančni direkciji, odseku za računovodstvo — pokojninski referat — v Ljubljani. Da se pa more izposlovati pravočasno izstavitev novih železniških legitimacij pri direkciji državnih železnic, naj se prošnjam priloži slika, znesek 10 Din v gotovini in zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice. One železniške legitimacije pa, kate* rim koncem leta 1932. še ne bo potekla petletna veljavnostna doba, naj se pred* lože za podaljšanje zgaraj omenjenemu uradu čimprej, najkasneje pa do 20. ja* nuarja 1933. Šele tekom leta 1933. vložene prošnje za izstavitev novih železniških legitimacij se ne bodo predlagale direkciji državnih železnic posamezno, ampak le v posamez* nih partijah in največ dvakrat mesečno. Take zakasnele prošnje naj se torej vla* gajo pravočasno in ne šele tik pred dne* vom, ko se te legitimacije že potrebujejo. Pri tej priliki opozarjamo tudi vse upokojence in upokojenke, naj premembe bivališč javijo vsaj do 10. vsakega meseca, ker se po tem terminu prično že odpo* šiljati čekovne nakaznice podružnici pošt* ne hranilnice. Vsem morebitnim reklama* cijam, vlogam in prošnjam v pokojninskih zadevah naj se prilaga tudi zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice ali pa vsaj na* vede številka likvidacijskega lista, ker se na ta način omogoča hitrejše in lažje po* slcvanje. .,^-7,■ • .... . -- - - rTll|— mi je ležalo v udih. Njegovo šestico bi mo* rala imeti, sem si rekel, preko tega ne mo* rern. Vedeti moraš, da je bila moja žena pokorna žena, zmerom je storila, kar se ji je reklo, in če ne bi bila imela važnega vzroka, bi morala njegova šestica biti v pre* dalčku; o tem ne more nihče dvomiti. Ni* sem izmed slabičev, ki mislijo, da je zakon nekaj svetega. Neodvisen človek sem. In pravim: vsak moški zase in vsaka ženska zase, in čim manj je govoric, tem bolje. Nočem, da mi s kakim neumnim čenčanjem spridiš moje dobro ime, kadar bo vse kon* čano. To se ni zgodilo zato, ker je bila moja žena, temveč prav samo zato, ker so mi jo hoteli ukrasti. Nikomur od njih ni* sem ostal dolžan niti penija, niti kake dru* ge usluge — temu še najmanj. In naj bi bil mar morda mirno gledal, kako mi jo uro* pajo in me puste samega? Prav tako, ka* kor bi mi bili ukradli moje šestice iz žepa, če bi bili le mogli? Vprašam te: mar naj bi bil to dopustil? Naj bi bil s temile last* nimi očmi gledal, kako bi bil spet ostal čl* sto sam? Ne, sem si rekel. Enaki naj se z enakimi družijo, jaz ostanem pri svojem! Šel sem v sobo in sem jo pogledal, kako je | Še o zplačevanju pokojnin v inozemstvo. (Poslednja vest.) K temu vprašanju objavlja »Jutro« od 13. decembra: »Zaradi pogrešnega tolma* čenja odloka finančnega ministrstva glede državnih upokojencev, ki žive v inozem* stvu in med katerimi se je razširila vest, da se morajo do 15. decembra vrniti v Jugoslavijo, ako hočejo še nadalje uživati pokojnino, se je obrnil minister g. dr. Al* bert Kramer kot zastopnik zunanjega ministra na finančnega ministra g. dr. Djordjevida ter v sporazumu z njim brzo* javno obvestil naše poslaništvo na Duna* ju, na čigar področju so se te vesti zlasti širile, da odredba finančnega ministra sa* mo določa, da se pokojnine upokojencem, ki žive v inozemstvu, v bodoče ne bodo več pošiljale v inozemstvo v valuti do* | tične države, marveč da se bodo izplače* vale v državi, in sicer v dinarjih. Nihče izmed upokojencev, ki žive v inozemstvu, torej ni prisiljen, vrniti se v Jugoslavijo in ne izgubi pokojnine, če se ne vrne, marveč ima pravico, da pokojnino dvigne ali sam ali pa po svojem pooblaščencu pri pristojni državni blagajni.« Po svetu. Znižanje plač na Angleškem. Angleška vlada ureja prejemke državnih uslužbencev dvakrat na leto in sicer sorazmerno z gi* banjem indeksa cen. Do konca minulega leta je padla višina plač za 9’5 % do naj* več 167 %. Za večji znesek so bile zni* Žane plače nižjih uslužbencev, med tem ko so se višjim kategorijam znižale za manjši odstotek. Avstrijski upokojenci v inozemstvu. V Avstriji pripravlja vlada zakon o izdat* nem zmanjšanju pokojnin tistim avstrijskim veznim upokojencem, ki žive v inozemstvu. Za enkrat ' je finančno ravnateljstvo na Dunaju pismeno pozvalo vse v inozemstvu živeče avstrijske upokojence, naj se izja* vijo, kako žele, da se jim nakazuje po* kojnina. Možno je, da jo prejemajo na* ravnost od finančne uprave v klirinškem prometu po poštni hranilnici, ali pa da se jim nakazujejo pokojnine v Avstriji v ši* lingih in sicer na določeno banko, poštno hranilnico ali pa na pooblaščenca. Avstrij* ska finančna uprava bo sama preskrbela inozemske valute (oz. devize), katere bo dostavljala upokojencem, ki žive izven Avstrijske republike. Uradniške plače na Poljskem. V držav* nem proračunu za leto 1932/33 je poljska vlada navzlic ponovnim redukcijam plač drž. uslužbencev iste vnovič zmanjšala, dasi so že leta 1931. znašali osebni izdatki komaj še 52 % skupnih državnih izdatkov. Vlada je sprejela načrt, da se znižanje nadaljuje s tem, da se bo za dosego pra* vice do pokojnine potrebno število služ* benih let zvišalo za 5 let, odstotek pri* četne in polne pokojnine pa se bo obenem znižal za 4 do 8 %. Razen tega se bodo odtegljaji za uradniški pokojninski sklad vnovič zvišali za 8 % skupnih prejemkov. spala in lahko sem si predstavljal, kako bi se bila veselila oditi od mene in kako b: bila šla z njim k drugim v vas in se mi smejala. Mislil sem si: tukaj se mora nekaj zgoditi, Mac Greedy, sicer jim še sam po* magaš, da ti jo ukradejo. Toda kaj naj bi bil storil? človek sem, ki pogleda vsaki stvari do dna in ki razume kaj sledi iz tega. Iz tega je moglo slediti samo eno. Ampak pop, vseeno sem se jokal, ko sem ji tiščal blazino na obraz. Prav malo se je branila, saj je bila zmirom pokorna žena. Truplo sem zašli v vrečo in ves čas sem mislil: »S tem je tudi za Mac Greedvja vse končano!« Ampak ne bi mogel reči, da sem se ravno kesal. Človeški značaj ni kar tako enosta* ven. Da sem se potem toliko vrtil okoli tistega kraja, me je pogubilo. Če si kaj dragocenega skril, ni mogoče drugače, ka* kor da se vrtiš tam okoli, saj se čutiš tako osamelega«. Zjutraj, preden so ga obesili, je Mac Greedy dobro zajtrkoval in je s slabotnim glasom poskusil zapeti si še .enkrat svojo najljubšo pesem: »Prav za nikogar mi ni mar, nikomur zame ni« Zimsko perilo rokavice, nogavice, kravate, moderne bluze, torbice in razne pletenine kupite najbolje pri tvrdki ^i§OŠ Karoičnik Ljubljana, Stari trg G I UubUaiM Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah ki inserirajo v „NAŠEM G L A S U “ ORI Ani A vse^ vrs^ za rn°ške, fante in dečke, osobito zimske suknje, športne hlače, lovske suknjiče, pelerine itd, najceneje \ ivinn« SAMO ¥ KONFEKCIJI „TKAIN UL LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠTEV. 2, POLEG NUNSKE CERKVE Vin« e%ydi najsefidn^fil vir nakupa perila, oprem« nevest 9n novorojenčkov* perja* modnlfe potrePičifi - Predtšsfcarlja modernlli ročnih deJu Ivan Perdan oasl., L|ubi|ana Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, testenine, najfinejše namizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. •••••••••••••••••••••••••••••••••••a Krojaški atelje FRAN EGLIČ, LJUBLJANA Pražakova ulica. Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke. L. Mi k uš liDbliana, MM trg IS ^priporoča svojo zalogo iffllMiMiaiia dal Popravila se izvršujejo točno in solidno iHasCl 211 sTFIČl* Si preskrbite za sebe in svojce pravočasno površnike, suknje, obleke, perilo, izdelano v lastni tovarni „Triglav*. Stalno v zalogi vse vrste inozemskega in tuzemsk ga sukna in hlačevine. Vse si lahko nabavite za mal denar pri tvrdki JOS88* ©LUP1, LJUBLJANA Stari trg štev. 2 (na vogalu) in Kolodvorska ulica štev. 8, ki želi vsem svojim cenjenim odj malcem vesele božične praznike. Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka A. PERSCHE LJUBLJANA, Marijin trg št. 8. Kr. dvorni dobavitelj ANTON VERBIČ, Ljubljana Delikatese Telefon 2073 Špecerija Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba! ibgc*<3<3gcx