Naslov—Address
NOVA DOB
6233 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3881)
(NEW ERA)
Letos obhajamo 4; *-»»*>• 3. S. K. Jednote. Poskrbimo, da bo ta mejnik bratstva tako proslavljen kot Se ni bil noben dosedanjih jubilejev.
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Bate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorised March 15th, 1925
43. — ŠT. 43.	CLEVELAND,	OHIO,	WEDNESDAY,	NOVEMBER	2nd	— SREDA, 2. NOVEMBRA, 1938	VOL.	XIV.	—	LETNIK	XIV.
1IŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
^letnico društva in 40-a*ce J. S. K. Jednote bo davilo društvo št. 225 JSKJ *>lwaukee, Wis., z veliko vese-'» katero priredi v soboto 5.. 'embra zvečer. Veselica se bo v Slovencem dobro znani lri*ni na National Ave.
lesno veselico v korist dru-5r)i blagajni priredi v soboto 'ovembra društvo št. 145 JS-v Rockinghamu, Pa. Prostori 6lice: Poljska dvorana, Cen-1 City, Pa.
*“*desetletnico ustanovitve bo davilo društvo št. 84 JSKJ:
I ,
r'nidadu, Colo., s plesno ve-1 Co, katero priredi v soboto 5. j etnbra. Veselica se bo vršila ^rani Charlesa Defilipija v Cvilili.
Unijski dvorani v McIntyre,
; &e bo v soboto 5. novembra plesna veselica tamkaj-! e?a društva št. 207 JSKJ.
If
(l>'linovo veselico v podporo lstvene blagajne priredi dru-i št. 108 .JSKJ v Youngs-i 'fin, Ohio, na večer 12. novem-1 • Vršila se bo v prostorih ^°na Nagode, Avon Park,
, Hlt>iostojna Zarja v C leve lan- i
*	1 Ohio, je nedvomno najboljši j i driski pevski zbor na ameri-l
kontinentu; le rodna Slo- s l % more v tem oziru poka- j < ; 1 kaj boljšega. Ta izborno i tirani pevski zbor vsebuje c 3 °vrstne pevce in pevke, med j r širini jc okrog 50 odstotkov': !j rojene slovenske mladine. ■ d •pini koncerti in opere so vse-j ,v ameriško-slovenski metro-o 1 Clevelandu dogodki prvega
* a’ ki jih radi posečajo tudi e sko umetnost ljubeči rojaki
rUgih krajev.
Nedeljo 6. novembra nam bo i °dlični pevski zbor podal , ki češki operni biser “Hu-*a”, ki po naše pomeni “Po-I ’• Dasi bo opera peta v slo-j I &ni, ne bo izgubila prav , svoje originalne lepote. In j j °r nalašč nam bo to delo po-(f° v času, ko bratski češki
* preživlja eno najtežjih '	, v svoji zgodovini, ter nas
lffiekako utrdilo v veri, da
*	°d. ki ustvarja take vredno-' bo klonil v dneh težke
ir	,l%Ušnje, ampak bo še nada-
v	Alal čast Slovanstvu in člo-
{!	S.
* l	S
'i'	^ftiostojna Zarja nedvomno
10	j vse priznanje in vso pod-
*'	l, °d slovenskega občinstva
H slojev in struj, ne samo j0, ker častno dviga plamenite	' ^PG slovenske pesmi med
-	a 1 izseljenci in nam s tem
h čast med drugorodci, am-! *Udi zato, ker z našo pesmi-^buja v tu rojeni mladini ;	do slovenske pesmi in
l^fi* posredno za vse, kar je slovenskega.
jVa “Hubička” bo podana v [ ^fiskem Narodnem Domu na ,,j W Avenue v Clevelandu v i| 6. novembra in-se bo pri-°b 3. uri popoldne. f p	*
^	zbor	“France Prese-
st v Chicagu, 111., priredi svoj !	^ski koncert v nedeljo 6.
j	^fi'bra. Koncert se bo vršil v
:	^ dvorani na 2657 So. Lawn-
|	k Avenue in se bo pričel ob
dopoldne.
(Dalje na 2. strani)
■H '	-
RAZNO 12 AMERIKE IN
INOZEMSTVA
LETOŠNJE VOLITVE
Prihodnji torek, to je 8. novembra, bomo imeli v Zedinjenih državah važne volitve. Ta' dan bo na novo voljena vsa poslanska zbornica zveznega kongresa, ki se voli vsaki dve leti za dveletni termin. Tega dne bo izvoljena tudi tretjina članov zveznega senata; senatna zbornica se namreč na vsaki dve leti obnovi le za eno tretjino. Dalje bodo v mnogih državah voljenii člani državnih legislatur, gover-nerji, sodniki in razni drugi u-radniki. Predsednika Zedinjenih držav bomo volili šele čez dve leti, v ostalem pa so letošnje volitve prav tako važne kot so ( volitve v predsedniškem volil-! nem letu.
V OBRAMBO SVOBODE
Republika Zedinjenih držav je danes nedvomno najbolj svobod-; na dežela na svetu, toda tudi tu so vedno na delu reakcionarne sile, ki skušajo pri vsaki priliki omejiti svobodo širokih ljudskih slojev v korist posameznikov ali malih skupin. Branitelji ljudskih pravic morajo torej vedno ' stati na braniku.
V Jersey Cityu, N. .1., kjer je župan Frank Hague že dalje časa arogantno zatiral svobodo | govora in zborovanja, so vložile idelavske in .druge organizacije tožbo za inžunkcijo, in federalni sodnik William J. Carney je te dni izdal sodno prepoved proti takemu postopanju župana. Zadeva bo skoro gotovo prišla pred najvišje sodišče Zedinjenih držav in ni dvoma, da bo tam vzdržana svoboda govor a in zborovanja, ki je zajamčena v ustavi. Arogantni župan bo dobil, kar mu gre.
ZA LJUDSKE PRAVICE
Volilci v državi Ohio bodo! imeli prihodnji torek priliko odločati o usodi predlaganega a-mendmenta glede volitve sodnikov. Načrt amendmenta, ki je bil prav tihotapsko spravljen na glasovnico po advokatski zbornici, predvideva nastavljanje sodnikov po governerju. Po sedanjih določbah državne ustave državljani volijo sodnike prav tako kot druge državne uradnike. Predloženi amendment pa. hoče vzeti pravico volitev sodnikov volilcem iz rok in jo izročiti governerju. Vse progresivne organizacije odločno obsojajo ta napad na ljudske pravice in priporočajo volilcem, da amendment odklonijo.
... 1
PRIPRAVLJENOST^ AMERIKE
Predsednik Roosevelt je na ^ večer 26. oktobra v svojem radio govoru poudaril, da bodo Zedinjene države pospešile graditev ' svoje obrambne sile. Dejal je, 1 da je ta republika ponovno in 1 ponovno predlagala državam ; inozemstva dogovorno zmanjšanje oboroževanja, toda brez j uspeha. Svetovne velesile sc t čimdalje bolj oborožujejo in ne-j katere teh faktično podjarmlja . jo slabejše države. Iz tega iz-haja, da mora biti ta republikf v vojaškem oziru tako priprav . ljena, da se je ne bo nihče upa j napasti in da bo lahko branih i. nedotakljivost vsega ameriškegi v kontinenta, če bi skušali evrop - ski ali azijski diktatorji intrigi b rati v republikah Centralne ii Južne Amerike.
(Dalje na 2. strani)
VSAK PO SVOJE
Prihodnji torek se bomo pa pri nas udarili za domovino in rešili jo bomo s krpami papirja, to se pravi z glasovnicami. V Evropi rešujejo take zadeve z ječami, koncentracijskimi taborišči in z mobilizacijo vojaštva, v Španiji in v Palestini celo s puškami, topovi in bombami. Pa pravijo nekateri, da bi se Američani morali učiti civilizacije od Evrope!
*
Starokrajski listi poročajo, da so se letos pojavile v Jugoslaviji dveh vrst ptice, ki so do-sedaj živele le v Italiji. Menda so se tudi te ptice naveličale fašizma in Mussolinija.
*
Clifford M. Pressman, ameriški raziskovalec malajskih džungel, je prinesel od tam osem čudnih zverin, ki so podobne mačkam, sovam, krtom in ljudem, ki nič ne pijejo in katerih vsaka ima po dva jezika. Ce te zverine kdaj dobijo domovinsko pravico v Zedinjenih državah, naj bi se posvetile politični karieri. Samo predstavimo si politika z dvema jezikoma! Posebno še, če bi se navadil pred svojimi govorancami enega ali dva popiti!
v
Kandidati, ki se tekom volilne kampanje v podporo svojih argumentov poslužujejo vseh mogočih znakov na suhem, na vodi in v zraku, so dosedaj čisto pozabili na rdeče listje na drevju. Rdeča barva vendar predstavlja komunizem. In kdo je kriv te rdeče poplave, če ne predsednik Roosevelt!
*
Angleški dvorni lakaji so oni dan skoro omedlevali v sveti jezi in presenečenju, ko je Američan Robert J. Watts, delegat za mednarodno delavsko organizacijo v Genevi, pri razgovoru z angleškim kraljem neženirano držal roke v svojih žepih.
Vsekakor, če bi bili Američani tega Wattsa posnemali pred leti in tiščali roke trdno v svojih žepih, mesto da so sipali bakšiš preko oceana, bi Anglija danes ne dolgovala Ameriki o-kroglih pet tisoč milijonov dolarjev. Anglija teh tisočerih milijonov ne misli nikdar vrniti, toda angleški dvorni lakaji se vsled tega nič ne zgražajo. Ali je potem kaj čudnega, če Američani danes tiščijo roke trdno v svojih žepih, kadar imajo opraviti z Evropejci!
*
Sicer pa Watts ni tako slab diplomat kot bi se dalo sklepati na prvi pogled. Po razgovoru z angleško kraljico je mož dejal časniškim poročevalcem, da je i kraljica izredno inteligentna i ženska in mnogo krasnejša kot ; jo slike predstavljajo. Ta nje-1 gova diplomfitična izjava bo po-: polnoma zabrisala vsa kršenja | dvorne etikete in angleški dvor i bo ohranil Wattsa v lepem in prijateljskem spominu.
*
Končno pa dandanes ni važno, kako se človek drži pred an-i gleškim, italijanskim ali katerim koli drugim kraljem. Važno je, kako se drži pred bivšima kaproloma Hitlerjem in Musso-. linijem.
*
Oni dan smo se pogovarjali o 1 davkih in prijatelj Cahej je ■ menil, da najpopularnejši in naj-: uspešnejši davek bi bil davek na l! žensko lepoto. Vprašan, Wako to ’ misli, je odvrnil, da bi tak da-(Dalje na 2. strani)
ZA LJUDSKOJDRAVJE
Zvezni poljedelski department v Washingtonu ima poseben oddelek, ki se imenuje Bureau of Animal Industry. Povprečnemu državljanu, posebno me- , ščanu je le malo znano o tem! biroju, dasi spada med jako: važne čuvaje njegovega zdravja. Uradnikom tega biroja se moramo zahvaliti, da je mleko, katero pijemo, skoro v vseh primerih popolnoma prosto bacilov i jetike, da meso, ki ga uživamo,!; ni okuženo, nagnito in nesnažno, da so iz živalskih produktov izdelani medicinski izdelki, ki jih moramo včasih rabiti, pro-j dukt zdravih živali.
Med najvažnejše uspehe omenjenega biroja spada skoro popolno zatrtje goveje tuberkulo-j ze, ki se prenaša tudi na ljudi potom mleka. V Zedinjenih dr-j žavah je danes manj kot pol1 procenta goveje živine okužene od tuberkuloze, dasi je še leta i 1917 ta odstotek znašal povprečno 30';. Krave mlekarice so v \ določenih presledkih preiskane in vsa okužena živina je odstra-i njena. In četudi se porabi v tej deželi skoro 50 odstotkov mleka, ki ni pasteurizirano, ni sko- ' ro nikake nevarnosti za okuže- ; nje z govejo tuberkulozo, ker ■ so črede krav zdrave. Zato je v Zedinjenih državah že težko najti pacienta, ki bi bolehal za govejo tuberkulozo.
V nekaterih deželah Evrope je do 50'/, goveje živine okuže-1 ne s tuberkulozo in v sami An- i gliji je za pet procentov vseh smrtnih slučajev odgovorna tuberkuloza, dobljena potom okuženega mleka.	!
°	i
Razen tuberkuloze se potom okuženega mleka prenašajo od, živali na človeka tudi razne druge bolezni. Živinozdravniki v službi zveznega poljedelskega! departmenta zatirajo vsled tega. tudi razne druge bolezni med domačimi živalmi in celo med divjačino. To slednje je potrebno zaradi tega, ker domače in divje živali včasih ra-j bijo iste pašnike, pa se zamorej bolezen prenesti od ene vrste živali na druge.
Delo biroja za živalsko industrijo v zveznem poljedelskem' departmentu pa ni namenjeno1 samo ohranitvi zdravja ljudi,! ampak skuša tudi preprečiti škodo, ki jo za morejo bolezni domačih živali povzročiti 1'a.r-merjem. Znanstveniki so prona-šli, da neke vrste vročnico med živino širijo klopi ali klošči. Da se te klope uniči, se ob gotovih časih živina okoplje v vodi, v kateri so raztopljene kemikalije, ki uničijo klope. Predno so začeli porabljati te kopeli, je vročil ica pobrala farmer jem veliko število živine, posebno po nekaterih krajih. Ta bolezen je zdaj skoro popolnoma odpravljena.
Pred leti je farmerjem povzročala tudi velikansko škodo ; svinjska kolera. Ta bolezen je j včasih stala farmer je do $70,-000,000 letno. Zdaj jo prepreči neke vrste serum.
Skoro neverjetno je, kolikim vrstam bolezni so podvržene domače živali. Resnih bolezni domačih živali je okrog 35 vrst S in od teh so jih zvezne oblasti | v Zedinjenih državah popolnoma odpravile 11, druge pa znatno omejile. Vsak import domačih živali je podvržen strogi preiskavi, da se bolezni ne zanesejo iz inozemstva.
Današnja živinozdravniška služba v Zedinjenih državah j< (Dalje na 6. strani)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV j
POŽAR V SOLČAVI i
V Solčavi v gornji Savinjski dolini so v nedavni noči pogorele hiše in gospodarska poslopja . treh posestnikov, ki se vsi imenujejo Poličniki. Gasilcem se je po večurnem naporu posre- i čilo požar omejiti in rešiti ostali del vasi. škoda je zelo velika, proti požaru pa sta bila zava- < rovana le dva pogorelca in še ta dva samo delno.
NAJSTAREJŠI UČITELJ '
V prvem tednu oktobra je : praznoval svoj 92. rojstni dan ; upokojeni nadučitelj Franc j Kavčič, ki je najstarejši učitelj na področju nekdanje kranjske dežele in na Slovenskem sploh. Rojen je bil 7. .oktobra 1846 na ! Ledinah nad Idrijo. Učiteljeval : je v Semiču in v Dragatušu v Beli Krajini, odkoder je prišel k Devici Mariji v Polju, kjer je služboval nad 30 let in je po upokojitvi tudi tam ostal.
GRDI ZLOČINI
V celjske zapore so privedli orožniki 27-letnega brezposelnega delavca Ivana špajcerja z Lave pri Celju, ki je bil osumljen, da je umoril in oropal 55-letnega krošnjarja in bivšega posestnika Jakoba Tratnika iz Osence pri Celju, špajcer je nekaj časa svoj zločin tajil, končno pa je priznal, da je krošnjarja v prepiru res ubil, ga oropal in mrtvega zavlekel v Savinjo.
V mariborski bolnišnici je umrl Franc Polko s Pobrežja pri Mariboru, katerega so neznani< zločinci obstrelili, ko je v gozdu nabiral gobe.
BEG IZ TUJINE Vojna napetost, ki je bila na •višku v drugi polovici septembra in prve dni oktobra, je predčasno prignala domov mnogo slovenskih in hrvatskih krošnjarjev iz raznih evropskih držav, posebno pa še iz Nemčije in češkoslovaške. Prav tako je prihitelo predčasno domov v Južno Srbijo tisoče tako zvanih pečal-barjev, ki si tekom poletnih mesecev služijo kruh v tujini kot i j zidarji, žagarji, rudarji, peki, slaščičarji, čistilci obutve in preprosti dninarji. Običajno se s ;skromnimi prihranki vračajo v domače kraje šele na zimo ali šele po več letih.
KORAJŽNA ČOLNARJA Dvajsetletni Jovan Vitomirovj in 17-1 etni Miloš Petakov iz Pan-j čeva sta sklenila, da s čolnič-j kom odpotujeta na olimpijado vi Helsinkih. Ko sta na obali Ta-| jmiša razpela jadra svoje barki-i jce ‘,‘Oluje,” sta se za slovo še poljubila s starši in tovariši skav-j ti, nato pa sta odrinila na'poti proti Dunavu in dalje v črno! !morje. Krenila bosta skozi Dar-’ danele, potem pa jadrala ob o-i | bal ah Grčije, Italije, Francije,) i]po oceanu navzgor v Rokavski 'preliv potem pa ob obalah An-i glije, Belgije, Nizozemske, Dan-;ske, Letonske, Estonske in Lit-. 've, da prispeta septembra 1940 ■ na Finsko in se udeležita olim-- j pijade v Helsinkih. Jovan Vito-; mirov je slikar, Miloš Petakov [ pa pevec. S seboj sta vzela za .jnekaj dni hrane. Jovan bo slikal . in slike prodajal, Miloš pa bo .'pel ob svoji kitari in služil de-iinarce kot trubadur. Nekdo ju je .ivprašal, koliko denarja imata is seboj. Jovan se je nasmejal: 4(“Z denarjem lahko tudi tepci * potujejo, toda brez denarja, to je umetnost!”
MEJNI SPORI REŠENI
Smernica dobrega sosedstva med ameriškimi republikami, katero posebno poudarja in skuša tudi v praksi izvajati Franklin D. Roosevelt, predsednik Ze-I dinjenih držav, je nedavno dokončno zmagala v Južni Ameriki med republikama j Bolivia in Paraguay. Okoli sto let stari mejni spori med omenjenima republikama so bili končno mirno; in prijateljsko rešeni.
Spor se je tikal S obmejnega J ozemlja El Gran Chaco, ki sta si ga svojili obe republiki. Tri leta ,in sicer med leti 1932 in 1935 so se vršili za dotično ozemlje krvavi boji, v katerih je na obeh straneh padlo okrog 100,000 i mož. Ker ima Bolivia samo okoli tri milijone prebivalcev, Para-' guay pa samo okrogienega milijona, je umevno, da so bi.le izgube tolikega števila vojakov za j obe republiki težke, i:
Leta 1935 je prišlo vsled po-J sredovanja drugih republik do premirja, nakar so le v Buenos j Airesu v Argentini pršila pogajanja za mirno poravnavo spora. Do končne odločitve sicer ni: prišlo, toda v juliju} letošnjega’ leta so zastopniki -Bolivije in j Paraguaya podpisali pogodbo,; po kteri naj mejo definitivno določijo predsedniki (Argentine,! Brazilije, Chile, Pefruja, Uru-guaya in Zedinjenih držav. Pred-! sedniki omenjenih ijestih ame-1 riških republik so obljubili, da bodo skušali razsoditi pošteno in dobro. V Paraguayu je ljudstvo z ogromno večino potom glasovanja odločilo, da sprejme mejo, ki jo bodo omenjeni šeste-: Iri predsedniki določili ; v istem !smislu je odglasovala ustavna konvencija republike Bolivije.
Zastopniki predsednikov šestih ameriških republik so se na-jto lotili dela, da določijo pra- $; !vično in pošteno mejo preko o- s zemlja El Gran Chaco. Pri tem d j so upoštevali naravne meje, go- g irovja, reke, dohod do morja in r i druge geografske probleme, že- i i leči po najboljši možnosti ugo- j iditi obema strankama. Sredi ok- r tobra so podali svojo odločitev, ) |s katero so potegnili novo mejoli ;med Bolivijo in Paraguyem. Re- A publiki Paraguay, ki je znatno I manjša od Bolivije, so prisodi- < ili nekako tri četrtine spornega ( i ozemlja. Boliviji pa eno četrti-,110; slednji pa so prisodili ozem- . 1 je, ki ji zasigura dostop do At- ; ilantika potom plovne reke Pa-;( ' raguay. Ozemlje, ki je prisojeno', republiki Paraguay, meri okrog ; 55,000 kvakratnih milj, torej , približno toliko kot naša država , Missouri. Sporno ozemlje je red- ( ko naseljeno in, ker prebival- ^
■ stvo obeh republik govori špan-
• sko ali pa indijansko, ni tu na-
■ rodnega ali jezikovnega proble-
i ma. Zato se je dala zadeva lepše:
• in bolj enostavno rešiti kot na -; češkoslovaškem.
VRTNARSKI NASVETI
 ____
)
Gomolje dalij ali georgin, kan, gladiol in slonovih uhljev (ca-j j ladium) je treba v jeseni izko-j pati in čez zimo spraviti v kak-? šnem hladnem prostoru, kjer pa ne sme zmrzovati. Te korenike } ali gomolje je čas za izkopati,!
ko jim je slana listje osmodila Y in na vsak način prej, predno j začne zemlja zmrzovati. Stebla i L> naj se porežejo dva-ali tri palce n nad gomolji, nakar naj se go-a moljike pusti na zraku kak dan [t ali dva, da se osušijo, če je vr.e-i j me suho in sončno, se to osu-it sevanje lahko izvrši na pro-stem; vsekakor pa je treba go-(Daljs na 2. strani)
PRORLEMI PRISELJENCA
Vprašanje: Moje dekliško ime j je bilo jako težko za izgovori ati n Amerikancem in, ker so me že na1 k delu vsi nazivali Miss Frances,Is začela sem vporabljati ta pri- 1 imek. Nekoliko let po svojem pri-^ hodu sem se poročila s tukaj ro-ik jenim Američanom, pa sem na-i11 vedla pri poroki ta drugi pri-1 ^ imek kot svoje prave ime. Vse i11 moje listine ražun rojstnega jr spričevala so na ime Frances.I*1 Zadnjič sem vložila prošnjo, za j katero sem morala priložiti svoj o rojstni list, pa je bila odbita, kerig ni razvidno, da gre za isto ose-|t bo. Kako naj dokažem, da sem s jaz ena in ista oseba V	k
Odgovor: Ako imate ožje so-js rodnike tukaj ali v starem kraju, |11 naj podpišejo zapriseženo iz ja- j ^ vo (affidavit), v katerem potrdi- « jo, (ra sre preer svojo poroko ra- i bili obe imeni. Ako je mogoče, £ priložite slike, pi;:ma ali kaka c druga dokazila identitete. Vaša stvar je zopet primer, kako jelš važno za tujerodce, naj ostanejo ir pri svojem pravem imenu, če gai^ hočejo zakonito spremeniti, je j pravi čas tedaj, kadar se vloži r i prošnja za naturalizacijo.	i
^ v -	,	1
Vprašanje: I o mojem nine- .
n ju so Združene države bile vle-j
' 1'
cene v svetovno vojno za to, ker 'j so podmornice pogreznile ame- j riške ladje. Ali sedanji zakoni! dovoljujejo izvoz orožja in rnu-r nicije državam, ki se vojsku-i’ i.)e .1 ° ?	L
Odgovor: Na podlagi resolu-|. cije kongresa, ki je bila sprejeta ;v avgustu 1932 ,ako predsednik razglasi, da obstoja vojno stanje med gotovimi državami, bo pre-j' povedano izvažati orožje, mu-j ničijo in vojne potrebščine voj -: j skujočim se državam, bodisi di-
i
rektno ali indirektno. Ista prepoved velja tudi za države, ki ^ imajo državljansko vojno. Uteg-i^ ne se tudi omejiti raba ameriš- ' kih pristanišč za podmornice in i5 oborožene trgovske ladje ino-p zemskih držav. More se tudi pre-i1 povedati ameriškim državi j a- ‘ nom, da potujejo na ladjah voj-/'
| skuj oče se države.	1
1
Vprašanje: Moj sorodnik, ki i < je postal naturaliziran držav-i ljan, je pred letom dni šel v sta-tri kraj. Ravnokar sem izvedel,!
1 da so ga tam vpoklicali v vojake, j Ali bo radi tega izgubil svojeI ameriško državljanstvo?
Odgovor: Ako zapriseže zve-' istobo inozemskemu vladarju, iz-1 [gubi ameriško državljanstvo, ra-' zun ako bi bil prisiljen v vojsko proti svoji volji in vloži protest,
■ pri naj bližjem ameriškem kon-• zulu. Ta protest naj bo, ako le
■ mogoče, pismen. Mnogo inozem-i skih držav še vedno smatra izseljence vojaške starosti za svoje državljane, tudi če so se dru-
] gje naturalizirali. Najboljše je za take ljudi, ki so v vojaških le-! 1 tih, da ostanejo v Združenih dr-j ’ žavah in da ne obiščejo stare do-"1 movine, dokler nevarnost ob- i /1 stoji.
Vprašanje: Kje se nahajajo 1 uradi za Social Security v drža-1 vi Pennsylvania? Ali so taki uradi za Social Security v državi z Pennsylvania? Ali po taki uradi e v Scrantonu in Wilkes Barre?
Rad bi tudi znal imena oblasti, L' ki upravljajo nezaposlenostno zavarovanje v Pennsylvaniji. ai Odgovor: Social Security r' Board ima 18 podružnic (field >1 offices) v državi Pennsylvania, a med drugimi v mestih Scranton a in Wilkes Barre. Odškodnina za )- nezaposlenost (unemployment i- compensation) upravlja v tej n državi Division of Employment land Employment Service, De-i	(Dalje	na	6. strani)
rr
NOVA DOBA
rr
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote
IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki
Naročnina za člane 12c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.5U
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA
Naslov za vse, kar se tiče lista: 6233 St. Clair Aye.
Cleveland, O.
VOL. XIV.
NO. 43
NA NAŠEM POLJU
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje s X. strani)
Na dan volitev 8. novembra bodo v raznih krajih dežele in za razne javne urade poskusili svojo srečo tudi nekateri slovenski kandidati oziroma sinovi slovenskih staršev. Tako se nam poroča, da bo za county auditor-ja St. Louis okraja v Minnesoti kandidiral Frank J. Intihar iz Gilberta, Minn. Joseph Veranth iz Elya, Minn., kandidira za county Commissioner ja v 4. dis-triktu St. Louis okraja. Kandidatu sta tudi Joe Kraker iz Virginie, Minn., in Wukelic iz Gilberta za neke javne urade, katerih pa poročevalec ni označil.
Jj:
Javna knjižnica v Clevelandu, O., nam je te dni poslala sezna-mek novejših knjig, ki so čitate-ljem na razpolago. Med njimi je navedena tudi knjiga “My America”, ki jo je spisal naš rojak, priznani ameriški pisatelj Louis Adamič. V seznamku je označena sledeče: “Mnenja in vtisi o ameriškem življenju po pisatelju, ki se posebno zanima za delavsko gibanje ter pozicije in uspehe tujerodnih državljanov.” Knjiga je nadalje označena tudi kot priporočljivo čtivo za mlade ljudi.
4	$
Stari oče je te dni postal Mr. Anton Bokal, dolgoletni član društva št."71 JSKJ v Clevelandu, njegova soproga Gertrude Bokal, članica društva št. 103 JSKJ, pa je seveda istočasno postala stara mati. Kriv je tega njun vnuček Joseph James Vau-] ter, sin Josepha Vauterja in Adele rojene Bokalove. Vsa Bokalova družina, ki šteje 7 oseb, spada v JSKJ. Stari oče, ki je urednika “trital” z zajetno cigaro, je obenem obljubil, da osnii član družine pri JSKJ bo mladi Joe James.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
iNadaljevanje s l. st,rani)
SVARILO JAPONSKI Ameriški državni department je nedavno poslal japonski vladi ostro protestno noto proti oviranju ameriške trgovine v kitajskih provincah, ki so jih za-S2dle japonske čete. Ako japonska vlada protesta ne bo upoštevala, bo Amerika vrnila Japonski milo za drago s tem, da bo omejila ali izključila japonsko eksportno blago na ameriških tržiščih in odpovedala trgovinsko pogodbo, ki je med obema državama v veljavi od leta 1911.
SVOBODA TISKA Francoski pisatelj Abbe Ernest Dimnet, ki je nedavno dospel v New York, je izjavil, da je ameriško časopisje najbolj svobodno na svetu. Dejal je, da ob času zadnje evropske krize, ko je bil v Franciji, je mogel izvedeti kaj se prav za prav godi le iz ameriških Časopisnih izrekov, ki mu jih je neki prijatelj pošiljal v Francijo. Vse evropsko časopisje je pod cenzuro, bbdisi prisiljeno ali dogovorno. Neomejena svoboda tiska ima sičei* tudi nekatere slabe strani, t!oda prednost, ki jih taka svoboda daje resnice iska-jočemu človeštvu, so tako velike, da daleč odtehtajo slabo stran posameznih zlorab.
AMERIKA NAJBOLJŠA Na nekem zborovanju učiteljev in učiteljic, ki se je pretekli teden vršilo v Clevelandu, Ohio, je Normali A.' Imrie, eden urednikov lista Columbus Dispatch,!
dejal, da smemo pač biti usodi
hvaležni, ker živimo v Ameriki. Rekel je, da se je nedavno mudil v Evropi tri mesece in je obiskal devet držav in da zdaj ve bolj kot kdaj prej, da je Amerika daleč najboljša. Mi imamo sicer tudi tu svoje neprilike, imamo depresijo ali posledice iste, imamo delavske boje in marsikako drugo neprijetnost, toda kljub temu je na tem zmešanem svetu Amerika še vedno odločno najboljša dežela.
VOHUNSKA AFERA
Obravnava proti nemškim vo-l hunom, ki se vrši v New Yorku, spravlja na dan zanimive reči, j kljub temu, da so višje glave vohunske službe pravočasno pobegnile v inozemstvo. Vohuni so i skušali dobiti in so v nekaterih primerih tudi dobili vojaške tajnosti, posebno z ozirom na vo- i jaška letala in protiletalske to-; pove. Neko naturalizirano Nemko so častniki nemške vohunske; službe nagovarjali, da naj bi v Washingtonu odprla propagandni salon, kjer bi se shajali ameriški senatorji in kongresniki.
DEKLE IN MEDVEDKA
Čudna nesreča se je pretekli tcien zgodila v zoološkem parku v Clevelandu, O. Miss Julia Zem-niek, 21 let stara slikarica, je preplezala zunanjo ograjo prostorov, kjer so zaprti medvedi v zverinjaku v Brookside, in je zlezla na neki zidan steber prav nad “ječo” bele severne medvedke, katero je skušala naslikati. Da-li je od tam padla v medvedjo stajo, ali jo je medvedka tja potegnila za nogo, ni znano. Medvedka je deklico močno poškodovala po glavi, da bo morda izgubila eno oko, in tudi po vratu, predno so prihiteli pazniki? in z dolgimi drogovi odpodili medvedko od njene žrtve, deklico pa z vrvmi potegnili na prosto in odpremili nezavestno v bolnišnico.
IZBOLJŠANJE ODNOŠAJEV Z MEHIKO
Med Zedinjenimi državami in Mehiko je obstajalo zadnjih par
mesecev precej napeto razmerje zaradi podržavljenja nekih ameriških zemljišč v Mehiki. Zadnji teden pa je mehiški predsednik Cardenas izrazil upanje napram ameriškemu poslaniku Danielsu, da bo v kratkem možno priti do sporazuma glede vsote, katero bo mehiška vlada plačala za zaplenjena posestva. Zdi se, da je pri vladah obeh republik dovolj dobre volje za zadovoljivo rešitev neprijetne zadeve.
NOVI PREDSEDNIK
V južnoameriški republiki Chile je bil izvoljen za predsednika Pedro Aguirre Cerda, kandidat progresivnih s k u p i h. Uspešni kandidat je izjavil, da bo republika obdržala demokratični sistem vlade in da bo skušala izboljšati zdravstvene in gospodarske razmere.	j
Z VOJNIH FRONT
Japonska je protestirala pri francoski vladi proti pošiljanju vojnega materiala Kitajcem pre-' ko francoske Indo-Kine. Japonske oblasti izjavljajo, da vojnti ne bo konec, dokler vsa Kitajska ne prizna japonske nadoblasti.! Na drugi strani pa izjavljajo; kitajske vojaške oblasti, da o kapitulaciji Kitajske ne more biti govora.
Na španskem je večino vojaških operacij ustavilo močno deževje. V akciji so največ vojaški letalci. -
SITUACIJA V EVROPI
Posledice okrnjenja Češkoslovaške so značilne.Nemčija je postala najmočnejša politična, ekonomska in vojaška sila na kontinentu. Fašistična Italija se je pričela zavedati, da je tako zva-na os med Rimom in Berlinom postala na nemškem koncu mnogo težja kot na italijanskem. -
ELY, MINNESOTA
GLAVNI ODBOR: a). Izvrsevalni odsek:
Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, Ul. Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
Drugi podpredsednik: PAUL J., OBLOCK, Box 105, Unity, Pa. Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St., Denver,
Colo.	....
Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., Cleveland, Ohio.
Tajnik: ANTON ZBASNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh. Penna.
Orednlk-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6233 St. Clal* Ave., Cleveland, Ohio.
b). Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio.
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland,
Ohio.
2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1312 N. Center St., Joliet,
Illinois.
3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.
4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow Lands, P*-
GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O.
1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo.
2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa.
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.
4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn, N. *•
Jednotlno uradno elasllo.
_________NOVA DOBA, 6233 St. Clalr Ave., Cleveland, Ohio
Vse stvari, tlkajofle se uradnih zad*r, na} ae poilljajo na *larn«*a taJnlM. leuarue noSilJatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe ln prizive naj »• ulovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje »a »prejem novih (lanov, Pr0*' nje m ivUanje cavarovalnlne ln bolnllka spričevala na] se poilljajo na W ho lega iriravnlka
Dopisi, druitvena nainanlla, oglasi, uaroinlna nrčlanov ln Izprememb* **' •lovov naj se poilljajo na naslov: Nova Doba, 6233 Bt. Clalr Ave., Cleveland, Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša Jugoslovanska varovulnica v Zedinjenih drtavah ln plačuje najllberalnejie podpor« svoj™ članom. Jednota je zaRtopana akoro v vsaki večji slovenski naselbini v Amerik*; ln kdor hoče pontatl njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega druitva pa naj pl&e na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi a 8 člani bele** plemena, neoilraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota »prejema tudi otroke v etarosM od dneva rojstva da 16. leta ln ostanejo Lahk« v mladinskem oddelku do II. leta. Pristopnina la oba oddelka lt prosta.
Premoženj* tnala nad tl.0CMQt.06. Bolventnost JtdnoU mala 116.66%.
Delo ras ameriških Slovencev je na našem domačem polju, to je v Zedinjenih državah in med ameriškimi Slovenci. Tukaj je naš dom, ki smo si ga sami prostovoljno izbrali, tukaj je bodočnost nas in naših otrok in le potom tukajšnjega udejstvovanja moremo prispevati svoj majhen delček k sreči splošnosti.
S tem seveda ni rečeno, da bi morali docela pozabiti našo rodno domovino na oni strani Atlantika ali da se ne bi smeli zanimati za važne svetovne dogodke. Ljudje smo in zato nas boli usoda zavojevane Etiopije, zgražamo se nad japonskimi nasilstvi na Kitajskem ter nad bratomornem bojem na Španskem, v srce nas peče nesreča ki je zadela demokratično in bratsko republiko Češkoslovaško. Sence nevarnosti, ki se dvigajo nad mlado Jugoslavijo, kjer bivajo naši rodni bratje, tudi nas vznemirjajo- Vse to je logično, razumljivo in odpustljivo.
Toda, kaj moremo mi pri vsem tem pomagati? Prav ničesar! Saj ne moremo niti mali rodni Sloveniji za trohico izboljšati njenega gospodarskega, kulturnega in političnega položaja. Da eden ali drugi pošlje svojcem v rodni Sloveniji kak denarni prispevek, to je prilično vse. V ostalem pa se moramo omejiti le na to, da ji želimo sreče jn da simpatiziramo z njo, kadar je v težkem položaju. Gospodarstvo Jugoslavije in Slovenije morajo voditi tisti, ki ,so tam, in tako je politična bodočnost dežele odvisna od zrelosti in dela jugoslovanskih državljanov,’ ki žive na svojih rodnih tleh.
Naše delo, ki more prinesti kakšne uspehe, je omejeno na ameriško Slovenijo in na Ameriko sploh. Približno četrt milijona Slovencev nas je v tej deželi in v tako veliki skupini je dovolj dela za nas vse. In ta del Slovencev je prav tako dober, kot je večji del našega naroda, ki biva onstran oceana. Tu imamo naše gospodarske ustanove, kot naše podporne organizacije, naše narodne domove itd. Tu imamo naša pevska, dramska in druga kulturna društva, ki potrebujejo naše naklonjenosti in sodelovanja. Saj vse te ustanove služijo gospodarskim in kulturnim potrebam našega naroda v tej deželi.
Potem je tu naša mladina, o kateri želimo, da bi se razvila v dobre člane človeške družbe, v dobre Američane, in da bi pri vsem tem vsaj nekoliko cenila nase slovenske ustanove in nam kot taka nekoliko ugladila in ola.čala tisti neizogibni prehod iz slovenstva v amerika-nizem. Naša želja je, da bi mogli potom naše tu rojene m adine prenesti v življenjsko telo velikega ameriškega ljudstva vsaj nekaj najboljših slovenskih zmožnosti in vi lir. To je največ, kar moremo dati tej veliki republiki v zamemo za eksistenco in svobodo, ki nam jo daje. Tako so se oddolžili Ameriki priseljenci drugih narodov, ki so prišli pred nami, zato tega častnega dolga tudi mi, če smo pošteni in pametni, ne smemo prezirati. Tudi na tem polju imamo vsi dela čez glavo, če ga le hočemo vršiti.
Poleg- tega je naša dolžnost, da se udejstvujemo tu kot dobri državljani. Mi ne moremo spreminjati evropskih mej, ne moremo se boriti z diktatorji v inozemstvu, zamoremo pa nekoliko prispevati k blagostanju te dežele. Ti naši prispevki so sicer le drobne kapljice, toda vsaka kapljica nekaj šteje; iz milijard drobnih kapljic nastanejo reke in veletoki. Vsaka najmanjša gospodarska pridobitev pomaga k blagostanju dežele. V delavskih organizacijah, ki so potrebne za pravičnejšo in s tem za trdnejšo m edilev gospodarskih razmer, se tudi mi lahko udejstvujemo.
Kot državljani te republike tudi ne bi smeli omalovaževati naše volilne pravice, ki nam omogoča, da se posredno udejstvujemo v postavodajah in upravi dežele. Ni vseeno kdo dela postave in ni vseeno kakšni ljudje sede na stolih izvrševalnih oblasti. Gospodarsko stanje dežele je v veliki meri odvisno od pametnih postav in poštenih uprav. Prav tako je od postav in od upravnih uradnikov v veliki meri odvisna naša svoboda. Mi smo . srečni, da'živimo v deželi, v kateri vlada široka osebna svoboda, toda tudi v tej deželi so posamezniki in skupine, ki vedno prežijo na prilike, da bi to svobodo pri-1 strigle v škodo širokim ljudskim slojem in v korist po-1 -ameznikom ali malim skupinam. Med tistimi, ki stojijo ! na straži za našo svobodo, bi morali vedno in povsod biti tudi mi. Prvič z deloma idealističnega stališča, ker :>ač ni ničesar lejpšega na svetu kot je svoboda, drugič pa j tudi z našega ožjega priseljeniškega stališča. Ako se re-: akčionarjem posreči na kak način utesniti osebno svo- i bodo, bomo to v prvi vrsti občutili mi priseljenci,
Pred nami so volitve in dolžnost nas vseh, ki imamo kot državljani volilno pravico, je, da se te pravice inteli-1 / \
»Us
NAGRADE V GOTOVINI P"
ZA NO V OPRI DOBLJENE ČLANE ODRASLEGA IN MlA' [ 01 DINSKEGA ODDELKA DAJE J.S.K.JEDNOTA NAGRADE Ji GOtbV INI.	. Jte
Za novo pridobi j ene člane odraslega oddelka so ‘predlogi , u deležni sledečih nagrad:	,	.	, 61
za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.25 naff>'(t e\ za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $2.00 nag>'aJ\ ^ za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine, $4.00	'	■
za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine, $5.00 nagi'‘d ' za člana, ki se zavaru je za $2,000.00 smrtnine, $6.00 nag>'a za člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine, $8.00 nagra ^ ®Hl Za novo pridobi j ene člane mladinskega oddelka pa so Pre j "HjS laqatelji deležni sledečih nagrad:	r, -
za člana starega načrta “JA” — $0.50; za člana načrta	“JR” — $2.00;	-*
za člana novega načrta “JC”, s $500.00 zavarovalnih Ck $2.00;	^
za člana novega načrta “JC” s $1,000.00 zavarovalnih |fu
$3.00.	vt	|6	i
Vse te nagrade so izplačljive šele potem, ko so bili za 11 člane plačani trije mesečni asesmenti.
Anglija, ki je izgubila nekdanji prestiž, se skuša obdržati na površju s pak tiran jefri z diktatorji in z večjim oboroževanjem, Francija je zdrsnila na stopnje velesile druge vrste in je izgubila ves svoj vpliv v srednji Evropi. Rusija, ki je bila popolnoma ignorirana v češkoslovaški krizi, tiho čaka za svojimi mejami na nadaljni razvoj situacije. Male evropske države, \ katere so Anglija, Francija in Italija investirale velike vsote, so vstopile v gospodarsko in politično sfero Nemčije, ker jim ne kaže drugače. V kratkem se pričnejo pogajanja za povrnitev nekdanjih nemških kolonij, ki .so zdaj po večini v rokah Anglije in Francije.
Češkoslovaška vlada je naprosil? Nemčijo in Italijo, da posredujeta v češkoslovaško-mad-čarskeni sporu.
V Rumuniji je kralj Karol proglasil popolno diktaturo. Tam so imeli neko omiljeno diktaturo že od meseca februarja, ;;daj so dobili pa popolno. Vedno lepše gre v Evropi.
' VRTNARSKI NASVETI
'Nadaljevanje s 1. strani)
molje zavarovati pred nočno slano. V mokrem vremenu naj se gomolji osušijo v. kakem drugem zračnem prostoru, na primer v kaki drvarnici ali garaži. Za spravo teh gomoljev je pripravna suha in ne pregorka klet.
V novembru je zadnji čas za posaditi na prosto čebulice pomladnih cvetlic, kot so zvončki, nunka, narcize, hiacinte, tulipani itd. Te cvetlice cveto zgodaj pomladi in kdor hoče imeti te vrste cvetje pomladi, mora če-
'	""	-j	gr	1 |
bulice posaditi na prosto v sem1.	!Pe:
Jesenski čas je jako pri1*10 ^Se za saditev ali presajanje dre ^ , ®0p in grmičja, to vse do časa, , ] začne zemlja zmrzovati- ^ v l)d} ali presaja naj se te ‘	'%
suhem vremenu in po Posa r Id i naj se jih dobro zalije. Ko 1 .. istega dela se opravi v jesen1' » ltje ne bo treba opravljati sponl % b V jeseni posajena drevesi ^ tudi preko zime dobro usta ip ^ in začnejo spomladi prej », Ifi f kot ona, ki so posajena s" mladi.
Domači vrtnarji, ki spraviti nekaj solate indivi)6 - Jtl klet za zimsko porabo, naj' ^	;
svrho porabijo le zdrave raS g 0: ne, ki jih še ni osmodila sla - j t Nagnito listje naj se odstr^_ j 0t( Rastline naj se izrujejo v ..	■
hem vremenu, s priličnimi o ^ ; It čarni prsti in, naj se pošade / gosto na plitve grede v	j
grede lahko sestoje iz Prl g. suhe prsti ali pa iz rečnega P ^ ka. Ako rastline venejo, s^0(ja M,^ sme v kleti nekoliko zaliti- ^ samo h koreninam, da se^e. zmoči listje. Pozimi je spl0*1 rj ba varčevati z zalivanjem ^ lo vseh rastlinah, kajti le ^ preveč moče more že povf1 . ; gnilobo.
VSE AM VELlfiO
i ^ ]
Neki gospodarski ekspe ^ j izračunali, da bodo amei'i* ,,jj risti tekom tega leta P0^1^,., okrog štiri tisoč milijonov jev. 6d tega bo šlo za ie ,0 in pijače 850 milijonov, za druga prenočišča pa °^r0j’j0čC' milijonov; za zabave je d.° nih 36b milijonov, za stojnice pa 240 milijonov c jev. Približno 75 milijo1!10' talarjev bodo požrli davk* 1111 r solin in druge potrebščin*3,
( *
’Hi'
H
>
k
I;
%
Hi
>8
gentno poslužimo. Poslušajmo svojo pamet in volimo za tiste kandidate, o katerih sodimo, da bodo najbolj pošteno delali za gospodarski napredek dežele in najbolj iskreno branili svobodo. Pomnimo, da vsžik glas šteje in da včasih izvolitev odloči majhno število glasov. V j pravilih je zapisano, da želi naša J. S. K. Jednota imeti j v svojih vrstah dobre člane in dobre ameriške državljane. Bodimo torej oboje!
VSAK PO SVOJE
I	_______
(Nadaljevanje s 1. strani)
vek hotela plačati vsaka ženska in bi bila razžaljena, če ne bi ga ji naložili.
V
V listih čitamo o pravi gverilski vojni, ki divja na cestah Palestine. Zdi se, da je življenje človeka na cestah dolarske Amerike prav toliko vredno kot na cestah svete dežele, ali obratno.
V
Na nedavnem zbor o vanju nemškega Bunda v Chicagu je j vodja ameriških nacijev, Fritz Kuhn, zaničljivo imenoval predsednika naše republike Rosen-felda, delavsko tajnico pa Per-kinski. Prvi naj bi bil žid, druga j pa kojnunistka. Tako namigava-I nje je seveda čisto iz trte izvito j ter le kaže drznost in nesramnost nemških nacijev, ki uživajo i gostoljubnost in svobodo te de-i žele. Obenem kaže slučaj narav-! nost briljantno toleranco Amerike. Kaj bi se na primer zgodilo j s skupino Američanov v Nemčiji, ki bi si upali, oblečeni v uniforme ameriške milice, v angleškem jeziku sramotiti Hitler-; ja in ga na javnem shodu nazi-1 vati z židovskim imenom!
!
v
V državi Missouri imajo varnostne koncile, katerih namen je pospeševati prometno varnost in navajati avtomobiliste k pametni in previdni vožnji. Pa se je nedavno nekemu članu takega varnostnega koncila v Oskaloosi tako mudilo k varnostni seji, da je divjal s svojim avtomobilom skozi 7 rdečih prometnih luči in je bil aretiran. Dobri zgledi vlečejo !	1
v
Nemčija bo zahtevala nazaj kolonije, katere so ji bile tekom svetovne vojne odvzete, ali pa kakšne druge kolonije v nadomestilo. Kakšna škoda, da niti Češkoslovaška niti Jugoslavija nimata nikakih kolonij. Anglija ia Francija bi Nemčiji s takimi kolonijami iz srca radi ustregli.
i
*
V državi New York nameravajo vpeljati pasje licence in v pričakovanju tega so nekateri državljani že oddali svoje pse konjačem ali pa so jih prodali. Zdaj se pa kesajo, kajti odslovljeni psi so pred odhodom odslovili svoje bolhe in zdaj jih morajo cenjeni državljani sami .pasti.
t	V
Blizu mesteca Hawthorne v Nevadi je podjeten jtizbec kopal luknjo za svoj wigwam in je pri tem delu odkril zlato. Pa so prišli prospektorji, pregnali jaz-t 'ica in se polastili zlatega rova. Ni je več pravice na svetu, niti z.i jazbece!
v
Uredniška imuniteta je šla po gobe. Včasih so nas brcali samo cenjeni čitatelji in dopisniki, zadnje čase pa nas je začela kikati tudi usoda. Urednik G. N. v New Yorku, ]Vfo\ J. Terček, je že več mesecev na 'ležeči stavki v postelji. Pred par tedni je neki avtomobilist tako nerodno sunil Mr. L. Pirca, urednika A. D. v Clevelandu, da menda še zdaj ui'ejuje karkoli na postelji. Te dni pa je prišel na vrsto Mr. A. šabec, urednik E. v Clevelandu; zlomil si je roko v zapestju. Mi ostali pa se plaho spogledujemo in vprašujemo: “Next?” In hitimo plačevati naše društvente asesmente v naprej.
'	A.	J.	T.
■ ENGLISH SECTION OF B
▼ Olf,cial °r9*n w of the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
Current Thought Rambling Along
Are We Lucky!	|
With threatening war clouds blown away^ presently ( the Sudeten area, with young men conscripted into (
'itary service in Germany, France, England, Russia, £ feoslavia, etc., what are the thoughts of the average (
^erican citizen on the European situation.	,
“Let them fight over there, and leave us alone over ,
[V’ is the average opinion.	j
&ut from the Slovenes who emigrated from former ^trian-Hungary, and from what is now Jugoslavia, ,
Hear men and women say: We are lucky to be here .
America, where we are not afraid of another war ■— ■ jj?re freedom of speech is permitted, and no petty ficial to warn you to watch your tongue — where we % as citizens, air our thoughts of criticism at anyone, I ,eti the president of the United States — in short where ^ocracy reigns supreme.
. Why did England adopt its peace at any price atti-l(k? You and I, who have been born and raised here ■\Who are not familiar with the many intricacies of lreign diplomacy, hatred, vengeance, may say, peace at ty price is preferrable to bloodshed. What does it avail Country to gain or lose so many acres of land, if °|teands of* lives are snuffed out, and many more ®toied for life.
. But let us listen to the explanation offered by many our intelligent Slovenes who have studied the Euro-!ai* situation all their lives, and who have kept in re-lote contact with developments across the ocean. Eng-is afraid of another war because it will mean a ineral revolution. This war may mean the end of ^ocracy in Europe, and it its stead, either fascism or ^ttiunism may predominate.
| We may sit around the table, complacently smoking K or drinking beer and a whiskey at Joe’s next door ‘ten we discuss the European war clouds, never for a Jtyent feeling that the United States is in danger of S? involved directly in another world war. k But pity the poor fellows and girls across the ocean, fen they discuss war, they are discussing themselves.
know that sooner or later, Frank, Tom, Tim and !c£ will be marching to the front, perhaps never to They may be of the same age as you and I, just [full of life and energy, and just as anxious to enjoy , 6 in a peaceful frame of mind. They like sports, like |sWim, like to dance; they work in shops, offices, gro-Jfc and meat stores.
Because the distance separating United States from ^ope is an ocean, and because it is rather difficult and i Pensive to travel through Europe, the young people in I Pie states fail to get a proper perspective of the young ; |°ple in the European countries.
•; 1 When we read in the rawspapers about France, Eng-hR Germany, Jugoslavia, Russia, etc., we picture these i retries as individual foreigners, way beyond our age, r r* ones who might as well live on Mars. Unfortunately, j pause of unavoidable circumstances, we fail to see the i. |fe tots, the boys and girls in grammar school, high e f°ol and college, behaving just as normally as we do.
3 p that if a European war does come thundering from j f sky, the civilians will have suffered just as much as - f fighting soldiers.
I When we picture Europe as a land essentially the pe as ours, with the same kind of civilized people as ’ J> with children and grownups living in cities and • fins — then the war clouds assume a clear significance,
P although war may be unavoidable, hope that it shall f °f short duration. That whatever fate holds in store i’ V the Europeans, it shall not strike too hard the un-fleeted and the innocent.
1. Yes, we certainly are fortunate to be living in the a pted States.	____________
Blawnox, Pa. — A few weeks ago, an old timer was trying his luck in picking football winners in one of the many football forecasts offered to the public. In doing so, he favored all the long shots much to the amazement to his co-workers. When he completed the list, one of the stander-bys said, “Do you expect to win with that list? Heck, those teams you picked don’t stand a chance. What ever made you choose Princeton over Penn? They’ll never win.” The old timer turned, looked at the inquirer and said, “You know, when I was as young as you, some forty years ago, Princeton had the best team in the country.”
Our SSCU
Forty years ago, a band of strong, capable and determined men got together and started a new fraternal organization. That they were the best leaders in the fraternal field is proved by the fact that their work had succeeded beyond their expectations. Proved because their fraternal child has matured into manhood, the leader in his class and fast becoming the fastest growing fraternal organization known to man. But the time came when these leaders had to lay on more capable and younger shoulders the task of building and caring for their favorite child. Forty years passed. Princeton defeated Penn and our SSCU is celebrating its forty years of glorious work Again as in the past, the SSCU is being led by strong, capable and determined men. Led by men that are fulfilling their task completely by making the SSCU the best and fastest growing fraternal organization in existence. They are proving this by their many achievements that is increasing the membership faster than any of their competitors. Also by their new and original ideas that is fast making the juvenile element of the world SSCU conscious.
Forty years more will pass and the SSCU will celebrate its eightieth anniversary. 1978 will see new leaders taking over the all important task of continuing the good work started eighty years ago. 1978 will see a new SSCU. A much bigger, much better and a more grander organization that will be the proud protector of most of the populace of these United States. 1978 will again be led by strong, capable and determined leaders
Although struck by an automobile and dragged for some 500 feet, Mrs. Jennie Kolar of 1053 E. 61st St., Cleveland, 0. escaped serious injuries last week. The victim is 75 years old and only the presence of mind, that of clinging to the bumper until the car stopped, prevented Mrs. Kolar from sustaining further injuries.
On Saturday, November 5, lodge 225, SSCU of Milwaukee, Wise, will celebrate it fifth anniversary and the SSCU’s fortieth, with a program of entertainment.
Lodge 108, SSCU of Youngstown, 0. will sponsor a dance on Saturday, November 12 at Anton Nagode’s place in Avon Park, Girard.
In McIntyre, Pa., lodge 207, SSCU will hold a dance on Saturday, November 5, in the Union hall.
Independent Singing Society Zarja of Cleveland again will delight music lovers on Sunday, November 6, when it shall present the opera “Hubicka.” This Bohemian opera will be staged in the Slovene National Home on St. Clair Ave., and will begin at 3 p. m.
The twentieth annual Cleveland Community Fund Cam-
ones that are not satisfied with being just members but study the SSCU from top to bottom by reading the by-laws and ask brother, sister, father or mother for good, constructive ideas for the betterment of the SSCU. These are the ones that will command attention in years to come. Why not heed Hedvi Ster-le’s plea and get that article in the mail in time for the next edition of the juvenile page. Here’s good, practical experience just waiting for you, so don’t let it slip by. Make it your most important business of the month. For after all, it should be.
Strabane
The ball has started to roll The younger set of the Bratska Sloga lodge, No. 149, SSCU is definitely on the go. The bowling enthusiasts have invaded the local alleys for their first try and this comer is very glad to state that the spirit and fire is still all wool and a yard wide. The boys are determined and mean to go on right ahead. Directly after the November meeting of the Bratska Sloga lodge, the younger set will meet to select their leaders and bring in a few of the promised new members. The older members are doing all in their power to see this new venture become a success and promised to have on hand some refreshments to greet the newcomers in a true fraternal spirit. Be on hand the second Sunday of the month and get a finger in the making of this new club that will not stop until the entire desirables of Strabane are enrolled. Bring along that friend that has showed interest in the proposed athletic club. And above all, bring along that fire and spirit you possessed a few weeks ago.
Stan Progar, SSCU No. 228
Pittsburgher Passes Bar Exam
’TANLEY TALKS
By Little Stan
Pittsburgh, Pa. — Frank Bolte, a member of the Pittsburgher Lodge No. 196, successfully passed his State Law Examination and will practice law in Pittsburgh.
Mr. Bolte graduated from the Duquesne U n i v e r sity Law School last June, undertook his examinations the following month and successfully passed them on September 30. At present he is affiliated in the capacity of clerkship with the law firm of Eaton and Coleman in Pittsburgh.
Unlike most of the young attorneys, Mr. Bolte had to battle lis way to an education. During lis highschool days he worked in the coal mines around Pitts-aurgh during the summer vaca tions, to attain funds to attend college. He received a scholar ship to the University of Pitts-Durgh where he graduated with a B. A. degree in 1934. In addition to this, he studied political science at the University of Pittsburgh and the University of Michigan. Mr. Bolte also-taught school for the period of three years following his graduation from Pitt to obtain funds to further his education in law. Mr. Bolte is a brother of Dr. J. J. Bolte, another member of the Pittsburgher Lodge and the only Slovene dentist in Pittsburgh.
The members of Lodge No. 196 join in congratulating this hardworking and industrious young man and wish him the success that is his due.
John J. Furar, Sec’y
Ely, Minn. — “Long gets off a forward pass, and it’s complete on the Notre Dame five-, yard line.” — Did! you ever try to write j an article and listen j to one of the na-j tion’s outstanding! football games over the radio?
— That’s exactly what Little Stan is trying to do this beauti-j ful October afternoon, so if he makes any errors, why you’ll understand... I hope.
This afternoon, those Gopher gals are decorating the National Home for the big Hallowe’en Masquerade ball. The radio in the shop has been brought to the National Home so that everyone | can listen to the Minnesota-Northwestern football game, while they’re decorating. So it will be doing two things at the same time again. Gee Whiz, look,I at Army go — they scored and j Ji completed the extra point for a I 7 to 0 lead, and the f irst quarter v barely underway. But it looks ' like Notre Dame is getting back s into stride. ..	t
When a person tries to do two jr things at the same time, one T can never tell what the results!* may be. Instead of placing a * pumpkin where it should go, } they might put it on Little Stan’s 1 head. HehHeh!	1
Franky Kromar and his orchestra will be in the limelight, with fine music, and Notre Dame j is again on the march... It’s a j; cross-buck for another first i S down. Talk about screwy, what!, ] But that’s what one gets when!] he tries to do two things at one ’ time. Anyway, next week, Little'ž Stan will have two big things to!] report. One will be the big dance 1
— the other the big bowling jj match between Kitzville and the;) Gophers. This match is scheduled for Sunday. Joe Tichar,! who was a delegate to the quad-renniel convention in Cleveland in 1936, heads the Kitzville keg- i lers. It should be a good match, j so watch for next week’s report i on the outcome.
Back at home, Little Stan has so many meetings to cover. Elec-! tion — state and county — is aj matter of a few days away, next! Tuesday, and the political meet-j ings come nearly every day. It keeps newspaperman Stan a ’H ummin. Met F r a n k ie j Schmoltz and'.his mother, Mrs.: Mary Schmoltz from Chisholm.' They were busy campaigning for a feller named Norsted. Bro. Frank Tekautz, Chisholm, the father of the Jugoslav Radio hour, addressed some 600 Jugoslavs in the community center auditorium this week, spoke in glowing words of the success of the program which will begin the fall and winter weekly Sunday broadcasts very soon. Bro. Tekautz also spoke in behalf of Joseph Veranth, St. Louis county commissioner in the fourth district, a member of Slovenec lodge No. 114, who is the only : Jugoslav ever to hold that office : in the county. He is running for re-election again.
1 Do you remember the Shepel ! Sisters?? — well, Josephine the ■ ybungest, is now at the Univer-! sity of Minnesota. Her golden voice has thrilled many, and now she is going on ahead, to , attain fame in the metropolitan
- areas.
, While busily engaged in pub-5 lishing another weekly edition of the Shopper’s guide, Little Stan
heard a news broadcast over the radio informing that his pal, lohnny English, who is at Mercy Hospital in Chicago, who was ^iven a 1000 to 1 chance to pull through, is recovering. Nice/gong Johnny, we want you to get right up in there, so that you will be able to attend the juvenile convention next year in Ely. Remember, we’re pulling for you!
It won’t be long now before plans for the third bienniel juvenile convention and athletic conference scheduled for next year in Ely, will be announced. So keep the good old eyes peeled and watch for it.
And from an unknown feminine admirer, ’Tanley received the following letter:
“Dear ’Tanley:
*
In the last few issues of Nova Doba, I notice that you had your article beginning with “Tanley”.
I think it is awfully cute, and wish that for a change you would write the entire article in the same kind of baby talk. It’s so becoming, and it almost makes me picture you as being in diapers, just learning how to talk.
I understand you are about six feet three inches tall, and I know you would look very conspicuous in diapers. But try it once for me, will you?
Yours in diapers,
An admirer.”
Tsk Tsk Tsk! Little Stan is !still blushing! Imagine a big 200 pound six-footer in diapers!
I Heh Heh — gotta laugh at that myself! So until next week, whpn Little Stan will attempt I ah article like that, he’ll say so ! long... Gosh, Notre Dame is still behind! And before Little Stan ;gets thrown for a loss, he’ll say bye bye... and not in diapers!
, Did You Know , That. . .
* ' j ’ By Anna Prosen, Lodge 173	'
»
George Jean Nathan, an American editor, author and critic | was born at Fort Wayne, Indiana, educated at Cornell and the Bologna University, was on the editorial staff of the New York ! Herald during 1905-06 after which he was a dramatic critic and a writer on the theatre?
New York University—a nonsectarian state institution, in New York City and founded in 1830, — has an enrollment of 40,000 and a teaching staff of 1,620?
Ophicliede, brasswind instruments of the family of bugle horns with keys; in reality, the bass -of the military bugle?
The parade ground in front of Edinburgh Castle, in Scotland is legally a part of Nova Scotia. It was so declared in the reign of Charles I so that newly made Nova Scotian baronets could “take possession” of their lands on Nova Scotian territory?
In many Italian cities it is forbidden to blow any kind of auto horn within city limits. Since drivers cannot “honk” they are inclined to go much more' slowly and thus cut down traffic accidents?	|
The building of dams is not a new discovery for it has been recorded that the Egyptians dammed Lake Moeris, 400 B. C. to regulate the flow of the Nile?
paign, scheduled to begin on November 14 and winding up on November 22, is in the process
of preparation. On November 2, Clarence B. Randall, vice-presi-dent of operations, Inland Steel Company, Chicago, will address the campaign’s 20th anniversary luncheon at the Mid-Day Club. Mr. Randall is a popular leader of Community Fund campaigns in Chicago. Within two weeks the 40 captains and 580 volunteer workers of Division A will receive assignment cards and begin active solicitations. Division A is relied upon this year to produce at least 70 per cent of the campaign goal of $3,450,000. Last year the division raised $2,331,000 from 15,-800 donors.
American Boosters
Walsenburg, Colo. — Again the Young American Boosters lodge is sponsoring a dance, this time on Saturday, November 5th. Barney Bryant and his Hi-Brow swing orchestra of Pueblo will provide the music. A bouquet of credit to the dance committee who arranged this dance. Members of this committee are Geo. Oswerk, Joe Krist and Frank Fink. Members and friends of neighboring lodges are cordially invited to attend this dance.
John Ribacchi, Sec’y.
No. 216, SSCU
Initiative motion proposed by lodge No. 37, SSCU has been declined.
Jacob Prunk, Sec’y
>* J Lodge 84
S' 1	_______
il1 i ^nidad, Colo. — Our lodge, la 1 Andrews, No. 84, SSCU was lC I ^ized on October 8,1908, all e” IJ^ich means that October 8th r* Ih- ■year marked the thirtieth L'Versai'y the lodge. At the |i ^tober meeting we discussed Ik situation and decided to | & dance on Saturday, No-|,,,er 5, as a means of cele-I. the lodge’s thirtieth an-■o Ifsary. The dance will be u- 'L. j1! the hall of Bro. Charles j]i 1 *^P in Starkville.
members, should attend il! 1 Celebration, which will ob-ij the local unit’s thirtieth I! Versary, and the members e' L ^quegted to bring along - jj. fiends. We expect to see 1 k‘Cularly the lodge organi-active members in the r |J?ns of Frank Tomazin, Geo. I and Joseph Shain.
You Juveniles
You juveniles enrolled in the SSCU are fortunate in three counts. Fortunate because you are a part of this grand organization, because you have the reserved privilege of actually being a leader through the juvenile convention and fortunate because you juveniles will be the strong, capable and determined leaders that will head the destiny of our SSCU in 1978. Who, no one knows at present but one thing we do know now. The juveniles that are active in the juvenile page and the ones that are laying their plans for the coming juvenile Convention are laying a firm foundation and are more apt to become one of the selected few that will lead in 1978. It’s the hustler of today that will lead tomorrow. The juvenile that takes time out once a month and appears in print in the Nova Doba and the
Frank J. Indihar, village clerk and member of the council of Gilbert, Minn, is running for St. Louis county auditor. Mr. Indihar is president of the Range Municipalities Association and chairman of the auditing committee of the Minnesota League of Municipalities.
Cleveland Public Library an
nounces the purchase of Louis Adamic’s “My America” and lists it among a few of the newer books on the shelf. The Open Shelf, Cleveland Public Library publication for Sep-tember-October, 1938, recommends “My America” for young people, and describes the book as “opinions and impressions of American life, by an author who is especially interested in the labor movement and the position and accomplishments of the foreign-born.
Adria singing club of Euclid, O. will present its regular concert on Sunday, November 13, at the Home of Slovene Societies on Recher Ave.
oport riasnoacKS
By Stan Progar
Blawnox, Pa. — “The most tragic decision in modern football.” Thus did Mr. Bill Kern, coach of the fighting Tartans summarize the play that placed a .red marker on the Carnegie Tech’s ’38 football schedule and caused his eleven to leave South Bend on the short end of a 7 to 0 score. And we can easily see what coach Kern meant because it was absolutely unnecessary and very easy remedied had the very capable (?) and efficient (?) Mr. John Getchell deemed it so. But he did not. And so, due to narrow mindedness and to a football official that stated that a referee is only a spectator who couldn’t find a seat in the stands, (because he is not supposed to record the downs), the decision becomes tragic and the statue of true sportsmanship is marred by a very black and blue eye.
Because of the fact that Getchell was insistent, because he threatened Friedlander with a penalty and because of the fact that Friedlander is a quarterback trying to win, he did the logical thing in attempting a first down. He was not trying for an extra down as some would hope us to believe. He had all the lights in the world to do as lje did. For didn’t the boss of the game emphasize the fact that it was only the third down? As for the fact that a quarterback should keep track of the dowfts, granted, but also shouldn’t the referee? It’s his duty, his reason for his field appearance. And above all, a referee must be right at all times for he must not show partiality at any time. So it seems to be that Getchell should shoulder the entire blame and he had no right to make Friedlander and his teammates the goat. He had no right to fa-, vor Notre Dame or any other school for that matter. It was Iris" misstep and entirely up to him to clarify that blunder with only himself as the sufferer. He had no right to turn to the Tech \ boys and say, “I’m sorry boys, I made a mistake but you’ll'have to suffer the consequences.” In fact, men of Getchell’s caliber have no right to sound a referee’s whistle.
A Solution
So much for the tragic decision and who should carry thej blame. Let’s see if there was a way out with all sides getting their equal share of the cake.
Mr. Getchell could have resorted to any of the three rulings. Stick to his guns and let it remain the third down, called the play over again or ruled both teams offside. Now, considering the fact that the entire eleven Notre!
Dame men on the field heard the argument between Getchell and Friedlander and yet no one dared lift his voice to correct i Getchell, and we know that theyj are all true sports, this leads usj to believe that the Irish also believed it to be the third down.
Then getchell had no alternative but to call it the third down.
But if the Shamrocks knew it to be .the fourth and kept silent for the purpose to take an unfair advantage, then Getchell should have either called the play back or ruled both teams off-side. In all fairness, Getchell should have used one of the three rul-„ ings above and gained the respect and admiration of the entire sporting world.
It is my opinion that Getchell should have resorted to aiiy of the three mentioned rules, As Bushnell, executive director of Eastern intercollegiate athletics, Jimmy Crowley, coach of Fordham, Lou Little, Columbia coach and Benny Friedman, coach at C. C. N. Y. all believe that was Getchell’s only recourse. Tom Thorpe, prominent \
Eastern football official stated that only two rules could apply in this case. Either have the ref- a eree stick to his guns and call it t the third down or call the play I back and have it run over again. I And for those that believe Get- I chell should have called both I teams off-side are: Steve Owens, J N. Y. Giants Professional coach, \ Potsy Clark, coach of the Brook- e lyn Dodgers Pros, and Stanley t Woodward, New York “Herald- «1 Tribune” sports editor and for- t mer president of the Football t writers association.	e
1
Error No. Two	t
/
Along with refree Getchell’s \ error, we see another chalked up t against the “Fighting Irish.” By i allr laws and rights of true \ sportsmanship, it was Notre Dame’s duty to inform the referee of his error before the fa- c tal play or to refuse the ball aft- i er the mistake. This may seem ( crazy to you but can’t you see l how it would end? As it is, No- £ tre Dame defeated Tech 7 to 0 c and next year or so it will be 1 just another game. But had the 1 Irish refused the ball in a ges- 1 ture of sportsmanship, the game < would probably end in a score- i less tie and bea game that would 1 live in the memory of man for- 1 ever. It would be recalled time 1 ;and time again and with each < ’ repetition, Notre Dame would be 1 I placed on a higher pedestal in i the minds of true sports lovers. < They would hail Notre Dame as a team that had the gumptions 1 to sacrifice a win for the sake of i sportsmanship. And what great- < er tribute can any team want then that of a body of sport fans i ] says, “'rtiere’s a team for you. They’d sacrifice the game before they would do anything [ that wasn’t fair.”	1
In choosing their stand, No-!] j tre Dame has lost considerable ( ! prestige just for another win- 1 ning ball club. Of the many that < {voiced their personal opinions -j to me, all agreed that the price : • was too dear. That’s why we all agree with coach Kern when he', termed the mistake as “the most tragic decision in modern football.”
Panther Power
Pre-season reports are being; upheld insofar as the mighty Pitt Panther is concerned. As Matty Bell, coach of the Mustangs of Southern Methodist puts it, “The greatest starting eleven I’ve seen in football.” And how well he knows for hadn’t he just witnessed his gallant Mustangs being literally; torn apart by the devastating | Panther. There was nothing Matty Bell could do but watch las the clawing and gnashing Panther subdued his Mustangs by a 34-7 victory and repeat, “the greatest starting eleven! 'I’ve seen in football.”
With each succeeding week, the “Seven Kittens” and the “Four Cats” are proving this by’ their continuous hammering and pounding of victories from all they meet. It seems that the “Four Cats” can score at will and no one seems to know or dares to fortell the outcome of a game that would see the “Four ! Cats” in action the complete sixty minutes. Will they score against the Fordham “Ram” or! -Iwill the “Ram” prove just asj ■1 stubborn as he has in the past? j In all probability, the football world will see the end of the : I scoreless-tie-series started back ' in 1935. For this year when the !1 Ram meets the Panther, he will face one of the best forward
- walls this season has seen, backih ed by the best backfields ever to
- carry its college colors, both ,: blended into a great machine by j a very able coach. As Mark Hel-
linger would put it. don’t say I t; didn’t warn you.
■ /
J JLy JCV. ± T M^f J VJP VJ 1	1 JL-V XV-
Janko N. Rogelj
Translated from the Slovene by Dr. James W. Mally, of Cleveland, O.
Editor’s note: The following article, one of a series written by Janko N. Rogelj, first supreme trustee, SSCU, has appeared in a recent issue of Nova Doba, in the Slovene section. Bro. Rogelj’s impressions of Jugoslavia, particularly Slovenia and its people, has attracted considerable attention among the Slovenes of this country. Dr. James W. Mally, Slovene dentist of Cleveland, found this particular article interes ting enough to translate it into English. Its reading is recommended to the American-born Slovenes who will find in it an interesting sentimental attachment prevalent among our Slovenes of foreign birth.
* /
My stay in Slovenia had been definitely scheduled in advance, and I would get to remain there only twenty days, before my departure for Jugoslavia. In consequence, each of those twenty days was so charted that only the evening hours were free for fellowship and social discourse with my friends, relatives and old acquaintances. However, not infrequently total strangers would come with their inquiries, which I felt obligated to answer to the best of my ability. With each succeeding day, the number of these inquiries increased, until I was reminded of the increasing ratio of our American! “chain letters.” One Sunday,: these visits began at„ten in the morning, and lasted until one o’clock the next morning!
A girl living in the neighboring village, also was one of those who had heard of my arrival from America. This girl, Katra, was especially'interested in getting to see and talk with me, as her brother, Jernej is a friend of mine, in Cleveland, Ohio. Of this too, Katra had heard, and she was gravely concerned as to whether or not I would be willing to talk with her, being as I was “a gentleman from Ameri-1 ca.”
A friend of Katra’s, however, had assured her that as she herself had encountered no difficulty in obtaining an audience with me, she felt that I would receive her. Thus reassured, Katra, finally resolved to come and see me at this first opportunity, surely within the remaining five days which limited my stay in Slovenia.
Evening was approaching when she came, quietly jmd alone, to appear around the corner of the house. There, apparently, her courage failed her; for she stood there as though glued to the spot. My sister Micka saw and recognized her, and went out to meet her. Katra confided in Micka that she had also been there, and had walked around the house that day at high noon, but failed to see me. !She told my sister that she had I hurried away from the field ! where she was reaping wheat, j so that none of her family would know where she had been. And now, that she had spied me, as I sat with my wife on the land-j ing that runs around the side of thg house, her fear had returned, and she dared not approach.
“What do you think, Micka? Will he talk with me?” Katra asked anxiously.
Micka told her she was sure I i would talk with her. li “And wh/should you fear my brother, Katra?” Micka chided ; gently. “He is as human as art ’j all of us;”
Katra came one step closer i! her hands holding tightly to het : Sunday belt while she uncon
■ sciously kept twirling the ends
■ around her fingers. Slowly sh< . came on, furtive and unsure o:
her step, for she kept her eye;
*
plaining when things went hard with him. Oh, I wish he did write and tell me how things really are with him!”
At this point Katra was compelled to pause for breath, and I was given an opportunity to say something. I told her that my friend Jernej and I lived near each other in the city of Cleveland,—almost as close as if we were in the same village. I assured Katra that Jernej was comfortably set and doing very well for himself, even though an injury had forced him to spend some time in a hospital.
This news of her brother greatly relieved Katra. She was now assured that her brother was not suffering in America. But a strange look crept into her face. For years she had been carrying with her the image of her brother Jernej, as he looked the day he was leaving his native Slovenia to journey across the sea to America. This image of him was as fixed in Katra’s mind as the hands of a clock which had stopped. Just so far could she tax her imagination; and beyond this, everything was darkness to this simple village maiden. Her brother Jernej had gone away, leaving her in the narrow environment she had ever known. The village, fields and forest still existed for her, as do the Storzich, St. Jošt afcd Šmarjetna Gort#, but for her brother there was no longer that wholesome, simple life. In the hurried tempo of life in an American city, he seldom thought of the things that are so near and dear and personal to her. That is why they have become almost strangers. That is why he so seldom writes to , her. For Jernej realizes the vast . differences in their lives and in- . terests. He has become a part of his adopted environment, j while she is unchanged in her conception of life. Her work is the same, day in and day out; , and the routine of her existence is limited to three channels— home, church and field.
Of simple faith and! childlike in her attitude toward her God and her fellow creatures, she made me think of a saint who had forgotten the path to heaven. To her innocent mind, her brother Jernej was the same youth who went away twenty-five years ago; and longingly,j she waits for him to return home. She is anxious to tell him everything that happened since he left. All this she has been saving and guarding for him.
“You know, honored Sir,” she* said, “everything is waiting fori him, just as it was. Jernej should come home. We would live again. What is twenty-five years ? Are not the both of us alive yet?*I only wish Jernej i would turn žbout and come home.”
She kept twisting her work-worn, deeply veined hands as if she were trying to press the last drop of blood out of her fingers in votive offering to her longing of the past years. I could not help but pity her, yet! there was little I could say toj her. For her, the day her brother - left for America, had never ended. She wanted that day to just . go on until she might again look ; into the face of her brother.
“When you get back to Amer-. ica, will you tell Jernej that 1 . send him greetings?” Katra . asked me. “Tell him that he i should write. and come home. ' You will nt)t forget? Sir, please do not forget to tell him.” She ; turned to my wife. “Please dear ; lady, remind him of it when you • get back to America. Godspeed.” i And, shaking our hands, she , j wept thanking us profusely. -; Weeping, she left us, saying,
on me, though her glance occasionally strayed to my wife.
“Mimica,” called my sister, “bring a chair for Katra, so that she may sit beside your aunt and uncle.” *
Hesitantly, almost fearfully, Katra kept coming up the steps. Apparently skeptical, fearing that her visit will be in vain. Stumbling on the top step, she crumpled up into a kneeling position and frantically swooped for my hand, and clutching it, began,showering kisses upon it. Then just as suddenly my wife received the same attention. It was all so unexpected that it caught me unawares. And though it was irksome and somewhat embarrasing to us from j democratic America, it seemed, obviously, the proper and fitting gesture to Katra.
“Dear sir, would you kindly talk with me?” she asked timid-j
ly.
“Surely. Have a chair, and icalm yourself, and let’s just talk like the common, ordinary folks
■ we are,” I replied soothingly. “You see, my wife and I are just
; ordinary folks and not the type i of ‘high society’ that you have , here. In America we do not bow
■ down to aristocracy. We are all i alike, just human beings.”
My words had the effect of
■ calming her somewhat, yet she ! continued to nervously fumble
‘ with the tied ends of her head . I kerchief with one hand, while ’ with the other she kept smooth-:! ing out the festive belt and skirt.
Then, straightening up in her 11 chair, Katra began her speech ’ — a speech she had probably I rehearsed for several days.
“You know,” she began, “my brother Jernej seldom writes to me. Sometimes he adds a few words to me, when he writes letters to his friends. So I wanted to come and ask you about Jernej. Please tell me if he is doing well. Is my brother still happy there in America? Oh, how I should love to see him again!” i
Tears swelled up in Katra’s| eyes, but she brushed them away and went on speaking.
“I fear I shall never see my, brother again,” she said. “He will never come back. Would you please tell him that I have the! money he has sent me, stored' safely in the bank ? It is all there for him. Everything awaits his return—if only he will come home again. You see, I am all alone. As brother and sister we could live and spend our old age in peace.”
As she talked, Katra’s self-confidence grew. She saw that! it was quite easy to talk to me; and as she gathered more courage, she even ventured to raise! her head and look me in the eyes.
“Did my brother send any message?” she inquired. “How is she? Is he thin since he was out of work for a time because! he was sick?”
I answered all her questions while she’listened eagerly. Then she resumed: “It is so good to talk with you. You saw how afraid I was to come to you. This morning I just could not work in the fields. I simply had to get here to your home, by the shortest route across the fields, unmindful whether the master saw me or not. Many nights I could not sleep for thinking and wondering how I could get to speak with you before you went away. And finally, today, toward eventide, I told the master that the ,cows would have to wait, be-! j cause I had to go to Primskovo ' I to see you and find out about my , brother Jernej in America.
• “Do, do tell me more about - him, and when he will come > home. Do you and he live near } each other? Oh, that Jernej! He f: tells me nothing! I have worried, 3! for he never was given to com-
(Continuation)
In a few weeks hence, all eyes will again turn to a teacher versus pupil game but this time, the pupil in the Pitt-Temple game will be the teacher. The pupil’s part will be filled by Bill Kern as Tech meets Pitt. Ever since these two city schools started their competitive series this has become one of the greatest games in the East because of their inter-city rivalry. But today, it becomes more important because both schools employ the same system and the coach of one is the former pupil of the other. As in the Pitt-Temple game, will the teacher bow to his pupil? This question has and will be of more concern during the next three or four vveelys with the solution hanging in the balance until the completion of the Pitt-Tech annual battle. In any event, the Pitt-Tech battle will, headline the Eastern battles just prior to the closing of the 1938 season. It will mark the second meeting between pupil Kern and teacher Sutherland but the first in which the pupil has a : better than half a chance to pin back his teacher’s ears.
Local Hoys
Although the Duke’s present season is hitting snags, the 1 Springdale-ites ar§ still loyal supporters and ardent followers of the Duke battles. The reason — Carl Nerry, varsity 1 tackle and the boy who played a bang-up game against Pitt and punted 90 yards in the same game is the local boy that is endeavoring to fill Brumbaugh’s shoes, insofar as implanting Springdale firmly into Duquesne’s mind as good football soil. So far he is doing swell and as a former teammate and a friend this department is wholly behind Carl and feels sure that Carl will end his career at Duquesne as one of the Duke’s all-time tackles. Nerry is a junior and is doing superb work in giving “Little Clipper” Smith a strong forward wall. Aside from Pitt, only two teams were able to score a touchdown apiece against Duke. A good defensive record for a team forced to rebuilt completely after the shattering explosion of the Graduation bomb.
As for the other local boy, famous Boyd Brumbaugh, many of his friends and followers have asked me to express along with mine, their heartfelt sorrow for his injury sustained in the Pirate-Brook-lyn game a few weeks back. “We’re all pulling for a speedy recovery “Quack” and look for-word to seeing you back on the gridiron soon.”
“Your eyes will see him again, ! but mine never will.” , . . And she disappeared around the corner of my father’s home.
Katra, Jernej’s sister, remained indelible in my'memory. For she is a symbol of our Slovene maidens, wives and mothers. The heart that was wounded by the parting with her dear one, remained lacerated through j the many years that intervened.
I His voice, his image are with her always. In her thoughts she keeps conversing with him, and her dreams are filled with his happy, friendly companion-
: ship.
-1 How many other women similar ; to this “sister of Jernej” there : are in our Slovenia at this mo-.! ment! Attentively listening, fol-s lowing the speech of the Ameri-5 can, hoping to hear a word ■ about the son or the brothei
II who, too, was caught in th< ’ hurly-burly maelstrom of oui i American life. If he dies in £ J far-away land—that is differ , j ent. One must submit to the wil
Bowling League
Cleveland, 0. — Bowling in our SSCU league this season has now reached an advance stage, with the preliminary games already in the back- , ground. Just look over the f°*" j ^ lowing scores and see for your"
me
self.
i va
Dolgan Hardware	;
Sirca.............  144	145	»	j	*
Conte ............. 145	133	8	;	e
J. Kovitch  147	157	18	j	\
Jankovitch ........ 140	247	18	j	‘
Sluga.............. 171	180	189	j	Jdl
Handicap ........... 61	39	8	I
80 8 901 858 j
Euclid Dairy	j	'
Jo Tolar .......... 145	189	204	j	z
A. Perdan ......... 177	130	1®	,'v
M. Skufca  127	123	^	j
W. Cetina  201	142	1JJ	J
A. Jelercic ....... 169	239	l9d
 I Po;
819 823 S« ^ ‘«1
ia
Ilirska Vila	.	j
Mayak ..............145	177	$	j
M. Vlyan  132	l47	>!;	i	J
Vlyan .......... 133	172	g	j	Jg
J. Hrvatin  139	117	2
Benniger ........... 85	122	1	i ^
____-	!	del
644 735 712 j U Collinwood Bakery n ; . .
J. Kuhar  143	130	1JJ	j	g*
H. Zaller  134	152	1	]
M. Perdan........... 113	114	J2	:	n
L. Pirc............ 136	111	i	Z
G. Kovitch ........ 152	167	1	;	_
Handicap ........... 37	37	;
vis	I	J*
'	’	.;	ftio
Betsy Ross	n
P. Slopko........... 106	94	18
J- Koren .......... 133	133	1
A. Žagar1  170 161	J«
T. Laurich .........122	158	1
M. Krall .......... 149	166	^
gov
680 712 *» J*
Perme Tailors	„ \ ^1
Mestek ............ 133	131	J	^	y
A. Kolman ......... 127	113	1	^	J
J. Kolman  115 166	0	'
J. Lunka .......... 150	213	|	J
C. Wohl  134 176	G
Handicap ............ 8	8	sta
 —
667 807 78 Mary Pe^S’ ^ . No. 186, SSCU' V])e
________________________ f0Vj
Lodge 185 Si*
 	Hi-
Lodge 185, SSCU of St. 1 tla t
chael, Pa. will hold a dance. 0(jo Saturday, November 5.	%i
and his Slovene Knights furnish the mysic for the e Ms; ning. One-half of the Pr°ce^e 'ar' of the dance shall go	^lj
newly organized club of St- S])lM chael.	11.
A Shot in the DM'11 je (
Boss — Rastus, I gave >oU^or	' <i]
to buy me a domestic turkey .	i j-
Christmas. The one you bro ! me has buckshot in it. y0’	1!
Rastus — I done broug	.j’g'i
a domestic turkey, boss. ^e	'‘u
Boss — Well, what about ^ shot in it?	1
Rastus (sheepishly) , ^ ’specks dey was meant °r.	J
sah.	t 1
   . 1
of God. But if this absen^ ^ lo.
still lives, and living canIVr,fi',c vfe seen . . . even for twen years . . . then the absen^^j-g, ^1 silence really gnaws, t°r j ^ pulls at the heart strings- ^	^	T
Dear Friend, perhaps	^
like Jernej, have a sister the sea; or, perhaps an	^
mother, or father wluf) 0lliy and waits for a letter, 1	^
line or two from you. ^ 3it Take a few minutes a jt ^ down and write. Remen^e 0Ve means so very much to	l)0
who waits. And be	j
that “blood is thick6	^
water.”	^
anko N. Rogelj:
Konvencija bratskega kongresa v državi Ohio
šijo po različnih mestih, ne pa v mestu Columbusu, kot se je to : dogajalo v preteklosti.
S prizadevanjem sedanjega i predsednika James G. Daly-a, : John A. Willo in E. I. Nikodym-a se je postavilo kongres v pravo ' gibanje. Vzelo se ga je iz rok ljudi, ki so takorekoč imeli več- ' jo pozornost pri skupinah, kjer' se hoče zasenčiti naše podporne L organizacije v Ameriki. Izvoljen 1 je bil tudi nov odbor, v katerem [< so zastopane različne narodno- • sti. Vidi se, da se misli resno de- ] lati v bodoče.	[i
Prvikrat sem tudi zapazil, da i so naše slovenske organizacije 1 postale svoje zastopnike ali dele- < gate. Zastopstvo je bilo sledeče: j: SNPJ dva delegata, KSKJ tri delegate, SDZ tri delegate, SSPZ ! in JSKJ po enega delegata. Vj’ glavni odbor kongresa je bil iz- : voljen Mr. John Gornik, glavni tajnik Slovenske dobrodelne zve- 1 ze v Clevelandu, Ohio. To je or- 1 ganizacija, ki posluje samo v državi Ohio. Tudi od‘drugih slovanskih organizacij so bili za- i! stopniki izvoljeni v urade kon- : gresa.	'	j
Lahko bi vam opisal še posa-'! mezne dogodke na konvenciji,j, toda niso tako živega pomena,1, da bi jih omenjal. Glavno pri vsem tem je to, da smo člani te-j' ga kongresa, da skupno z dru- | gimi bratskimi organizacijami stojimo na straži ali pa skušamo; po danih močeh vpeljati v našo ohijsko postavodajo take posta-' ve, ki bodo nam za korist in po-; vzdigo. i
Velike važnosti pa je tudi to,; da se zastopniki raznih organizacij srečajo ter izmenjajo svoje misli. Posebno naši glavni od- : borniki bi morali zahajati na seje bratskih kongresov, kjer bi dobivali pravo smisel bratskega udejstvovanja. Zame so te sejer izobraževalnega pomena, a vse kar morem tukaj pridobiti, la- ; hko enkrat rabim pri delu in udejstvovanju za našo J. S. K. Jednoto.
Moje potovanje v Minnesoto in Montano
Ko je J. S. K. Jednota letos v juliju obhajala svojo 40-letni-co v Elyu, Minnesota, so se te proslave udeležili vsi glavni odborniki in vsi porotni odborniki. Kolj glavni porotnik sem se proslave udeležil tudi jaz. Moja žena me je nagovarjala, da naj1 bi potoval tja z avtomobilom, ker bi želela iti z menoj, da obišče svojo sestro v Gilbertu, Minil. Da ji ustreženi, sem obljubil izpolniti njeno željo. Ob priliki proslave na Elyu da obiščemo ženino sestro, nato pa se podava v East Heleno, Montana, da tudi jaz obiščem mojo sestro, katere nisem videl 29 let.	,
Ker nisem vedel, koliko časa me bo vzela vožnja na Ely, kjer se je imela začeti proslava 16. julija, sem odpotoval od doma j iz Strabpne, Pa., dne 13. julija, da bi imel tri dni na razpolago. Vzelo pa me ni tako dolgo. Prvi dan sem prevozil 640 milj in sva prenočila prvi večer blizu Madi-sona, Wis. Drugo jutro sva šla naprej ob 7. uri zjutraj ih ob 7. uri zvečer sva bila že v Gilbertu pri ženini sestri Johani Meriari. Kako veselje je bilo, ko sta se po dolgih letih spet videli! Tam sva prenočila v četrtek večer in v petek zjutraj sva po okusnem zajtrku in izraženih željah, da bi se spet kmalu videli, odpotovala v Chisholm, Minn., da obiščeva Mrs. Rudolf, vdovo po ženinem že umrlem br^tu Josephu Rudolfu. Omenjeni je pred dvema letoma umrl in zapustil tri nedorasle hčerke. Ko prideva tja, naju Mrs. Rudolf ni pozna-, la. Ko smo se dogovorili, kdo da i smo, je bila zelo iznenadena in vesela. Seveda nama je takoj Iji-: tela potreči z dobrotami kuhinje i in kleti. Popoldne smo se peljali - na pokopališče, kjer je pokojni -| Joseph Rudolf pokopan.
/
Nazaj grede je prisedel k nam njen sin in odpeljali smo se na Hibbihg, kjer smo si ogledali naj večji železni rudnik v Ameriki. Zvečer smo se na domu Mrs. Rudolf razgovarjali pozno v noč, drugo jutro pa sva se zahvalila za gostoljubno postrežbo in se odpeljala proti Elyu.
Proslava jednotine 40-letnice je trajala tri dni in udeležba je bila velikanska, posebno v nedeljo na pikniku. Na programu so bili razni govorniki, ki so se pohvalno izražali o JSKJ in ji ; želeli nadaljnega napredka. V ponedeljek sta naji Mr. in Mrs. Champa odpeljala na sprehod v elyško okolico in nama pokazala krasote minnesotskih jezer. Po povratku nas je Mrs. Champa postregla z okusno večerjo in pristno slivovico. Hvala njima za vse skupaj. Kadar prideta v Pennsylvanijo jima bova pa midva razkazala pennsylvanske hribe.
V torek 19. julija zjutraj sva se po štirih dnevih bivanja v Elyu odpeljala proti Montani. Naravnih zanimivosti Montane in Wyominga ne bom opisoval, ker to je storil sobrat urednik, ki je nekako ravno isti čas potoval z vlakom iz Minnesote v .’j Washington. če bi bil to prej ve-clel, bi se bil lahko z nama vozil do Bozemana v Montani. Ko sva se v četrtek dopoldne privozila v East Heleno, sva se ustavila v nekem “Beer Gardenu,” da poizveva, kje živi moja sestra. Pri poklicanem pivu sva se z ženo slovensko razgovarjala, nakar naji je tudi natakarica nagovorila po slovensko. Bila je hčerka Slovenca Mr. Smitha, ki lastuje dotični Beer Garden. Vprašal sem, če pozna Agnes Gradišar, nakar je odgovorila, da jo dobro pozna in da ne stanuje daleč. Ko je hotela vedeti, zakaj vprašujemo po nji, sem ji povedal, da je moja sestra. Prosil sem jo, naj jo gre poklicat, pa naj ne pove, kdo da jo želi vide-j ti. V tem zaslišimo pred vhodom, obračanje avtomobila in ko jej deklica šla pogledat kdo da je, je našla tam Mrs. Gradišar in j jo je poklicala, da naj pride notri. Privede jo k najini mizi ter jo vpraša, če naji pozna. Rekla je, da ne; pa bi je tudi jaz ne bil poznal, če ne bi nama bila Miss Smith povedala.
Ko se lako nekaj časa gledamo, se jaz nasmejem in pravim, če me res več ne pozna. Takrat so se ji šele oči odprle in z negotovim glasom, kakor bi sama sebi ne verjela, jc komaj izustila da sem menda res njen brat Frank iz Pennsylvanije. Vsak si lahko predstavlja, kako se počutita brat in sestra, ki se vidita po 29 letih, oba zdrava in vesela. Pa je bila skoro malo huda, ker ji nisem nič pisal, da pridem.
Nato smo se podali na njen dom, kjer je bila njena najstarejša hčerka prav tako presenečena kot njena mati, ker je prvič v življenju videla svojega strica. Kmalu so prišle še ostale tri hčere moje sestre, ki so omo-jžene, da vidijo svojega strica. Bilo je dosti veselja in seveda polno najboljše postrežbe. Tretji dan pa naji je sestra obvestila ,da ne bomo večerjali doma,
|ampak da se odpeljemo v Butte, Mont., na “raviola” večerjo. Ko vprašam, kako daleč je do Butte, odgovori, da ni posebno daleč, samo 80 milj, in da gredo večkrat tja večerjat. Rekel nisem nič, mislil pa sem si. da mora biti pač dobra večerja, če se člo-I vek vozi 80 milj, da jo je deležen,
. in povrh še plača dolar za ose-• bo' Kesal se nisem, ker večerja
■ je bila res imenitna in zame podceni: plačala, je najstarejša ses-i trina hčerka oziroma njen zaro-
■ čenec.
i Drugi dan smo se odpeljali v i Yellowstone National Park. Iz
- East Helene snio vzeli bližnjo i; pot in smo do tam prevozili samo i 200 milj. Nazaj pa smo potovali
- po Cooke cesti, preko visoke go-3 re, kjer je š^ ležalo 4 čevlje na i debelo snega, in pot se je vlekla i 400 milj. V parku smo se mudili
:dva dni. Stvari, kijih človek tara
vidi, ni mogoče popisati. Na vr- 1 hu gore vidiš vrelce, ki mečejo i vsako uro vročo vodo po 350 čev- i ljev visoko. Vidi se tudi vsako- i vrstno zverino: medvede, volko- : ve, srne, muse, bivole itd., pa ni 1 nikjer nikake ograje, človek se I ustraši, ko pride do kabine, ki ] mu je odkazana za prenočišče, i pa najde sedeti medveda na pra- i gu. Seveda, ko prideš blizu, se ; medved počasi odstrani. Jaz bi < svetoval vsakemu, komur čas in < druge razmere dopuščajo, da si ogleda ta znameniti naravni park.
Vrnivši se domov v East Heleno, smo se dobro pokrepčali in ( odpočili, drugi dan pa sva se po- ‘ slovila od sestre, njenih hčera in 1 drugega sorodstva in se podala 1 na 1300 milj dolgo pot nazaj proti Pennsy Ivani ji. Hvala za : vso postrežbo in naklonjenost, 1 pa še mnogo let zdravja in sreče.
Na poti nazaj sva se ustavila 1 v mestu La Salle, 111., pri Johnu : Vidrihu, bratu moje prve žene; ' tam sva se zamudila dva dni. Tudi tam smo se dobro imeli in sva bila vsestransko dobro postrežena. Najlepša hvala Johnu Vidrihu in njegovi ženi. Ako kateri omenjenih kdaj pride k nam v Pennsylvanijo, bomo skušali po naših močeh povrniti.
Doma sva našla vse v naj lepšem redu. Za to sta poskrbela sin in njegova žena. In drugi dan po povratku je bilo pa spet treba vzeti “truck” v roke. Vsakih počitnic je enkrat konec. Naj še omenim, da tekom vse več tisoč milj dolge vožnje nisem imel nikakih neprilik z vozilom.
Frank in Alojzija Mikec.
DOPIŠI
/Jraddock, Pa. — Ko sem začetkom avgusta poročal, da se moram podati v bolnišnico, sta mi bili roki tako trudni in okorni, da sem komaj sklatil tistih par vrstic skupaj. Danes se čutim ozdravljenega, moji roki sta spet gibčni in spet bom pričel z delom. Kako mi bo šlo z delom in kako se bom počutil po istem, bom videPpozneje.
Za zdaj smatram za svojo prijetno dolžnost, da se zahvalim članom JSKJ in SNPJ, ki so me obiskovali tekom 13 dni mojega poležan ja v bolnišnici. V bolnišnici so ur^ nepopisno dolge, krr ve le oni, ki je poskusil. Zato, bratje in sestre, kadar imate svojce ali prijatelje v bolnišnici, obiskujte jih pogosto, Če so le obiski dovoljeni. Jaz se ne morem pritoževati, da bi bil pozabljen sli zapuščen. Vseh 13 dni, od devete ure zjutraj do devete ure zvečer, je bil vedno kdo pri meni; če ni bilo drugega, je bil pa moj sin Edvard. Tako, da mi bolničarke skoro ne bi bilo treba.
Torej najlepša hvela vsem, ki so me obiskovali, mi prinašali cigare in cigarete, vsakovrstno sadje in druge dobrote, še pred-no sem se mogel istih posliižiti. Hvala posebno obiskovalcem iz bolj oddaljenih krajev, kot iz Ruffsdala, iz Yukona, iz Cla-ridgea, iz Centra, iz Broughtona \ "Stel. Mrs. Mary Zaman je prišla celo iz Clevelanda, Ohio. Hvala tudi vnem onim, ki so mi pošiljali kartice, želeči ttii skorajšnjega okrevanja, iz Minnesote, iz Pittsburgha in od drugod.	\
Seveda se ne smem pozabiti zahvaliti sorodnicam in prijateljicam, ki so se me spomnile s cvetlicami v tako obilni meri. da je to menda zbudilo kar nekaj “fovšije”. Navihane bolničarke so torej neko jutro našutantale zdravnika,- da mfe glede tega nekoliko podraži. Ko je ob deveti uri stopil v sobo za običajni pre-; gled, me je prijazno pozdravil: i “Dobro jutro, Martin!” Nato pa i je s porednim nasmehom dodal:
; “Slišal setti, da ti tvoje zaljub-. ljenke prinašajo vsak dan lepše i šopke cvetlic; jaz bom to pove-i dal tvoji ženi.”
i Jaz mu odgovorim, da zvečer i j ob sedmih pride in da ji naj le
, Konvencija Ohio Fraternal Congress-a se je vršila letos v ftestu Clevelandu, Ohio. Zborovanje je trajalo dva dni in se je vršilo v Cleveland hotelu. Vseh delegatov in zastopnikov je bilo °koli sto.
Z ozirom na sklep glavnega °dbora JSKJ bi se moral te kondicije udeležiti sobrat glavni odbornik John Kumše, ki pa je r&di njegove zaposlenosti sporoči. da naj zastopam našo organizacijo kot njegov namestnik, 1?-voljen na isti seji glavhega odbora.
, Prva seja tega zborovanja se je pričela ob deseti uri dopoldne, dne 27. oktobra. Konvencijo je Pozdravil župan Harold H. Burton. Imenovalo se je različne Pododseke ter se jim naročilo, da naj prinesejo na konvencijo 8voja poročila.
Popoldanska seja je imela pri-*'ko videti in slišati predsednika Narodnega bratskega kongresa, ^has. L. Biggs-a, ki je pozdravil konvencijo ter obenem govoril o delovanju bratskih organizacij v Ameriki. Sledili so še drugi gorniki, ki so govorili o delu in Prizadevanju bratskega udejstvovanja med različnimi sku-wn'ami. Na sporedu tega zasedanja je bil tudi kot govornik H°dnik Frank Lausche, toda ga 111 bilo na razgled.
Zvečer je bil banket in ples. posebnost pri tem je bila, da je W banket brez govornikov. Sa-**»0 predstavilo se je bolj pro-^iiientne osebe, in to je bilo vse.
je že nekaj, kar bi se mogli Mučiti mi Slovenci, kadar pri-fej
amo dolge govore z banketom.
Drugi dan smo imeli zopet (tovornike. Odzvala sta se dva ^°dnika, Fred P. Walther in Lee Skeel. Govorila sta o potrebi Medsebojnega razumevanja in 'črnosti. Dober govor je podal Samuel Hadley. Toliko o gornikih. (
Glavni dve točki konvencije sta bili: Naroči se odseku za pojavne izpremembe v državni po-stavodaji, da naj takoj zaprične 1 delom, da se tudi v državi Ohio je nova postava glede zavajanja otrok. V tem smislu j c tudi sprejeta resolucija. 'Wovanje je to resolucijo sočasno sprejelo, kar je pričalo, a «o vse zastopane organizacije r^obravale isto. Ako država rhio sprejme tako postavo, po-bo lahko tudi naša Jednota r‘sulu že sprejete police za za-I'kovanj e otrok. To je bila naj-J°U važna predloga, .ki je bila prejeta na tem zborovanju.
I Drugi važni sklep je bil, da se razori vse vpisane organizaciji Da dejstvo, da bo najbrž tudi ||di’žavi Ohio sprejeta postava, I * bo zasegla ali vzela podpor-organizacijam (tisti denar I * Sffirtnine, katerega podporne Imunizacije niso mogle izpla-j^tiv,sedmih letih. Država Penn-‘Vania ima že tako postavo. Za-I.® je apeliral John A. Willo. r slovaške organizacije, da ji ■> organizacije spremene \ Jismislu svoja pravila, v ka-I bi izrecno povedale, da se |.° Sedmih ali šestih letih denai Ij^ese v kak drug sklad orga Ječijo, kjer bi se vporabil ko^ 1 .^oščina ali darovanje za dobre IVne.
I.^etji dober zaključek je bi J; tej konvenciji, da se je spre 1 0 ustavo in pravila za Ohi( Internal Congress, ki so ses Lojena v smislu za boljše so |.^°vanje vseh organizacij, k Jl^ujejo v državi Ohio. Na pod teh pravil se bo bratski kon L68 spravilo v tisto aktivnost ■1^ t0 delajo bratski kongres I di’ugih državah, flj Prihodnje redno zborovanj INrresa se bo vršilo v mesti Itn n> Ohio. Mnenje zboroval I V Je bilo, da se konvencije vr
kar pove, saj je kar nekako v strahu, če bo kaj z menoj ali ne. Prejšnji večer je nekje slišala, da so zdravniki na neki žrtvi izvršili slično operacijo kot on na meni in na mojem tovarišu v sobi in da je bila potem potrebna ponovna operacija, ker so bili pozabili v bolniku škarje in nekaj drugih zdravniških instrumentov. Nič se ne ve, če se tudi v mojem slučaju ni kaj takega zgodilo.
Vsi v sobi navzoči so se glasno smejali, zdravnik pa je odvrnil, da to zanj ni bila prva operacija te vrste, da še ni nikoli pogrešil nobenega komada svojega orodja in da je tudi po moji operacijo ostalo vse v redu, kar se orodja tiče. S tem je bila zadeva Škarij zadovoljivo rešena.
Zdaj pa mislim, da je čas, da končam, sicer bo sobrat urednik moral rabiti škarje ali pa koš za ta dopis, kar bi mi spet ne bilo všeč.
K sklepu se še enkrat zahvalim za vso naklonjenost, ki so mi jo izkazali moji številni prijatelji tekom moje bolezni. Upam, da nihče ne pride v tak položaj, kot je bil moj, toda če bi se zgodilo, bom skušal vrniti naklonjenost za naklonjenost. Pozdrav vsem!
Martin Hudale, tajnik društva št. 31 JSKJ.
vsi skupaj držijo kot pravi bratje, ko so vsi na eni roki.
Resnično, sedanja doba je tako izpremenjena v teh mladih ljudeh, da nimajo nikakega usmiljenja do svojega bližnjega. Vsak pravi: naprej sam za sebe, Za drugega me nič ne briga. Ravno tako so že priseljenci iz stare domovine začeli živeti. Neki rojak iz Euclida, Ohio, je nedavno imel lep dopis v nekem lokalnem listu za vernih duš dan. Zapisal je izza mladih let, kako so se spominjali na svoje bližnje in daljne sorodnike in prijatelje, ki so že leta in leta v grobu počivali, pa so jim bili še v spominu. Naši pradedi, če so bili siromašni po premoženju, so bili bogati po srcu. Sedanja generacija se tega ne drži. V mislih te ima le, dokler ne dobi dediščine izplačane, ko pa jo dobi, se enkrat pri plesu dobro in veselo zavrti, že samo misel na tebe opusti prvi dan. Ravno tako si mislim, da smo pričeli delati tudi mi. Tudi mi smo bratska srca zapustili in misel na ista. Nič nam ni za brate in sestre, ki v teh časih brezposelnosti ostareli živijo, še to plačano bratsko delo jim hočemo odvzeti, za kar so plačevali leta in leta v svojih mladih letih. Sedaj pa, če en mesec ali dva ne plača asesmenta, pa če v tem času zboli, pa ven ž njim, kar prav, da je sedaj zbolel. Na ta način bi si človek predstavil sedanja pravila. Samo, da bo za mene več ostalo, da bom jaz imel, ko bom zbolel! Ali si za te bratske organizacije pravi brat ali sestra? Nikakor ne.
Mogoče je član pozabil plača ti, mogoče je v resnici zanemaril. Toda premisli v svojih možganih, da morda v resnici ni mogel plačati ta mesec, da je imel dobro voljo in pravo srce, da bo gotovo plačal drugi mesec. Nesreča, ki nikoli ne počiva, pa ga je prehitela, da je zbolel ali se poškodoval. Ali pa ga je zadela nesreča mrtvoudno-sti, katera ga lahko drži pri življenju in v trpljenju leta fln leta in da bo za vsa ta leta bolniško podporo in odškodnino izgubil. Morda bo kdo rekel, pa naj pravočasno plača svoj asesment, saj ga tudi jaz. Vedi in pomisli, da danes si plačal, jutri pa morda ne boš mogel. Tudi tebi se lahko pripeti, da boš pozabi 1 ali da ne boš mogel plačati. Pa naj se zgodi, da takrat zboliš, kaj si boš mislil, bo boš ob odškodnino in podporo? Morda boš preklinjal, in pravila ob tla metal, če jih boš še mogel. Glavni uradniki jih bodo požirali, društveni tajnik in drugi društveni odborniki bodo reveži. Tega paMie boš pomislil, da si sam kriv. Ce konvencija tako sklene, je kriv tvojega društva delegat, ko tako glasuje. Sedaj ste krivi pa vsi člani, ko vam .je dana lepa prilika, da bi pr išlo na splošno glasovanje. Glasovali bi vi sami, mogoče samim sebi najprej v korist. Dopisi in razprave so v našem glasilu vseh vrst;. Vsaki pO svoje razume, si predstavlja in si tolmači. Tako si tudi jaz po svoje tolmačim in napišem po svoje. Kakor niso vši prsti na roki enaki, tako tudi niso vsi dopisi. Nekatera društva, ki so proti iniciativi, pišejo o zavarovalnih družbah, da se mora tam v naprej plačevati. Drugi dopisniki menijo, da je tako kot je seda^, boljše za društvene tajnike, da imajo manj dela. Kar se tiče zavarovalnih družb, je res, da se s plačilom lahko zaostane 30 dni, več pa ne. Kaj ni tako, da če plača vsak teden, več plačuje, če plača na leto, dobi* procente ali dividende; na šest mesecev ali na tri mesečo pa dobi toliko nižje procente!
Ampak te organizacije so zavarovalne družbe, ne bratske organizacije. Kar se pa tiče trditve, da imajo društveni tajniki na sedanji način manj dela, je jaz ne pripoznam. Ce član ne plača, ga tajnik zapiše v poročilo, kadar pa spet plača, ga pa snet nazaj zapiše v poročilo.
$5
[o*
rfct
f
rlie
tie.
W-
jffi
De
fiVC
tl»e
nts-
Milivaukee, H ts. — člane in članice društva Združeni Slovani, št. 225 JSKJ, ki so vzeli v razprodajo vstopnice in druge tiskovine v zvezi z našo veselico 5. novembra, so prošeni, da mi izročijo vsaj do 4. novembra vse neprodane tiskovine oziroma izkupiček za iste, da bom vso zadevo lahko vknjižila.
Vse člane in članice ponovno pozivam, da se gotovo udeležijo naše velike prireditve v proslavo jednotine 40-letnice in društvene petletnice, ki se bo vršila v soboto 5. novembra. Tudi starši članov mladinskega oddelka našega društva so prijazno vabljeni, da se te proslave udeležijo. Sploh bodo dobrodošli na naši prireditvi vsi rojaki in rojakinje in vsi prijatelji društva. Na svidenje! — Za društvo Združeni Slovani, št. 225 JSKJ:
Pauline Vogrich, tajnica.
Cleveland, O. — Redna mesečna seja našega društva Jutranja zvezda, št. 137 JSKJ, se je vršila 20. oktobra. Na dnevnem redu jq bil tudi iniciativni predlog društva št. 37 JSKJ v Clevelandu, in naše društvo je iniciativni predlog s o g la sno sprejelo. Iniciativni predlog je na pravem mestu. Zelo se mi čudno vidi, da katero društvo te iniciative ne podpira, ker si članstvo s tem samo sebi škoduje. Nam se ne vidi, da je društvo toliko v zmoti, da zakaj imenu jemo našo organizacijo bratsko. Naša sedanja pravila so za nas malo prestroga. Ako jih natančno prečitamo in malo naše možgane v glavi imenujemo, pa da te iniciative ne odobravamo, ne vem, ali imamo možgane sumi za sebe v redu ali ne za svoje dobro .Moje misli so, da kateri član ali članica glasuje proti tej iniciativi. da ljubi samo samega sebe za danes. Za jutri pa samega sebe sovraži, ravno tako kakor sovraži svojega sobrata in so-sestro, Kdor glasuje proti nji, si predstavlja in razume samega sebe, češ, jaz plačam vsaki mesec in bom še, pa naj še oni drugi. Vse to je dobro in resnično, toda je vprašanje, če imamo vse prste enake na rokah. Eden je manjši, drugi je večji, tako da dva nista enaka, vseeno pa se vseh pet drži na eni roki.-.Tako smo tudi mi, člani in članice JSKJ in drugih bratskih organizacij. Akoravno niso vsi peteri prsti na roki enaki, pa če boš j samo z enim prijel, boš težko ka j j naredil. Morajo še drugi poma-|ati, da boš dosegel in izgotovil ,kar si želel. Eden drugemu pomaga. Akoravno nisb vsi enaki
Tisto se že stori. Toda, vprašam vas tajniki in tajnice, kateri se spoznate kot pravi bratje in sestre in imate čuteča srca za svoje brate in sestre, kako se počutite, ko morate po sedanjih pravilih suspendirati člana ali članico? Prvič vam društvo ne dovoli; drugič nimate toliko v blagajni, da bi založili; tretjič v vašem žepu je luknja in niti centa v njem; kaj se more storiti drugega kot suspendirati! Pa naj se zgodi, da suspendirani član takrat zboli za dolgotrajno bolezen ali se poškoduje. Kake ubogi tajhik ali tajnica trpi in premišljuje, ko je naredil ali naredila sebi žalost in bolest in hudo svojemu sobratu ali so-sestri. To posebno, če pride poškodba ali neozdravljiva bolezen. V preteklosti so bila v veljavi pravila, da se je zaradi suspendacije izgubila bolniška podpora od 25. do 25. v mesecu. Tisto je bilo na mestu, namreč, da je bila ena kazen za neredno plačevanje, če se je za en mesec izgubila bolniška podpora, se je že potrpelo, in tajnik je spet lahko vzel asesment. Po sedanjih pravilih pa mu ni dovoljeno. Ali ni to preveč hud udarec za tajnika, še hujši pa za člana, ki je morda plačeval leta in leta, danes pa ni niti član in sam ne ve, kaj je in kaj je bil!
Ne smemo se pri naših pravilih hudovati nad naše mladino, če neče vstopati v naše bratske organizacije in gredo rajši v zavarovalne družbe. Misli najprej sama zase, safety first, drugi naj pa za sebe. Nima bogastva v svojih srcih in ne usmiljenja za svojega bližnjega, kar smo imeli mi v preteklosti. Prosim vas, ljubi bratje in sestre, če imamo še bogastvo v naših srcih do naših bratov in sester in do samih sebe, pbdpirajmo iniciativo. Mogoče bo v najkraj-# šem času to za nas same dobro. Človek ni nikoli sam svoje sreče kovač. Vsi stojimo z eno nogo v grobu in je ravno tako težko za tistega, ki stoji z eno nogo, kot za onega, ki stoji z obema.
To točko, katera je sedaj potom iniciative predložena za iz-
premembo, sem zagovarjala na zadnjih dveh konvencijah, in me ni nič sram ^ato. Točka ni bila sprejeta kot sem jo jaz zagovarjala. Sram bi me bilo, če bi je ne bila zagovarjala, kot sem jo. Ves čas mojega življenja sem sledila poduku moje matere, ki že 28 let v grobu počiva, ki je poudarjala: samo pošteno živite, otroci, in čeravno boste vedno revni kot sem jaz, boste vseeno lahko živeli, z mirnim srcem boste uživali tisto, kar si boste s poštenimi rokami sami zaslužili, in končno boste mirno počivali v grobu. Dostavila je še, da če si ne bomo mogli prislužiti kruha in obleke, smemo prositi, kajti, kar se priprosi, se brez skrbi nosi.
Nisem izkoriščevalka naših bratskih organizacij, da bi brez potrebe bolniško podporo priporočala; že nekaterikrat sem članicam rekla resno besedo in jih posvarila. Da bi pa član ali Članica vse svoje življenje, kar časa more delati, plačeval ali plačevala za bodoča leta, končno pa bi ne dobil ali dobila več bolniške podpore, če en mesec ali dva ne plača asesmenta, to se meni ne zdi pravično in bratsko. Mogoče se bo meni ‘sami kaj takega pripetilo. Upam, da pravila tom upoštevala, pa naj bodo taka ali taka, dokler bom mogla, bom plačevala, kadar bo pa prišlo, da ne bom mogla, bom pa prosila. Vprašanje je, kdo mi bo dal, če mi ne bodo dale bratske organizacije, v katere imam zaupanje z dušo in srcem, kakor ga ima marsikateri drugi med nami. Torej bodimo bratski.
Upam, da se sobrat urednik ne bo preveč jezil, ko bo moral moj dolgi dopis slovnično v red spraviti in prepisati, in da ne bo preveč škarje rabil. (Nič nisem Škarij rabil in nobene jeze Dalje na 6. str.
to0,
g-ed
'■it*
iy * n
NOVA DOBA, 2. NOVEMBRA, 1938
Janko N. Rogelj:
tMlimo vinogradov in gradov
Kdor hoče videti vinograde in gradove, poda naj se na dolenjsko stran naše Slovenije. V novomeški okolici je toliko gradov, da bi imel dober kupec precejšno izbiro. če bi mu ne
J. N. Rogelj u g a j a 1 gr a d i Hmeljnik, ki je bil postavljen še v rimskih časih, potem grad j Grm, kjer je danes kmetijska šola; nato bi si lahko ogledal še sledeče gradove: Mehovski grad, Rupreč vrh, grad Graben, Kamen, Otočec, Zalog, Klevevž ali Lukenjski grad. Poceni bi se dobil danes grad v Žužemberku. Naša Dolenjska ima res dolino gradov, a vsaki izmed njih bi moral imeti svoj opis, da bi razumeli, zakaj stojijo tam gradovi in pričajo, kje so stali in; stojijo mejniki pretekle zgodovine naše vinorodne Dolenjske. En hribček bom kupil, bom trte sadil . . .
Tako smo prepevali na Go-j renjskem, pojemo v Ameriki, in pojejo naši Slovenci po vsem svetu. Da pa more človek v resnici razumevati to pesem, potem mora stopiti v vinske gorice naše Dolenjske. Moja žena Rose in jaz sva pričela misliti o tej popevčici, ko smo ustavili izven Valte vasi. Iskali smo teto njene matere, ki je odšla od doma vi vinograd, da privezuje trto. Treba je bilo stopiti v breg, na hribček, rekel bi v goro, kakor pra-! vi jo tam na Dolenjskem. Malo; težko je to za razvajenega Ame-rikanca, kateremu se takoj pri-' druži težka sapa 'po klancu navzgor. Toda zavest, da bom prvi-! krat videl pristno ali originalno j vinsko gorico, me je podvizala, i da sem držal umerjen korak. S seboj sem imel mali zavitek, pa sem ga kar radevolje oddal pri-j j a tel ju Jakcu, da naj ga on Jie-se. Fantič, ki nam je kazal pot, je moral imeti o nas čudne pojme. Njegove noge so brzele, naše so bile polne—svinca. Vem, kaj je mislil, žlahtna in presita gospoda, ki se boji za svoje trebuhe.
Prišli smo pa vseeno v vinograd, kjer je stara teta Boštjan-ka privezovala vinsko trto. Kako nas je pogledala začudeno. Radoveden sem, kako sem takrat prav za prav izgledal. Menda star kot Metuzalem. Morebiti so bile njene oči tako opešale v 93-setem letu njene starosti, da je vprašala mojo ženo, če sem njen—oče. To je bilo prvikrat v mojem življenju, da mi je oseba rekla, da izgledam star. Hvala lepa za tak poklon, teta Boštjan-ka ,ti si 50 let starejša od mene.
Slikar Jakac slika to karakteristično starko s tako vnemo, da sem bil gotov, da mu poteče ves film. Ona pa takrat pripoveduje, da je stara 93 let, da je njena hčer,že GO let, da si ji duša prisušila v grlu, in da živi že toliko časa, da je izgubila izgovorjeni kot v hiši, kajti odstopiti ga je morala njeni hčeri, katera je oddala posestvo že svojim otrokom.
“Joj, iz Amerike ste prišli. Lej, ti si hčer od Karoline, čakaj no, če se prav spominjam, 50 let je že, Karolina je bila majhno dekle, ko je šla v Ameriko, ti si pa tako velika. Dosti jedi morate Imeti v Ameriki,” govori stara teta in stopa v zidanico k sodu vina.
Pa čepek, ha, ha, odbiti se da, in vince v majolko veselo curja . . .
Iz zidanice stopi s polno majolko dolenjskega čvička. Ne pijem rad vina že nekaj let, toda niti mislil nisem na to, da bi tukaj odrekal čašo čvička. Spil sem ga, tako da vem, kakšen okus ima. Ga ne bom hvalil in ne grajal, mislim pa si to, da mora biti
človek rojen Dolenje, da se ga s korajžo privadi.
Starka nas je bila zelo vesela. Povpraševala je po sorodnikih v Ameriki. Obujala je spomin dolgih in minulih let, toda vse ji je bilo v meglo zavito, vse tako pozabljene sanje, da si ni mogla ustvarjati prave in čiste slike. Pa je to premišljevanje kar nadležno za njo ob naši navzočnosti. Sama zaobrne pogovor na sončno stran. Prva je med vsemi ljudmi v Sloveniji, kateri še ni umrl smeh, katera jemlje življenje s humorističnim naglasom, prav tako se smeji in veseli kot njena sestra v Eucliu, Ohio, po domače Korenova mati.
Fantič pripelje njeno hčer, ki je tudi že starka v naših očeh. Pozdravimo tudi njo, ki takoj razumeva, v kakšno razpoloženje nas je spravila njena mati. Hčerin smeh ni tako pristen in zdrav. Spomina vredne so njene besede o svoji materi:
“Mati so vedno veseli, pa Čeprav so kisle repe lačni.”
Posloviti se moramo. Pogled na vinske gorice je krasan. Bele zidanice čepijo kot golobice med zelenimi trtami ter gledajo doli na mirno in temozeleno Krko. Kako lep je razgled na te kraje. Človeku se vtisne v spomin tako živo, da ga ne more pozabljati vse življenje. Kako tam v dolini čuvajo vodo Krko vasi: Valta vas ,Straža in Gornje polje. Bela cesta ob Krki pa hiti na dve strani.
V	Gornjem polju se ustavimo pred gostilno poznanega Ameri-kanca, g. Klinca, ki je ustanov-nik Slovenskega Sokola v Clevelandu. Njega ni doma, toda njegov sin nas povabi na kozarec vina. Zelo prijazen je bil z nami. Obžaloval je, da očeta ni doma, ko tako rad pokramlja z Ameri-kanci iz Clevelanda, kjer je on bival pred štiridesetimi leti.
Naš cilj je Ajdovec. Lepa pot pripelje v to vas. Ljudi ni doma, večinoma so na polju. Tujci smo tukaj. Pomaga nam Jakac. V župnišče gremo. Mladi župnik nam tako rade volje pokaže hiše, kjer stanujejo ljudje, katere iščemo. Tu srečamo teto moje žene. To je tudi rojstna vas očeta moje žene. Očetova rojstna hiša je pred leti pogorela, osta-
lo	je le še zidovje. Slikamo sorodnike in vas.
Z ženo naročiva voz, da se odpeljeva v Veliki Lipovec, kjer je ,rojstna vas njene katere, ker z avtomobilom se ne more priti v to vas. Dva konja vlečeta voz po poti, kjer bi se ubila tudi nepre-j vidna koza. Voznik požene konje. Joj, kako trese ta voz, ki vozi po kamenju in koreninah. Junaško in z močjo se je potreba držati, da ne padeva raz voza. Zadnja žilica v meni se trese,! noge so otrpnile, ne čutim jih več. Pot pa se vleče in vleče, šolarji, ki brzijo za vozom, pa gotovo mislijo, kako gosposko se midva voziva. Peljemo se menda v vas, na katero je pozabil P>og v nebesih. To je vas, ki je odtrgana od ostalega sveta, kjer nimajo tekoče vode, ampak samo vodnjake. Kadar zmanjka vode v vodnjakih, vzame jih dve uri do Krke.
Za vozom teče šolarček, kate-j remu krvavi palec na nogi. Slabo | je opravljen. Malo boljši je od I onega cigana v Novem mestu.
| Namignem mu, naj se obesi na voz. Takoj je bil na vozu. Revež sedaj ogleduje krvaveči palec na nogi. Ustavlja kri s slino, katero nosi iz ust. In kako srečen se počuti, ko se vozi domov iz šole.
Privozili smo na višino, od koder se vidi Veliki Lipovec. Pogled je čudovit. Nizke, večinoma lesene hiše, krite s slamo, tako tudi skednji in di-uga gospodarska poslopja, mi ustvarjajo sliko nekake vasi nekje na havajskih otokih, kakršne vidimo v ameriških revijah. Ko se pripeljemo v vas, vidim in gledam to žalostno vas, kjer živijo tudi ljudje. Ubožni 90 ti ljudje, rekel bi: usmiljenja vredni. Tu sva izročila pisma ter stopila v rojstno hišo moje tašče. Hiša je bila postavljena 1847, toda do
sedaj še ni bilo nobene izboljšave na tej hiši. Menda jo tudi ne bo v bližnji bodočnosti. Bratranec moje žene nama pravi za slovo: “Saj bi vama postregli, pa vam nimamo s čim.”
Koliko resnice je bilo v teh besedah.
Vožnja nazaj je bila nekoliko boljša, ker tresenja nisem več čutil. Vesela sva, da sva zopet v Ajdovcu, ženi pomagam, da stopi z voza. Takrat ima priliko, da pogleda na roko, s katero se je držala za železni ročaj. In glej: Tako močno se je držala vso pot, da je dobila dva—krvava žulja.
Zamudila sva se okoli dve uri. Vprašam voznika za račun. Premišljuje. Dva konja, voznik, voz in zamuda časa. S strahom mi pravi: “Gospod, mislim, da ne bo preveč dvajset dinarjev, (štirideset centov). Dam mu petdeset dinarjev, a zaslužil je gotovo več.
V	Ajdovcu sedijo v gostilni g. Jakac, šofer BirtiČ in vaški župnik. Vesel pogovor imajo. Slikar Jakac se huduje nad premočno kislimo dolenjskega čvička, toda župnik ga tolaži, da imajo v sosedni fari še bolj kislo vino. Kmetji, ki so ga pili, so oboleli na želodcu. Enega so mora-
li	celo odpeljati v bolnico v Kan-dijo, kjer so pronašli, da mu je kislo vino prejedlo želodec; prav veliko luknjo je imel v želodcu. Ko je sosednji župnik zvedel o tem dogodku, je naročil mežnar-ju, da naj vsaki večer ob enajsti uri zvoni, da se bodo speči kmetje na posteljah zaobrnili ter preprečili luknje v želodcu, katere jim je “vrtalo” kislo vino. Dosti smeha je bilo na račun te pripovedke. Bil je pravi ameriški smeh. Krčmar pa se je čudil, kako da se moremo smejati tako, od srca. Sicer pa vam o smehu' v Sloveniji napišem posebno po-’ glav j e, kajti pravi smeh je tam umrl še pred leti, in to je konšta-i tiral sam Oton Župančič, slovenski pesnik.
Poslovili smo se. Z nami je šel tudi smeh iz Ajdovca. Ustavimo se še v Srednjem Lipovcu, d* oddamo pismo. Avtomobil vozi po lepi cesti v dolino pozdravljajoče Krke. Odpira se lep pogled na žužemberk. Jakac pripoveduje in opisuje žužemberški grad. Tu se ustavimo, da naš oficijelni slikar posname motive iz Žužemberka. Nato nadaljujemo skozi mesto, toda moramo zopet ustaviti. Sredi ceste leži velik kamen, katerega moramo odstraniti, ker avtomobil ne bi srečno skočil preko debelega kamna. Nato nas je vzelo dobro uro, pa smo bili v Ljubljani.
Ko sem obiskaval vasi in ljudi po dolenjskih vaseh, kakor tudi drugod po Sloveniji, se mi je mnogokrat pripovedovalo, da naj naši Amerikanci ne pošiljajo denarja v pismih. Kar ni ga v pismih, ko dospejo v domovino. To mi je bilo že večkrat v mislih, da bi to zapisal v mojih pripovedovanjih. Svetoval bi vsem našim ljudem, da naj se poslužijo rajši pošiljanja potom pošte ali na kak drug način, samo v pismih ne. V “Novi Dobi” imate oglase zastopnikov, ki vam točno in vestno poskrbijo enake pošiljatve. Slovenci v Clevelandu in okolici se lahko poslužijo domačega podjetja, katerega vodi August Kollander.
če že namenite svojini ljudem v domovini dolarček, katerega so tako potrebni, pošljite ga tako, da ga bodo gotovo dobili. Drugače je tam še večja žalost in razočaranje; ameriški dolar spravi nasmeh na še tako hladen, mrzel in žalosten obraz v domovini.
pisi. Saj sobrat urednik me pozna, da sem zgovorna in nadležna drugod, in ne morem pomagati, če sem tudi pri tem dopisu taka.
Sedaj pa hvala vsem društvom, ki so se zanimala ali se zanimajo za iniciativo in razpravljajo o njej, brez ozira na to, če so zanjo ali proti njej. Vsak sodi po svoje in večina zmaga. Večini se mora pa vsak podati, pa naj mu bo prav ali ne. Hvala dalje društvu Sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ, ki se je toliko potrudilo, da je to iniciativo sprejelo in jo dalo na razpravo. Tako se vsaj pozneje članstvo ne bo hudovalo na delegate, če bo kateri prizadet zaradi te točke pravil. Tako bo članstvo samo sebe obsojalo, če kateremu ne bo prav. Za vse prav še nikoli ni bilo, pa naj bodo pravila taka ali taka. Hvala tudi sobratu predlagatelju za iniciativo. Res smo si bili že katerikrat nasprotni v glasovanju, za iniciativo, za katero se je zavzel, mu pa čestitam. Upam, da se ne zgodi niti njemu niti komu drugemu, da bi bil suspendiran in da bi v istem času zbolel ali bil poškodovan. Upam tudi, da bo društvo št. 37 tudi toliko dobro, da mu bo dalo priznanje in da bi v slučaju potrebe tudi založilo asesment zanj, če bo iniciativa podpirana od zadostnega števila društev, da pojde na splošno glasovanje.
— Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote!
Mary Bradač,
tajnica društva št. 137 JSKJ.
Tacoma, Wash. — Naše društvo Slovan, št. 176, je na svoji seji 13. oktobra soglasno odklonilo iniciativni predlog društva št. 37 v Clevelandu, članstvo namreč ne vidi nobene potrebe za spremembo pravil, kakor jih predvideva omenjeni iniciativni, predlog. — Za društvo št. 176 JSKJ:
Frank Udovich, tajnik.
Triniclad, Colo. — Naše društvo Sv. Andreja, št. 84,JSKJ, je bilo ustanovljeno 8. oktobra 1908, kar pomeni, da je bilo letos 8. oktobra 30 let staro. Na seip-temberski seji smo o tem razpravljali in smo sklenili, da v proslavo te 30-letnice priredimo plesno veselico v soboto 5. novembra. Veselica se bo vršila v dvorani sobrata Charlesa Defili-pi v Starkvillu.
Priporočljivo je, da se te veselice v proslavo društvene 30-letnice udeležijo vsi člani in članice našega društva in da prive- j dejo tudi vse svoje prijatelje s seboj, še posebej pričakujemo na prireditev društvene usta-novnike in najstarejše člane društva št. 84, kot so: Frank Tomazin, Geo. Preskar in Joseph Shain. Na veselo svidenje torej v soboto 5. novembra!
Iniciativni predlog društva št. 37 JSKJ je naše društvo soglas-i no odklonilo. Bratski pozdrav!
— Za društvo št. 84 JSKJ :
Jacob Prunk, tajnik, j
Rockingham, Pa.—članom in članicam društva Ilirija, št. 145 JSKJ, naznanjem, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da priredimo veselico v korist društveni blagajni v soboto 5. novembra. Veselica se bo vršila v Poljski dvorani v Central City, Pa. Martin Sero in njegov trio iz Greensburga bo skrbel za dobro godbo. Vsi člani in članice JSKJ in vsi drugi rojaki in rojakinje v tem okrožju so prijazno vabljeni na poset te veselice. Na svidenje 5.‘ novembra! — Za društvo Ilirija, št. 145 JSKJ: Vincent Rustja, predsednik.
Chicago, lil. — članstvo JSKJ v Chicagu se vljudno opozarja na koncert pevskega zbora “France Prešeren”, ki se bo vršil to nedeljo, 6. novembra, v SNPJ dvorani na 2657 So. Lawndale Avenue. Začetek ob 2:30 popoldne. Kdor se je kdaj poprej udeležil koncerta tega
veje živine, do kokoši, puranov in kuncev. To delo, o katerem povprečni državljan le malo ve,
je ogromnega pomena ne samo za farmerje, katerim ohranja domače živali zdrave, ampak tudi za splošno zdravstveno stanje prebivalstva.
ZNOREL PRED KAZNIJO
Izpraznil je blagajno in znorel v strahu pred kaznijo 28-let-ni delavec Vojislav Litričin, ki ,ie letos v noči pred 1. aprilom vlomil v blagajno Okrožnega m‘a' da za zavarovanje delavcev ' Beogradu ter odnesel 27,000 din v gotovini in 6 delnic Vojne škode v nominalnem znesku 14,00 din. Kmalu so ga prijeli in -le bila picti njemu uvedena sodna preiskava. Vojislav Litričin P® sc je tako bal kazni, da je Pre dnevi sačel pri vhodu v sodno dvorano besneti in so ga moia 1 oddati v umobolnico.
Za božične praznike
... % .........................
BOŽIČNI DAROVI V STARI HRV
Spomnite se svojih staršev in oruii % v starem kraju, ki so Vam drag > v	Vg
malim darom za božične Prazn no	h,
obliki denarne pošiljke; seveda,
Vam razmere dopuščajo. To zadevo v bodete najbolje opravili, ako se P -žite naše tvrdke, ki že 19 let nepre* no pošilja denar v stari kraj zane-	j jjg
vo in točno. Mi pošljemo:	c	,25	v.
Din. 100 za S 2.55 I.ir 50 za »	5
200 za	5.—	100	z»	• j	^
300 za	7.25	200	za	U*
500 za	11.GO	::00	za	!»■ #
1000 za	Ž3—	500	za	»•	^
2000 za	45.—	1001)	za	S'-
Pri večjih zneskih dajemo soraz	[>t
ren popust.
Pošiljamo tudi v amer. dolarjilj;
V slučajih nujnosti pošiljamo a brzojavnem pismu, ali po direk brzojavu.	,	,
POTOVANJE	V STARI KKA.T	‘‘	(J;
BOŽIC'	.	■ u,
Ako ste namenjeni v stari kraj „ božič, je sedaj čas, da takoj pišete ^	V(
Vozni red parnikov in cene ka (leni	L
druga pojasnila na spodaj nave naslov. Poroča	se nam, da sedaj	^
potovanju v Jugoslavijo ni nil“	■
DRUGI POSLI S STARIM KRA^.^o	>U
Kadar rabite pooblastilo, ali . <e	h
drugo listino za stari kraj, če >' 1 tam posestvo na prodaj, ako in1 . natc : » biti dedščino od tam, ali kadar Itak drug važen posel s starim kr na; je v Vašem interesu, da se obrnete ■	^
LEO ZAKRAJŠEK	,,
General Travel Service, I|lC-
302 E. 72nd Str.,
New	York, N. Y.  	^
; H VLOGE	i
v tej posojilni^	^
zavarovane do $5,000.00 po Fel*®f0.
Savings & Loan Insnranee Corp ration, Washington, D. O.
Sprejemamo osebne In društvene vloge.
Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan C>
^23^5t^31aii^^%enu^^IIEn<j^^^
Važno za vsakoga
KAPAR pošiljate denar v stari kraj J KADAR ste namenjeni v stari kraj;
KADAR želite koga lz sta repa kraja ;	po
KARTE prodajamo za vse boljše P*fD f*« najnižji ceni in seveda tudi Izlete.
Potniki so 2 naiim posredovanjem
zadovoljni.	ju	^
Denarne pošiljke izvršujemo
zanesljivo po dnevnem kur*®*
V JUGOSLAVIJO	v	ITALIJO	Tjr
Za	$ 2.55	100	Din	Za	$	«•■*»	oaA	V*
Za	5.00	200	Din	Za	12.25	jjr
Za 7.20	300	Din	Za	.	n0o	W
Za	11.05	500	Din	Za	5I-9?	o o<'<>	M!
Za	23.00	1,000	Din	Za	5’o00	Jjlt
Za	45.00	2,000	Din	Za	167.50	^e-
Ker se ceno sedaj hitro menjajo so ^0|i. ne cene podvržene spremembi Korl1 ‘„rauJeI^
' Pofiiljamo tudi denar brzojavno ln
Izplačila/v dolarjih. ,«.te n*11*’
V Vašem lastnem Interesu Je, da P>“ predno se drugje poslužlte, za ce pojasnila.
Slovenic Publishing
(Glas Naroda—Travel Bureau) f 216 West 18 St. New
jvilno udeležuje društvenih sej, da potem ne bo kritiziralo kaj se je in kaj bi se moralo ukreniti na sejah. Na zadnji redni sej i smo tudi razmotrivali kaj bi> i napravili za člane mladinskega oddelka za božič, že nekaj let kolektamo na decemberskih se-jjah prostovoljne prispevke, za kar kupimo sladkarij in jih raz-; delimo med člane mladinskega oddelka. Na zadnji seji so neka-i jteri člani menili, da ta kolektai moi'da odvrača gotove člane, da se ne udeležijo letne seje in da j bi bilo treba najti kak drugi na-!čin za razveselitev mladine. Za! enkrat je bil na^o sprejet sklep, da naj člani do prihodnje seje! preštudirajo, kaj in kako bi bilo v to svrho najbolje, in naj na omenjeni seji predložijo svoje; nasvete.
Nadalje je bila za zadnji seji sprožena dobra ideja, da naj bi si mladi člani odraslega oddelka ustanovili športni klub, ker to j bi bilo privlačno za mladino in1 bi pospešilo pridobivanje mladih | članov. Na seji sta bila navzoča John Tercel, Jr., in Henry Mi-. Jkec, ki sta obljubila izvesti to j idejo. Težava je, ker je večina teh mladih članov nezaposlenih,; in kjer ni denarja, se tudi športa ne more gojiti. Obljubil pa sem prej omenjenima, da če dobita, dovolj članov za kegljaški klub, bom jaz plačal za tri igre. Dobila sta za ta klub 7 članov in dva nova člana, nakar sem še jaz pristopil, da nas je deset. Pa smo začeli metati krogle 25. oktobra. Torej "isačetek je že storjen. Po prihodnji društveni seji, bodo člani tega kegljaškega kluba imeli svojo prvo sejo. Obljubili so, da bodo takrat izvolili odbornike in izbrali ime za klub. Mi jim pa skušajmo v vseh ozirih iti na roke. Vsi člani so torej prošeni, da se gotovo udeležijo prihodnje redne seje našega društva, ki se bo vršila drugo nedeljo v novembru. — Za društvo Bratska sloga, št. 149 JSKJ:
Frank Mikec, predsednik.
PROBLEMI PRISELJENCA
i	-
(Nadaljevanje s 1. strani)
partment of Labor and Industry, ki ima svoj sedež v Harris-burgu.
Vprašanje: Kje se nahaja v New Yorku državna poljedelska šola (New York State Agricultural College)? Ali daje ta šola i kratke šolske tečaje za ljudi, ki ' sc- zanimajo za poljedelstvo?
Odgovor: New York State i College of Agriculture v Ithaca, IN. Y., nudi mnogo krajših tečajev, kot za upravljanje farme, mehaniko, mlekarstvo, vrtnarstvo, kokošjerejo itd. Tečaji začenjajo 2. novembra in končajo 10. februarja. Pišite tej šoli za knjižico, ki vsebuje potrebne informacije. Enake tečaje nudijo tudi državne poljedelske šole v drugih državah. — FLIS.
ZA LJUDSKO ZDRAVJE
i
(Nadaljevanje s 1. strani)
'
! ena najboljših na svetu. Živi-nozdravniki starih privatnih šol so večinoma izginili iz javnosti in vse delo vodijo živinozdrav-niki iz federalnih institucij, od katerih se zahteva skoro prav toliko splošne in specialne izobrazbe kot od zdravnikov za ljudi. Delo živinozdravnikov ni o-mejeno samo na praktično u-dejstvovr.nje, ampak tudi na teoretični pouk farmskega prebivalstva. Biro za živalsko industrijo v poljedelskem depart-mentu izdaja 67 publikacij, ki se bavijo z boleznijo raznih domačih živali, vse od konj in go-
pevskega zbora, temu je znano, j da je vedno program prvovrsten in vreden ne samo dvojne, ampak večkratne vstopnine. Ta zbor se je tudi odzval povabilu federacije JSKJ in sodeloval pri programu dne 2. oktobra in tudi ostal v dvorani do pozne ure, vsled tega je naša dolžnost, da; se sedaj mi udeležimo njihove prireditve v kolikor mogoče velikem številu. Takoj po programu se zberemo v spodnji dvo-l rani, da se vsedemo k skupni' mizi. Torej prijatelji lepega1 petja, prihodnjo nedeljo vsi na koncert pevskega zbora “France | Prešeren”!
Bratski pozdrav;
John Gottlieb, podpredesednik Federacije. -------------
Gilbert, Minn. — Na seji društva Sv. Jožefa, št. 20 JSKJ, ki se je vršila 16. oktobra, smo | vzeli v pretres tudi iniciativni; predlog društva št. 37. Po debati j je bilo sklenjeno, da se naše j društvo ne strinja s predlogom I in da istega ne podpira. Po j mnenju našega društva bi spre-i menitev točk, kakor jih priporo-! ča društvo št. 37, članstvu vi splošnem več škodovala kot ko-J ristila.
Ako bi se točke spremenile, j j kakor priporoča predlog društva | št. 37, bi imeli društveni tajniki j ! še dosti več posla in neprilik ! kot sedaj. Suspendiranih članov j j in spet nazaj sprejetih članov bi j bilo vsak mesec mnogo več kot zdaj, morda četrtina vseh. To bi 1 se poznalo tudi v glavnem uradu, namreč, da bi se delo zvi-| šalo in bi bilo najbrž treba najeti še eno nadaljno pomoč. Razume se, da bi bilo treba tako pomoč tudi plačati. Če bi se delo nagrmadilo pri krajevnih društvih, bi se seveda toliko bolj v glavnem uradu, kamor pride od vseh strani skupaj.
Tudi se nam ne zdi, da bi sprememba točk, kakor jih priporoča društvo št. 37, pripomogla k napredku Jednote; bolj gotovo bi pomagala k nazadova-| nju. Nekateri člani bi se še ne i zmenili ne, da bi plačali ases-,! ment prvi mesec; drugi mesec bi si ta ali oni mislil, da ima itak še dosti časa, tretji mesec pa . bi morda res pozabil, ali pa bi , se mu zdelo preveliko za plačati . za tri mesece skupaj, pa bi dru-r štvo pustil. Zaslužki v današnjih . časih niso veliki in iz tega sledi, da je za vsakega težje plačati asesment za dva ali tri mesece ' skupaj, kot za enega. Kdo more ' garantirati jčlanu, ki iz enega ali drugega vzroka ne more plačati "I asesmenta za en mesec, da ga ! bo mogel drugi mesec za dva ali ’ tretji mesec za tri! Cim dalje se kakšno plačilo odlaga, tem težje ! je.
Kdor pride v tak položaj, da . nima drugih sredstev za plača-1 nje asesmentov, si lahko za pla-čanje istih izposodi iz svoje rezerve, če si je že izpremenil svoj j' certifikat v načrt “AA”. Kdor ' pa še tega ni storil, lahko vsak ; čas stori. Član, ki je pri organi-‘1 zaciji 20 ali 30 let, ima že veliko rezervo, ki lahko za vrsto let
i	’
j pokriva njegove asesmente.
l j Bogati tudi v naši naselbini
- nismo in z delom nas tudi ne i ponujajo preveč. Tovarne nima-. mo nobene, rudniki so pa z vodo i napolnjeni. S tem nam seveda -j ni dosti pomagano, saj še tiste s vode ne moremo porabiti, ki jo ) imamo v naših številnih jezerih. 1 Drugega zaslužka ni kot pri J WPA. D.elo pri tem pa more
- dobiti sama ena oseba od druži-i ne, brez ozira, če šteje družina i 15 oseb ali pa dve. Zaslužek je
pa $60 na mesec. Torej se tudi . pri nas ne valjamo v denarju in moramo skrbno paziti, da vsak
- mesec skupaj zberemo tiste cen-
- te za plačanje asesmenta. Brat-i ski pozdrav!
John Novak, t	tajnik društva št. 20 JSKJ.
J	Canonsburg, Pa. — članstvo
j društva Bratska sloga/ št. 149 i JSKJ, pozivam, naj se bolj šte-
DOPISI
(Nadaljevanje s pete strani)
ne kuham; saj je danes nedelja popoldne, torej nič ne zamudim. Do tukaj-le me je ta dopis vzel samo 128 minut in to je vendar malenkost! Op. ured.) Saj ga malokdaj nadlegujem z dopisi. Naj pa za enkrat tiste opusti, ki mu vedno povzročajo delo z do-
h August Kollander
6419 ST. CLAIR AVEN^® Cleveland, Ohio v Slovenskem Nar. Donl0
PRODAJA parobrodne |istl!:e vse prekomorske parnike,
POŠILJA denar v staro vino točno in po dnevni« nah;
OPRAVLJA notarske posle-
Kollander ima v zalogi tudi J goslovanske znamka-
NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V
,E ENAKOPRAVNOST
Naročnina za celo leto izven Clevelanda je 4.50 Društvom in posameznikom se priporočamo za tiskovine.	Unijsko	delo—zmerne cene
6231 ST. CLAIR AVE.	Cleveland,	Ohio
\