jjj c£i _ od najvišjega do najnižjega človeka — tako rad delal, se trudil i mučil, kakor ravno slavjanski narod. Ako so ravno te narod velike nesreče zadele i naproti slale, da on u omiki i izobraženju ni mogel napredovati, se vendar u vsih sortah znanosti, uinetnij, obertnij, i rokodelstev med Slavjani najdejo taki moži, ki se s slovečimi ljudmi drugih narodov meriti smejo. Že Herder je delavnost Slavjanov pohvalil; pa tudi den donešnji se po slavjanskih deželah vidi, kako po zimi i po letu okoli hiše i na polju vse migle od pridnih slavjanskih rok. Drugi narodi se samo jedne obertnije poprimejo; pri Slavjanih je drugači: oni vse sorte obertnije, kupčijo i rokodelstvo, znanost i poljodelstvo jednako ljubeznivo i marljivo obdelujejo." (Dalje sledi.) \ - Slovenski običaji. V Koroškej so si ljudi tako dolgo žlahta, da že ne vejo, po čem i kako, in tedaj govore samo: U totej hiši smo si tudi še žlahta. Ne- znan človek se pričita v žlahto tistej hiši, v kterej služi ali prebiva. Člo- veka, kteri je brez žlahte, imajo za siromaka vsmilenja vrednega, kar se vidi iz sledeče pesni zapisane na Bistrici v zilskej dolini: Dva popotnika. Marija po puli prangava, Srenčata jo dva popotnika. Koj je rekva roža Marija, Oj kan še vidva pojdata'? Midva greva v mesto Jeruzalem, Bova Ježiši striče spljelava. Koj je rekva roža Marija. Ljepo vaji prosili popotnika, Ne spljetejta strice preojstre, Da bo Ježiš vožej terpov je. Koj je nama za Ježiša, Saj Ježiš nama žvahta ni. Saj nema bratov, sester nič, Da bi se Ježiš smilu jin! Saj še sači čovak žvahta ma Samo Ježiš in Marija je nemata!— Marija po puli prangava, Srenčata jo dva popotnika. Koj je rekva roža Marija: Oj kan še vidva pojdata? Midva v mesto Jeruzalem, Bova Ježiši gajžle spljetava. Koj je rekva roža Marija: Ljepo vaji prosin popotnika, Ne spljetejta gaižle prehude, Da bo Ježiš vožej terpov je. Koj je nama za Ježiša, Saj Ježiš nama žvahta ni. Saj nema bratrov, sester nič, Da bi se Ježiš smilu jin. Saj še sači čovak žvahta ma, Samo Ježiš in Marija je nemala. Marija po puli prangava, Srenčata jo dva popotnika, Koj je rekva roža Marija: Oj kan še vidva pojdata? Midva greva v mesto Jeruzalem Bova Ježiši krono spljetava. Koj je rekva roža Marija: Ljepo vaji prosin popotnika, Saj nema bratrov, sester nič, Da bi se Ježiš smilu jin. Saj še!sači čovak žvahta ma Samo Ježiš in Marija je nemata.— Ne spljetejta krono preojstro, Da bo Ježiš vožej terpov jo. Koj je nama za Ježiša, Saj ježiš nama žvahta ni. Saj nema bratrov, sester nič, Da bi se Ježiš smilu jin. Saj še sači čovak žvahta ma, Samo Ježiš in Marija je nemata. — Marija po puli prangava , Srenčata jo dva popotnika. Koj je rekva roža Marija: Oj kan še vidva pojdata? Midva greva v mesto Jeruzalem, Bova Ježiši križ devava To pesem je slišal i zapisal g. ra, samo da se onde takole počne: Leži mi leži poljece Prek polja leži cestica. Koroški Slovenci se tudi pobratijo i Slovenke se posestrijo in tedaj se zovejo bratri i sestre, pri Serbljih pak pobratimi i posestrime. Serblji, kristjanskega i mohamedanske ga verozakona, imajo bratinstvo v velikej časti i ga sveto deržijo. Ako bi svojega naj večjega so- vražnika, bodi kristjana, bodi Turčina za brata prosil, ga pobratil; bi ti nikdar ne odrekel, temuč onda ti bode kakor pravi rojeni brat postojano zvest, da se moreš vsigdar na njega zanesti. On ti bode pri vsakej priložnosti, kde i koliko samo more, na pomoč priskočil, še clo s nevarnostjo svojega živlenja. Pobratjeni Slovenci se imajo za žlahto, si podpomagujejo v po- trebah, pri Žili se, kakor prava žlahta, vadajo na vahtiože- gnu (se povabe na obed o somnju, prosčenju, cerkovnem žegnovanju). Ako se hočeta pri Žili dva pobratiti, si napijeta na zdravje vina, rekoč: Bodiva si bratra 'i No masti Bog brat! to je: pomozi ti Bog, poma- gaj ti Bog. Ako se u Rožju hočete dve ženski posestriti, greste k du- hovniku, daste za jedno meso i si obečate, da ona izmed njeju, ktera Koj je rekva roža Marija : Ljepo vaji prosin popotnika, Ne de vej ta križa preteščega Da bo Ježiš vožej nesu ga. Koj je nama za Ježiša, Saj Ježiš nama žvahta ni Saj nema bratrov, sester nie, Da bi se Ježiš smilu jin. Saj še sači čovak žvahta ma, Samo Ježiš in Marija je nemata.— Marija po puli prangava, Srenčata jo dva popotnika. Koj je rekva roža Marija: Oj kan še vidva pojdata? Midva greva v mesto Jeruzalem, Bova Ježiši žreble devava. Koj je rekva roža Marija: Ljepo vaji prosin popotnika, Ne devejta je pretumpaste Da bo Ježiš vožej terpov je. Koj je nama za Ježiša, Saj Ježiš nama žvahta ni. Cafov v Fravheimu blizo Maribo- Po cesti gresta dva popotnika: Oj kam mi vidva pojdeta? . . . bode dalje živela, za rajno, za pomerlo če sopet jedno sveto meso pu- stiti brati. — Pri Žili se pak drugače posestrijo, namreč: Vsaka vzeme čašo vina, se na srednjem perstu malo rani i pusti v vino tri kaplje kervi kapnuti i s ovim nazdravi svojej prihodnjej sestri. Tako je to po starej šegi i navadi. (Dalje sledi.) Latinski bogi - slavjanske priče. Obče spoznana resnica je, da pameten, razumen človek ne kersti nobene reči, nobene stvari z imenom, ktero joj ni primerno-da ji ne daje ime- na , ktero bi v njegovem jeziku bilo bez pomena, marveč da in pfiloži umen, pameten človek vsaki osobi, vsaki reči in stvari takše ime, ktero po njegovem jeziku pomeni in izreče nekšo lastnost te osobe ali reči, bodi si znotrajno, bistveno, ali zvunajno, nje okolšinam pristojno. Kakor posamezen umen človek tako ravna gotovo tudi vsaki umen narod. On poišče za vsako osobo in stvar, ktero hoče kerstiti ali ime- novati, iz zaklada svojega jezika kako pomenljivo ime. Tako je umnemu človeku prirojeno. Se najdejo toraj pri kakšem narodu besede ali imena, ktere u njegovem jeziku nimajo nobenega pomena, neti če se tudi njego- vim naj staršim koreninam primerjajo, je to očiten dokaz, da so te bese- de, te imena ptuje, od drugod, od drugega naroda in jezika sprejete, prenesene in izposodjene vred s stvarmi ali zapopadki, ktere zaznain- novajo. Je to očitno in gotovo, bode nam mahom jasno, da so Rimlja- ni večino svojih bogov od Slavjanov sprejeli, ker so jih imena le v slavjanskem jeziku lepega, primernega pomena, v latinskem in v drugih jezikih pak nič ne pomenijo. Začnimo pri Bahu. Bachu s nima v latinskem jeziku nobenega po- mena naj se to ime suče, zavija in obrača kakorkoli. Ni tedaj tam do- mače' ternoč ptuje. Pripoveduje pak nam Herodot (v IV. knigi), da so Traki', (staroslavjansko pleme) Baha, Marsa in Diano častili. Pri njih pak je' Bahus imel ime: Boch ali Bogh in jim je bil, dokler je še ve- ra v edinega Boga živela, naj višje bitje. Ime: Bog ali Boch so Gerki i Latini po svojem prikrožili, » v a premenili in mu gerčko ali latinsko koncovko os ali hm pridjali in po takem iz njega Bachus napravili. To poterdi tudi Strabo, kteri v svoji 7. knigi piše, da pri Trakih navadno božje ime: Samolksis, ni nič drugega pomenilo, ko edinega ži- vega Boga. Gerčki Samolksis je slavjanski Samoživs-t. j. kteri od samega sebe živi; 1 so ptujci Gerki le za lakšega izgovora voljo vmes postavili, kakor je še zdaj sem ter tje šega, da se reče svitlo-in s vi to. itd. Kakor pak se je počasi vera v jedino božje bitje zgubila, je tudi njegovo ime ob pravi pomen prišlo in se na ljutl^, preneslo. Pod Bachom ali Bogom so častili imenitnega vojvoda, in Samolkis ali Samoživs jim je bil naj veči modrijanec. — Bachus ali Boh je imel še dvojno drugo ime, kakor piše Macrobius (Saturnal. c. 18.) Imenovali so ga namreč tudi: Jachus-Jakus in Attes, Attimes. Razumen pomen tih imen se spet le iz Traškega je- zika najde. Jachus je toliko, ko Jak-Jaki t. j. močen in Attes ni kaj drugega ko otec-otac - atta - ker je Bog zares vsemogočni otec.