NASLOV SLATINARJEM LE ŽLICA SLATINE stran 6 Leto XXXV. Št. 6 Murska Sobota 10. februar 1983 CENA 10 DIN VESTNIK Prešernovo izročilo in naše kulturno poslanstvo »Že leta nazaj se vsakič ob tem času zbiramo ob praznovanju kulturnega praznika^ S tem potrjujemo besede našega velikega pesnika Prešerna, da bomo tudi mi, narod slovenski, dočakali dan polnopravne vključitve med kulturne narode sveta. Bpav zaradi tega vedno s ponosom praznujemo ta dan, ko se hkrati ob spominu na velikana našega naroda moramo spomniti tudi prispevka naših prekmurskih rojakov, ki so s pisano besedo ohranjali duh Slovenstva in narodne pripadnosti v preteklih stoletjih. Na teh temeljih namreč gradimo naše slovenstvo.« Tako je v uvodu slavnostnega govora na predvečer 8. febru aria v galeriji soboškega Kulturnega centra, kjer je slovesnost ob slovenskem kultur- Potekala, dejal v Predsednik skup-£lne Hulturne skupnosti ob-une Murska Sobota. Dav tako pa je poudaril, Qa živimo v času, ki zaradi r^"otpega tempa razvoja ni uklonjen tihemu, skromne-mu in ustvarjalnemu življenju. Vse preveč je v nas Prisotna misel, daje potrebno zadovoljiti le materialno plat Na slovesnosti v galeriji soboškega kulturnega eentra se je zbrala množica obiskovalcev in izpričala svoj odnos do kulture že s svojo prisotnostjo. Med nagrajenci za kulturno ustvarjalnost sta v ospredju Vladimir Močan in Marija Zrim ter Jože Vild in predstavnik Pihalnega orkestra kultumo-umetniškega društva Štefan Kovač, Aleksander Kozar, ki je prejel priznanje ob 50-letnici domače godbe na pihala. Foto: A. Abraham hitro zadovoljimo s hišo in avtom ter podobnim. Pozabljamo pa na kulturne dobrine. ki kar tako silijo mimo nas, ne da bi se z njimi plemenitili in rasli v popolnega človeka. Le tu in tam se zavemo, kakšne velike napake s tem delamo, pa je žal vse to največkrat prepozno. »Kljub vsemu pa ne kaže obupati,« - je dejal govornik »saj gradimo družbo, ki je v tem času zanesljivo dostojna alternativa sistemom, ki so v svetu prisotni in ki kulturnemu poslanstvu odmerja pomembno mesto.« Več o slovesnostih ob slovenskem kulturnem prazpi-ku. 8. februarju in nagrajencih v Pomurju na Kulturnih obzorjih, bb Za nekatere storitve tudi DVOJNO DOPLAČILO V javni razpravi je osnutek samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva SR Slovenije, ki Prinaša vrsto novosti. V osnutku tega sporazuma so opredeljene storitve, ki jih morajo po zakonu zagotoviti delavci v svojih organizaer-lah združenega dela, in sicer kadar gre za preventivne storitve, poklicne bolezni in nesreče pri delu. Poleg tega Pa se delavci v temeljni orga-nrzaciji združenega dela tudi dogovorijo za medsebojne solidarnostne odnose, ki jih utesničujejo v delovni organizaciji in v zdravstveni skupnosti. Z medsebojno solidarnostjo pa si delavci po osnutku samoupravnega sporazumu tudi v organizaciji združe-nega dela zagotavljajo socialno varnost v zvezi z Zdravstvenim varstvom. Med-ko pri zdravstvenih štorijah, ki jih uporabniki zagotavljajo v zdravstvenih skup-ni bistvenih spre-m®mb, temveč se zaostrujejo kriteriji za njihovo uveljavlja-nie. Novosti, ki so predvidene v osnutku samoupravnega sporazuma, pa zadevajo standardizacijo storitev, deloma pa tudi doplačila uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev. Prav tako so opredeljena doplačila uporabnikov k cenam zdravstvenih storitev, ki so jih dolžni prispevati, kadar na svojo zahtevo uveljavijo pravice, če so s tem povezani višji stroški. ‘Če uporabniki zdravstvenih storitev uveljavljajo pravico po drugačnem postopku, kot je določeno v samoupravnem sporazumu o postopkih in načinu uveljavljanja zdravstvenega varstva in po drugačnih normativih, ki so povezani z višjimi stroški, potem so dolžni doplačati prispevek za storitve do razlike v ceni. Osnutek šamoupravnega sporazuma med drugim tudi predvideva podvojitev doplačila k zdravstvenim storitvam, kadar gre za nesreče zunaj dela, in če so uporabniki uveljavljali zdravstvene storitve zaradi posledic alkohola ali narkomanije. Osnutek samoupravnega sporazu- ma o uresničevanju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, ki bo v javni razpravi do prvega aprila letos, pa prinaša še nekatere druge novosti. V dosedanji javni razpravi, ki je stekla tudi v Pomurju, nekateri sodijo, da je v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah tak samoupravni sporazum potreben, kajti na področju zdravstvenega, varstva se pojavljajo nekateri pereči problemi, ki se kažejo v čedalje večjem razkoraku med potrebami oziroma zahtevami prebivalstva po zdravstvenih storitvah in možnostmi združenega dela. Bilo pa je tudi več pripomb na osnutek samoupravnega sporazuma, ki se bodo do konca javne razprave še izoblikovale. Ker pa je samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva v bistvu dokument posamezne občinske zdravstvene skupnosti, bodo lahko te v razpravah in v postopku sprejemanja teh sporazumov sprejele enotne rešitve neka- ZK V AKCIJO: S SESTANKOV MED MNOŽICE1 »Namesto nas se drugi ne bodo borili za politiko I zveze komunistov,« je bil na petkovi seji članov medob- | činskega sveta ZKS za Pomurje v Murski Soboti jedrnat I njegov sekretar in član predsedstva centralnega komiteja g slovenskih komunistov Geza Bačič. »Sicer pa imamo tri g vrste komunistov: zagnane borce za politiko partije, B molčeče — lahko bi jim tudi rekli skrivači — in take, ki I so. odkrito ali prikrito, proti politiki Zveze komunistov.« I V Pomurju, kjer so v 325 osnovnih organizacijah ZKS včlanjeni 4704 komunisti, imamo vsakih nekaj: zlasti predzadnjih, torej molčečih, je nekaj več v družbenih H dejavnostih in nekaj manj v materialni proizvodnji in g krajevnih skupnostih, dasiravno gre te podatke jemati z I dokajšnjo rezervo. Poznamo sposobne, ki se izmikajo I nalogam, a znajo vsevprek kritizirati in jim hi dosti do k nadaljnjega usposabljanja, imamo pa tudi manj uspo- sobljene, ki jim je do usposabljanja. Slišali smo — za | prve — primer iz nekega učiteljskega kolektiva in — za I druge — primer iz Intesovega tozda Mlinopek oz. kra- m jevne skupnosti Tišina. Iz razprave'članov medobčinske- g ga sveta pomurskih komunistov pa smo izluščili še tretjo | vzporednico: razmer se z melanholijo ali sekanjem glav Ine da spreminjati, a tudi ne z epruveto (se pravi rokavi- g čenjem in ovinkarjenjem) ali lekarniško tehtnico (dlako- I cepenjem). Prej narobe: ,zdaj in tu se bolj kot kdajkoli I prej ostrita vprašanji idejnopolitičnega opredeljevanja | (diferenciacije) in pronicljive razčlembe, da bi bili kos g g nastalemu položaju. Doslej izpeljane javne obravnave, ki jim je bila I podlaga v decembrskem Komunistu objavljeno gradivo za bližnjo, šesto sejo CK ZKS — predvidoma bo konec I tega meseca — so v celoti sklenili v Lendavi, medtem ko g jih ima v Murski Soboti, Gornji Radgoni in Ljutomeru Iza sabp nad 70 odstotkov osnovnih organizacij. Samo gradivo so na petkovi seji označili za toliko provokativ- g no. obenem pa bogato in nazorno, da ob njem ne moreš | ostati ravnodušen. I»Smo v krizi akcije,« je menil Karel Cizi, izvršni B sekretar občinskega komiteja ZKS Gornja' Radgona. I »Najprej se zaženemo, potem pa naloge ne izvedemo do I kraja. To se najbolj kaže, ko gre za podleganje tako g imenovani dvojnosti organizacijskega oziroma akcijske- B ga vezanja člana partije.« Cizi je celo dejal, da imamo I take, ki životarijo, ki ne vedo ali so člani ali niso in na g I rovaš takih ne pridemo do novih članov ZKS. Gre torej I za jalovo drobljenje moči in vpliva, ki vodeni udarno in g B mobilizacijsko vlogo Zveze komunistov. V tern pogledu g se statutarnih določil pomurski komunisti odločno B premalo pridržujejo. Ker pa je pričakovati, da se bodo g nekatera vprašanja še bolj zaostrovala — omenimo le g g socialno varnost gmotno manj preskrbljenega prebival- I stva — ni več kaj taktizirati. ' B I Zaskrbljuje dejstvo, da se slabša socialni sestav _ članstva, saj imamo v regiji le kakih 50 kmetov v član- 9 stvu ZKS (v Sloveniji okrog 400). Lani je bilo sprejetih g 145 novih članov, vendar jih je iz osnovnih organizacij I »odšlo« kar 105, od tega so jih 96 izključili, 9 pa jih je samih izstopilo. Med njimi je menda precej starejših I (borcev!). Da bi bili bolje oboroženi, je komunistom g potrebna solidna teoretična podkovanost. S tega vidika Ije pobuda na seji — izrekel jo je^utomerski sekretar a občinskega komiteja ZKS Jože Vidovič — da bi veljalo I za sekretarje osnovnih organizacij ali celo člane sekreta- B riata vpeljati poseben program idejnopolitičnega uspo- I sabljanja toliko bolj dobrodošla in navzoči so jo tudi g soglasno sprejeli. Sicer pa se bo moralo celotno članstvo B tako ali drugače v prihodnjih dneh, še posebej pa po šesti B seji CK ZKS, soočiti z najmanj tremi zahtevnimi področ- Iji: dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije in g vsemi spremljajočimi separati Kraigherjeve komisije, g metodami delovanja zveze komunistov in programom _ ter statutom ZKS in ZKJ. ( Branko ŽUNEC B terih vprašanj. Lahko jih prilagodijo svojim specifičnim interesom. F. Maučec Jurski običaji ob pustu NAPOSLED SNEG — Potem ko je vse kazalo, da bo letošnja zima minila brez snega, so se v nedeljo le prikazale prve snežinke; čez čas je bilo snega toliko, da so otroci lahko naredili kepe, ponekod tudi snežene može. Škoda pa je, ker snega ni bilo med počitnicami! Snega pa se niso razveselili le otroci, ampak tudi kmetijci, saj bo še tako tanka plast zavrla prezgodnje prebujanje posevkov in zorenje sadnega drevja oziroma vinogradov. Foto: A. Abraham SLATNARJEM IE ŽLICA SUKNE aktualno po svetu visoki učiteljski šoli v Szombathelyu. (Več v prihodnjem Vestniku) Foto: J. G. globus Wagner je za asimilacijo Na nedavni tiskovni konferenci je koroški deželni glavar Leopold Wagner novinarjem postregel z nekaterimi stališči, povezanimi z nedavnim obiskom predstavnikov koroških Slovencev pri kanclerju Brunu Kreiskem. Razgovoril se je o narodnostni asimilaciji kot »naravnem procesu« zoper katerega uradna politika ne bo ukrepala, ker to »ni njena naloga«. Citiral ga je podatke o padanju števila pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti v Sloveniji, izognil pa se je odgovoru na vprašanje, ali teče tudi na Koroškem, tako kot v koprščini in Prekmurju, široka osveščevalna akcija za ohranitev narodnostne identitete prebivalstva. Po Wagnerjevo naj bi bilo triminutno podaljšanje slovenskega radijskega programa na celovškem radiu, ustanovitev dvojezičnega tečaja za slušatelje na trgovski akademiji in pripravljenost, da deželna vlada sofinancira slovenski glasbeni pouk, dovolj za koroške Slovence. MODEL „TOVARNISKE DEMOKRACIJE” Večjo samostojnost podjetij v primerjavi z ministrstvi spremlja na Madžarskem proces, ki bi ga na prvi pogled lahko jemali kot kontradiktornega: gre za dokajšnje omejevanje oblasti direktorjev ali delitev te oblasti z novim kolektivnim organom, imenovanim direktorski svet. Za nadaljnje razvijanje tovarniške demokracije so prav v zadnjih dneh uvedli dva nova foruma: prvi je direktorski svet, drugi pa nadzorni odbor podjetja. Oba sta obstajala doslej. Direktorski svet je brez kakršnekoli pravice odločanja. Odslej bodo ti sveti svetni dejavniki gospodarske demokracije s svojimi polnimi pravnimi izhodišči za obstoj. V sistemu, kakršen je na Madžarskem, je direktor neposredni predstavnik; pooblaščene države, in zaupano mu je upravljanje podjetja ter vrhovna odgovornost za gospodarsko organizacijo, ki jo vodi. V obdobju mučnega trganja podjetja od ministrstva je imela direktorjeva oblast, celo nekolikanj pretirana, svoje opravičilo. V etapi, ki jo zdaj preživlja Madžarska, ko je potreba za odločitve pridobiti kolektiv oziroma se vsaj zavestno zavzeti za izpolnjevanje nalog, pa gre pretirana avtoriteta v osebi direktorja nekolikanj navzkriž s splošnimi prizadevanji. Oblika, ki so jo poiskali v podobi direktorskega sveta, je najbrž le ena na poti k še večji .delitvi odgovornosti in bolj demokratičnemu upravljanju. Toda po mnenju mnogih je to že napredek v primerjavi z dosedanjo prakso. Svet, katerega polnoveljavni člani so vsi pomembnejši vodilni lju- WIESENTHAL SE . IŠČE Bolivijske oblasti so pred nedavnim prijele nacističnega vojnega zločinca Klausa Barbieja. ki je pod imenom »Altmann« že desetletja živel v Boliviji, kjer je dobil tudi državljanstvo. Med drugo svetovno vojno je bil Barbie šef gestapa v francoskem mestu Lyon, kjer se gaje zaradi strašnih zločinov nad civilnim prebivalstvom prijel vzdevek »lyonski krvnik«. Zaradi tega njegovo izročitev zahtevata tako Francija kot ZR Nemčija, da bi ga postavili pred sodišče. . , Bolivija in druge latinskoameriške države so znane kot pribežališče za številne nacistične vojne zločince, ki so v tem delu sveta, znanem po protiljudskih vojaških režimih, našli nove možnosti, da so uveljavili svoje »izkušnje« pri zatiranju demokracije in napredka. Tako je menda tudi Barbie odigral pomembno vlogo-pod prejšnjim diktatorskim režimom v dje v podjetju in dva fizična delavca iz neposredne proizvodnje (»fizična« je posebej napisano v pravem predpisu), ki jih določi sindikat (vendar ne smejo biti sindikalni funkcionarji). imajo pravico odločati o strateški politiki podjetja in vrsti drugih vprašanj. Vendar je pri tem omejitev: ne smejo se vmešavati v ope-rativo vodenja direktorja. Direktorski svet tudi ne more imenovati ali zamenjati direktorja, saj si to pravico še vedno pridržuje minister posameznega področja kot zastopnik države. V eni od zadnjih številk partijskega glasila Tarsadal-mi Szemle ugledni avtor Robert Hoch opozarja, kako je bila svoj čas. med uvedbo madžarske gospodarske reforme leta 1968, zamisel o samoupravljanju popolnoma zavrnjena. Vendar navaja, da so se časi spremenili in da Boliviji, kateremu je kot »izvedenec« pomagal organizirati in izvajati krvavo nasilje nad sindikalnimi in drugimi demokratičnimi gibanji. Na meji med Bolivijo in Paragvajem pa je znani »lovec« na nacistične zločince Simon Wiesenthal konec minulega leta odkril tudi zloglasnega. zdravnika iz Auschwitza Josefa Mengele-ja. kije menda zakrivil smrt 400 tisoč Židov in je zato .znan pod imenom »angel smrti iz Auschwitza«. Danes živi Mengele baje pri neki krščanski pacifistični sekti, ki o njegovi nacistični preteklosti nima pojma in ga noče izročiti oblastem. Wiesenthal meni, da išče še vedno kakih 30 tisoč nekdanjih nacistov; število nacističnih zločincev. ki žive še danes, raztreseni po vsem svetu, pa ceni Wiesenthal na kakih 150.000. razmere, kakršne so danes, niso več take kot pred 15 leti, zato se tudi samoupravljanje kot teorija in praksa pojavlja v nekolikanj spremenjeni obliki. Avtor, ki je za navajanje svojega mnenja — takega mnenja pa so tudi nekateri drugi — uporabil prostor najbolj uradnega partijskega glasila, pravi, da je prejšnje posploševanje mnenj o samoupravljanju pomenilo »napako« in da bi bilo zdaj »zanimivo omogočiti uresničevanje samoupravljanja v manjših podjetjih«. Ta avtor in še nekateri drugi poudarjajo. da s tem he bi povsem ukinili funkcije države kot »usmeriteljice gospodarskih tokov«, vendar ostaja neizpodbitno. da danes v razpravi o nadaljnjem razvoju tovarniške demokracije zastopajo stvari, ki ši jih še do včeraj skorajda ne bi mogli predstavljati. RIM - S sedeža FA0 so sporočili, da smo pa tudi delavskemu gibanju v svetu. Njegova bogata dediščina je neizčrpen Y'r, iz katerega je,mogoče črpati spoznanja za urejanje sprotnih problemov na vseh področjih, iz nje pa je mogoče črpati tudi napotila za pri-nodnji razvoj družbe. PRED RDEČIM PRAPOROM (2) Soboški klub kot izjema Usposabljati ljudi za dobre samoupravljalce, to pomeni stalno jih izobraževati, skrbeti za organizacijo svetovalne službe, skratka za izmenjavo samoupravne prakse gre, za pridobivanje novih teoretičnih spoznanj in bogatenje ter nabiranje izkušenj na polju socialističnega samoupravljanja. To je v bistvu osnovno poslanstvo, naloženo klubom samoupravljal-cev, katerih začetki segajo v leto 1977. Petletno obdobje bi moralo zadoščati, da bi se uveljavili in vrasli v obstoječ družbenopolitični sistem, žal pa temu še zdaleč ni tako. Vsaj v Pomurju si ne moremo ravno šteti v čast, da bi se klubi samou-pravljalcev zdramili in opravljali naloge, ki jim gredo. Svetla izjema je v tem pogledu vsekakor Murska Sobota. MOC IN NEMOČ JAVNE BESEDE Zadnje čase so časniki objavljali obilo poročil o razgovorih, o obveščanju, o vlogi in odgovornosti sredstev obveščanja, o zahtevnosti novinarskega dela in podobnem in zazdelo se je, daje od novinarstva najbolj odvisno dogajanje v naši družbi, kar seveda sploh ni res, kajti čafniki, radio in televizija so le zrcalo življenja in vprašanje je le, ali so sredstva obveščanja dobro ali slabo zrcalo življenja, o čemer pa imajo različno mnenje forumi, bralci in sami časnikarji. Razpravljanje o javni besedi je samo po sebi polemično, kajti vanj sesamo po sebi vključuje razmišljanje o razpravljanju sploh. Tako je na nedavnem novoletnem srečanju z novinarji nek funkcionar v federaciji potožil nad dejstvom, da so časniki, televizija in radio nekritično prenesli diskusijo nekega delegata v skupščini SFRJ, ki je presegla objektivno resnico z žalo-stinkami o naših gospodarskih razmerah, kar so potem s pridom izkoristili sovražniki v tujini. Naj bi torej ne objavili diskusije delegata in tako odvzeli podlago kritizerjem v tujini? Naj bi zdaj kaznovali novinarja, ki je povzel njegovo razpravljanje, a ga ni komentiral? Kaj naj bi storili, da bi bil volk sit in koza cela — da bi bili občani obveščeni o tem,'kaj govori njihov delegat v njihovem imenu ali 'po svoje ih skupnost zavarovana pred neodgovornim besedovanjem takih delegatov? PISmO IZ BEOGRADA Esa ta stvar me spominja na pisanje nekega teoretika obveščanja, ki je pred desetletjem ali več objavil v svojem priročniku nauk, da novinarji ne smejo obveščati o tistem, kar bi utegnilo skupnosti škodovati in je za primer navedel visok pridelek sliv v Bosni, o katerem naj ne biporočali v časnikih, da ne bi cena sli vam v tujini padla in bi imeli zaradi tega premajhen izkupiček Tako kot ja »teoretik« državne interese, so 'nekoč, pred desetletji, tik po odpravljanju administrativnega centralizma, žugali napram javni kritiki tudi tedanji direktorji, češ da je vsako poročilo o slabostih v podjetjih v škodo našemu gospodarstvu, kajti poslovni partnerji bodo zvedeli za slabosti in sodelovanje v trgovini, se pravi pri nakupu in prodaji blaga, se bo zmanjšalo. Čeprav so se doslej gospodarske težave izdatno nakopičile, se zanesljivo niso večale skladno s poročanjem o njih v sredstvih javnega'obveščanja, tem več zaradi nespoštovanja ekonomskih zakonitosti in samoupravne' demokracije, ki že od zdavnaj zahteva hitrejše spreminjanje stanja, ki smo gp ocenili za slabo in družbi nekoristno. Pomeni, da bi sredstva obveščanja morala biti mnogo bolj glasna, kot so, pa ne samo s stališča državnih interesov, temveč predvsem s stališča samoupravne izgradnje družbe, v kateri so dolgovi in drugo samo posledica premalo samoupravnega gospodarjenja. Kadarkoli se namreč zdaj zapletamo v administrativno ukrepanje zaradi gašenja starih žarišč nestabilnosti, nam administracije vedno znova strežejo s podatki, ki da jih ne kaže javno objavljati, da ne bi bilo preveč vznemirjanja prebivalstva s skoraj enakimi motivi državotvornosti kot nekoč, ne da bi se, tako vnelo in vztrajno letovali temeljnih vprašanj dolgoročnega reševanja problemo v gospodarjenja, ki ne tičijo v manjkajočem kapitalu, temveč v neuveljavljenem delu. Kot primer naj navedem obnovljene razprave o gradnji stanovanj za tržišče, ki naj bi reševala nezaposlene gradbince na škodo samoupravnega izgrajevanja stanovanjskega gospodarstva, v katerem so zaradi nesmotrnega gospodarjenja porabljena velika sredstva, ki bi lahko zadostovala za sedanjo zaposlitev gradbincev. Z negospodarnim ravnanjem je bilo delo doslej često razvrednoteno, tako da.delavci nimajo več dovolj dela in jih poskušajo praktiki potem reševati na tako neprincipielen način. da to stanje le še samo poslabša ne pa izboljšuje. Zatorej kakšnih velikih uspehov ne more biti, če sedanjih gospodarskih težav ne bomo 'razčlenjevali s stališča vrednotenja dela — od razčlenjevanja osebnih dohodkov naprej glede na vse člane, ki sodelujejo pri ustvarjanju in delitvi dohodkov vse do ravnanja z narodnim dohodkom. Za to pa je treba biti usposobljen in vnet za stvar, ne pa samo teoretik in razpravljalec v forumih, y praksi pa nepotrjen z lastnim delom. Viktor Širec Tu so klub ustanovili 23. junija 1977 leta in spočteka nič ni kazalo, da se bo Obnesel. Šele zlagoma je oživel in v zadnjih dveh ali treh letih — zahvaljujoč zlasti marljivemu vodstvu (predsednik izvršnega odbora je Jože Horvat iz Agromerkur-ja in tajnik Alfred Šebjanič iz doma učencev) — dodobra razvil svojo dejavnost. Samo lani so pod njegovim okriljem izpeljali več okroglih miz, javnih tribun in razgovorov. Med njimi velja omeniti dvakrat ponovljena predavanja o delu disciplinskih komisij in svobodni menjavi dela med delavci skupnih služb in delavci proizvodnih tozdov, razgovora s predstavniki delovnih oziro-/ma temeljnih organizacijski imajo sedež zunaj občine, in predsedniki samoupravnih delavskih kontrol, okroglo mizo o obveščanju v združenem delu in vraščanju združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti v delo in 'življenje krajevne skupnosti — slednje v Beltincih, torej na terenu — in predavanja o novem zakonu o delovnih razmerjih, spodbujanju kulturne dejavnosti v združenem delu in o sporih ter odškodninskih zahtevkih pri sodišču združenega dela. Ker.so v Ljutomeru klub samou-pravljalcev s 1. januarjem letos enostavno ukinili in ga »pripeli« k predsedstvu občinskega sindikaL nega sveta, bi bilo dobro na zgledu iz Murske Sobote preveriti, kako je pravzaprav s financiranjem in kadri za nemoteno delo kluba. Sprva so v statutu opredelili, da bi vsak zaposlen v občini dal v ta namen deset dinarjev letno in družbenopolitične organizacije kot ustanoviteljice svoj delež še posebej. V zadnjem času pa je obveljala zamisel, naj bi financiranje postavili na temelje svobodne menjave dela oziroma — kar je tudi sprejeto — naj bi občinski sindikalni svet klubu redno zagotavljal določena gmotna sredstva. S kadri imajo v Murski Soboti sorazmerno srečno roko, saj je izbira dovolj široka in kakovostna in posamezni predavatelji — denimo iz sozda ABC Pomurka ali družbenopolitičnih organizacij — se običajno radi odzovejo in sodelujejo. V prihodnje tudi kanijo navezati'tesnejše stike z društvi pravnikov, ekonomistov, inženirjev in tehnikov ter knjigovodskih delavcev. Ob vsem tem; pa vendarle pogrešajo zavzetejše sodelovanje organizacij socialistične zveze, zveze komunistov, mladine in borcev, medtem ko jimje sindikat takorekoč ob vsakem času pripravljen priskočiti na pomoč. To je toliko pomembneje, če dodamo, da je bilo samo lani nad 4Q0 delovnih ljudi in občanov zajetih v najrazličnejše oblike izobraževanja in usposabljanja. Za letos so si v soboškem klubu sarnoupravijalcev zadali, da najprej izvedjo temo, ki bo rdeča nit na bližnjem 15. srečanju sarnoupravijalcev 15. in 16. februarja v Kragujevcu — uresničevanje posamezne in kolektivne odgovornosti v boju za socialistično samoupravno preobrazbo — nakar bodo obdelali še druge problemske sklope: možnosti optimalnega poslovanja v organizacijah združenega dela, uveljavljanje inventivne dejavnosti (skupaj s komisijo pri občinskem sindikalnem svetu), strokovne podlage, ki izhajajo iz družbenega dogovora o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, nagrajevanje po delu, po panogah dejavnosti: kovinska, tekstilna, živilska in družbene dejavnosti, s čimer odlašajo že dve leti, in usposabljanje organov samoupravne delavske kontrole. Poleg tega načrtujejo teme o uveljavljanju koordinacijskih odborov sindikata in svobodne menjave dela v sisih materialnih in družbenih dejavnosti, o varstvu pravic delavcev in nenazadnje bi radi izmenjali izkušnje s predstavniki klubov iz drugih pomurskih občin,- Kot je že zapisano, pav Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru v tej zvezi ni čutiti niti približno take vneme, kakršni smo priča v Murski Soboti. Da pa ne bomo enostranski, dodajamo, da jim je v Lendavi lani kljub vsemu uspelo v okviru kluba samoupra-. vljalcev izvesti okroglo mizo o družbenoekonomskem položaju delavcev Elme — sledila pa je vpeljavat. im. socialnih kartic — kar je sodilo med tvorne odmeve na trejto konferenco slovenskih sindikatov o socialni varnosti! In ne bo narobe pristaviti, da je Rdeči prapor priložnost več, da v Gornji Radgoni; Ljutomeru in Lendavi sledijo zgledu iz Murske Sobote. Branko Žunec OBISK DELEGACIJE KOROŠKE V POMURJU Se neizkoriščene možnosti Med pomursko in koroško regijo so se v zadnjem obdobju, še posebej pa v minulih dveh letih, spletle mnoge oblike gospodarskega sodelovanja, ki pa še vedno temelji na pretežno klasičnih kupoprodajnih odnosih. Zlasti pogrešajo takšno sodelovanje na’ dohodkovnih principih, kar. bi naj prispevalo k hitrejšemu združevanju dela in sredstev. Čeprav ne gre prezreti številnih poslovnih stikov med organizacijami združenega dela Pomurja, in Koroške, pa vendarle za zdaj še ne morejo biti povsem zadovoljni z njihovimi rezultati. Obstajajo namreč raznolike možnosti za razširitev in vsebinsko poglobitev medsebojnega sodelovanja, kar velja zlasti za področje kmetijstva in proizvodnje hrane, lesne predelave in ostalih gospodarskih panog. Nekateri podpisani samoupravni sporazumi o združevanju dela in sredstev pa nedvomno pomenijo pomemben prispevek k zagotavljanju trdnejših in kakovostnejših oblik sodelovanja v slovenskem gospodarstvu. Takšne so ugotovitve z nedavnega razgovora . predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in gospodarstva Pomurja in Koroške, ki je potekal v prostorih delovne organizacije Mura v Murski Sobo-, ti. V razgovoru, ki sta ga vodila se- S SEJE PREDSEDSTVA PMS SZDL Boris Prejac — kandidat za predsednika Na svoji zadnji seji je predsedstvo pomurske frontne organizacije dalo vso podporo za novega predsednika Borisu Prejacu, ki zdaj opravlja funkcijo predsednika občinske konference SZDL v Ljutomeru. Dosedanji predsednik Maks Rojs namreč odhaja na drugo delovno dolžnost. Predsedstvo je ob’tem poudarilo, da je bil ves dosedanji kadrovski postanek izpeljan brez zaotetov in da je kandidat —od petih, kolikor jih je bilo v ožjem izboru (ob njem še Franc Štrakl iz Ljutomera ter Marija Zver, Jože Varga in Tibor Fiile iz Lendave) — dobil soglasje vseh družbenopolitičnih organizacij in organov občin in regije. Na seji so tudi okvirno pregledali delovni osnutek programa dela pomurskega medobčinskega sveta SZDL za letos. V njem so med drugim zajete tudi naslednje haloge: analiza lanške akcije Nič nas ne sme presenetiti, analiza delovanja krajevnih skupnosti in njihov nadaljnji razvoj, sodelovanje Pomurja s Porabjem In sploh maloobmejno sodelovanje, razvoj turističnega in drobnega gospodarstva, dolgoročni razvoj agroživiistva, oskrba prebivalstva, delovanje inšpekcijskih služb, uresničevanje referendumskega programa, analiza organiziranosti in učinkovitosti oblik in metod dela SZDL, problematika zaposlovanja, delovnega in obratovalnega časa, usmerjenega izobraževanja in delovanja šol s prilagojenim programom. Vse omenjeno bo medobčinski organ SZDL podrobneje obravnaval na prvi prihodnji seji sveta SZDL. B. Žunec kretarja medobčinskihsvetov zveze komunistov za Pomurje Geza Bačič in za Koroško Silvo Komar, pa so nakazali vrsto stičnih točk za krepitev medsebojnega sodelovanja v prihodnje. To nedvomno predstavlja področje kmetijstva, kjer je bil omenjen spodbuden primer dogovarjanja med Koroško kmetijsko zadrugo in Kmetijsko zadrugo Križevci pri Ljutomeru pri pitanju, skupni prireji in dobavi klavnih prašičev, o čemer je že podpisan dolgoročni samoupravni sporazum. V tej zvezi so nakazali možnosti boljše oskrbe Koroške s prehrambenimi izdelki iz Pomurja, kakor tudi glede sovlaganja sredstev v mesnopredelovalne obrate in zemljiške posege, ki jih načrtujemo v naši regiji. . Tudi lendavska INA-Nafta ima razvito sodelovanje s slovenjegraško Lesno pri proizvodnji nekaterih novih lepil, z ravensko železarno pa glede razvoja naprav za naftno industrijo. Slednja tesno sodeluje tudi z ljutomerskim Tehno-strojem, murskosoboška Panonija z Gorenje Muto kot proizvajalcem kmetijske mehanizacije, tesne oblike gospodarskega sodelovanja pa so vzpostavili tudi v Avtoradgoni, SOZD ABC Pomurka in drugje. Velja pa omeniti, da je koroško gospodarstvo v veliki meri zainteresirano za večje vključevanje v maloobmejni blagovni promet z Madžarsko. Gre za nekatere surovine in polizdelke, s katerimi razpolagajo v sosednji državi, v zameno pa bi koroško gospodarstvo izvažalo izdelke, za katerimi je dokajšnje povpraševanje na tujem trgu. V ta namen bosta gospodarski zbornici obeh regij, kot so se dogovorili na razgovoru " v Murski Soboti, do konca letošnjega marca pripravili ustrezen dogovor o konkretnih možnostih uresničitve takšnih dolgoročnih poslov. To pa bo prav gotovo prispevalo k nadaljnji krepitvi gospodarskega in drugega sodelovanja med Pomurjem in Koroško.. Milan Jerše 1983 STRAN 3 ZASEDANJE SKUPŠČINSKIH ZBOROV V MURSKI SOBOTI Srednjeročni plan ni statični dokument . MURSKA SOBOTA — Ce mora res kafilerija ostati na istem mestu, potem je treba preprečiti vsak nadaljnji smrad, ki povzroča prebivlcem skupnosti Lendavska v mestu Murska Sobota že vrsto let obilo preglavic. Na vsak način pa je potrebno prostore Koteks-Tobusa preseliti kam drugam, saj očitno ne sodijo k stanovanjskim blokom, pa tudi k ostalim objektom, ki jih načrtujejo v bližnji prihodnosti ne.. T o je odločno stališče z zbora občanov KS Lendavska, ko so razpravljali o osnutku novelacije zazidalnega načrta Lendavska-sever. Gre že za četrto varianto omenjenega zazidalnega načrta, ki so jo predstavili strokovnjaki Zavoda za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. M. J. LENDAVA — Izobraževanje in usposabljanje delegatov, ki se je v občini začelo pred nekaj dnevi, je tokrat organizirano na osnovi enotnega programa v republiki, manj pa so vključeni delegati iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti po principu bivanja. Delegati so obravnavali dve temi, politični sistem socialističnega samoupravljanja in uresničevanje svobodne menjave dela. V občini pripravljajo tudi usposabljanje občanov za obrambne in samozaščitne naloge. . MURSKA SOBOTA — Organizacijski zapleti in preobsežna zakonodaja za področje delovanja samoupravnih interesnih skupnosti cesto zamegljujo vsebino in težo tistjh problemov, ki najbolj tarejo ljudi. Tako bi lahko najkrajše strnili spoznanja z nedavne seje aktiva komunistov in interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Murska Sobota. Ob tem so tudi ugotovili, da je skupna strokovna služba od reorganizacije aprila lani pripravila kar 3,156.175 strani gradiv. Nedvomno impozantna številka zastavlja vprašanje: na katero stran bi se nagnil jeziček na tehtnici, če bi to goro papirja tehtali po učinkovitosti oziroma izdatnosti? IR. Z.) LENDAVA — Po podatkih centra za socialno delo v občini prejema otroški dodatek 1995 delavskih otrok in 320 kmečkih otrok. Višina otroškega dodatka za delavske otroke se giblje od 450 do 1200 dinarjev, kmečki otroci pa dobijo dodatek v višini 450 dinarjev mesečno. Center za socialno delo opravlja tudi strokovno delo pri štipendiranju. Trenutno je v lendavski občini 295 kadrovskih štipendij in 368 štipendij iz združenih sredstev. Kljub naporom, da bi bilo več kadrovskih štipendij, jim to ne uspeva, saj je denimo za šolsko leto 1982/82 bilo razpisanih 98 kadrovskih štipendij, podeljenih pa le 54. LENDAVA — Zavod za kulturo občine in delovna enota Galerija — muzej sta ob letošnjem kulturnem prazniku pripravila razstavo gvašev akademskega slikarja Maksa Kavčiča. Dela priznanega umetnika je posredovala umetnostna galerija Maribor in so del velike retrospektivne razstave v Mariboru. Zavod za kulturo občine želi s podobnimi razstavami seznaniti občane s slikarsko umetnostjo širše domovine. V ospredju skupnega zasedanja zborov skupščine občine v Murski Soboti sta bila predlog sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana murškoseboške občine za obdobje 1981 —1985 in resolucija za letošnje leto. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in omejenih materialnih možnosti so se namreč morali spremeniti tudi nekateri osnovni kazalci gospodarske rasti v tem srednjeročnem obdobju. V murskosoboški občini računajo po novem le 2,4-odstotno povprečno letno rast družbenega proizvoda (prej 5,5 odstotka), počasneje pa bodo naraščali tudi dohodek (2 odstotka), industrijska proizvodnja (3,5 odstotka), uvoz.le za 1 odstotek, realni osebni dohodki na zaposlenega pa celo za 0,3. odstotka. Edinole pri kmetijski proizvodnji, ki jo uvrščajo med prednostne dejavnosti hitrejšega gospodarskega razvoja, bo ostala eneka 4-odstotna rast, medtem ko bi naj povečali izvoz od prvotno do tedna LENDAVA Ukinjeno družbeno varstvo v V A RISU Uvodoma je potrebno povedati, da je bilo družbeno varstvo v TOZD Varis delovne organizacije Gorenje Varstroj sprejeto zaradi slabega dela in neupoštevanja samoupravnih dogovorov. Po petih mesecih delovanja začasnih ukrepov družbenega varstva se je pokazalo, da se je poslovanje občutno izboljšalo, da so odpravljeni vzroki, zaradi katerih so bili sprejeti ukrepi in da se sanacijski program uspešno izvaja. Na sanitarnih kabinah kot glavnem proizvodu te temeljne organizacije so narejene izboljšave, večje je zanimanje za nje, to pa je pomenilo tudi boljšo prodajo. Na osnovi novih izboljšav ob strokovnem sodelovanju INA Nafte pri iskanju lažjih materialov bo sanitarna kabina postala še bolj zanimiva. Za bodoče poslovanje omenjene temeljne organizacije združenega dela pa bo potrebno izpeljati več aktivnosti glede sar loupravnega sporazumevanja z velikimi gradbenimi sistemi, pri tem pa seveda ne gre zanemariti strokovne pomoči gospodarske zbornice in drugih združenj. Zbori občinske skupščine so zaradi omenjenih uspehov sklenili ukiniti začasni ukrep družbenega varstva, na temeljni organizaciji pa ostaja sedaj naloga, da čim prej opravi samoupravno konstituiranje oziroma da izvoli nove samoupravne organe. Jani D. KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA Murska Sobota, o. sol. o. ABC POMURKA - KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA, Murska Sobota OBJAVLJA I. na podlagi sklepa zadružnega sveta TZO kmetijska kooperacija Murska Sobota, naslednja dela oziroma naloge: 1. Pospeševalec in vodja hladilnice Bodonci 2. Pospeševalec v TZO 3. Pomočnik vodje skladišča Puževci OBRTNO ZDRUŽENJE MURSKA SOBOTA Petnajstletnico bodo proslavili Temeljita analiza, ki so jo izdelali v soboški občini, je pokazala dejansko stanje malega gospodarstva, hkrati pa bila dobra osnova za poglobljeno razpravo na nedavni seji skupščine občine Murska Sobota, ki je tudi sprejela nekatera izhodišča nadaljnjega razvoja. To so ugotovili na seji skupščine obrtnega združenja Murska Sobota, ko so ocenjevali dosedanje delo in se dogovarjali o bodočih usmeritvah. V soboški občini je trenutno V malem gospodarstvu zaposlenih 1.261 delavcev, od tega 620 nosilcev (v gostinstvu 114 in v avto-prevozništvu 135). V zadnjem letu se je število nosilcev obrti povečalo od 570 na 620, zelo nagel pa jepo-rast nosilcev popoldanske obrti, število teh se je povečalo od 123 na 225 ali za 87 odstotkov. Vse manj pa je lončarjev, kovačev in kolarjev. Na skupščini obrtnega združenja so delegatom dokaj jasno predstavili razmere v malem gospodarstvu, osvetlili probleme in nakazali usmeritve. Ugotovili so, da se družbeni proizvod v obrtništvu bistveno ne spreminja in ne dosega republiškega povprečja. ' Opozorili pa so tudi na Številne težave, s katerimi se srečujejo.v malem gospodarstvu, kot so neurejene cene, davčna in kreditna politika, pomanjkanje materiala in rezervnih delov, premajhna skrb usmerjenega izobraževanja za bodoči kader malega gospodarstva itd. Zavzeli so se tudi zato, da je v prihodnje potrebno pripraviti bolj konkretne programe in uveljaviti dolgoročno sodelovanje z združenim delom, z davčno politiko pa bi morali stimulirati razvoj, ne pa ga zavirati. Mladina, ki se želi vključiti v malo gospodarstvo, pa bi morala biti deležna več praktičnega dela. Sicer pa so nadvse ugodno ocenili delovanje obrtnega združenja v preteklem obdobju, ki je opravilo pomembno poslanstvo pri razreševanju problematike in razvoju malega gospodarstva. Organizirali Pogoji: Pod 1. in 2. visokošolska izobrazba kmetijske smeri ter eno leto delovnih izkušenj ali višješolska izobrazba kmetijske smeri ter dve leti delovnih izkušenj. (pod 2. lahko tudi pripravnik). Pod 3. srednješolska izobrazba kmetijske smeri in 1 leto delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik). II. TZO Kmetijska kooperacija Beltinci naslednja dela oziroma naloge VODJE SKLADIŠČA BOGOJNA Pogoj: srednješolska izobrazba kmetijske smeri in dve leti delovnih izkušeni III. — na podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti naslednja dela oziroma naloge: VODJE FINANČNE SLUŽBE Pogoj: višješolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 10 let delovnih izkušenj. Kandidati naj prošnje z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev vložijo v roku 8 dni od objave na naslov ABC POMURKA — KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA, Murska Sobota, Markišavska 3. -x"' PROGRAMI DELA USKLAJENI V ponedeljek se je v Ljutomeru sestalo predsedstvo O K SZDL na redni seji z namenom, da uskladi svoj program dela, ki so ga sprejeli na programski konferenci, s programi dela SO Ljutomer in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Poudarek naj bi bil dan usklajevanju nekaterih skupnih razprav. Na ponedeljkovi seji so to- tudi naredili. Poudarili pa so, da bo posebno skrb potrebno nameniti, zaposlovanju, organizaciji vzgojno-izooraževalnih organizacij in analizi delovanja krajevnih skupnosti. Prav o tej točki pa so v nadaljevanju seje tudi spregovorili. Komite za družbeno planiranje je pripravil analizo delovanja krajevnih skupno predvidenih 8 na zdajšnjih 10 odstotkov. Skladno s tem pa se bo znižal tudi delež skupnih investicijskih vlaganj v osnovna sredstva v družbenem proizvodu na 24,7 odstotka. Zlasti bogata razprava delegatov je potekala glede realnih možnosti uresničitve nekaterih naložb do leta 1985, ker je treba računati še na nekatere omejitve. Pri tem so omenjali krčenje virov, pa predpis o obratnih Sredstvih in drugo, kar bo nosilcem gospodarskega raz- . voja v občini povzročalo določene' preglavice. . Vendar pa srednjeročnega plana ne bi smeli jemati za preveč statičnega, so poudarili v razpravi, ker ga je možno še vedno dopolniti, če se za to pokaže potreba. Delegati so sprejeli tudi dva amandmaja — po enem so v besedilo vnesli tudi izgradnjo kafilerije oziroma predelave odpadkov, po drugem pa bodo razširili tisti del dokumenta, ki go- delovno , so seminar varstva pri delu, katerega se je udeležilo 120 delavcev, skrbeli za izobraževanje in športnorekreacijsko dejavnost, prirejali ekskurzije in družabna srečanja. Dobro sodelujejo z obema zadrugama v občini in z obrtnim združenjem iz Szombathelya na Madžarskem. Prizadevajo pa si uveljaviti tudi razvoj delegatskega sistema. Pomembne uspehe pa so dosegli tudi pri materialno-finanč-nem poslovanju, saj so. ustvarili 1,557.000 dinarjev presežka, kar pomeni, da so skrbno gospodarili. V radgonski občinski organizaciji ZSMS so pričeli z evidentiranjem brigadirjev za letošnje brigadirsko poletje. Gre za pridobivanje zadostnega števila mladih, ki se bodo v občinski mladinski delovni brigadi Janko Jurkovič Jovo udeležili republiške MDA Kobansko 83 od 26. junija do 16. julija in radgonskega prispevka v sklopu pionirske regijske brigade Štefan Kovač Marko, ki bo nadelovišču republiške MDA Bela Krajina od 7. do 21. avgusta. Lansko brigadirsko delo je svojevrstno opozorilo, da je potrebno za uspeh zastaviti vse sile že.v sedanji fazi. Zato so se tokrat evidentiranja lotili bolj organizirano. V šolah bodo pripravili informativne ure. kjer bodo ob predavanjih seznanili učence z brigadirskim delom in življenjem še s prikazovanjem filmov. Da pa bi vse kandidate kar najbolj usposobili za uspešno delo, bodo v občini izvedli več enodnevnih delovnih akcij,'od 30. junija do 4. julija pa še posebno večjo občinsko akcijo na stadionu Bratstva in enotnosti, kjer bodo mladi iz te občine čez 4 leta gostitelji Festivala bratstvo in enotnost in bo zategadelj na obnovi objekta potrebno še marsikaj postoriti. Sicer pa se bo tudi ob tej priložnosti pokazala delovna vnema radgonske mladine. Akcije Sp se odgovorno lotili tudi v združenem'delu, kjer je po samoupravnem sporazumu vsaka DO dolžna zagotoviti na vsakih 200 zaposlenih 2 brigadirja in 40 dinarjev na zaposlenega za to dejavnost. Pri tem bodo dali poudarek štipendistom, saj je bila prav udeležba slednjih lani več kot pičla. Evidentiranje bodo za to pionirsko brigado kbrsčali zadnjega dne marca, za mladinske pa 15 dni kasneje. V vse OŠ so poslali zapise, v OO ZSMS v KS, kjer tako doslej ni bilo težav, pa bodo o tem spregovorili na rednih sestankih. vp sti v Občini ter program nadaljnji samoupravni in materialni razvoj. Že prva ugotovitev, da je osnutek dokumenta resnično bolj analiza trenutnega. stanja kot pa smernice za nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti, je dovolj za široko razpravo. O dokumentu bodo spregovorili tudi delegati na seji vseh treh zborov SO Ljutomer in analizo dali v široko javno razpravo. Na seji predsedstva šo govorili tudi o akciji NNNP 82. Ocena je, da se je v lanskem • letu naredilo precej na požarni varnosti, manj pa na področju prometne varnosti. Dali so tudi p<|budo, da naj bi v bodoče bil program NNNP vori o medobčinskem sodelovanju. Zatem so sprejeli spremembe in dopolnitve predloga občinske resolucije za letos ter predlog programa dela vseh treh zborov in periodični delovni načrt za leto 1983. Obenem so soglašali s predlogom, da bodo o investicijski sposobnosti OZD podrobneje razpravljali na eni prihodnjih skupščinskih, sej. Delegati pa. so potrdili tudi stališča, priporočila, usmeritve in sklepe o nadaljnjem razvoju drobnega gospodarstva v murskosoboški občini. Med drugim so se zavzeli za boljšo organiziranost na tem področju in za večje usposabljanje mladine za deficitarne obrtne poklice. Delegati pa so sprejeli še dogovor o, uresničitvi nalog razvoja teritorialne obrambe v SRS in vrsto osnutkov odlokov. Milan Jerše Zaradi ugodnega finančnega stanja so v letošnjem letu znižali prispevke iz B programa od 0,75 na 0,50 odstotkov. Sprejeli so tudi program dela za letošnje leto, ki je jubilejno, saj bodo praznovali 15-Ietnico delovanja združenja. Ta jubilej bodo proslavili delovno ih. v okviru praznovanja občinskega praznika bodo pripravili razstavo obrtnih izdelkov. Na skupščini so tudi izvolili nove organe združenja. Za predsednika pa so ponovno izbrali Ludvika Černija iz Beltinec. Feri Maučec bolj ozek in naj bi občine ali regije same dogovarjale o. vsebini akcij. D. L. SMUČANJE Uspela šola v naravi j Tudi iz radgonske občine so učenci v času zimskih P° pl*' obiskali zimsko šolo v naravi na Zarji — .pučitnišK®8^’ ninskem domu »Radenske« na Pohorju. V treh tednih so se ®8 učili smučati učenci treh šol: srednje šole za gostinstvo in* Radenci in osnovnih šol Kapela in Radenci. Cilj šole v naravuJLijir se učenci naučijo smučati. Izvedli so tudi tekmovanje v vele®1 Med petošolci osnovne šole Radenci je pri deklicah zmag8* j Puškašpred Matejo Topolovec, pri dečkih pa Robi Kavčič. zvezo 19. februarja bo v.Murski Soboti volilnoprogramska konferenca republiške konference Počitniške zveze Slovenije. kar je nedvomno veliko priznanje za počitniško zvezo pr« občinski konferenci zveze socialistične mladine. Na njej bo glavna tema namenjen* vprašanju regresiranja p0*®" vanj mladih. To so omenili®* seji predsedstva počitniške zveze pri OK ZSMS v Murski Soboti, ko so sprejemali dokaj obširen program dela za pr*0 polletje letošnjega leta. V te® času bi naj ustanovili W®1 mladinsko turistično poslovalnico, ki bo skrbela za razvoj mladinskega turizma v celotnem Pomurju. Predvsem P* bo organizirala izlete za šolsko. delavsko in vaško mlad1" no. Veliko akcij pa murskosoboški počitničarji načrtuje)® tudi v marcu, saj bo zad®).® soboto v mesecu že tradic*' t onalno srečanje članov poc!' miških družin na Trdkm®-Takrat bodo opravili pohod)* Kuzme na Tromejnik, Prl' pravili razgovor z udeleže®' cem NOB in razstavo oroz)8 Popoldne pa bodo še kultuf® program in športna srečanj kjer bi naj sodelovali tudi p®' čitnikarji iz Ljutomera. Mj®t bora in Varaždina. Okrog 2°® mladih iz murskosoboške 0®! čine, ki so se lani izkazali P® obiranju brozdja, pa bo odst na izlet na Koroško. Precejšnja pozornost M ; veljala vpisovanju novih °!® nov. zato bodo člani poči*® ške zveze obiskali števil®., kraje v občini, kjer bodo im® razgovore z mladimi in £r! kazali diapozitive o Srn, Aprila predvidevajo dvod® vni izlet po poteh AVNOJ * pohod po poteh Džure L" kovica in Nikole Hečimovi® V mesecu mladosti se b°^ udeležili srečanja počitnic rjev na Urhu in pohoda.ob" okupirane Ljubljana, z®° ; počitnikarjev v Kumrov 7 osrednje prireditve v du in organizirali pohod Vanečo. Skupno s PZ Celj® 1 Kranj pa pripravljajo le*0 nje na morju. -acijskih prizadevanjih. V te?*** V.-kla en prOgram us~ družben„Pr^rainom dela ra in zb«- |hhZfivb^občin-je dotr^' sk'°P nalog, to Eafn delegai-stema sadkup^inskega sb v občinski^0 akbvnostL ki ^alistične s°- kajo. Gre Ze ze P°te" delegatov izposojanje najširše rt, n aktivistov ^oPre^ kl so časo-ŠePrav sSljena do aprila. ^aso'v.nj s?ved;i možni Sodikdru^ že §a reda no' l?ckl dnevne-sedstva Pred- razPravi o\v?DL:ko so v gab- Prav n tUaln'b nalo-^dnje^^ v UsP°sablia.ošenj’kl niso najbdljge JanJu delegatov ev6 Po zah* n°sti izvolieZP1 odgovor- Sicer na 'h delegatov. °nutekPr { zagotovljene ustre prostorske pogoje za P hod na ceiodnevno/ob dela, pa bo v pribo vendarle treba imeti P . očmi usklajevanje po’ j z dejanskimi matenain^ možnostmi v občini-pa, kot je znano, v se njih zaostrenih gospo" skih razmerah niso n kor rožnate. Zato so . kako dobrodošle u*^iže. tve, ki so jih za uresn vanje dokaj zahtevni"। log opredelili na seji" a skosoboškega izvrsn sveta. je Poudarjeno je, da potrebno zlasti zag"a vljati postopen preno" z spremenjeno določijo 32 učencev na odp Tesnejše in načrtno* A lovanje šol z družbe ... okoljem bi naj v se meri prispevalo k h, družbljanju vzgojno braževalnega dela. । ’ oj. mem načrtovanju vz»r noizobraževalnega o" okviru prostovoljnih g javnosti pa bi kazalo a bolj upoštevati inte učencev in jih uskiaj s širšimi družbenimi resi. Ni odveč P^P^Aijpi' da bodo med proštov«^ mi dejavnostmi P°’ ofj« skrb namenili pon ; kmetijstva. Zato »o načrtnim in tesnim r*jjill zovanjem šol s temev cj-zadružnimi enotanU • talimi delovnimi org3 jj’ cijami s področja k" # stva ter s srednjo M sko šolo skušali # temeljiteje seznanit Ali' go in pomenom ag' .ep-stva, sodobnimi as' ničnimi ukrepi in kmetijsko proizvodni Prevladalo je tud' J nje, da si morajo v prihodnje prizade je pritegnitev zunanjin,’ lavcev in memod je vzgojnoizobraževa« lo Prav z medse^U sporazumi in dogo.^i’ naj zagotavljali nacn kontinuirano delo ' področju. Nič ma^t^ pomena ni strokovno in družb J litično izpopolni J vseh delavcev m jjit« sodelavcev za ure^ p« smotrov celodnevb jP novnešolevmurs« ški občini. Da b< C o5 delo koordinacij** jp« borov za razvoj ce ne osnovne sole, P p' jo sproti razresev3 vpfJ blematiko in odP^pK^ sanja s strani šola nih ustanov m। dejavnikov. UsV W kadrovskih, proste C drugih pogojev trn ce ( čevanje smotrov dnevne osnovne ^ij'. bosta nenehno s p m j, Zavod SR Slo^Z šolstvo, območna •> zacijska enota v .^p j Soboti in občins*" ževalna skupno**-^ STRAN 6 kulturna obzorja PESEM IZ DOMAČIH LOGOV ' Kulturno društvo Stefan Raj iz Turnišča je pred >Mkom preteklega meseca.pripravilo v domači kulturni dvor• . stojni koncert, na katerem so nastopili: mešani pevski . • iz Planike, ljudske pevke, za popestritev pa je zaplesala ^HjVp^ večer, čeprav je bilo ob tej priliki slišaiti tudi o težavah, s katerimi se soočajo v turniškem kulturnem . - Kot je dejal predsednik društva Avgust Sobočan Pnma"JKUJ; pevcev, tudi prostori so pretesni in neurejeni, kar pa -ljubiteljske dejavnosti ne zavira v tolikšni men. da b1 za tem priča tako omenjeni koncert doma kot tudi gos or j P drugih krajih v Pomurju. Nedeljsko v Rogaševcih nap • kjer so se v prireditveni dvorani ob 14.30 predstavili. . Pevski zbor, moški oktet in ženski sekstet ter folklorna skupina. Pesem ni zamrla V Dobrovniku ima zborno petje dolgoletno tradicijo. Pesem je zaživela pred dvema desetletjema. Zbor je prevzela s mlada učiteljica in ga vodila petnajst let, ko ga je morala zaradi zdravstvenih razlogov zapustiti. Tako je nastala praznina. Ljudje so želeli peti, le vodi -aega kadra ni bilo mogoče najti, kajti pevovodje so zelo zavzeti, ker vodijo več zborov. . Končno smo našli zborovodjo. Zelo se trudi, saj vadimo ‘udi madžarske pesmi, ker je večina članov našega zbora madžarske narodnosti. . v Zbor deluje v okviru Kulturnega društva »Petofi Sandor« “ tretje leto. Nastopamo na vseli proslavah in tudi na ob-emskih revijah. V zboru noieio učenci osnovne šole, vaška "•ladina in odrasli. iv a z8rajen kulturni dom — to bo čez nekaj mesecev ° delo zbora in drugih sekcij lahko bolj nemoteno potekalo. Etelka Milmkovic Število bralcev raste Janova ^ir3^0115^’ ?bčini je edino stalno delujoča kulturna av$keuniverz g3 knjižnica, ki deluje v sklopu De-en°tin31 rn71;,.arnja Radgona. Knjižnica ima 16.363 knjižnih v ..Kotna*^ ^nJižnico ohkt-. Padala vodja knjižnice Marija Sedivy, je lani ja.r'znaša 1 9Sa , . / $14 bralcev, ki so si izposodili 13.340 knjig, adimi v občin^1^ ve^ ^ot v ietu 1981. V zadniem času ie med K°vn0 literat 'ni . ?mja Radgona vse več zanimanja za stro-udn° Več študp’ vS£: t>°U iskana. To je razumljivo, saj je s -Sanak»^entov’ k' si zaradi draginje ne morejo privoščiti . Zeli£> si 2a knjig. J T^ratnih me a $1 dobili večje prostore, saj ima sedanii le 83 ’n ’majo ' °V P°vršine, kjer poteka izdaja knjig, priprava rev nrnf5m mesl za branje revij in druge literature. S v .!Je 'n časonicSl?rov lahko uredili čitalnico, da bi tako bile veSa kulturi 1 bolje izkoriščeni, mladi pa bi imeli možnost za TakaZ^'rJanje br31-003 knjižnica Gornja Radgona pa skrbi tudi o..° 'majo v dragih krajih in delovnih organizacijah. e„ enc'h. v S0J.evališča v KS Negova, domu učencev v net3' V teh izrnih organizacijah Moda, Elrad in Avtorad-ured’ ^ecev k S^jevatnic£A menjavajo knjižni fond vsakih ven?*1 ^Posni«, Pa izdajajo amaterji. Nameravali so še endadimj°^ v KS Spodnja Ščavnica in Stogovci, Je bencinska kriza to preprečila. » Ludvik KRAMBERGER Nj5 Radgona VOLILNA KONFERENCA ZKO GOR- Bazvijati tisto, z& kar so možnosti .. Mni — • klorni in plesni, delo odraslih gledaliških skupin pa je povsem zamrlo. V programu za letos so osnovne naloge izobraževanja kadrov za vsa področja kulturnega življenja. Da bi uspeli poživiti,kulturna dogajanja. pa bo potrebna, kot menijo delegati, tudi pomoč družbenopolitičnih organizacij v občini in krajevnih skupnostih in seveda bo potrebno vključevati čimveč mladih, posebej še tistih, ki so že v osnovnih in srednjih šolah vključeni v kulturno življenje. V prihodnje bodo tudi organizirali takšne občinske in krajevne prireditve. ki bodo racionalne in poceni, pa vendarle kakovostne. Društvom pa priporočajo. naj razvijajo tiste dejavnosti, za katere imajo največ možnosti. - Na konferenci so izvolili tudi nove organe in vodstvo. Novi predsednik izvršnega odbora je Avgust Posavec. vp Prireditve in nagrajenci za kulturno ustvarjalnost v Pomurju Kulturni koledar Osrednja prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila v Murski Soboti v ponedeljek, ko je bil slavnostni govornik predsednik skupščine kulturne skupnosti Ivan Obal. 'Na slovesnosti v galeriji soboškega Kulturnega centra so ob tej priliki podelili nagrade za kulturno ustvarjalnost r soboški občini, obiskovalci prireditve ha.predvečer 8. februarja, Prešernovega dne pa so sledili tudi uprizoritvi predstave Matjaža Kmecla: Friderik z Veroniko ali GLEDALIŠČE ABSURDA V LENDAVI Prejšnjo soboto je Eugčne Ionesco, poleg Samuela Becketta najvidnejši predstavnik gledališča absurda, privabil s svojo PLEŠAST/) PEVKO (La Čantatrice chauve) le malo lendavskih ljubiteljev gledališča. Bila je to priložnost soočanja slovitega avtorja skozi živo besedo ne le za študirajočo mladino, marveč za ves napredni intelektualni svet te obrobne občine, ki pa je očitno prešibak, morbiden in — oh groza!— povsem nezainteresiran za izjemne gledališke dogodke, ki se tu vendbrle kdaj pa kdaj ponudijo. Ionesco je svojo ,,anti-igro" Plešasto pevko napisal tri leta po drugi svetovni vojni, ko je že čutil destrukcijo sveta, alienacijo sodobnega človeka v njem. Ko so v Ljubljanski Drami leta 1967 uprizorili njegovo delo Žeja in lakota, takratni hišni kritik Josip Vidmar kar ni mogel in verjetno tudi hotel priznati vrednosti Ionescove dramatike. Motilo ga je, ..da se je v odrskem junaku naselila bolezen: nemirno hlastanje današnjega dne, odtujenost vsemu, samemu sebi in svetu — in da je v njem, ne da bi nam bilo jasno odkod in zakdj se je naselila vanj." (Gledališke kritike, str. ČUVAJMO KULTURNO DEDIŠČINO! ,,Zdravljica" — katero je v uvodu sobotne osrednje prireditve v počastitev kulturnega 'praznika in dneva prosvetnih delavcev v radgonskem domu kulture interpretirala mlada domača pesnica Jelka Kosi — ,, je še danes najpomembnejša slovenska politična pesem", misli Edvarda Kardelja Speransa iz njegove razprave o slovenskem narodnostnem vprašanju slavnostna govornica Mira Marko, predsednica medobčinskega sveta ZSS za Pomurje in predsednica medobčinskega sveta Zveze kulturnih organizacij za Pomurje. ,,Prešeren, naš največji pesnik, Slovenec in revolucionar, pa ostaja še naprej potokaz tudi našega časa. ” V nadaljevanju pa je tovarišica Markova spomnila na kulturno snovanje borcev v času NOB, kjer sta bdi slovenska beseda in pesem še kako pomemben element odpora v borbi proti okupatorju. Ta se je po njenih besedah še posebej močno razmahnila v prvih povojnih letih, v najtežjih časih izgradnje pridobitev socialistične revolucije, v zadnjem času pa žal ljubiteljsko ustvarjanje usiha. To velja tudi za ljubiteljsko dejavnost v radgonski občini, kjer so še ne tako dolgo nazaj delovala številna kulturno-umetniška dru- PRAZNOVANJE V LJUTOMERU Praznovanje osrednjega kulturnega praznika v občini Ljutomer je bilo v ponedeljek. Kot je že postala navada ob pomembnejših praznovanjih, so tudi tokrat pričeli Z otvoritvijo slikarske razstave v Galeriji Ante Trstenjak. Gost je tokrat domačin Silvo Prelog, slikar amater in dolgoletni vodja likovne sekcije pri kulturnem društvu. V njegovi razstavi so prikazana dela, ki bi jih lahko imenovali retrospektivna, in dela, ki so nastala tudi v zadnjem času, tako da na razstavi lahko spremljamo razvoj in celoten opus Silva Preloga. Nadaljevalo pa se je v dvorani doma kulture s spominskim večerom pred kulturnim praznikom. Na osrednji proslavi so sodelovali črnice dekliškega pevskega zbora iz srednje šole družboslovne usmeritve Franc Miklošič, člani obmejnega simfoničnega orkestra in mladi domači literati s dvojimi Celjski grofje danes in nikdar več, v sedbi Dareta Ulage, Jožice A vbelj režiji Žarka Petana in igralski za- in Zlatka Šugmana. Nagrajenci za kulturne dosežke v soboški občini so: MARIJA ZRIM, ki je priznanje prejela za ljubiteljsko likovno ustvarjalnost in odlične maske gledaliških ljubiteljev na domačem odru pred leti, VLADO SAGADIN prav tako za likovno ustvarjalnost in njen razmah med mladimi, kot tudi za pobudo ustanovitve LIKOS, JOŽE VlLD za dolgoletno sodelovanje in povezovanje kulture na stičišču treh meja ter organiziranje Panonije in Bienala jugoslovanske male plastike, VLADIMIR MOČAN za oranje ledine na področju zborovskega petja pri nas in dolgoletne aktivnosti in PIHALNI ORKESTER KULTURNOUMETNIŠKEGA DRUŠTVA ŠTEFAN KOVAČ. Izbor letošnjih nagrajencev komisija v sestavi (Erna Brumen, Peter Brunec, Štefan Cervek, Olga Gorčan, Berta Kološa, Edo Mihalič, Marija Rituper in Jože Ternar) utemeljuje kot dolg za nazaj in v bodoče sprotno nagrajevanje žive kulturne ustvarjalnosti. 264). Vidmar očitno ni videl NOSOROGOV, ki jih je uprizorilo Mestno gledališče Ljubljansko celih šest let prej. Pokojni Lojze Filipič je sodobno dramatiko mnogo globlje doumel, ko je zapisal: ,,Cas, ki v njem živimo, je' bolan. Progresivna dehumanizacija se imenuje njegova bolezen. Atmosfera, ki jo dihamo, je polna kužnih klic, ves svet zajema epidemija. Človeško .v bitjih, ki se imenujejo ljudje, odmira in umira, a bitja biološko vegetirajo naprej kot zmehanizirane živali, osvobojene vesti, dvomov, strahu in bojazni, žalosti in obupa, ljubezni, lepote in misli — vsega človeškega.” (Lojze Filipič: Živa dramaturgija; str.: 330) Vsebinsko in oblikovno je Ionesco svoje igre napolnil z neverjetnim, z nelogičnostjo, absurdnostjo in surrealistično fan-tastičnostjo. Moralna praznota, mehanični vsakdanji opravki, pomanjkanje pristnih človeških vezi Zlati priznanji za dolgoletno in uspešno delo na kulturnem področju v lendavski občini bosta prejela Jožef Varga, član kulturno-umetniškega društva Genterovci, in Julijana M6d iz Gornjega Lakoša. Srebrno priznanje za enkratne kulturne dosežke v zadnjih letih pa prejme odbor za izgradnjo kulturnega doma v Dobrovniku. štva v močni zasedbi. Ob koncu se je zavzela za njihovo ponovno rast. ,,Zato čuvajmo naše kulturno bogastvo, še ga oplajajmo, negujmo domačo besedo in pesem, ki plemetita ljudi in jih združujeta, kljub vse večjemu naprezanju za materialnimi dobrinami. ” Za tem je sledila podelitev letošnjih Kerenčičevih in Šilhovjh nagrad, ki jih podeljujeta občinska kulturna skupnost za delo na področju ljubiteljske kulture in občinska izobraževalna skupnost za delo na vzgojno izobraževalnem področju. . Ob koncu pa so se pred nabito Dobitniki letošnjih Kerenčičevih nagrad so: MARIJA DUKARlC, prosvetna delavka OŠ Jože Kerenčič iz Gornje Radgone, ki dosega že leta izjemne uspehe na področju glasbene dejavnosti kot vodja mladinskega pevskega zbora. MANICA GORNJAK, delavka iz Gorenje Elrada, kjer je organizatorica kulturnega življenja ih ene izmed ustanoviteljev tamkajšnjega DPD Svoboda. ROMAN SLUGA, organizator kulturnega življenja v občini in tajnik občinske zveze kulturnih organizacij in občinske kulturne skupnosti. Šilihovi nagradi pa sta prejela: IRAN.IO IRGOLIČ, upokojeni učitelj glasbe iz Gornje Radgone in vodja radgonske godbe na pihala. ' ANICA ŠKVARČ, upokojena učiteljica iz Radenc za svoje dolgoletno in vsestransko delo z mladimi. prispevki. Kot gost pa Je praznovanje popestri! novinar in publicist France Forstnerič iz Maribora. Pri podeljevanju priznanj in nagrad Zveze kulturnih organizacij naj-prizadevnejšim kulturnim delavcem v občini Ljutomer so še enkrat iskreno čestitali tudi Julki Bezjakovi za dobljeno in s trdim amaterskim delom prisluženo Severjevo nagrado. Mladi literati, ki so se predstavili s svojimi deli, pa so istočasno sodelovali tudi v selekciji za srečanje literarnih ustvarjalcev, ki bo v Titovem Užicu, Praznovanje kulturnega prazni Zveza kulturnih organizacij občine Ljutomer je za aktivno ustvarjalno in dolgoletno delo na področju amaterske kulturne dejavnosti podelila priznanja naslednjim kulturnim delavcem: Manji Miki iz Križevec, Marici Rauter iz Veržeja, Jožici Marinič iz Cvena ter Slavici Belec in Srečku Centrihu iz Ljutomera. , in odnosov zazijajo pred nami v groteskni obliki, poudarjeno, svareče! Ne le v tekstu, tudi predstava, ki jo je odigrala mlada eksperimentalna skupina iz Kranja, je bila taka. Dovolj razvidna, na nekaterih mestih izredno domiselna režija mladega Iztoka Valiča, ki smo ga srečali na letošnjih gledaliških seminarjih v Radencih, je razkrila zanimivega, lucidnega ustvarjalca, ki je očitno „spiritus agens” skupine. V tej skupini pa ima nekaj izvrstnih igralk in dovolj dobrih igralcev, ki so po načinu dela in svoji predanosti na pravi poti in mnogo obetajo. Ob koncu je potrebno še zapisati, da je predstavo tokrat organiziralo Gledališko društvo Lendava, ki postopoma širi področje svojega delovanja in namerava kmalu prerasti v Kulturno društvo Lendava s tem, da poveže vse kulturno življenje in snovanje v občinskem središču. Rajko Stupar potno dvorano predstavili gostje iz Kranja, člani KUD Sava. V enoinpolurnem programu 'so pavdušili gledalce. To velja za folklorno skupino, ki je zaplesala gorenjske, prekmurske plese, glamočko kolo in bunjevačke plese in tudi za njihov tamburaški zbor Bisernica, ki nam je zaigral več pesmi naših narodov, in instrumentalni ansambel. Morda bodo njihovi, kljub ljubiteljskemu delu, visoki umetniški dosežki, svojevrstna injekcija domači ljubiteljski ustvajalnosti. K Paveo ka pa ni potekalo sumu v občini Ljutomer, pač pa tudi drugod. Pri tem naj omenimo dve prireditvi, ki sicer še trajata. V ponedeljek sta pionirski kulturni'društvi z osnovne šole Ivan Cankar in osnovne šole Veržej pričeti. tradicionalni kulturni teden. Termin je izbran tako, da se vključuje v praznovanje kulturnega praznika. V torek so člani obeh društev imeti letni konferenci, na kateri so si zastavili program dela. V kulturnem tednu so člani kulturnega društva z obeh šol predstavili svojo dejavnost. Dušan Loparnik ČETRTEK, 10. FEBRUARJA LENDAVA — Ob 12. uri bo v srednješolskem centru literarno srečanje s pisateljem Ivanom Potrčem, ki ga organizira lendavska matična knjižnica. razstave MURSKA SOBOTA — V galeriji soboškega Kulturnega centra je na ogled razstava del akademskega slikarja Franca Vozla. Slikar, ki razstavlja v okviru kulturne izmenjave z Kranjem je eden najmlajših likovnih ustvarjalcev na Gorenjskem, diplomant akademije likovnih umetnosti v Ljubljani in udeleženec številnih razstavnih prireditev doma in na tujem. Kot svoboden umetnik živi in dela v Kranju. ,.Razvoj slikarstva Franca Vozla je logičen, dosleden in zraven dinamičen in poteka v neprestanem boju med plastično in slikovito likovno izraznostjo, med konstruktivno in zopet destruktivno usmerjenimi likovnimi tokovi, med realistično in abstraktno oblikovanostjo, med čisto likovnostjo in vsebinsko poglobljenostjo. V tem dinamičnem spletu likovnega ustvarjanja ostaja umetnik do kraja odprt sočloveku, čigar fizična in psihična, pojavnost je osnovna tema njegovega upodabljanja,” je zapisal v zloženko, ki je izšla ob torkovi otvoritvi razstave Cene Avguštin. Razstava bo odprta do konca tega meseca. V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice je na ogled razstava ob 70-letnici Ivana Potrča, ki prikazuje življenje in delo tega pomembnega slovenskega pisatelja ter dramatika. Razstava, ki bo na ogled do 25. tega meseca je za večje skupine učencev po želji komentirana. LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka je v počastitev slovenskega kulturnega praznika na ogled razstava likovnega ljubitelja — domačina Silva Preloga. LENDAVA — V galeriji Lendava je na ogled razstava gvašev akademskega slikarja Maksa Kavčiča, ki jo je kot del retrospektive, posredovala umetnostna galerija Maribor, omogočil pa Zavod za kulturo občine Lendava. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin je razstavljena kolekcija umetniških fotografij Franja Voha iz Maribora. Doslej se je ijvtor predstavil na petdesetih medklubskih razstavah doma in v tujini ter prejel tudi več nagrad in priznanj. Tako nagrado Borisa Kidriča in Bronasto plaketo za dosežke na področju fotografije. Franjo Voh nam predstavlja predvsem fotografije, ki obravnavajo kmečkega človeka v naših pokrajinah. kinematografi V GORNJERADGONSKEM KINEMATOGRAFU bo v četrtek, 10. ob 19. uri in v nedeljo, 13. februarrja prav tako ob 19. uri na sporedu ameriška komedija ZADNJI ZAKONSKI PAR V AMERIKI. Film bo v soboto, 12. februarja na ogled tudi v Kongresni dvorani hotela Radin v Radencih. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: Johannes Mario Simmel UPANJE JE VSE 1/2 (Založba Obzorja), Jože Mlinarič KARTUZIJA PLETERJE 1403-1595 in Plutarh ŽIVLJENJE VELIKIH GRKOV, (Državna založba Slovenije). STRAN 7 t Lani so pri zvezi kultur-\ hih organizacij skoraj v \ celoti uresničili vse pro-\ gramske naloge iz srednje-1 ročnega programa, kljub I temu pa na področju kultu--\ re položaj v občini ni ravno \ rožnat, so ugotavljali dele-t gati na programsko-volilni \ konferenci'in se bo slabo \ materialno stanje izpred let \ odražalo še nekaj časa. \ V lanskem letu je precej \ zamrla dejavnost kulturnih l društev v občini — teh je \ skupno 18 — saj je malo-\ dušje zajelo skoraj vsa \ društva v krajevnih skupno-\ m združenem delu. \ Nekoliko bolj so vpregli le v I s?skih kulturnih društvih in I skupinah. ki delujejo v okri-1 'iu drugih društev. Približno tako je bilo lani tudi z delom v posameznih \ dejavnostih. V občini vse 1 bolj dobivajo pravo m^to l 'um. likovno ustvarjanje, “terarna in knjižna dejav-uost. korak naprej je storjen ^glasbeni in instrumentalni dejavnosti, nazaj pa v fol- naši kraji in ljudje V MARTINJU SO NAJVIŠJE Pot nas pripelje v Martinje na Goričkem. Kar precej daleč je tja iz občinskega središča. Vendar ne bi mogli reči, da je kraj tudi odmaknjen. Skozenj namreč pelje celo republiška cesta in po njej menda vsak dan pelje 6 avtobusov. Tukaj, oziroma kakšnih 10 metrov više, je najvišja točka nadmorske višine v Prekmurju. To je vrh Srebrnega brega, ki doseže višino metrov. ŠOLA SAMEVA Ogledujemo si naselje in našo pozornost najprej pritegne' dokaj velika šolska stavba, ki pa očitno nikomur ni več potrebna, sicer ne bi bila domala vsa okna polomljena. A H pa je tam okoli res toliko nepridipravov,, da ne vedo kaj drugega počenjati kot lomiti stekla — ne doma seveda, ampak na ’tujih’ zgradbah. DanSanes je, kot kaže, na tem območju premalo otrok, da bi lahko imeli vsaj podružnično šolo. '-Nekoč pa, kakor lahko preberemo v knjigi Prekmursko šolstvo, je bilo drugače. >>1868 so ustanovili enooddelčno občinsko ljudsko šolo in odprli šolsko poslopje. 1903. so prizidali še eno učilnico in stanovanje za učitelja. Tako je šola postala dvooddelčna in državna.«, (tam. str. 498). »1927. je Šoštariču (šolskemu upravitelju. op. p.) uspelo, da so šolo razširili v trioddelčno. Zlasti je negoval podmladek Rdečega križa in si z njim pomagal, da je dobival od premožnejših šol gmotno pomoč za številne siromašne učence svoje šole. Šoštarič ie ustanovi! tudi meteorološko postajo na tej skrajni severni točki države.« (str. 499). Imel je še več drugih zaslug, tako za učence kot šolo in za krajane, toda zaradi moralno dvoličnih in politično nazadnjaških nasprotnikov so ga po smrti junija 1934 pokopali kot krivoverca zunaj pokopališča. , Učilnice martinjške ali tudi trgovske šole torej same- za vrh Srebrnega brega, ki •tamkaj, doseže višino 404 metrov. Ampak, listi, ki še niste bili tam. ne da bi mislili, da je to tudi zares videti kot kakšen visok hrib! Le nadmorska višina tukaj doseže najvišjo številko. Sicer pa Učilnice osnovne šole v Martinju samevajo, razen tega pa so 'stavljene zobu časa in nekaterim nepridipravom. njive. In po naključju srečamo malo vstran od omenjenega' znaka skupino domačinov. Pristopimo in ugotovimo, da pobirajo dračje v gozdičku in okolici. .»To bo za moravsko kuharico, da se bo lahko pozimcr grela,«' hudomušna pristavi Marija Rogahova. Ona pa je prišla pomagat zato, da bi si nabrala brezovo šibje, s katerega bo delala metle. Kdo bi si mislil, da se tudi ženske tega lotevajo? POLJA IN DODATEN ZASLUŽEK Kmalu obhodimo domala vso Martinje. kajti vas šteje le nekaj čez 40 hiš. Prebivalci se ukvarjajo večinoma s poljedelstvom, čeravno ležijo polja na hribovitem območju in niso najbolj rodovitna. Toda že od nekdaj so bili navezani na , zemljo. Precej pa si jih išče dodaten zaslužek. Največ med njimi se je podalo za večjim kosom kruha v A vstrijo. A le začasno. da bi si čimprej nabavili kmetijsko mehanizacijo in prislužili denar za to in ono. V ^adnjih letih so zrasle tri nove hiše. Čuvajmo se steklih živali! Prvič se je pojavila steklina tudi v radgonski in ljuj°’ merski občini, ki sta doslej veljali le za ogroženi. V občim Gornja Radgona se je prva stekla lisica pojavila 5. januaip* Murščaku, kasneje pa še v Vidmu ob Ščavnici in Spow Ščavnici, kar so potrdile raziskave, opravljene v virusolO’ škem laboratoriju ljubljanske veterinarske fakultete. Veterinarska inšpektorka Uprave inšpekcijskih službw Sobota, enota G. Radgona Rozina Šimundlč pravi, da so v*® pristojne službe IS SO in drugi takoj ukrepali. Po PT primerkih pa so naleteli še na nekaj poginjenih lisic *" demskem koncu in kar je še posebej vznemirljivo, pred kimt štirinajstimi dnevi tudi na pižmovko, ki se je sumil1’’ obnašala na dvorišču radgonskega sejmišča. Zatorej Prei nevarnost povsod in ne le na podeželju. ’ ” Razpoznavnih znakov je več, stekla zver ali žival se v« nenaravno, je močno razdražena ali potrta, napade pr vzroka, ima ohromelo čeljust in spodnji del telesaJer ® močno slini. . .-ŽE Previdnost torej ni odveč, kljub vsem ukrepom. ML izvajajo. Lovci sicer pobijajo vse dlakaste živali in potepu-* pse in mačke, za domače živali sta odrejena konjunta« karantena, pa vendar je najbolje, če se znamo čuvati san' Posebej še otroci. Za vsak stik s sumljivo živaljo, kaoa'l poškodovana koža, je treba takoj k zdravniku. Vse suw domače živali moramo takoj izolirati od ljudi in drug® trupla poginjenih ali ustreljenih pa zagrebsti z zašel"* gumijastimi rokavicami in na ločen kraj v debelih ooli’'11* stih vrečah. .'gg Ker določenega območja ne štejejo več za okuženo s« po treh mesecih od zadnjega strokovno ugotovljenem mera stekline, bo radgonska občina verjetno še nekn^H okužena. Zato se temu primerno samozaščitno obnaša)"' GASILCI SO DOKAJ AKTIVNI EČdina društvena organizacija v Martinja je gasilsko društvo. Vse ostalo imajo namreč skupaj s krajevno skupnostjo Gornji Petrovci. In lahko zapišemo, da so gasilci še kar aktivni. Lani so razvili svoj prapor, še prej pa so zgradili garažo in.kupili 2 motorni brizgalni. Morda si bodo čez nekaj let uspeli kupiti tudi gasilski avtomobil. To je zdaj njihova velika želja. Skrbijo pa tudi za urejevanje protipožarnih mlak. Med krajevnimi načrti pa bo letos v ospredju zlasti postavitev nove osemenjevalnice za živino. Zdaj je le-ta namreč zasilno urejena v nekdanji kovačnici. besedilo in fotografije: JOŽE GRAJ letno okrog sto milijonov dinarjev prometa. j|,J ,.Celotna investicija dozidave in nadzidave hotela Diana je sta milijona dinarjev, z njo pa smo pridobili sto novih postelj (s P°n’SoWt ležišči do 120), 230 sedežev v kavarni salonu in na terasi, klimatske naprave, v celoti preuredili kotlovnico, aperitiv bar, slaščičarno in 50 parkirnih prostorov. Skupna površina novo objekta pa znaša 3030 kvadratnih metrov,” je poudaril tovariš Hkrati sc je zahvalil glavnim izvajalcem del, kot'so Projektivt" j Konstruktor TOZD Pomurje, IMP Blisk in Slovenijales, ter LB Te. pomurski banki in ostalim sovlagateljem, ki so prispevali znatna sre za omenjeno investicijo. , Generalni direktor Radenske Feri Horvat pa je poudaril objekta ne le za kvalitetno ponudbo TOZD Diane, ampak tud' %i(i občine. Radenske in Pomurja. Zatem so podelili 26 priznanj delavcem kolektiva, v izbranem kulturnem programu pa so " _ | Prekmurski oktet, učenci osnovne šole Karla Destovnika-Kai ansambel Baranja. Md"11 V NEDELJO KVIZVMUR-ŠČAKU DOSTI DELA ZA PRIDNE ROKE MLADINA IN PREŠEREN Kako poznajo mladi iz radgonske občine našega največjega pesnika in njegovo bogato kulturno zapuščino? Na to bodo sami odgovorili v nedeljo, ko se bodo osnovne mladinske organizacije pomerile med sabq v vizu Kaj veš o Prešernu, ki ga dopoldne pripravlja v prostorih nekdanje osnovne šole OO ZSMS Murščak v tej radgonski vasici. Lani so se na enakem preizkusu, ki ga v počastitev slovenskega kulturnega praznika prireja ena osnovna mladinska organizacija, mladinci in mladinke lepo izkazali, tako v znanju kot tudi v številčni udeležbi nastopajočih in občinstva. Tokrat pa so organizatorji malce zaskrbljeni, in to, predvsem zaradi prevozov v ta kraj, ki ga avtobusna povezava še ni dosegla. Pri tem merijo predvsem na osnovnošolske ekipe. Kakorkoli že, na kviz se vneto pripravljajo. Potekal bo v dveh delih, ob preizkusu znanja se bo vsaka ekipa predstavila še s kratkim kulturnim -programom iz bogate Prešernove zakladnice. "P Vse kaže, da bo v Iljaševcih v ljutomerski občini že čez nekaj let skoraj sto domačij, saj vedno nekaj gradijo, obnavljajo in dograjujejo. Zdaj je v tem kraju okrog 250 prebivalcev in kar 60 jih je zaposlenih v raznih delovnih organizacijah. Tisti, ki so zaposleni, v prostem času radi pomagajo pri kmečkih opravilih, zato zanemarjenih obdelovalnih površin skorajda ni. Ni jih. Če bi bile, bi se že našel kdo, ki bi zemljišče vzel v najem in se potrudil, da bi iz zemlje izvabil kar največ. S stroji se da marsikaj hitro narediti, škoda je le, da v križevski krajevni skupnosti še nimajo servisa za popravila, z nadomestnimi deli pa so že nekaj let problemi. Že s kombajnom je problem, pa ne zaradi vrstnega reda pri žetvi, o tem se 20 članov male strojne skupnosti hitro in načrtno dogovori, le okvar je preveč, premalo pa nadomestnih delov. Iljaševska polja so rodovitna. v nejevoljo pa ob večjih nalivih kmetovalce spravljajo zamakanja. Zaradi wirja« je pogosto precej škode na njivah. pa tudi na travnikih. Tudi tega problema so se lotili in v sorazmerno kratkem času izkopali skoraj dva kilometra grab, kot pravijo po domače. Ob Škrbi za dobro zemljo pa namenjajo veliko pozornosti obnavljanju poljskih test. Edina-hiša s slamo krita, strumen poštarski korak! Janez Nemec iz Iljaševec. Kar šestnajst kilometrov jih imajo, ob tem pa so brez svoje , gramoznice. Križevska krajevna skupnost je poskrbela,' da dobijo vsako leto dovolj gramoza iz Krapja. Kdo ve, če je to za kraj blizu Mure najboljša rešitev, vendar delajo in ravnajo tako, kot je zapisano v uradnih dokumentih. Promet je precej gost. Mrtožica osebnih in tovornih avtomobilov dela v tej sorazmerno majhni vasi podnevi in ponoči hrup, cesta je še zrahljana, na nekatere prometne znake pa so pozabili. Ni jih. čeprav bi bili še kako potrebni. To je potrdil tudi predsednik vaškega odbora Jože Štuhec, ki na sestankih pove tudi kakšno ostro in misli. da so mu sovaščani zamerili. Pa ni tako. Spoštljivo govorijo o njem, radi se posvetujejo. saj je ob vseh drugih obveznostih tudi vzoren kmetovalec. Kar 32 govejih živali ima. v hlevu, vedno dovolj krme, tudi silažne, le zaradi polj in travnikov je zaskrbljen, saj so prevečkrat pod vodo. Tudi v Iljaševcih pravijo, da je okrog telefonije skoraj toliko nestrpnosti kot nekoč, koso hoteli imeti v vsaki hiši elektriko. Edini telefon ima mojster za akumulatorsko tehniko, na seznltmupa imajo že petnajst domačij, ki hočejo imeti telefone pri roki. Stroški so res visoki, zavedajo pa se. da vsaka nova pridobitev tudi precej stane. Pri tem kakšnih sredstev iz krajevnega samoprispevka ne bo.' Vsak bo plačal sam. Tako so se dogovorili. Dogovore pa v tem kraju spoštujejo. Vodovod imajo v vsaki hiši. Tudi takrat so se dogovarjali, zbirali denar, pa še delali zraven. Pozornost v Iljaševcih vzbuja edina s slamo krita domačija. Še lastnik Janez Nemec, ki je 26 let raznašal pisemca vesele in včasih ža-, lostne »šriftice«. se ne spomni, kdaj je bila hiša zgrajena. Prav skrben pa je. ko je treba zagotovili slamo' za kritine. dregi. Janko St(,i Jože Štuhec dobro gospodari, ob delu pa najde tudi dovolj obveznosti, kijih je prevzel ob izvolitvi za predsednika vaškeg" v Iljaševcih. . Neje, žanje, mlati s cep^. Ritine ima vedno na zalog! ij se na strehi kaj skrha, . vrtičkarje. Na pogled je slC a sam pod slamnato shA10'#« pa osamljen. Rad je v drU1 j vsi ga poznajo, posebno ( . pa so r njegovi družbi tisi1' jim je tu in lam kot pismo?0, u izročil, včasih tudi skrivni’, veselega. , hi! Tudi minuli četrtek m brez družbe. Mnogi SO čestitali ob 75. rojstnem N vu. sam pa je vsem glo, ju prav od srca, zaželel sret jih spodbujal, naj Pri^n°M. lajo. Prav je Imel. Če bo M Iljaševčani tudi čez neko/ pred drugimi ne bodo STRAN 8 VESTNIK, 10. februa*^ kmetijska panorama PREDSTAVLJAMO temeljne zadružne organizacije TZO Cankova: boj za večjo proizvodnjo । (Preden bomo zapisali kaj več o lanski proizvodnji in letošnjih načrtih temeljne zadružne orga- 1 nizacije Cankova, ki spada h kmetijski zadrugi Panonka, je treba povedati, da združuje 2150 zasebnih kmečkih gospodarstev, od tega je pomembnejših 210 (kmetij, saj imajo tako imenovano tržno usmerjeno proizvodnjo. Ti so dobili tudi kredite za preureditev oziroma novo » gradnjo govejih hlevov (146) in za svinjerejsko proizvodnjo (31). Na ta način so za rejo goveda pridobili 2705 stojišč, za krmljenje svinj pa 1560 stojišč. Na ob-Imočju TZO Cankova imajo kooperanta, ki ima v hievu kar 100 glav goveje živine, prav tako pa se ponašajo tudi z mladim kme-Ilom, ki letno spita 1250 bekonov. Temeljna zadružna organizacija oziroma kreditna služba zadruge pa je omogočila kmetom tudi najetje kreditov za mehani- 1 zacijo. Od leta 1970 je kredite I dobilo kar 650 kmečkih gospo-| darstev. Na cankovskem ob-ntočju so zlasti zaživele strojne 1’Skupnosti, ki jih je že 77. Po največ članov imajo strojne skupnosti, ki so z združenimi sredstvi kupile žitne kombajne (3 Ido 40 članov), veliko pa je tudi sOojnih skupnosti, ki imajo sadilnike za koruzo, sejalnike za Z|ta, cisterne za odvoz gnojevke. gramov, oddali so 3100 bekonov težkih 330 tisoč kilogramov, kooperanti so vzredili 4200 pujskov, kar je 92 ton; prodali so 840 telet, težkih 86 tisoč kilogramov . . . Proizvodnje mleka sicer niso povečali ampak je bila na predlanski ravni in je znašala 4 milijone 500 tisoč litrov mleka. T/O Cankova je edina zadružna organinizacija soboške kmetijske zadruge, ki je fizični obseg proizvodnje v govedoreji lani presegla, in sicer za 6 odstotkov, pri ’prašičih pa kar za 23 odstotkov. Nadvse spodbudni so dosežki v poljedelstvu. Kmetje so lani oddali 600 tisoč kilogramov krušnih žit, ‘s čemer so plan odkupa izpolnili 100-odstotno. Tudi sladkorna pesa si na tem območju vse bolj utira pot. Lani šo jo pridelovali na 54 hektarjih (133 proizvajalcev) in dosegli poprečen hektarski pridelek 56 tisoč kilogramov. V ormoško tovarno sladkorja so prodali 3024 tisoč kilogramov pese. (jabljane, hruške*, višnje, marelice itd). Združeni kmetje imajo tudi proizvodnjo sadnih podlag, cepičev in podtaknjencev. Matične nasade imajo trije člani TZO Cankova. IZDATNEJŠE GNOJENJE SE IZPLAČA NAČRTI V TEM LETU SO VELIKI Takoj , naj povemo, da je med kmeti še vedno veliko zanimanje za kmetijske stroje. Tako želijo v tem letu s pomočjo zadružnega kredita kupiti 2 žitna kombajna, 15 kombajnov ža siliranje koruze, 5 traktorjev z močjo nad 60 KM (zlasti zaradi potreb pri spravilu pese), 30 kmetov bi rado kupilo traktorje od 40 do 60 KM, potrebe pa se kažejo tudi za razne traktorske priključke. V TZO si bodo posebej prizadevali, da bodo zadružniki oziroma strojne skupnosti dobile sejalnice za žita, saj so doslej kmetje sejali pretežno ročno, kar se ni odrazi- V temeljni zadružni organizaciji Cankova bodo skupno proizvodnjo letos povečali za najmanj toliko kot predvideva resolucija skupščine občine Murska Sobota, torej za 4 odstotke. Tako rast bodo dosegli kljub sorazmerno majhnim kmetijam. Izpad na manjših kmetijah bodo nadoknadila večja kmečka gospodarstva. S svojimi proizvodi oziroma prirejo v hlevih se bodo tudi v prihodnje vključevali v naša izvozna prizadevanja. Zadruga je že nastavila tenologijo pri osmih kooperantih za pitanje 250 glav goveda za izvoz. Do konca leta se jim bo pridružila še"'najmanj 10 kmetij, ki bodo skupaj pitale do 500 glav goveda. Pri prašičih si bodo prizadevali doseči 8 odstotkov večjo prirejo. Če bodo na voljo beljakovinski in rudninski, koncentrati, se bo prav goto- Delovno organizacijo Agromerkur Murska Sobota sestavljajo tri temeljne organizacije združenega dela: Proizvodnja perutninskega mesa. Tovarna močnih krmil, Transport, Perut-ninar (kooperacija). V našem zapisu želimo predstaviti perutninarsko dejavnost. 5 MLIJONOV 630 TISOČ KILOGRAMOV MESA 8 rekord PESI pRl SLADKORNI o združitvi v Na osnovi 77. člena Samoupravnega sP^^gna industrija plovno organizacijo ABC POMURKA a de,ovne or-Murska Sobota in na osnovi 19. c dustrija Murska Sanizacije ABC POMURKA - Mesna °ta, razpisna komisija PONOVNO RAZPISUJE de'a in naloge vodje TOZD Predelava mesa Lendava Temeljna zadružna organizacija Cankova je navezala dobre stike z osnovno šolo na Cankovi. Delavci te TZO so’neke vrste zunanji » sodelavci šole; za učence 7. in 8. razreda, ki se odločijo za delo v I kmetijstvu, pripravljajo razna predavanja in omogočijo proizvodno I prakso na usmerjenih kmetijah, seznanjajo pa jih tudi z organizacijo “ dela temeljne zadružne organizacije oziroma kmetijske zadruge Panonka. Cankovska TZO vsako leto štipendira okrog lOkmečkih fantov I in deklet, ki se usposabljajo v šoh za kmetovalce oziroma v kmetijski H srednji šoli v Rakičanu. Ozrejo piščance v-brojlerjev imajo organizirano pri 44 kooperantih, lastna proizvodnja pa je v 14 objektih, od katerih je največja farma v Dobrovniku. Lani so zasebni kooperanti vzredili 2 milijona 630 tisoč piščancev, v lastni proizvodnji pa so imeli 1 milijon 57^ tisoč brojlerjev. Skupaj torej 4 milijone 200 tisoč piščancev. Glede na to, da so piščanci tehtali v poprečju nekaj čez 1800 gramov, računica pokaže, da sta zasebni in družbeni sektor proizvedla 7 milijonov 678 tisoč kilogramov žive teže. piščancev oziroma 14 tisoč piščancev v enem dnevu. Tehnologija ne dovoljuje hitrejšega, dela. V novi klavnici, ki jo nameravajo začeti gradili sredi leta: pa bodo v eni uri zaklali in očistili 3 tisoč piščancev oziroma v osmih urah 22.500 piščancev. GRADNJA KLAVNICE SE BLIŽA Direktor Agromerkura dipl. soc. Koloman Cigiit nam je povedal, da bo piščančja klavnica predvidoma stala 165 milijonov novih dinarjev. Potem ko jo bodo zgradili, bo Agromerkur $o-bil tudi izvozno registracijo in torej piščance izvažal. Doslej lo le na slabšem pridelku, ampak tudi v večji porabi semenske pšenice. Zagotovo pa bodo pokrili tudi potrebe po sodobnih pnevmatskih sadilcih koruze, ki so veliko gospodarnejši od klasičnih mehaničnih. Temeljna zadružna organizacija pa teh strojev seveda ne bo le dobavila, ampak tudi prikazala delovanje. Pravzaprav nameravajo organizirati neke vrste združeno proizvodnjo/ kot so to naredili pri pridelovanju sladkorne pese. Tam so namreč strojna dela dokaj racionalizirali. TZO je uvedla enotno tehnologijo priprave zemlje, setve, škropljenja, medvrstne kultivacije, zaščito posevkov, spravila in tudi skupen odvoz pridelka. In ker smo že pri pesi, naj povemo, da so ' kmetje s cankovskega območja za bližnjo setev pese sklenili pogodbe za 70 hektarjev, in tako stoodstotno izpolnili plansko obveznost, čeprav je za 40 odstotkov višja od lanske. Nekoliko slabše pa bo (vsaj kar zadeva izvršitev obveznosti po posebnem . razdelilniku) pri krušnih žitih. Pogodb s<5 sklenili za 65 odstotkov načrtovanih površin, kar pa pravzaprav ne preseneča, saj so planske obveznosti za 50 odstotkov večje od količine lani oddanih krušnih žit. vo dvignila tudi proizvodnja mleka. Ne bodo zaobšli tudi večjih vlaganj v proizvodnjo krmnih rastlin, lanski uspehi pri pridelovanju soje na 2 hektarjih (3200 kilogramov na hektar) so spodbudni, zato to poljščino letos razširjajo na 10 hektarjev. Proizvodnja pujskov za nadaljnjo rejo je primerna dejavnost za kmetije, ki imajo manjše površine, zanjo pa se zanimajo tudi vračajoči se zdomci, zato bo TZO spodbujala tudi to dejavnost. Letos nameravajo na območju TZO Cankova (Krašči ob Ledavskem jezeru) urediti 7-hektarski kompleks sadnega drevja'. Poraba mineralnih gnojil je v poprečju še vedno nizka (350 7 do 400 kilogramov na hektar), _ zato bo pospeševalna služba I okrepila svoje delo. Da je to nu- I ja,- dokazujejo primeri posamez- 1 nih kmetov, ki ob izdatnem gnojenju na hektarju površine pride- g lajo tudi do 10 tisoč kilogramov I koruze, 70 tisoč kilogramov g sladkorne pese . . . Sicer pa bodo kooperanti z območja can- _ kovske temeljne zadružne orga- H nizacije v tem letu tudi povečali (ali na novo zgradili) hleve za 100 glav goveda, pridobili bodo objekte za 300 bekonov, stalež B plemenskih svinj pa bodo pove- g čali za 60 svinjk. ŠTEFAN SOBOČAN B V sedanji (že zastareli in pretesni) klavnici v eni uri zakoljejo in očistijo 1.800 piščancev, v novi klavnici pa bo delo teklo hitreje: v eni uri bodo očistili 3.000 piščancev. Nova klavnica bo omogočila izvozno registracijo, s tem pa tudi še večji razmah brojlerske proizvodnje na naših zasebnih kmetijah. Foto: Š. S. Mesa pa je bilo seveda manj — 5 milijonov 630 tisoč kilogramov. Avtor tega članka je, > izračunal, da da potemta-’ kem l kilogram piščanca žive teže 733 gramov piščanca kot ga lahko kupite v mesnici oz. trgovini. • VELIKI PORABNIKI TUDI V POMURJU Kam so »odšli« pomurski piščanci?. Jedli so jih po celi Jugoslaviji, vendar nekaj več kot polovico v Sloveniji. 300 tisoč kilogramov piščancev pa so izvozili. Zanimiveje, da so njihove izvozne kontingente piščancev pripravljali v neki izven pomurski perutninarski klavnici. Na vprašanje, kako daleč so s pripravami za začetek gradnje, smo dobili odgovor, da pripravljajo dokumentacijo in tehnično-teh-nološki projekt, nato bo treba pripraviti investicijski elaborat in pristopiti k zbiranju sredstev. Lastna sredstva in prispevki temeljnih organizacij. združenih v sozda ABC Pomurka, ter sredstva sovlagateljev bodo predstavljala kakih 60 odstotkov vrednosti investicije, 40 odstotkov pa Kar zadeva kreditna sredstva za gradnjo piščančjih farm trenutno stanje ni ravno spodbudno, saj za to proizvodnjo skorajda ni moč dobiti kredita, s čemer pa ni rečeno, da tisti, ki ima denar (naši delavci, začasno zaposleni na tujem, na primer), ne bi mogel graditi sodobne farme. Trg s piščanci ni prezasičen! PODJETJE ,,DIMNIKAR" p. o. BELTINCI Panonska ulica 17 69231 BELTINCI Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih P Popevati še naslednje: biotehnične, ekonom- " da imajo visoko ali višjo izobrazbo ske ali organizacijske smeri, ~ da imajo 4 leta delovnih izkušenj _ ~ da so moralno-politično neoporečni- De'a in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. ^andi- Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pog pošljejo v 8 dneh od dneva objave n Sobota, Bijedi-POMURKA - Mesna industrija Mur stužba. ceva 11, 69000 MURSKA SOBOTA, kadrovska Brvarja 1993 Delavski svet DO razpisuje dela oziroma naloge vodje knjigovodstva Kandidati, ki želijo opravljati navedena dela morajo poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri — nad 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih s področja knjigovodstva. Dela oziroma naloge se razpisujejo za 4.leta. Kandidati pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na gornji naslov. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. smo tudi Pomurci 'pojedli velike količine Agromerkuro-vih piščancev — kar 1 milijon 236 tisoč kilogramov. Največ sojih od te količine prodali v soboški občini (826 tisoč kilogramov), nato v lendavski (180 tisoč kilogramov), radgonski (150 tisoč kilogramov) in ljutomerski (80 tisoč kilogramov). Povpraševanje po piščančjem mesu se nenehno povečuje. Tako bo verjetno tudi v prihodnje, čeprav se je ob zadnji podražitvi mesa podražila tudi ta vrsta mesa. Odveč pa je seveda poudarjati. da si proizvajalci piščančjega mesa veliko obetajo tudi od izvoza. Agromerkur na to resno računa, toda trenutno kaj prida ne more storiti več kot sicer stori. Piščančja klavnica v ulici Ive Lole Ribarja predstavlja tako imenovano ozko grlo. Zdaj v njej v eni uri zakoljejo- in očistijo 1.800 bo vrednost bančnih kreditov. Prav bi bilo, če se predlog o investiciji ne bo nikjer zataknil, kajti piščančja klavnica je v Murski Soboti izredno potrebna. Ne bo le odpravila stiske, ki vlada zdaj, ampak bo pripomoala k še večji proizvodnji piščancev -brojlerjev. Zanimanje za to dejavnost je kar precejšnje, saj je bruto dohodek od 12 tisoč piščancev, kolikor jih imajo kmetje v poprečju, 100 tisoč dinarjev. Letno pa je moč vzrediti piščance v petih turnusih. Prirejo v hlevih pa lahko povečamo tudi s še sodobnejšo tehnologijo, med drugim tudi z vzrejo do nižje leže kolje poprečna sedanja, kar omogoča tudi večje hle-vljenje od dosedanjega. Zdaj pride na kvadratni meter v poprečju 17 piščancev, ob drugačni tehnologiji pa bi jih bilo lahko 22. § SOBOČAN STRAN 9 DOMAČA PAMET -KJE Si? Znak za izumiteljstvo je ponavadi žarnica, ki v odločujočem trenutku zasveti v glavah vrlih in iznajdljivih inovatorjev. Zaenkrat smo se odločili, da — zaradi zaostalosti v naši regiji — uporabimo kot znak, ki bo odslej stalno na tem mestu, svečo. Radi bi se namreč držali dialektičnega načela — prehod od sveče do žarnice. Dosti je žalostnih ugotovitev o položaju inovatorstva, o vsakodnevnih podražitvah in še čem. Varčevanje postaja počasi naša prva skrb. In ravno to je priložnost, ki jo moramo zgrabiti. To pa velja predvsem za tiste skrile talente, ki imajo obrt, ali pa se poklicno ukvarjajo z novator-stvom. To velja za tiste, ki bi želeli pomagati tudi drugim. Uredništvo Vestnika pripravlja celoletno akcijo, v kateri bi nova-torji s svojimi koristnimi predlogi pomagali varčevati. Varčevanje je širok pojem. Lahko varčujemo doma, na polju, pri gospodinjskih strojih, svojem avtomobilu. Prepričani smo, da je v Pomurju dovolj iznajdljivih mojstrov,' ki so že sami naredili ali ugotovili, kako se da kaj izboljšati, seveda ne po načelu „naredi si sam” ampak so — če uporabimo strokovni izraz: postali inovatorji. Pri Vestniku nismo sami. Pomagali bodo tudi odgovorni forumi — gospodarska zbornica, raziskovalne skupnosti. Vestnik pa bo primaknil nagrade za najboljše predloge inovacij. Inovatorji na plan, vam kličemo. Pošljite nam svoje predloge inovacij, ki so’se porodile v vaših glavah. Prižgali smo inova-torsko svečko, radi pa bi, da bi na koncu leta zagorela prava žarnica. Toliko za uvod, podrobnejša pravila našega natečaja pa boste lahko prebrali v naslednjih številkah Vestnika. Inovacijo imam, sedaj moram odkriti le še to, čemu bi ta izum lahko služil Z REGIJSKEGA POSVETA O NOVATORSTVU „ VRTIČKARSTVO” SE MAŠČUJE Razmere so klavrne. Veliko je demagoškega zavajanja in pihanja v veter. Raziskovalne organizacije vegetirajo, raziskovalci in oprema pa se starajo. Teren ni pripravljen za raziskovalno dejavnost in visokodoneči sklepi se ponavadi sesujejo v prah. Zdaj začenjamo plačevati ceh za lastno nespamet, kar bo težko zaobrniti. Na področju razvojnora-ziskovaine in inventivne dejavnosti se pojavljamo kot tretjerazredni partner. Take in podobne, krepke in gorke, so na nedavnem regijskem posvetu v Murski Soboti — na pobudo republiške konference socialistične zveze ga je v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in gospodarsko zbornico Pomurja sklical pomurski medobčinski svet SZDL — letele na račun zdajšnjega stanja in delno tudi prihodnosti v novatorstvu. Za 20, če ne več let, smo za gospodarstvonrZahoda. Naši strokovnjaki ne znajo »kopirati« in rabiti znanja, ki jim je na dosego roke. Kaj je temu krivo, se je spraševal Peter Perš, predsednik odbora za inventivno dejavnost pri območni zbornici. Povsem je zadel Aleksander Šiftar iz soboške raziskovalne skupnosti, rekoč: »Naša soseda Madžarska je zelen otok v sivem morju, zahvaljujoč jugoslovanskemu in italijanskemu semenu in ameriškim ter nemškim strojem.« (V mislih je imel kajpak razmah, kakršnega v zadnjih letih doživlja madžarsko agroživilstvo!) Recept jetorej sila preprost: tuje znanje oplemenititi z domačim in ga presajati v prakso. Gradivo republiške raziskovalne skupnosti — osnutek Dolgoročnega razvoja raziskovalne dejavnosti do leta 2000 — ki je rabilo kot podlaga in hkrati iztočnica razpravi, je s tega vidika izdelano, kot da bi bila Slovenija država zase. Znotraj prednostnih ciljev bi moralo opredeljevati ožje programe. Dosledneje kaže vztrajati na svobodni menjavi dela na osnovi samoupravnih sporazumov med raziskovalnimi or-ganizacijami’in združenim delom. Pomurci se v gradivu le delno najdemo, najbolj seveda na prednostnem področju proizvodnje hrane, medtem ko manjka cela vrsta drugih, določnejših nalog in ciljev. Pri proizvodnji hrane treba dodati zvečanje zmogljivosti govedorejskih objektov, vzrejo majih živali (na primer kuncev) in ribogojništvo. Na področju energetike naj dobi vidnejše mesto izkoriščanje naftnih virov, zemeljskega plina, premoga, odpadne toplote, hidro-potenciala pomurskih vodotokov, zlasti reke Mure, proizvodnja izolacijskih materialov in predelava vseh vrst sekundarnih surovin. Ne smemo pozabiti na zemljiške posege in s tem povezano pridobivanje novih obdelovalnih površin. Podobno velja za razvoj drobnega gospodarstva in — kar je nesporno strateškega pomena — informatiko z računalništvom. Sočasno naj bi temu sledilo množično inventivno gibanje že v osnovnih in srednjih šolah, v neposredni proizvodnji (uvajanje krožkov za izboljševanje proizvodnje in kontrolo kakovosti izdelkov, katerih na posvetu nihče ni omenil), spodbujanje (usposabljanje in tudi materialna pomoč!) inovatorjev in razvojno-raziskovalnih služb in oddelkov, po-žrtvovalnejše delo raziskovalnih skupnosti in predvsem skupine delegatov, za republiško raziskovalno skupnost, kakor tudi razčiščen položaj, ki ga ima edina raziskovalna organizacija v Pomurju, to je Zavod za fekonomiko in urbanizem. Na skoraj štiriurnem posvetu je bi! govor še o večjem populariziranju t im. alternativnih energetskih virov (pretvarjanje svetlobe v elektriko, odprte možnosti v ekologiji in podobno), podvajanjih v raziskavah (na primer gradnja kafilerije, razvoj kmetijstva in drobnega gospodarstva, stanje podtalnice v regiji in drugo) in nenazadnje, da je še vedno odprto vprašanje ustanovitve razvojno-raziskovalnega centra v Pomurju, Branko ŽUNEC Družbeno prehrano potrebno bolje urediti! Nikakršno naključje ni, da je bila razprava na seji sveta za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri občinski konferenci socialistične zveze vMurski Soboti skoraj v celoti namenjena problematiki družbene prehrane. Glede na nedavne premaknitve delovnega časa in prizadevanja za zdravo prehrano prebivalstva je bila obravnavana problematika nadvse aktualna. Čeprav je bilo v razpravi slišati precej kritičnih pripomb na račun obrata družbene prehrane v Murski Soboti, zlasti glede nujnosti kvalitetnejše priprave obrokov za tople malice, same notranje organiziranosti - in podobnega, pa je bila to nedvomno dobra iztočnica za nadaljevanje širših razprav o družbeni prehrani v prihodnje. Na seji so med drugim ugotovili, da si kolektiv obrata družbene prehrane prizadeva, da bi v večji meri uspel 'zadovoljevati potrebe občanov, še posebej v mestu Murska Sobota, s toplimi obroki. Več pozornosti pa bo treba nameniti ponudbi storitev ter estetskemu videzu hrane in okolja, pri čemer obstaja še dosti notranjih rezerv. Ob tej priložnosti šo razpravljale! dali pobudo, da v vseh krajevnih skupnostih murskosoboške občine v bodoče še več razmišljajo o konkretni ureditvi družbene prehrane. Opozorili so namreč, da je prehrana prebivalstva marsikdaj še vedno neprimerna, zato so se zavzeli, da s pomočjo zdravstvenih organizacij, Rdečega križa in šol storijo odločnejše premike pri prosvetljevanju ljudi za zdravo prehrano. V tem okviru pa ne gre prezreti tudi pomembne vloge sekcij za družbeno aktivnost žensk v krajevnih skupnostih murskosoboške občine, saj je potrebno prav od občanov dobiti ustrezna mnenja, kako bi kazalo družbeno prehrano v praktičnem življenju kar najbolje organiziati. Vse to pa bo, kot so poudarili na seji sveta za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri OK SZDL v Murski Soboti, koristno napotilo za dokončno opredelitev sklepov o nadvse občutljivem družbenem vprašanju prehrane delovnih ljudi in občanov. Dogovorili pa so se.tudi o izobraže-’ vanju žena v murskosoboški občini in o programu dela sveta V letošnjem letu. Milan Jerše --MurskaSobota------------------------------— NALOGE MLADINCEV V OSNOVNI ŠOLI Tudi pred mladinskimi organizacijami v osnovnih šolah so pomembne naloge. O njih s6 spregovorili preteklo sredo na posvetu, ki ga je sklicala občinska konferenca Zveze socialistične mladine Murska Sobota. Tako so najprej sprejeli dogovor, da bodo tudi letos organizirali informativne dneve za učence osmih razredov, ki jih bodo že v tem in prihodnjem mesecu obiskovali srednješolci ter jih seznanjali o svojem življenju in delu v srednjem usmerjenm izobraževanju. To naj bi namreč osmošolcem pomagalo pri odločitvi, kam po osemletki. Prav tako so se dogovorili, da bodo začeli evidentirati učence za pionirsko brigado na MDA Bela Krajina in da bodo tudi letos izvedli malo politično šolo za tiste učence, ki jih bodo sprejeli v zvezo socialistične mladine. Obravnavali bodo teme, kot so razvoj mladinske organizacije, vloga in pomen mladinskih delovnih akcij ter aktualne naloge po kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije in ZSM Jugoslavije. Sklenili so tudi, da se bodo mladinci z osnovnih šol v čim večjem številu vključili v kvize, razpise in natečaje, ki jih je razpisala republiška konferenca ZSMS. J- G. V PREMISLEK „SE FORUMI SELIJO V BAZO”? Ko najdemo izvor besede »forum« —- PRISTOJNO MESTO ZA RAZPRAVLJANJE O ČEM (ali tudi pristojna oblast ali organ) — potlej se samo od sebe postavlja vprašanje, čemu jo rabimo skoraj izključno v slabšalnem pomenu. »Forum« ni le predsedstvo občinske konference SZDL ali komite ZKS ali občinski izvršni svet, »forum« je lahko tudi predsedstvo krajevne konference SZDL ali sekretariat osnovne organizacije ZKS ali svet krajevne skupnosti ali skupščina interesne skupnosti ali.. . Lahko je navsezadnje delavski svet, delegacija ali kakšna komisija. Hkratiwi ie vse omenjeno obenem tudi »baza« — osnova, podlaga, temelj, IZHODIŠČE ČESA — posebej še nanj gledamo z republiških in zveznih ' rhov. Da ni posredi zgolj besedna igra, bomo skušali naslovno vprašanje, ali se »forumi selijo v bazo«, preveriti na »terenu«, s tem pa ga razčleniti in utemeljiti. .Vzemimo srednje veliko vaško krajevno skupnost! V lendavski občini so to Polana, Dobrovnik. Odranci. Hotiza in Bistrica, v občini Murska Sobota bi mednje poleg drugih uvrstili Cankovo. Roga-šovce. Gornje Petrovče, Mačkovce in Martjance. v ljutomerski Razkrižje. Križevce in Bučkovce in v radgonski občini Videm ob Ščavnici. Apače in Negovo. V okviru krajevne samouprave imajo vse omenjene organizirane: svet in skupščino z vaškimi odbori na samoupravni ravni, vse družbenopolitične organizacije, družbene orgas nizacije in društva na politični ravni in na delegatski ravni temeljne’; združene in posebne delegacije za zbor krajevnih skupnosti pri občinski skupščini in za zbore uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih 'skupnosti. Poleg; teh se v krajevno samoupravo vključujejo potrošniški in po-ravnalni sveti, vsakovrstne komisije, odbori in pododbori Vna primer socialnb-zdrav-Mvene komisije, za varstvo okolja ipd.), tam pa, kjer imajo kakšen tozd ali delovno skupnost, pa morda še koordinacijski odbor sindikata. Ce razčlenimo vse tri ravni organiziranosti v kateri od temeljnih organizacij združenega dela — lahko je matična ali dislocirana (slednjih je v regiji nekaj deset) — je slika podobna. Na samoupravni ravni so delavski svet in samoupravne (tudi sindikalne ali informativne) delovne skupine z najrazličnejšimi komisijami in odbori, na politični družbenopolitične organizacije in- na delegatski favni temeljne. združene in posebne delegacije za zbor združenega dela pri občinski skupščini in za zbor uporabnikov skupščin samoupravnih ’interesnih skupnosti. V večjih kolektivih, da ne govorimo posebej o zaključenih, ekonomskih sistemih, kakršen je sestavljena organizacija. je organiziranost temu ustrezno razpeljana in razvejana. Sicer pa. čim višje gremo — od krajevne skupnosti, občine, regije do republike in federacije . — tem več je organizacijskih načinov in oblik. - Ni naključje, da v vsem teni IZ NEMŠKE V DOMAČO ŠOLO ,,Ce bi tam nadaljevali srednjo šolo, potem bi najbrž za vedno ostali v Nemčiji, a midve sva se hoteli vrniti, ker tu je najin dom in tu se bolje počutiva.” . Ali ni v teh besedah nekaj, čemur pravimo ljubezen .do domovine? Da, tb ni naučena pesmica, ki jo ve osnovno SIDA in GRETA CASAR sta se brez staršev vrnili iz Nemčije, daj” nadaljevali srednjo šolo, kajti sicer bi najbrž za vedno ostali na da tu je njun dom in tu se bolje počutita. (Foto: S. ” | veliko naših otrok na tujem lepo deklamirati! To je preprosta resnica dveh deklet, dvojčk, ki sta 9 let živeli v Nemčiji in tam končali tudi 9 razredov osnovne šole, da bi se naposled, čeprav brez staršev, vrnili v rodno Prekmurje in tukaj nadaljevali šolanje. SIDA in GRETA ČASAR se imenujeta. Njun oče je doma iz Markovec na Goričkem, mama pa iz Odrancc. Onadva sta še naprej ostala v tujini. Delata v Ingolstadtii in najbrž se bosta čez nekaj let tudi sem«- starša vrnila. Zaenkrat pa so rali ločiti. Dekleti sta se namreč o ločili, da bosta obiskovali srednjo družboslovno in ekonomsko šolo’ Murski Soboti. Vpisali sta se * letnik in vse kaže, da ne bosta ime posebnih težav, kljub temu dj s® šolo končali na tujem- Med tednom stanujeta v dija , domu v Murski Soboti, ob s0^ । in nedeljah pa zahajata k s staršem. , In zakaj nimata posebnih šoli? Samo pridnost jima na-i^ < bi zadosti pomagala, če ne , Nemčiji ves čas obiskovali d°č nilnega pouka iz slovenskega ! ka, če ne bi brali slovenskih časopisov in če ju starši ne bi jali v ljubezni do domovine. Is teri pač to pozabijo. joZEd™ često »od dreves ne vidimo gozda» in nam »pravila igre« niso vedno najbolj jasna. Kot nordijski vozel se pojavljajo vprašanja, kdo je PR1STO-.1I N ZA RAZ P R A V LJ AN J E. kdo.odgovoren oziroma.ali sta delokrog in odgovornost posameznih organov — recimo delovnih teles občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij — do-'volj nazorno razmejena. Kaj sploh rabimo ih kaj ne? Na razpolago so obširne analize o delovanju skupščinskega in delegatskega sistema v zadnjih štirih letih in še prej, zato bi moralo biti delo toliko lažje. Dognati bi veljalo. katere naloge se prepletajo in katere ne. kje so stične točke delovanja.posameznih svetov, komisij, odborov, jasno razmejiti. kaj naj opravljajo organi' družbenopolitičnih organizacij.. družbenih organizacij in društev. in kaj organi bbčinskjh skupščin, samoupravnih interesnih skupnosti. da vseh ne navajamo. (Načelno je sicer bolj ali manj točnbdoločeno!) Tudi na najvišjem. 12. shodu jugoslovanskih komunistov. smo priznali, da obstaja paralelizem v odločanju, v nadgradnji, da smo neučinkoviti in premalo iznajdljivi. Vse očitneje postaja, da ima ta resnica še drug obraz: da obstaja paralelizem tudi v »bazi«. Drugače rečeno: »forumi se selijo v bazo«! Poenostavimo: vse težje je sklicevali zbore občanov. Ljudje najraje zamahnejo z roko, češ. saj itak nimamo kai odločati. ko pa sp drugi odločili v našem imentr Za nekakšen STRAN 10 VESTNIK, 10.FEBhUA#^ kategoričen dvom gre-s^p' je vse breme naloženo5 ščini ali svetu krajevne pnosti. družbenopol111 ali družbenim organiz^io-in društvom. Vsebina -Čanja je postavljena na s ski tir. prelevi se v 8°.j]edi malnost, ki ji ponayddi^^ ravnodušen »za« ali oS raf »proti«. Ko gremo iska‘ jo loge, pridemo -v bistv je enega samega: zatakni'0 jžj-v temeljnih oblikah 9^® ranja delovnih ljudi : JO" nov. Če neka odločitev0 zorela, bi do tega spj^-plr lahko prišli že v sekcil5^^ ravnavi. na sestanku n11 ali vaškega odbora. 1^1^ celo v katerem od de s|cU' teles skupščine krajev1?0 pnosti. komisiji temelj' ^li ganizacijezdruženega v potrošniškem svetu- Uii tno bi še morali v tem P' ^til1 dosti bolj posluževati ° izkušenj, ki smo si jm j je' njem obdobju nabrali 1^-ferendumih. pa naj gijskegao izgradnji b0‘n ^li3 občinske za potrebe zd^, in otroškega varstva pir krajevne za komunal’1 trebe ali nenazadnje rendume v delovnih K spfC' vih.. kjer so v tem 005 « s*1 minjali in dopolujev‘ q|c moupravne splošne ak'^ de slednjega skrbijo J nja. daje bil odstotek . so bili »za«, ponekod1^ nizek (na primer v u , d Uradu), kar ne bi 1 poli lični presoji. 111 zato ne.'kersb za.n^ jn^ ' hopamimi številkami.^. ; stoiki rado skriva mač j Branko ^1 z I dopisniki so zabeležili ~ VANČA vas----------------—----------- ŠE PRECEJ NALOG Prizadevni gasilci v Vanča vasi imajo za sabo vrsto uspehov. To dokazujejo tudi številna priznanja. Pn ureditvi gasilskega doma bodo morali v prihodnje spet prijeti za delo, čeprav so ga že doslej vložili veliko. . V gasilskih vrstah imajo člane, članice, pionirje >n mladince. Izobraževanja tudi v prihodnje ne bodo zanemarjali, pa ne samo izobraževanja gasilcev, ampak tudi ostalih vaščanov,. F. K. Gradili bodo bencinsko črpalko Spričo neredne oskrbe z naftnimi derivati na območju lenarške občine, kar je bilo minulo jesen najbolj občutno v kmetijstvu, so se krajani "ajevnih skupnosti, Zg. Ščavnica in Lokavec zvali pobudi socialistične zveze in področnih tajevnih .skupnosti, da z namenskimi sredstvi ° mancirajo gradnjo bencinske črpalke v rajevnem središču Ana v Sl. goricah, kjer ima metijska zadruga Lenart že nekaj let kupljeno P .° za gradnjo nove zadružne trgovine in nemške črpalke. Soinvestitor bi bila tudi občinska Petrol°St Za ceste’ Kmetijska zadruga in podjetje v tej akc*i' hiranja prispevkov je bd n ;.el dokaj zadovoljiv, razen manjših izjem. Drj.Upaj.°’ da bodo do bližnje pomladi z gradnjo osUh' 'n s' ta^° zagotovili smotrnejšo bo teh za kmetijstvo tako važnih tekočih goriv. Jože Rajh RADOSLAVO Obrezovanje jablan v sadovnjakih EE-SADJAR v Radoslavah brezujejo jablane že od začetka decembra. Se-aj je še precej ugodno vreme, brez snega, zato z delom. Jablane obrezuje 6 ^dno zaposlenih delavcev in štirje priložnostni. Ce bo “ naprej ugodno vreme, bi bBo obrezovanje »ončano nekje v sredini meseca aprila. - Jože Makoter Upa KOMEDIJA ljubezni Odirali jUltUrnega društva v Lipi so doslej na-mladinsL e nekaj dramskih del. Letošnjo zimo je n'ediialiuhU5tV0 Pr>Pravilo dramsko delo Ko-^e^jočih eZn*' Zgodbo je predstavilo pet mladih, Ivan Zve arnaterskih igralcev. Igro je zrežiral nekaterih/ pa se bodo predstavili tudi v °bčini rug*h krajih v soboški in lendavski J.Ž. Nekatere ženske se v prostem času ukvarjajo s pletenjem, šivanjem in likanjem, Angela Ščav-ničar iz Kobilja pa s tapiserijami. Precej ličnih izdelkov ima za sabo, pa bi jih imela še več, vendar ima ob delovnih obveznostih v Moravskih toplicah in domačih opravilih največ časa v večernih urah. K. S. SŠGT RADENCI Pouk seje že začel Na srednji šoli za gostinstvo in turizem seje začel pouk že 24. januarja. S počitnic smo se vrnili polni moči za drugo polletje. Tako kot na nekaterih drugih šolah v Pomurju, smo tudi mi organizirali smučarski tečaj na Pohorju, ki je uspel, saj so se vsi udeleženci naučili smučanja. Drugi so počitnice preživeli doma ali pri sorodnikih. Počitnice so torej končane in učenci drugih in tretjih letnikov se že marljivo učijo, učenci prvih letnikov pa so na. proizvodni praksi. Metka Vaupotič Obsežne naloge za gasilce Člani gasilskega društva Lipa so na letnem občnem zboru sprejeli obsežen program dela za letošnje leto. Lotili so se izkopa vodnjakov za gašenje, za kar( so odšteli 7 milijonov dinarjev, pohvalili so delo vseh desetin in posebej poudarili, da so kupili tudi nekaj gasilne opreme. Letošnji program dela je dokaj obsežen. Uredili bodo razsvetljavo v gasilski garaži, zunaj ter pri gasilski sireni, ustanovili pionirsko gasilsko desetino, kupili uniforme za pionirke, ob pomoči občinske gasilske zveze Murska Sobota pa bodo dobili tudi brezžično povezavo, saj še vedno nimajo telefona. Na strojniški tečaj bodo poslali dva člana gasilskega društva ter izvedli požarnovarnostni pregled domačij. Gasilci v Lipi se skrbno pripravljajo tudi na praznovanje 50-letnice gasilskega društva, ki bo v poletnih mesecih. J. Žerdin KOTO • koteks tobus • proizvodno In trgovsko podjetje n. sol. o. Ljubljana TOZD Surovine • trgovina n. sub. o. 61000 Ljubljana, Miklošičeva 5, pp 415, tel.: (061) 323 241, telex: 31298 yu koto, tg: koto Ljubljana, žr: 50100-601-13133 tomer, p S-TOBUS Ljubljana, TOZD Surovine — Sektor odkupne mreže glede na dogovor med SO Ljubih kož v I i tr° Maribor in DO KOTO KOTEKS-TOBUS Ljubljana o prenehanju poslovanja zbiralnice žival-\/A D Ut°meru- Kolodvorska 1 z dne 30. IV. 1983 K sodelovanju SO Ljutom^^90, Pogodbenega zbiralca ali pa osebo za zbiranje in manipulacijo živalskih kož na področju ponujene Pr adaptirati oz?^'0^ Za P°slovanje zbiralnice, ki imajo lahko do 40 ku. m (in več) površine, smo pripravljeni ne9a dogovorg^3 uredhi v skladu,s pravilnikom — Ur. list SRS št. 21 od 13. 7. 1981. S sklenitvijo pisme-Pismene VarTI do|goročno, po naših merilih, omogočamo ugoden zaslužek. tOva 8 a do 28. 2. 1983 naslovite na KOTO Koteks-Tobus Ljubljana, Sektor odkupne mreže, Cigale-000 Ljubljana. Mercator -Sloga trgovina na debelo, drobn ter gostinstvo, P- o. Radgona delavski svet MERCATOR - SLOGA, P- izpisuje prosta dela in naloge. seKTORJA V VODJE SPLOŠNEGA IN KADROVSKE® ._kciia) , Reelekcija) 2 POSLOVODJE I PE VRELEC, RA® kandt- P°leg splošnih pogojev, določenih z zakon at' izpolnjevati še naslednje: p°d točko 1.: u Kn nravne ali upra^e ~ da imajo višjo ali visoko na enakem a P smeri z najmanj 2 leti delovnih izkuse i bo,nwa dobnem delu, . „ ,, Dreiskavi za ka da niso bili kaznovani ali da niso P ajnih dejan), dejanja storjena iz koristoljublja a sot,nosti. da imajo moralne in organizacijske P Pod točko 2.: . . . . komerclalno šolo z de- da imajo poslovodsko ali srednjo lovnimi izkušnjami nad 5 let, " da imajo sposobnost vodenja rt sUankami- ’ i ~ da imajo sposobnost komuniciranja s za dobo 1 Kandidati pod 1. in 2. točko razpisa ^zbrani. . , I 4 let-, po poteku te dobe so lahko na dokumenti v I Kandidati naslovijo svoje prošnje z ustrez • I eku 15 dni po razpisu na naslov. nGA P- °-' $ Razpisna komisija MERCATOR - SLOGA, p I Radgona .Partizanska 12/a. ^»ni v roku 30 dni I Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščen j P°teka roka za prijavo. _________________ 10. FEBRUARJA 1983 Uspešna preverjanja znanja V drugi polovici letošnjega januarja so potekala preverjanja znanja za člane zveze rezervnih vojaških starešin murskosoboške občine. Iz vojaško-taktičnih znanj, ocen vojaškopolitične situacije v svetu in .doma ter orientacije in topografije rešujejo rezervni mlajši in starejši častniki naloge, ki zajemajo program še za leto 1982. Strokovna komisija pri občinski konferenci ZRVS v Murski Soboti je namreč poprej usposobila predavatelje, ki vodijo preverjanja znanja po krajevnih organizacijah ZRVS v krajevnih skupnostih in po doslej znanih rezultatih je ta oblika dokaj uspešna. Zelo dobre rezultate pa so RVS dosegli tudi pri streljanju s tromblonskimi šolskimi minami. Že ta mesec pa se prične letošnji program usposabljanja rezervnih vojaških starešin murskosoboške občine. Filip MATKO — Crešnjevci---------------------- Mladi pomagajo Mlinaričevima Mladi iz OO ZSMS Črešnjevci v radgonski občini so v letošnjih zimskih počitnicah organizirali tudi prostovoljno delo pri bratu in sestri Mlinarič v Črešnjevcih. Mladina je pomagala pri odstranjevanju nepotrebnega in čiščenju prostora, ki naj bi v bodoče Mlinaričevima služil 'ža stanovanje. Objekt, ki ga bodo s skupnimi močmi usposobili za stanovanje v bivšem gospodarskem poslopju, bi naj bil nared v naslednjih mesecih. Pomagajo tudi nekateri vaščani, denarno pa akcijo podpira center za socialno delo Gornja Radgona. F. K. HOTIZA TELEFONI ŽE LETOS? V Hotizi — krajevna skupnost združuje še Kot in Kapco — načrtujejo letos napeljavo telefonov. Telefoni naj bi zazvonili že letos. Precej časa zbirajo tudi sredstva za nakup gasilskega kombija in gradnjo mrliške veže. Pereč problem v krajevni skupnosti je trgovska mreža. Zaradi slabo založene trgovine v Kapci so vaščani že več let nejevoljni. Tudi gradnjo Mercatorjeve samopostrežne trgovine v Hotizi prenašajo iz leta v leto. Parcela, na kateri naj bi bila trgovina, je bila namreč odkupljena že pred leti. Obnovili in preuredili pa naj bi Ludi primeren prostor v stari šoti v Hotizi. V Kotu predvidevajo asfaltiranje ceste Kapca-Kot in začetek gradnje novega vaškega doma; sredstva že zbirajo. • Jože Žerdin OBIŠČITE BRESTOVO POSLOVALNICO V ULICI KNEZA KOCLJA 6 V MARIBORU! brest Posebej priporočamo nakup sestavljivih programov 3x3, MAJA in MIHA, s katerimi si lahko opremite dnevne sobe, spalnice in mladinske sobe. Na voljo tudi vse ostalo pohištvo. - 8% POPUST PRI NAKUPU Z DINARJI DEVIZNEGA POREKLA! Samska soba - program 3 x *3 BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM, NEGLEDE NA ODDALJENOST KRAJA! Vse informacije po telefonu št.: (062) 21-495 PETEK. 11.2. 1983 Naročnino za VESTNIK lahko poravnate na naši upravi v Murski Soboti ali pri vašem pismonošu. STRAN 11 ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi, ko nas je komaj v 37. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, očka, zet, svak, sin in brat Jože Žižek ekonomist iz Gančan 162 sta se v dom in srca naselila nepopisna žalost in praznina. Iskreno se zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice M. Sobota, posebno dr. Kousu in dr. Sepešiju. sodelavcem Pomurskega tiska in Mure TOZD Ženski plašči, sošolcem ESS, učencem 3. a razreda osnovne šole »17. oktober« iz Beltinec, prijateljem, sorodnikom, botrini, sosedom, znancem, č. g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. govornikoma Pomurskega tiska in NK Gančani za poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi mnogo prerani zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Vsem še enkrat —iskrena hvala! Žalujoči: ^ena Marija, hčerka Manuela, tast, tašča, Greta z družino, družina Recek-Vrzel, oče, mama, sestra z družino in ostalo sorodstvo Umrl je T v • v 1 Jože Zizek ekonomist Kot uspešnega, vztrajnega in dobrega sodelavca ga bomo ohranili v trajnem spominu. Delavci TOZD Kartonaža Pomurski tisk. ne zgodi se vsak dan Rimski pesnik Juvenal, iz 1. stol. n. š., je trdil, da je opoldansko kosilo za kralje pogosto sestavljal samo kos kruha. Ze med rimsko republiko pa najdemo že bolj uravnovešene navade: zajtrk s kruhom in vinom spominja na grške običaje, vendar dodajajo kruhu mleko ali jajca ali sadje ali sir. Za razvajene Rimljane so bile bistvene okoliščine, kako se je prišlo do hrane. Tako so na primerna večerjah pri nekem sladokuscu, ko so prinašali pečenega merjasca na mizo, morali povedati, da so ga ujeli, ko je pihal južni veter. Mureno so npr. ujeli, ko je bila breja ... V tistih Časih so poznali tudi posebno omako, ki so jo pridobivali tako, da so ribje odpadke namakali v dišavah in soli. To je bilo nekaj podobnega kot so danes jušni koncentrati. Željni novosti in nenavadnosti so si Rimljani poleg prašiča, kozliča, jagenjčka, divjačine, divje in domače -perutnine, privoščili tudi pave, papige, flaminge, žerjave -in polhe. Tako je bilo seveda samo v kuhinjah bogatih, kajti revni so od mesa jedli samo govedino. Pomembna je bila tudi vloga rib, ki so bile najbolj iskana in cenena hrana. Važen je bil delež zelenjave, ki soi jo uživali k drugim jedem iz žita, boba, graha, pogačam in kruhu. Najbolj vsakodnevna zelenjava so bdi repa, ko-K renje, pesa, kumare, buče, zelje, solate, por, artičoke in® seveda česen ter čebula. g V cesarskem Rimu, ki mu je vladalo splošno razkošje in sijaj, seje to odražalo tudi pri prehrani. Znanje opis« nekega Apicija, častihlepneža in bahača, kije leta 25 pred G n. š. naredil samomor, ker se je zaradi bahavih pojedin preveč zadolžil. Ena izmed značilnosti kuhinje v tistih časih je bila«, obilna uporaba sestavin, ki so dale nenavadne mešanice,« v katerih so bile pogoste kombinacije sladkega in slanega, J sladkega in kislega ali sladkega z dodatkom vseh drugih okusov. Ob ribji omaki in soli vselej najdemo čebulo,g dišavna semena! trave, jagode, skorje, korenine, kumino, koriander, sladki janež, mak, sezam, pinijole, vinsko rufo,^ polaj, žajbelj, krebuljo, drobnjak, poprovo meto, origano, timijan, kapro, majaron, zeleno, luštrk, nardo, brinovo* jagodičje. cimet, redkev itd. Preveč! V prah,zdrobljene dišave so pogosto mešali s kuhanim vinom, kisom in medom, sestavino, ki se je neprestano pojavljala v različnih vlogah kot začimba, sredstvo za konzerviranje ali . kot osnova za kuhanje. Te mešanice so direktno potresali i po jedeh ali pa sojih dodajali med kuhanjem. Značilnost; rimske kuhinje so bile tudi različne kaše, narejene iz polpet, zavitkov, salam, žolc ali krvavic. Jedi so uživali« zleknjeni na boku in oprti na komolce, kot je bila to navada na vzhodu. Ta položaj je izključeval uporabo‘‘ jedilnega pribora, razen žlice. Rimljan pije bolj posvetno: pripeti se, da se napije . tudi med jedjo, pije zunaj obrokov, pije sam. Vina ne meša z vodo. Poleg navadnega gostega vina, ki ga uporabljajo kot osnovo za mešane, odišavljene in začinjene pijače, poznajo tudi kakovostna vina, ki izhajajo iz znamenitih vinogradov. Ob začetku krščanstva loči Plinij okrog 80;. cenjenih vinogradov in skoraj 200 vrst vina. Najpogosteje omenja vina kot so lazijski cecubo. palerno iz Campagne, sicubski mamertino in tudi nekatera španska m galska vina. Bela vina so morala imeti prednost, saj je Apicij posredoval metodo izdelave belega vina iz rdečega z« dodajanjem jajčnega beljaka in filtracijo. O stari kuharski umetnosti, o rimski kuhinji lahko| skratka rečemo, daje bila osladna in napihnjena, kljub uporabi surovin, ki so bile dosti bolj sveže in okusne, kot tiste na današnjih intenzivnih nasadih. Vendar pa je antična doba prav po svoji nagnjenosti k poskušanju obli -. kovala pomembno napotilo, ki ga moderni kuharji ne big smeli prezreti. ~ (Konec) BREZ DLAKE NA JEZIKU — Keže, da so nekateri večji onesnaževalci okolja v Pomurju končno le doumeli sicer desetletja staro ljudsko modrost: najprej štalca, potem kravca, ne narobe. Začeli so namreč graditi čistilne naprave. — Ker smo že zagnali tolikšen vik in krik glede milijarderjev v naši državi, bi se pomurske komisije za ugotavljanje izvora premoženja za zdaj »pozabavale« vsaj z —- milijonarji. — Da krila tica: prišel je na boben, še ni iz mode, priča _ nedavna izkušnja radgonskega Gorenje—Eirada s Kbrtin-gom. — Že lep čas smo bogatejši za štiri ekološke zakone: vse je povezano z vsem, najbolj »gviišno« prek zvez in poznanstev, vse mora nekam iti, torej tudi svinjarija, narava zna najbolje in brezplačnega kosila ni. — Naša preskrba je kot zlakirana Pandorina skrinjica: vir bridkosti, nesreč, sporov in — kriminala. -brž- ZAUPEN POSVET — Kot oče povej, a ni že zadnji čas, da bi se najina hčerka ' poročila? — Naj raje počaka, da pride pravi! — Kaj bo čakala, saj jaz tudi nisem ... TEŽJI PRIMER — Zakaj pošiljate sina v glasbeno šolo, če je pa čisto brez posluha? — Za posluh mi ni toliko. Želim le, da bi znal peti... V Tšebonju na Češkem že dvajset let proučujejo alge in možnosti za njihovo izkoriščanje na najrazličnejših področjih. Med najbolj zanimivimi so poskusi za industrijsko pridobivanje alg v velikih kompleksih, kjer bi te rastlinice služile kot energetski vir. FILMSKA — Na tem mestu boste z mostu skočili v reko, pojasnjuje režiser igralcu. — Toda ... jaz ne znam plavati! — Nič hudega, saj bomo snemali samo skok v vodo! Znano je. da alge pri fotosintezi izločajo iz vode vodik in ki?ik S primernim posegom v genski sistem alg bi se dalo doseči, da bi bil ta del fotctsinteznega procesa poudarjen, in tako bi v velikih industrijskih bazenih pridobivali vodik, energetsko surovino bodočnosti. Velike kulture alg bi lahko gojili DRUGAČNA PODOBA FRANCOZOV Trditve o prednosti in premoči Galcev v umetnosti ljubezni so močno pretirane, je pokazala raziskava ministrstva za narodno zdravje. Francija je zdaj skorajda »seksualna puščava«. Telefonska služba, ki pomaga odpravljati težave na tem področju, prejme tedensko na tisoče klicev na pomoč. Najpogostejša tožba: »Nič ga ne zanima, dolgočasi se, ali mi lahko pomagate?« Takšne in podobne pritožbe kažejo, da je vsaka druga Francozinja nezado-.voljna. Zdravnik, ki je-vodil raziskave, je poročal na posvetu, da so se »stiki« zadnje čase številčno zelo zmanjšali in da je tega kriv predvsem stres, ki so mu izpostavljeni Francozi. Pariška ginekologinja Daliah Torchin pravi, da so Galci preveč sramežljivi ali preponosni, da bi partnerjem zaupali svoje težave. Zgodovinarji in sociologi dodajajo, da se dolga stoletja prikazovana podoba Francozov ni nikoli ujemala z resnico, daje Francozinje med vsemi Evropejkami najteže zapeljati in da je bila dozdevna pro-stodušnost zmerom omejena le na ozek krog. Pisatelji, ki v svojih delih poročajo o osupljivi erotiki, so potemtakem nabirali izkušnje predvsem v stikih s tujkami in s prostitutkami, ugotavlja omenjena raziskava. V GLEDALIŠČU — Si znorel? Garderoberki si dal pet jurjev napitnine! — Tiho bodi, a ne vidiš, kako lep plašč mi je dala? OB TIHI VEČERNI URI — Ste videli kje v bližini kakšnega policista? — Sploh ne. Mesto je kot izumrlo. — Potem pa roke kvišku. Nič vam ne bom storil, le bone za bencin in denar vam bom vzel iz žepa ... PODEDOVANJE — Obtoženi, vi trdite, da je ta buška na njegovi glavi od podedovanja. — Seveda. Moj oče je bil močan in silen, skoraj tako kot jaz... Veliko žrtev ringa Mnenja o tem, ali je boks plemenit ali krut šport, se že dolgo krešejo, nedavni tragični dogodek v Las Vegasu pa je tehnico nagnil .na stran tistih, ki v tem borilnem športu ne vidijo nič lepega. V ringu palače Cezarjev v Las Vegasu sta se pred razgretim občinstvom spopadla boksarja lahke kategorije Južnokorejec Kirn Duk Koo in Ra Mancini. Kim Duk Koo je po 19 rundah obležal, gledalci pa so od navdušenja vstajali s stolov ter z vpitjem slavili učinkovit konec borbe. V takem vzdušju je poklicni boksar Kim Duk Koo začel umirati. Štiri dni kasneje je umrl zaradi krvavenja v možganih, ne da bi se zavedel. Kot navaja strokovno boksarsko glasilo Ring, je Kirnov primer že 439. smrtna poškodba v boksarskem ringu od leta 1918, Toliko boksarjev je bilo torej na smrt poškodovanih v borbenih obračunih, kjer naj bi prišla do izraza človekova moč, spretnost in žilavost. Številka je strahotno velika, saj ne smemo pozabiti, da ti športniki niso umirali v nevarnih razmerah, ki prevladujejo v dirkalnih športih in v letalskih športih, kjer je človekovo življenje odvisno od strojev, marveč so umirali od udarcev s pestjo. Kirnova smrt je seveda sprožila številne polemike in ugovore zoper trda pravila poklicnega boksa, vendar pa se bo najbrž spremenilo malo ali pa sploh nič. Urugvaj je edina dežela na svetu, kjer dvoboji niso prepovedani. Toda samo pod enim pogojem: najprej morajo podpisati izjavo, da bodo po dvoboju oddali kri. XXX drugje smo prebrali X XX Neki Heinz Kruse' (33) in zahodnonemškega Bonna se je pred sodiščem zaradi svojih 23 vlomov takole zagovarjal. ,,Če bi policija opravljala .svojo dolžnost, bi me že pri prvem vlomu zgrabili in preostalih 22 vlomov ne bi mogel zakriviti. Kriv sem tofej samo za en vlom, za preostale pa policija.” Sodnikom seveda ta logika ni šla v glavo in so Kfuseja zašili za vseh 23 vlomov. ALGE — energetska surovina tudi na tistih geografskih področjih, kjer je sicer hladnejše podnebje. Češki strokovnjaki so raziskali možnosti gojitve alg v bazenih ob jedrskih elektrarnah, kjer dostikrat ne vedo, kaj bi s toplimi vodami iz ohlaje-valnega sistema. V bližnji bodočnosti bodo ob jedrski elektrarni, ki jo gradijo na jugu države, zgradili tud' bazene za industrijsko gojenje alg. Alge je mogoče izkoristiti tudi kot naravne filtre za čiščenje vode, ker imajo to lastnost, da kopičijo v sebi snovi iz življenjskega okolja Še bolj vznemirljive pa s0 možnosti, da bi, alge upo-rahljali kot nekakšne biološke detektorje. Češki strokovnjaki so poskusno že izdelali naprave, s pomočjo katerih ugotove stopnjo 111 sestavo onesnaženih voda. IV turističnem Lovrenu so obrtniki napravili pravo P. J stično operacijo na nekem hrastu. Drevo je bilo napol'"j. gradnji ograje. Najbolj enostavno bi bilo, če bi ga poseM‘ | IToda odločili so se drugače. Eno od ograjinih cevi I potegnili skozi deblo, dve pa so zavili v obliki objel" | Očitno je hrast sprejel takšno rešitev, kot to kaže " . _ slika, narejena nekaj let po »operaciji.« V NAPAČNO SME# Rick Collins ne spada med tiste talente, ki bi se lahko vpisali s svojimi dosežki v zgodovino športa. Vendar pa mu je to kljub povprečnosti uspeldi saj je prvi padalec, ki je skočil s padalom iz letali navzgor. Na enem od rednih treningov je Collins normalno skočil iz letala, odprl padalo — tisti hip pa se je pripetilo nekaj čudnega. Namesto da bi pričel padati proti tlom, gaje zračni vrtinec silovito potegnil kvišku. Z 2 tisoč metrov višine je v nekaj sekundah prišel 5 tisoč metrov visoko! A tu še ni bilo konec presenečenj. Vrtinec ga je potegnil v nevihtni oblak. Okoli presenečenega padalca so sikale strele in frčale ledene kepe v velikosti žogice za kriket. Collins ni izgubil prisotnosti duha. Ko se je otresel prvega presenečenja in strahu, je začel hitro ukrepati. Porezal je vrvi glavnega padala, daje pričel prosto padati. Šeststo metrov pred zemljo je odprl pomožno padalo in srečno O pristal. Doskočno tb^k?!/ cer zgrešil za deset k'.patrov. a je le ostal živ; dalci mu ni kmalu enak VESTNIK, E STRAN 12 zcx vsakogar nekaj kako smo si različni DOLG IN KRATEK SPANEC Nekateri ljudje so navajeni na kratko spanje, drugi na dolgo. Nekaterim zadošča pet do šest ur spanja, drugi še po devetih ali desetih urah nimajo občutka, da so se naspali. Zanimivo je, da se v dolžini globokega sna ljudje med seboj ne razlikujejo. Tisti, ki dolgo spijo, podaljšujejo predvsem lahko, površno in sanjsko spanje. Za to spanje je značilna močna živčna aktivnost, ki ni bistveno manjša od dnevne živčne aktivnosti. Tako spanje ne nudi počitka. Zato se ljudje z dolgim spanjem pritožujejo nad slabim snom, pogosteje kot tisti s kratkim spanjem. Pri »zaspancih« je značilna Potreba po sanjskem snu. Ta potreba je v zvezi z njihovo osebnostjo. Ugotovljeno je, da so ljudje, ki dolgo spijo, čustveno občutljivi, obrnjeni vase, razmišljajoči, idejno ustvarjalni, skrbni in pogosto nekoliko nevrotični. Lahek spanec in sanje.jim torej nista Potrebna za telesni počitek, ampak za izravnavo duševnih napetosti, ki jih ustvarja nji-ovo burno duševno življenje. za intimnejše počutje BAR — Zanimivo povezavo med kuhinjo ter jedilnico in dnevno sobo lahko ustvarimo z barom, nad katerim so police z uporabnimi in dekorativnimi predmeti. Bar je enakega programa, kot so kuhinjski elementi in sestavlja s kuhinjo celoto. Barve so tako izbrane, da spodbujajo prijetno razpoloženje in tek. Foto: ND pravni nasvet Prisilna izterjava VPRAŠANJE: Z novim letom je začel veljati nov zakon o davkih občanov. Kakšna je vsebina členov, ki se nanašajo na prisilno izterjavo davkov? ODGOVOR:Prisilno izterjavo davkov obravnavajo členi od 167 do 207. Torej je o tem veliko napisanega. Postopek prisilne izterjave davkov uvede davčni organ po uradni dolžnosti, in sicer po preteku roka, določenega za plačilo. Za prisilno izterjavo davkov je dovoljeno seči na vse dohodke in terjatve zavezanca ter na vse premoženje zavezanca, ra1 zen na tisto, kar je posebej z zakonom izvzeto. To so preživnina, razne vrste odškodnine, socialne dajatve, obleka, pohištvo, gospodinjska oprema, kurjava, delovna in plemenska živina, kmetijski stroji, ki so dolžniku-kmetu nujni za kmetijsko gospodarstvo v tolikšni meri, kolikor je potrebno za preživljanje njega in družinskih članov. Prav tako ni moč zarubiti strojev, orodja in drugih predmetov, ki so obrtniku nujni za opravljanje dejavnosti, od prisilne izterjave pa so tudi izvzeti (pri kmetu) Duhovite podpise pod današnjo karikaturo ?»emo d0 17 - februarja na naslov. VEž>-’NiK’Trtova 29/1,69000 Murska Sobota, s Popisom Naša risba — vaš pripis št. 5 Objavljene podpise honoriramo, zato ne po-zabite napisati naslova. PREDELNE STENE V STANOVANJU Sprememba ni samo človekova fizična potreba, temveč nekaj več kot to. Psihološka potreba je. saj pomeni prostost v izbiri. Del te proste izbire pomeni v stanovanju možnost. da iz enega prostora naredimo drugega. da s čim manj elementi dobimo čim več kombinacij, da v samem prostoru dosežemo večnamembnost, da stanovanje prilagodimo spremembam v družini... Z eno besedo: prilagodimo stanovanje svojemu načinu življenja. Predelne stene omogočajo, da po potrebi razdelimo prostor in ga ponovno naredimo enotnega, ko pač to želimo. Tako izoblikujemo videz in namembnost enega prostora ali celotnega stanovanja. Če so predelne stene fiksne, so z arhitekturo prostora celota. To so kamniti zidovi, zidovi iz polne ali votle opeke, mavca ih lesa, betona »luksfer« prizem in stekla. Takrat spremembe niso možne. Predelne stene lahko naredimo tudi iz vgrajenega pohištva ali lahkih panojev, ki jih lahko sestavljamo ali razstavljamo, vendar so te spremembe upravičene samo z daljšim časovnim obdobjem. Obstajajo pa predelne stene, ki omogočajo spremembe v prostoru. To so premični pohištveni elementi, pomična vrata, ki drsijo po tračnici ali imajo kolesca, zložljiva vrata, kijih zložimo ali raztegnemo, premični zastori, draperije in španske stene. Premične stene so najracionalnejša rešitev za stanovanjske probleme. Osamljenost — Žena, ne vem kaj vidiš ti, skupaj z ostalimi ženskami v bloku v tem Jožku, da se kar lepite na njega? — A ne vidiš, da je osamljen. Noben od poročenih moških v našem bloku ga več ne mara . . . davkov samena za uporabo v gospodarstvu in krma za štiri mesece, pri obrtniku pa tudi ni dovoljeno zarubiti surovin in pogonskega goriva za tri mesece dela. Zakon določa, da je s prisilno izterjavo davkov iz kmetijstva dovoljeno seči tudi na premoženje in dohodke zavezanftvega zakonca, na premoženje in dohodke drugih članov gospodinjstva pa le, če šo kot lastniki, imetniki pravice uporabe oziroma uživalci vpisani v zemljiški knjigi. S prisilno izterjavo se zasežejo osebni dohodki’in terjatve zavezanca, ostalo premoženje pa praviloma le, če zavezanec nima osebnih dohodkov oziroma terjatev ne bi bilo mogoče poravnati v enem letu. Zavezanec, pri katerem je bila uvedena prisilna izterjava, se seveda lahko na sklep o prisilni izterjavi pritoži, in sicer v treh dneh, ko mu je bil sklep vročen oziroma v treh dneh po opravljenem rubežu in cenitvi. Ugovor ustavi nadaljnji postopek prisilne izterjave do vročitve sklepa o rešitvi ugovora. Ce zavezanec ni vložil ugovora, ima še vedno pravico, da v roku 8 dni vloži redno pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi oziroma zoper rubež. Pritožba je dovoljena tudi zoper sklep o rešitvi ugovora. Kot" rečeno, se praviloma s prisilno izterjavo davkov zasežejo osebni dohodki (plača) in terjatve. Na osebni dohodek in pokojnino ter' na nadomestilo osebnega dohodka je mogoče seči s prisilno izterjavo do ene tretjine. Na starostno pokojnino kmetov po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov in na prejemke in pogodbe, o dosmrtnem preživljanju in dosmrtni renti ter na pogodbe o življenjskem zavarovanju je mogoče seči z izvršbo le toliko, lolikor ti dohodki presegajo najvišjo socialno .pomoč, ki se izplačuje na območju, kjer ima dolžnik stalno prebivališče: Prisilna izterjava se ustavi, ko zavezanec plača dolžni davek z obrestmi in stroški ali ko dolg kako drugače preneha. Š. S. Juhuhu, ta paket zveznega izvršnega sveta je pa prazen! (N. Š. Ljutomer) Ja, seveda! Le iz paketa ZIS lahko pride takšen cirkus. (Š. K. Dobrovnik) Nič nas ne preseneča, tudi prazni paketi imajo svojo moč. (E. T. Kupšinci) POPOLNOČI — Polnoč je že zdavnaj mimo, vi pa imate svoj tranzistor še vedno tako privit, da se « bloku stene tresejo! — Oprostite, ampak ta tranzistor ni moj. Posodil mi ga je bratranec. Za kuhano meso pripravljamo načeloma vse vrste mesa, čeprav je pri nas najbolj znanaTn popularna kuhana govedina. Na splošno pri nas (da dobimo tudi dobro juho) kuhamo meso predolgo in je spričo tega često preveč kuhano ter so njegove senzorične lastnosti slabe. Kadar torej želimo dobiti kakovostno kuhano meso, je treba posvetiti vso pozornost kakovosti kuhanega mesa in pri tem bolj ali manj zanemariti kakovost juhe. Le-to lahko na različne načine posebej dopolnimo. Ponekod prav zaradi tega kuhano meso dobivajo s postopkom patjenja. Vode naj bo praviloma le toliko, da dobro prekrije kos oziroma kose mesa. Najboljšo kakovost kuhanega mesa dobimo, če se kuha v vodi, ki povreva, to je pri temperaturi okoli 90 stopinj Celzija. Kuhano meso mora biti zmerom kuhano do popolne kuhanosti. to je do središčne temperature najmanj 80 stopinj Celzija. Kuhanje kakovostnih kosov govedine in vseh kosov junčevine končamo, ko temperatura v središču doseže 82 stopinj Celzija. Trde kose mesa, bogatejše z vezivom, pa (potem, ko se temperatura v središču dvigne na 82 stopinj Celzija) še nekaj časa kuhamo pri nekoliko nižji temperaturi vode, da se med podaljšanim segrevanjem vezivo primemo zmehča. Meso starejših živali je treba kuhati dalj časa. Meso je primemo kuhano, ko je vezivo dovolj mehko oz. žvečljivo, vendar mišičnina še ne razpada v snopiče. Kuhano meso pripravljamo tudi s postopkom kuhanja v vreli vodi, vendar zaradi nerodnosti med vrenjem redkeje. Pogosteje se pripravlja kuhano meso, zlasti govedina, s kuhanj'em pod nadpritiskom.Tostopek z nadpritiskom je hi trejši zaradi višje temperature vode, večja pa je izguba teže in cbrobni sloji mesa so bolj suhi (pusti). Pri podpodstavku kuhhnja z nadpritiskom pri večini posodja ni mogoče nadzorovati temperature oziroma pritiska in tudi ne središčne temperature. Prav zaradi tega postopek ponavadi nehote predolgo traja in se vezivo med mišičnimi snopiči raz-dene in spremeni v želatino ter večji ali manjši del kosa razpade. Zlasti hitro se razdenejo junčevina, teletina, in svinjina. Zaradi tega se postopek kuhanja pod pritiskom priporoča zlasti za trde kose in za meso starih goved. k vseh teh razlogov je treba trajanje priprave kuhanega mesa določiti na podlagi izkušenj. Za pridobivanje izkušenj pa je najboljše, če zmerom kuhamo kos mesa, ki je enako velik in ga odberemo od zaklane živali približno enake kakovosti. SESTAVIL MARKO NAPAST PLENJENJE, ROPANJE. BANOITSTVO MISELNI OREH MOSTIČEK RODOVNIK : VELIKO FINSKO JEZERO LADIJSKA KABINA DOPOLNILNI PREDLOG K ZAKONU ČASOPISNI STOLPEC N STROKOVNJAK ZA KMETIJSTVO NAMERNA ZASTRUPITEV BEN NEVIS ALŽIRSKA LUKA NAGLASNO ZNAMENJE ŽIRAFI SOROONA AFRIŠKA ŽIVAL RIMSKO ŠTEVILO 500 STRAHOTA SLIKAR NAIVEC JOŽE HORVAT GLASBENA MATfCA VRSTA MUŠKATA AVTOMOBILSKA OZNAKA NORVEŠKE REKA V BOSNI DEL KNJIGE. PLAT OTOK V SREDNJEM JADRANU KAZALNI ZAIMEK ITALIJANSKA RTV FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE) AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠTIPA ŽENSKO -IME REKA V GRČIJI IME DVEH DVORCEV V VERSAILLESU ZABAVIŠČE V VEČJIH MESTIH OSEBNI ZAIMEK KORUZNI STORŽ REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: jegulja, amoniak, Miranda, Ela, dan, Si, obrt, Saale, t, Marks, ere, grm’ Werther, Asir, Te, rogatek, tropine. IZ DŽOUŽIJOVOGA ONEVNIKA Teo cA- dct&c; -ji«. E4Če o-te. tz tez /setrvuz? rte o tekilo« f (Ugc rt-o . 1983 STRAN 13 POČITNICE Prvi teden počitnic sem bila na smučanju na Pohorju, potem pa doma in pri babici. Na Pohorju je bilo veselo. Po zajtrku nas je avtobus odpeljal na Arch. Tam smo se dopoldan smučali. Večkrat sem padla z vlečnice. Po kosilu smo pospravljali, potem pa se igrali ali šli na sprehod. Po večerji smo gledali televizijo do 21 h. Ko sem se vrnila s Pohorja, sva z bratom bila teden dni pri babici na Petanjcih. Babici sem pomagala pri delu in se igrala. Tudi na šolo nisem pozabila. Brala sem in računala. Doma pa sem nekaj lepih dni preživela s prijateljicami. Počitnice so hitro minile in spet smo v šoli. Le škoda, da pri nas ni bilo snega. Sabina Mauko, 3. r. OŠ Kapela IZBRANA RISBA: »Spet v šoli« — Narisal Andrej Hriberšek, 5. c OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota. Smeh v šolskih klopeh V Soli je vedno nekaj smešnega. Ko tovarišica odide iz razreda, si pripovedujemo vice. Najbolj smešen je Dalibor. Piše šaljiva pisma, potem pa.ni nič kriv. Tovarišica mu je zadnjič zategadelj navila ušesa. Meni je bilo smešno, a se nisem upala smejati, da ne bi še mene doletelo kaj takega. Lepo bi bilo, če bi bili vsi tako nasmejanega obraza. Dalibor na vse takšne prijeme hitro pozabi. Meni je napisal na papir, da ljubim Mirka. To že ni res. Tovarišica mu je rekla, dabibil radon na Mirkovem mestu. Vsi smo se smejali, še Daliborju je vleklo na smeh. Irena Ploj, 4. c OŠ Ivan,Cankar, Ljutomer Pomagali bomo dedku in babici V hiši na koncu naše vasi živita ostarela mož in žena. Nista nam ne babica ne dedek, pa vendar ju tako kliče vsa vas. Sama sta. Že dalj časa sta bolehna, zdaj pa že tudi onemogla. Babico bolijo noge, da komaj hodi, dedka pa kolena, odkar je padel. Le s težavo hodi s palico. Marica, Milan in jaz smo sklenili, da babici in dedku pomoremo obrati hruške in jabolka za ozimnico.' Marica bo tudi odslej hodila k njima. Pometla bo kuhinjo in sobe. Če bosta hotela, bo šla tudi v trgovino. Dogovorili smo se, da ju bomo redno obiskovali. Marjan Jerebic, 6. c OŠ Beltinci To me najbolj veseli Že kot majhen deček sem veliko hodil z očetom v naravo. S sabo sva vedno imela tudi fotoaparat in včasih tudi filmsko kamero. Fotografirala sva rože, živali in ljudi na polju. S filmsko kamero pa sva tudi zabeležila zanimive stare objekte, brod in mlin na reki Muri in tudi stare običaje, kot so kuren-tovanje, mlatitev in borovo gostiivanje. Bolj kot samo fotografiranje me privlači izdelava fotografij v laboratoriju in montaža posnetih filmov. Moje ustvarjanje mi bo veliko koristilo. Tako bom lahko dogodke trajno zabeležil in jih ponovno oživil mnogo let pozneje. Posebnih težav pri tem delu nimava, imava vso potrebno opremo in prostor. Želim pa si osvojiti pri foto krožku čimveč znanja in spoznati še nove materiale. Jože Banfi, 8. a OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota Moj domači kraj Stanujem v bloku v središču Gornje Radgone. Okrog blokov je sam asfalt. Zelenic je malo, a ha teh se ne smemo igrati. Igrišč pa ni. Te najbolj pogrešam, ker se ne morem sprostiti tako kot moji sošolci, ki so doma izven mesta. Igramo se okrog blokov, nabijamo žogo, se streljamo ali pa se kar tako podimo in kričimo, da gre skozi ušesa. Seveda so starejši stanovalci hudi na nas. A kaj moremo, nekje se moramo igrati. Zato pa tudi jaz rad grem k babici v Rodmošce, kjer se do mile volje nadiv-jam. Posebno se rad igram s psom Reksijem. Stari mami tudi pomagam pri domačih opravilih. Rad pa se vračam v Radgono, saj tu je moj dom, tu je moja mama. Vsak je rad doma, tako tudi jaz. Mislim, da je tako prav. Vsi ne moremo živeti na deželi in ne vsi v mestu. Moja mamica in ata sta si ustvarila dom v Gornji Radgoni, zato moram biti tudi jaz zadovoljen. Miran Fajfar, 4. b OŠ Gornja Radgona SKRBIM ZA PTICE Pada) je sneg. Ptice so preplašene lelaie in sedale po oknih in žicah. Bilo jim je mrzlo.. Naredila sem jim krmilnico. Postavila sem jo M drevo. Vanjo sem nasula proso. Počasi so priletavale. Začele so kljuvati zrnje. Bilo jih je vedno več. Sedaj jim vsak dan nosim proso. , ZVER JOŽICA, 4. raz POGOVOR 0... Stara mama, koliko ste bili stari, ko se ji začela druga svetovna vojna?. »Takrat sem bila že poročena, imela setnpa 33 let.« .1 Ali je bilo v vojni in po njej pri nas v ?re' kmurju zelo težko? j M »Da, težko je bilo. Tvoj dedek je odšel v * vojsko in tako sem bila sama odgovorna za obe otroka. Bila je revščina in še tisto malo.W j smo pridelali, so nam odnesli Madžari. Tudip0 vojni je bilo zelo težko, saj je bilo vse porušeno in razdejano.« Kdaj so se ljudje bolj razumeli? »Ljudje so se po vojni bolj razumeli, sajpf^ tem ni nihče govoril o prijateljstvu narodov, ker so veljala verska razlikovanja.« A H je bila po vojni zelo velika revščina? »Ne bi mogla reči, da smo bili lačni, vendot smo pa čutili, da zaostajamo za nekaterih državami. Toda pozneje se je pri nas vsebti' skovito razvilo.« ' I Potemtakem se ne čudite, da smo zdaj p™'* I. nekoliko na slabše? »Ne. Ker smo vedeli, da še bo to nekje tno-ralo končati. Za nas, ki smo navajeni težko živeti, bo lažje, za tiste, ki pašo živeli v izobilja bo težko. Vlasta Vogrin, o.r I OŠ Bogojini Spomin na padlega kurirja Blizu našega doma stoji spomenik padlemu rirju Franccu Horvatu. Med vojno je bil kurir obveščevalec. Izdal ga je domačin. Nemci s° zverinsko mučili in ubili na tem kraju, kjer stoj spomenik. To se je zgodilo 10. marca 1945, tik P1^ osvoboditvijo. Bojan Mesari’ OŠSp.ŠčavnK’ Paul Basson Prevedel: Vladimir Komidar 13 »Kako grozotna je tema, vest ogenj žge iz dna srca. Na rokah strjena je kri... V očesu se prevara krije in v ustih psovka razprtije. Šakal je takšen kot si ti!« Vzkliknil sem: "Za boga!« Zaslišali smo visoki zvok trobente: ta-ta-ta- »Alarm!< V soju ugašajočega ognja smo pobirali svoie stvari. V daljavi so streljali. Trobente so se začele oglašati z vseh strani. V bivak je prisopihal Wetzlaff: »Vstanite, bratje! Cesarskim psom bomo razsvetlili pot domov. Naj živi Friderik!« Takšen je Wetzlaff... Skrušen od bolečin je pobral orožje. Zulkow je ob vsakem koraku vzdihoval. Povsod hrup: konji, so hrzali in orožje je rožjallo. Sredi tega besnega tekanja, ukazovanja in zamolklega, pokanja Se je oglašal pobožnjak in neusmiljeno izpel svoje pesem. V ozračju je bilo čutiti turobno napetost. Vsakdo se je bal smrti in se spraševal, kaj bo potem ... Zopet se je oglasilo bobnanje .." 20. V BOJNEM METEŽU Gost dim se je valil v oblačni grmadi, se izgubljal in zopet zbiral v modrikastobelih zavojih, ki so. se kmalu razblinili. Povsod sta se širila megla in smrad. Čuti je bilo zamolkle udarce, pokanje pušk, šviganje krogel. Mesto mi je bilo poleg tovarišev. Hitro sem odvil mastni papir, zgrabil kroglo z zobmi, nasul črnega smodnika v vročo cev, vzel iz ust svinčen naboj in ga z nabijalko stlačil v cev, kakor sem se bil pač naučil. Potem sem nasul nekoliko smodnika na zaslon, napel s palcem petelina in pritisnil na sklopko, ko sem bil pomeril na sence za meglenim zastorom. Zaiskrilo se je, ustrelilo, kopito pa me je silovito sunilo v ranjeno ramo. Častnik z bočne strani je neprestano kričal, razumeli pa nismo niti besedice. Priletela je velika železna krogla in zaplesala nad nami. Sledila ji je druga. Tretja krogla pa je odbila Kuhlernicku nogi s telesa. »O, Jezus Kristus!« je vzkliknil in se začel plaziti po rokah v svoji lastni krvi, Potem je padel z obrazom v sneg in onemel. »Fli-tli!« so vabile piščali. Bobnarjem so se od napora oznojili obrazi. Noge so se nam dvigale in upogibale v taktu, v desnicah smo stiskali bajonete, mrliči pa sp se nam režali z odprtimi usti. Med njimi je sedel huzar, ki mu je ležala glava med podvitima nogama. mano je taval nekdo, ki je zaradi strela izgubil vid. Ramlerju je visela iz rokava zasukana desnica. Osupel jo je pogledal in obstal. Puška mu je padla iz rok. Iz slepečega vzduha se je prikradla velika gmota, ki smo jo kmalu razločili! Videli smo bele suknje in črne oklepe. Iskala^ so nas široka rezila. Podivjani konji so hrzali in se zaganjali kvišku, se počasi odmikali in so obvladani zopet nadaljevali pot. Neki konj se je pred menoj vzpel. Jezdil ga je oklepnik, ki je držal z desnico ščit pred obrazom, z levico pa se je oprijemal sedla. Kakor hitro sem opazil med temnim oklepom belo obleko, sem sunil z bajonetom v razporek. Rezilo je predrlo nekaj mehkega. Jezdec je omahnil konju za vrat; zabolščal vame in kriknil: »Ti...." Bil je Phobus Merentheim. Padel je s sedla, Pozneje ga nisem več videl. Približal pa se je drug jezdec, se na konju vzpel in me z bliskovitim udarcem zadel v glavo, tako da sem se kar opotekel. Pod pločevinasto čelado mi je zarezal čelo. Nekaj toplega mi je oblilo oči. Nogi pa sta me nesli dalje. Roki sta mi držali puško z bajonetom naprej. Nenadoma sem izdrl rezilo iz vratu nekega rujavega moža. Mimo so pridirjali jezdeci in izginili. »Kar naprej — kar naprej — brez miru!« je bobnalo. Spal sem hode. Končno smo se znašli med hišami. Neka ženska je plaho vzkliknila, razprostrla roki in padla naobraz.Mimo nas je zdrvela podivjana svinja. Prikorakali smo do gozdiča. Stopali smo po truplih in orožju. Med nami seje s podvitim repom plazil sestradan pes. Nedaleč je ležal kmet z odprtim trupom brez črevesja. Odnjegasejepritepelpes. Pred nami je raslo gosto, domala neprehodno grmičevje. Umaknil sem se v goščo. Tla je preraščal mah, nekdo gaje zložil na nekem mestu vkup Posteljo, edino posteljo sem imel v mislih. Zavalil sem še v mahovje. Nihče me ni videl. Kako čudovito mehko m toplo je bilo to ležišče. Tudi točajka je sočustvovala z menoj, saj mije na skrivnem stisnila v roko debelo rezino kruha in mi postregla s čašo pi^ Jaz, baron Melhior Dronte, sem se bil seznanil z življenjem preziranih in ubogih, izobčenih in brezpravnih ljudi. Poudariti moram, da sem bil pri najbednejšem izmed njih deležen bolj pristne krščanske ljubezni kakor pa med tistimi, kj imajo v cerkvi svojo lastno, z grbom okrašeno klop. Kako trdi so bili ljudje oni čas do mene! Seveda ni v skladu s tedanjim pojmovanjem nihče odpiral vrat slabo oblečenemu tujcu, če ni imel zato posebnega razloga. Svoje obeležje so vtisnili vsem krajem: vojna grozota, ošabno zmagoslavje, ro' panje in plenjenje, oskrunjanje in požiganje brez konca. Zato so se mi zdele naravnost čudovite gostilničarki06 besede:» Vstopi, jej in se ogrej, saj si podoben smrti iz Baselak Nedaleč od mene je sedel pri mizici prekupčevalec mešetar z živino, oblečen v svetlo, debelo kocasto obleko. klopi ob njem je ležal velik hessiški kmečki klobuk, prek rame oa mu je visela torba z usnjeno pokrovko, na katero so bili f medeninastimi zakovicami pritrjeni vsakovrstni liki. Ta suhec]6 bil najbolj zoprna spaka, ki sem jo kdaj koli srečal v svoj6^ življenju. Zdaj so se mu široka usta režala, da so segala enega koničastega ušesa do drugega. Potlej so se mu našobila v svinjski rilec, da bi srebala iz kozarca. Jastrebji nos se mU]e gibko sklanjal k štrleči bradi, medtem ko so mu rumenkast6' /olčje oči s podolgovatimi črnimi zenicami strahotno škili'6: Razen pri meni ni grdoba pri nikomer vzbudila pozornosti Večkrat se mi je zazdelo, da slišim iz njegove natrpane torb6 cviljenje miši. Cesto je poškilil vame in se mi nesramno smejal, kakor da bi bila stara znanca. Čeprav sem si še tolik0 prizadeval, da bi ugotovil, kje sem utegnil to spako videti, $e nisem mogel domisliti. Malo pozneje se je ustavila pred 9°. stilno lepa ootovalna kočiia. Izstopilo ie več izbrano v/jenih trgovcev. Gostilničarka m točajka sta jim izrekli Ujud° dobrodošlico. Vedel sem, da moram odriniti. Smuknil se° skozi vrata. Močan vlažen veter, kije pihal preko razmočene ceste, je dodobra prezračil cunje, tako da sem si z rokama koNal utegnil zakriti najbolj.kočljivo goloto. (Nadaljevanje prihodnji STRAN 14 VESTNIK, 10. FEBRUAR^ sport n P Mariboru je bil mednarodni šahovski turnir v spomin nj- Eferla, na katerem je sodelovalo 14 šahistov. Med Mur jelova! tudi član šahovskega društva Radenska iz ie । b°te Stefan Cigan in dosegel velik uspeh. Dvakrat agal, desetkrat igral remi in enkrat izgubil ter osvojil nrvJT !°?k 'n šeste mesto, kar je bilo dovolj za osvojitev Pteega bala za mojstra Fide. . ^'natstletniŠtefanCigan j ‘ Urske Sobote, učenec 'Wa razreda naravoslo-^P^matične usmeritve nni!,1teS°-Ske^a centra- ie biI 7 n^jsi udeleženec turni-taipne se je izredno uver šahist večkrat ^kmovanfh ^Sl^-v Sloveniti in mrin1’ U eUzba na medna-o^iUrn^ v Mariboru orehi-1 a Zan! Prožnost, da f°je sposobnosti v Cenejši konkurenci. narodne°deloVan^ na med' ra semdlkurniriu v Maribo-‘orjev °bl Vabdo organiza-^elo v^ Sem bil ^eda čele! ioe ’ d°lg° sem si ^jšem'^1 ina kakem moč-'1u. kje^!%r?dnem ‘urni-rišji šah 1 fkko osvojil tudi ^n^S-k flaslov Natur-'ini' kakšnimi več- se ^y/ami, čeprav sem. t^ Pripravljal z ni>nnin^ er,em mednarod- -iz Za^h°m Miš0^ Cebalo da se bo,J1' Pričakoval sem, lestviCe yUVrs,d bolj na repu ria Pa sp, e na zaeetku turni-!ako, i n opazil, da ni vse Predvsem Sem Pričakoval, da sei„ f. S,efn bd presenečen, nerJ10f,irih kolih še Vsekakor ra~en- temu je d°bra pr,Po,nogla moja nosi. Po ^e,ska pripravlje-d°bil mak V' Pa sem Za(el razL^Šie »apetite« in Ve,)i bal,, ' ,atl ° mojem pr-Tako 'a mojstra FIDE.-!urnirja j v nadaljevanju norme 7 mz-u na osvojitev ba,a za nm- 'n S 'em Prvega '^ežHh o^'? PDE-?redzadn?emZiUŠ^ sem bilv ‘^Iz^. kolu, ko sem ^'kolčem pn velemojstrom , e,n- Partija se je po dveh prekinitvah in osmih urah igranja končala z remijem. Tudi v zadnjem kolu sem uspel remizirati s Supanči-čem in tako je bil moj cilj dosežen.«^ nam je po turnirju povedal Stefan Cigan. Uspeha je Štefan Cigan kajpak zelo vesel, kar mu daj e nove spodbude za nadaljnje delo. Zato si želi, da bi čim-prej sodeloval na podobnem mednarodnem turnirju in osvojil še drugi bal za mednarodnega mojstra. Sicer, pa n’ibrUarjU PoP«sujejo dejavnosti v letu 1982. 'vkramvn,hC|PnpW akcijski odbor v republiki, je Uvrš/1^'odbori nku ^uPnostih izpolniti do 15. februarja 1983. Stavi;^1 vaškim-zbrane vprašalnike in po dve najbolje nis STRAN 16 IfCCTUlV URADNE fCOinln OBJAVE Leto XVII Murska Sobota, dne 10. februarja 1983 Št.: 3 URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota 23. Resolucija izvajanja Družbenega plana občine Gornja Radgpna za obdobje 1981 —1985 v letu 1983. 24. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Gornja Radgona. \ 25. Odredba o ukrepih za preprečevanje in zatiranje stekline v občini Gornja Radgona. 26. Odločba o razveljavitvi določb sklepa skupščine KS Gančani o spremembi sklepa o uvedbi samoprispevka. 27. Odločba o razveljavitvi 10. člena odloka Skupščine občine Lendava o poslovnih prostorih za mesto Lendava. 28. Odločba o razveljavitvi določb sklepa Skupščine in sklepa Zbora občanov Krajevne skupnosti Logarovci-Berkovci o uvedbi oziroma povečanju samoprispevka za izgradnjo vodovoda. 29. Sklep skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva G. Radgona o ukinitvi strokovne službe. 30. Ugotovitve, stališča in smernice o problematiki ostarelih oseb v občini Murska Sobota. 23 STRAN 17 VESTNIK, 10. FEBRUARJA 1983 RESOLUCIJA O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE GORNJA RADGONA ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETU 1983 I . KLJUČNI CILJI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1983 Uresničevanje politike ekonomske stabilizacije in izvajanje družbenega plana sloni na oceni gospodarjenja v letu 1982 in razvojnih možnostih v letu 1983 upoštevajoč spremembe in dopolnitve dogovora o temeljih družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1981—1985. Zaostrene gospodarske razmere bomo učinkoviteje premagovali z utrjevanjem in poglabljanjem samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. Delovni ljudje in občani občine Gornja Radgona prevzemamo del odgovornosti za izvajanje skupno dogovorjenih ciljev in nalog družbenoekonomskega razvoja SFRJ. Izhajajoč /iz sprememb in dopolnitev planskih dokumentov so ključne naloge uresničevanja ekonomske stabilizacije v letu 1983 naslednje: — povečevanje izvoza blaga in storitev predvsem na konvertibilna področja ter zmanjševanje uvozne odvisnosti gospodarstva — nadaljevati pridobivanje zemljišč za družbeno proizvodnjo; z melioracijami in komasacijam^ zagotoviti večje površine in izboljšati kvaliteto zemljišč ter poskrbeti za intenzivnejšo obdelavo vseh razpoložljivih kmetijskih površin ter tako povečati proizvodnjo hrane, in s tem izvoz kmetijskih in živilskih proizvodov — pospeševati vse oblike proizvodnega sodelovanja zasebnih kmetijskih proizvajalcev z združenim delom na osnovi dohodkovne soodvisnosti — razporejanje dohodka v prid lastne akumulacije in združevanje dela in sredstev za tiste proizvodne programe, ki so izvozno usmerjeni — povečevati vključevanje lastnega znanja in tehnoloških rešitev pri oblikovanju razvojno intenzivnih in izvozno Usmerjenih proizvodnih programov^ To bo hkrati , krepilo ekonomske motive za hitrejše spremembe v strukturi gospodarstva — izboljšati odnos do dela in delovno produktivnost, povečati varčevanje v proizvodnji in porabi, učinkoviteje gospodariti in uveljaviti odgovornost za izvajanje dogovorjenih nalog — zagotavljanje socialne in materialne varnosti delavcev v okviru materjalnih možnosti ter. zaposlovanje mladih kadrov v smeri izboljšanja kadrovske strukture zaposlenih — usklajevanje investicijske aktivnosti z dejanskimi možnostmi in kriteriji investiranja — dograjevanje sistema družbenega informiranja, krepitev obrambne sposobnosti in družbene samozaščite kot sestavnega sistema družbenega planiranja. II. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1983 V letu 1983 bodo plačilno bilančni predvsem pa devizno bilančni okviri bistveno vplivali na možnosti in usmeritve proizvodnje, pa tudi na razpoložljiva sredstva za potrošnjo. Zahtevnejše in odločnejše bo izvajanje nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino. Ob prizadevanjih za večji izvoz, spoštovanjem dogovorov in sporazumov ter s smotrnimi in pravočasnimi ukrepi tekoče ekonomske politike bo moč doseči v letu 1983 v občini Gornja Radgona naslednje razvojne okvire: — rast družbenega proizvoda'celotnega gospodarstva bo realno za 2 % oziroma nominalno 22,4 % . — industrijska proizvodnja se bo predvideno povečala za .2 % — kmetijska proizvodnja bo porastla za 5 % — zaradi počasnejše gospodarske rasti in zahteve po racionalnem zaposlovanju se bo število . zaposlenih v občini povečalo za 1,2 %", kar je predvidoma največ 85 delavcev — ob nadaljnem uveljavljanju kvalitetnih faktorjev gospodarjenja in stimulativnem nagrajevanju bo produktivnost dela v združenem delu porastla za 0,8 % — sredstva za bruto osebne dohodke bodo v globalu naraščala za 35 % počasneje od rasti dohodka. Cisti osebni dohodki se bodo v tem okviru povečevali samo v odvisnosti od doseženih in izkazanih rezultatov dela — rast sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb (razen sredstev skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja) bo za polovico počasnejša od rasti dohodka — rast sredstev za zadovoljevanje splošnih potreb do 10,7 % — rast investicij v Osnovna sredstva gospodarstva v skladu z rastjo družbenega proizvoda in s tem ohranitev njihovega deleža v družbenem proizvodu — ob zadrževanju domače porabe v opredeljenih okvirih in ob ocenjenih gibanjih v proizvodnji bo‘v letu 1983 dosežena nižja rast cen kot v letu 1982. III. RAZVOJNE NALOGE PO POSAMEZNIH PODROČJIH 1. Aktivnost na področju ekonomskih odnosov s tujino V letu 1983 bo ena od osnovnih nalog prizadevanje za večji izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje in usmerjati v izvoz večino rasti proizvodnje. Organizacije združenega dela si morajo prizadevati, da bodo povečale izvoz z uvajanjem novih programov in prilagajanju obstoječe proizvodnje potrebam oziroma zahtevam tujih trgov. Večjo usmerjenost organizacij združenega dela v izvoz ter hitrejšo rast izvoza se bo tudi v letu 1983 podpirala z naslednjimi ukrepi tekoče ekonomske politike: — oprostitve prt davku iz dohodka TOZD bodo veljale za izvoz na konvertibilno področje — — organizacije združenega dela, ki bodo bistveno povečale izvoz na konvertibilno področje, bodo lahko hitreje povečale osebne dohodke , — OZD, ki bodo dosegle večji delež izvoza na'konvertibilno področje, bodo združevale relativno manj sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo —temeljne banke bodo v okviru kratkoročnega kreditiranja dajale prednost pri kreditih za obratna sredstva tistim organizacijam, ki bodo izvažale na konvertibilno področje — kreditirale tudi tisti del prihodka, ki ga predstavljajo uvozna povračila do njihovega izplačila — kreditirale prodajo opreme na domačem trgu le tistim proizvajalcem, ki izvažajo na konvertibilno področje. OZD v- občini Gornja Radgona bodo v okvirp Samoupravne interesne skupnosti za ekonpmske odnose S tujino uskladile sprejete plane s projekcijo plačilno bilančnega in devizno bilančnega položaja SR Slovenije. Tako bodo z usklajenimi plani prevzele svoj delež odgovornosti za uresničevanje obveznosti in planov ekonomskih odnosov s tujino. ...Na ravni občine se bo pripravila bilanca uvoza — izvoza s selektivnim upoštevanjem možnosti posameznih OZD. Uresničevanje se bo spremljalo mesečno in ob periodičnih obračunih. Na podlagi zbranih podatkov in ocen realizacije uvoza in izvoza na konvertibilno področje v 1982. letu, se bo izvoz v temeljnih organizacijah združenega dela V občini Gornja . Radgona povečal za 20 %, uvoz pa za 8 %. . OZD bodo v letu 1983 intenzivirale izvoz nekaterih ključnih industrijskih proizvodov kot: bivalne enote, antene, TV tunerji, TV simetrični in koaksilni kabli, mineralna, voda, 002, decimiran žagan les. Izvozni programi bodo izdelani tudi v kmetijstvu in to za izvoz svežega mesa, živine, sadja, penečih vin, divjadi in gozdnih sadežev. Izvoz storitev bo obsegal transportne'storitve ter storitve v turistični in gostinski dejavnosti. Pospešeno sc bodo razvijali ekonomski odnosi z državami v razvoju. Razen izvoznih programov v okviru gospodarske zbornice, se bodo organizacije združenega dela posluževale tudi’ predstavništev širših asociacij, v katere se vključene. 2. Aktivnosti na področju ohranjanja rasti proizvodnje 2. 1. Industrija V oteženih pogojih gospodarjenja bo moč doseči 2 % industrijske proizvodnje le s smoternejšo in učinkovitejšo izrabo energije, vseh materialnih, kadrovskih in naravnih zmogljivosti: — OZD bodo v okviru letnih programov in planov pripravile in izvajale programe varčevanja, zlasti s surovinami, reprodukcijskim materialom in energijo — pri modernizaciji in povečanju konkurenčnosti proizvodnje bodo izhajale iz programov raziskovalne dejavnosti — razvoj proizvodnje in tehnologije gradile na domačem znanju — nadaljevati z nadomeščanjem tekočih goriv z domačimi viri energije in pospešiti uvajanje nekonvencionalnih virov energije. 2. 2. Kmetijstvo Kmetijstvo bo dosegalo planirano stopnjo rasti predvsem z intenzifikacijo poljedelske proizvodnje tako v družbeni kot v družbeno organizirani proizvodnji. To bo doseženo z boljšo tehnologijo, s pojačano pospeševalno službo in s prizadevanji Kmetijsko .zemljiške skupnosti za pravilno rabo kmetijskih zemljišč. Doseči je potrebno večje vključevanje zasebne kmetijske proizvodnje v družbeno organizirano proizvodnjo s proizvodnjo tržnih viškov. Površine, ki so ha področju Apaške kotline zajete v komasacije in melioracije, je ootrebno vključiti v redno proizvodnjo s spomladansko setvijo. V-letu 1983 bodo'tekle priprave in začetek komasacije in melioracije na področju Crešnjevči, Orehovci, Boračeva. Kmetijske delovne organizacije bodo v celoti realizirale sprejete obveze iz setvenega plana, predvsem na področju pridelovanja pšenice, koruze in sladkorne pese. V družbeno organiziram proizvodnji je potrebno v letu 1983 doseči 40 °7o tržnost pri proizvodnji pšenice. Pri izdelavi setvenih planov bomo dajali ustrezno mesto proizvodnji koruze, kot osnovni surovini reproverige, ki zajema .proizvodnjo od primarne poljedelske proizvodnje do proizvodnje in predelave mesa, katere kapacitete je potrebno v celoti izkoriščati. Družbena proizvodnja mesa se bo z vključitvijo novih kapacitet v prašičereji povečala v letu 1983 za 30 %. Vlaganja v rekonstrukcijo in posodobitev govejih hlevov ter uvažanje nove tehnologije pitanja bo zagotovilo 5 % rast v proizvodnji govejega mesa. * Z intervencijami iz sredstev sklada za intervencije v proizvodnji hrane bo v živinoreji zagotovljen stalež osnovne črede na enakem nivoju kot v 1982. Ribiške družine skupaj, z zainteresiranimi organizacijami organizirajo koriščenje obstoječih voda za ribogojstvo. 2. 3. Turistično— gostinska dejavnost Na področju turizma bo bistvenega pomena pravočasna priprava vseh dejavnikov, ki vplivajo na potek turistične sezone. Razen tega bo potrebno: — bolj kot doslej izboljšati izkoriščenost kapacitet in produktivnost dela — pospešeno izpostavljati kooperacijo med zasebnim in družbenim sektorjem za čim večjo vključitev zasebnih kapacitet v turistično ponudbo — pospešiti direktni devizni priliv za opravljene storitve v turističnih organizacijah zdruaenega dela (z uvajanjem novih oblik plačil) — intenzivirati prizadevanja, da se omogoči nakup v 'maloprodaji tujim turistom za efektivno tujo valuto. 2. 4. Drobno gospodarstvo Pospeševali bomo tehnološko in dohodkovno vključevanje drobnega gospodarstva v proizvodne vezi z industrijo in na ta način aktivno vključili drobno gospodarstvo v procese prestruktu-. tiranja celotnega gospodarstva: — vzpodbujali bomo ustanavljanje novih obratovalnic proizvodne in storitvene obrate z zagotavljanjem poslovnih prostorov, vzpodbujanjem povezovanja drobnega gospodarstva z drugim gospodarstvom na dohodkovnih osnovah in ukrepi davčne politike ;—razvoj in osvajanje novih verificiranih. programov, s katerimi povečujemo izvoz in zmanjšujemo uvoz ter zmanjšujemo porabo energije, bomo podpirali z ukrepi davčne politike — vzpodbujali bomo angažiranje sredstev delovnih ljudi in občanov za hitrejše odpiranje novih delovnih mest. Obrtno združenje in OZ 14. oktober prevzemata pomembno vlogo za razvoj drobnega gospodarstva. 3. Aktivnosti na področju'investicij V letu 1983 bomo nadaljevali politiko omejevanja investicijske porabe. Ob doslednem upoštevanju dogovorjenih kriterijev prestrukturiranja bodo pričeti novi gospodarski investicijski projekti le, če bodo zagotavljali vsaj 50 % celotne proizvodnje za konvertibilno področje ter znaten pozitiven neto devizni učinek. . Razpoložljiva sredstva bodo, usmerjena v glavnem v dokončanje že začetih del, odpravljanje večjih ozkih grl v proizvodnji, nabavo najnujnejše, opreme, predvsem za posodobitev proizvodnih procesov ter modernizacijo, avtomatizacijo in racionalizacijo proizvodnje. Organizacije združenega dela predvidevajo v svojih planskih aktih naslednje investicije:. Predračunska vrednost — v 000 din AVTORADGONA predvideva naslednje inv'esticije — oprema, vozila, adaptacije 88.060 Delovna organizacija bo prispevala za investicije 61 % lastnih sredstev, ostalo iz združenih sredstev in kreditov. RADENSKA planira za leto 1983 naslednje investicije: TOZD Mineralna voda •— oprema 125.000 TOZD TPO — razširitev tovarne — nova hala 40.000 TOZD Naravno zdravilišče — oprema 5.000 £861 * ouqaiwd st UupoAZioid iweivziuBSAO ouaqznjp /< vz aiBlp/t crpoq a'ZOL v.qpoqcrp zi n>p\.Bp iia 3AUisojaQ..:— Predračunska vrednost — v 000 din TOZD Komunalna dejavnost — nakup zemljišča ' 2.700 . — čistilnica perila 2.000 TOZD Grozd — skladišče pijač 1.000 Predvidevajo nabavo računalnika, ki bi se naj odplačeval z najemnino. Delovna organizacija bo prispevala za investicije 59 % lastnih sredstev, ostalo krediti bank in drugi viri. GORENJE ELRAD — bo investirala v glavnem v nabavo opreme — oprema 25.000 Delovna organizacija bo prispevala za investicije 40 % lastnih sredstev, ostalo iz združenih sredstev in kreditov. GORENJE GPS — Titovo Velenje namerava odkupiti prostore in jih opremiti za prodajo in servisiranje proizvodov Gorenje v znesku 9.000 tisoč din iz združenih sredstev v okviru SOZD Gorenje. KMETIJSKI KOMBINAT TOZD Kmetijstvo Črnci 15.000 20.000 10.000 87.889 12.000 9.600 5.000 50.000 15.000 500 4.000 500 Delovna organizacija bo prispevala za investicije 28 % lastnih sredstev, 40 Vo predstavljajo krediti bank, 11 % združenih sredstev in 19 % sredstev sovlagateljev. — rekonstrukcija pitališč Žihlava — nabava kmetijske mehanizacije — nakup zemljišč TOZD Mešalnica in dehidracija — silosi za skladiščenje surovin za mešalnico TOZD Radgonske gorice — obnova 10 ha vinogradov . — obnova 16 ha sadovnjakov — mehanizacije — sadne hladilnice TOZD Farma bekonov —rekonstrukcija farme TOZD Mesoizdelki — adaptacija prodajalne Panonska — nabava transportnih sredstev — izgradnja prodajalne v Radencih KMETIJSKA ZADRUGA — melioracijska dela — Boračeva, Crešnjevci 30.000 — izgradnja skladišča za odkup in prodaio kmetijskih izdelkov in repromateriala v Vidmu 25.000 Delovna organizacija bo prispevala za investicije 28 % lastnih sredstev, 36 % krediti bank in 36 % Zveza vodnih skupnosti. VG KAPELA — nabava mehanizacije, obnova vinogradov in gradbena dela 45.855 Delovna organizacija bo prispevala za investicije 55 % lastnih sredstev, 40 % sredstev predstavljajo krediti in. 5 % od Kmetijsko živilske skupnosti. KOMUNALA — vozila 9.800 -r-oprema 600 Delovna organizacija bo prispevala za investicije 60 % lastnih virov, ostala sredstva so bančni krediti in sovlaganja. MURA TOZD MODA — nakup opreme v tujini 2.130 DES TOZD ELEKTRO — daljnovodi, trafopostaje itd. 32.836 MARLES TOZD BORAČEVA — izgradnja garaže za viličarje in čuvajnice ter zamenjava opreme 3.000 OPEKARNA — tovarna.betonskih el. drogov 50.850 INTES TOZD MURA — oprema 6.979 — silosi za žito 9.780 — oprema slašč. delavnice z mlečno restavracijo 6.000 POMURSKI SEJEM — izgradnja razstaviščnega paviljona — 600 kv.m 12.000 — 4 manjši razstaviščni prostori po 50 kv.m 4.000 Gospodarsko razstavišče in razstavljale! iz Avstrije bodo prispevali 25 % sredstev za izgradnjo paviljona, ostala sredstva bodo prispevali drugi sovlagatelji. Manjše razstaviščne prostore bodo financirali razstavljalci. MERCATOR SLOGA predvideva v letu 1983 izgradnjo blagovnice v Radencih, izgradnjo skladišča plina in gradbenega materiala v Gornji Radgoni in izgradnjo samopostrežbe z bifejem v Spodnji Ščavnici. Razen omenjenih investicijskih programov bodo OZD pristopile k realizaciji še drugih investicijskih projektov v kolikor bodo le-ti v skladu z veljavnimi kriteriji investiranja, izključno pa s poudarkom na izvozu in na dolgoročnem prestrukturiranju gospodarstva. Na področju negospodarstva se bo končala izgradnja dvooddelčnega vrtca v Apačah. Ta investicija se prenaša iz leta 1982. V letu 1983 bi se naj pričela izgradnja štiri oddelčnega vrtca v Gornji Radgoni in sicer na Tratah, ter izgradnja kuhinje in jedilnice v Osnovni šoli Radenci. V krajevni skupnosti Sp.- Ivanjci se predvideva gradnja novega poštnega poslopja (predračunska vrednost 3.423 tisoč din). Nadaljevali bomo s širitvijo telefonske mreže po KS. Predvideva se gradnja šolske mlečne kuhinje s spremljajočimi prostori na osnovni šoli Stogovci (predračunska ’ vrednost bo predvidoma znašala 3.000 tisoč din). V letu 1983 bi se naj končala izgradnja 22 stanovanj v Gornji Radgoni. Na osnovi prognoze o gibanju sredstev za stanovanjsko gospodarstvo se ocenjuje, da se bo obseg sredstev za stanovanjsko izgradnjo v letu 1983 zmanjšal. Omogočeno bo sofinanciranje izgradnje komunalnih objektov in naprav v Gornji Radgoni in v Radencih v predvidenem znesku 739.636 din (predlaga se vodovod Rihtarovci in pričetek gradnje kanalizacije v Radencih ob Ljutomerski cesti). Na področju vzdrževanja občinskih cest bodo zagotovljena sredstva za nemoteno vzdrževanje občinskih cest z ustreznim navozom gramoza. Da bi zagotovili kontinuirano stanovanjsko gradnjo in z njo usklajeno komunalno opremljenost zemljišč, se bo komunalne in stanovanjske interesne skupnosti sporazumele o združevanju sredstev za nakup zemljišč za stanovanjsko gradnjo in pripadajočo komunalno opremljanje. Nove investicije pa bodo lahko začete le, če sd dogovorjene v spremembah in dopolnitvah samoupravnih sporazumov oziroma dogovorov o temeljih planov. Investicije iz samoprispevkov se bodo začele, ko bodo zagotovljena vsa sredstva za posamezen program. 4. Aktivnost na področju zaposlovanja Zaposlovanje v letu 1983 se bo gibalo okoli 1,2%. Na področju zaposlovanja bomo prednostno reševali probleme mladih iskalcev prve zaposlitve, možnost večjega zaposlovanja pa bomo dosegli z omejevanjem vseh oblik dela po pogodbah, zmanjševanju dopolnilnega in nadurnega dela. Izkoristiti moramo možnosti za večje zaposlovanje v kmetijstvu, komunalnih in drugih storitvenih dejavnostih,* v samostojnem osebnem delu in drobnem gospodarstvu. Pripraviti je potrebno program ukrepov za reševanje problematike ob predvidenih večjih izpadih proizvodnje, ki bodo razreševali vprašanja prekvalifikacije na druga delovna področja, socialno varnost in zaposlovanje mladih. 5. Razporejanje dohodka in oblikovanje sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb Delavci v združenem delu bodo z razporejanjem dohodka uresničevali globalno usmeritev rasporejanja dohodka za osebne dohodke, skupno in splošno porabo. Osnova za razporejanje sredstev za posamezne oblike porabe v letu 1983 bo za 198?.. leto družbeno dogovorjena razen sredstev.' Vse morebitne prekoračitve v letu 1982 bodo posamezni nosilci v 1983. letu dosledno poračunali. 5.1. Delavci v OZD bodo pri razporejanju doseženega dohodka upoštevali usmeritve, da morajo sredstva za bruto OD v globalu naraščati za 35 % počasneje od rasti dohodka Raven in rast osebnih dohodkov v posameznih OZD v gospodarstvu se bo razlikovala glede na dosežen porast proizvodnje in produktivnosti dela in glede izvoza na konvertibilno področje, znižanje stroškov poslovanja in boljšem izkoriščanju poslovnih sredstev. Sredstva za neto osebne dohodke detavcev v OZAr družbenih in drugih neproizvodnih dejavnosti bodo rasia v skladu z opravljenimi za 1983. leto dogovorjenimi zoženimi programi, vendar največ do rasti Mstev za osebne dohodke. v gospodarstvu. Osebni dohodki v OZD, : poslujejo z izgubami se morajo usklajevati na ravni, ki jo določata dogovor in zakon. Delavci v združenem delu bodo morali v svojih planskih aktih za 1983. leto dosledno upoštevati določila iz dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1983. letu. 5.2. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, ki se bodo združevala v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti v odnosih svobodne menjave dela bodo v globalu rasla za polovico počasneje od nominalne rasti dohodka (brez skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja). V tem okviru bo rast sredstev različna od prednostnih planskih usmeritev. Samoupravne interesne skupnosti so dolžne uskladiti svoje programe za 1983. leto z omejenimi materialnimi možnostmi, ter usmeriti sredstva prvenstveno v programe, ki zagotavljajo delavcem osnovne pravice pri zadovoljevanju skupnih potreb določene z zakoni in prispevajo k večji produktivnosti delavcev v združenem delu. 5.3. Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb bodo rasla največ do 10,7 %. Možnost rasti splošne porabe bo temeljila na doslednejšem ugotavljanju obdavčljivih dohodkov občanov iz vseh virov in njihovo dosledno izterjavo, da bi tako zmanjšali neupravičene socialne razlike. 6. Trg in cene Nosilci osnovne preskrbe v občini bodo v letu 1983 zagotavljali normalno.oskrbljenost trga z osnovnimi življenjskimi proizvodi, predvsem z osnovnimi vrstami kruha, mesa, moke, jedilnim oljem, sladkorjem, pralnimi praški, itd. Organizacije združenega dela in tisti, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost z osebnim delom so pri peki kruha dolžni dosledno upoštevati razmerje 30 % osnovnih-in 70 % posebnih vrst kruha. Mercator—Sloga in Petrol Murska Sobota bosta vložila maksimalne napore za zagotovitev zadostnih količin energetskih virov vsem uporabnikom. Kmetijska zadruga bo zagotovila za vse proizvajalce — kooperante zadostne količine umetnih gnojil, zaščitnih sredstev, semen, kmetijske mehanizacije in rezervnih delov. Občinske blagovne rezerve se bodo povečale v skladu s srednjeročnim planom ter v okviru materialnih možnosti. Izvršni svet SO bo tekoče spremljal stanje v preskrbi in sproti ukrepal s ciljem zagotavljanja normalne preskrbe. Zaradi neskladja med ponudbo in povpraševanjem bodo v leti! 1983 obdržali neposredno kontrolo cen, zlasti pri proizvodnih in storitvah, ki so pomembni za celotno družbeno reprodukcijo ter neposredno potrošnjo delovnih ljudi in občanov. Rast cen bo selektivna in bolj umirjena. Na področju stanovanjskega gospodarstva bomo določili dolgoročno politiko cen, z namenom prehoda na ekonomske stanarine. Pri oblikovanju politike oskrbe in 'cen bodo morali v večji meri sodelovati potrošniški sveti. 7. Aktivnost za odpravljanje nelikvidnosti in izgub Organizacije združenega dela bodo ob pripravi planskih dokumentov in oblikovanju politike razporejanja dohodka in čistega dohodka — kritično presodile finančno in materialno poslovanje in strukturo virov sredstev — z razporejanjem sredstev za razširitev materialne osnove dela bodo prvenstveno povečale obratna sredstva. Banke bodo pri dodeljevanju kreditov za obratna sredstva presojale strukturo virov sredstev in izvajanje politike razporejanje dohodka in čistega dohodka v posamezni organizaciji združenega dela. SDK bo za odpravljanje finančne nediscipline dosledneje sankcionirala neizvajanje zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Organizacije združenega dela bodo zaradi zaostrenih pogojev prodaje v tujini in doma sproti analizirale izvajanje letnega programa zaposlovanja in sprejemale ustrezne ukrepe. \ S'. SpVoŠna \judska obramba m družbena samozaščita V skladu s srednjeročnimi-in dolgoročnimi usmeritvami razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter potrebami in možnostmi vseh temeljnih, življenjskih in delovnih sredin, bodo povečani napori zlasti za nadaljnjo'krepitev samozaščite, varnostne in obrambne pripravljenosti in usposobljenosti ljudi in občanov. Gornja Radgona, 27. 12. 1982 PREDSEDNIK , skupščine občine Gornja Radgona: Jože KOLBL 1. r. 24 i > Na podlagi 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave št. 41/81) in 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 5/73, 28/73, 36/75, 58/76, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80, 3/81) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. L 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Gornja Radgona 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov-in od plačil za storitve v občini Gornja. Radgona (Uradne objave št. 19/79, 15/80, 18/81 in 8/82) se v tarifi posebnega občinskega davka črta tar. št. 1. 2. člen Tar. št. 9 se spremeni in dopolni tako, da se glasi: ,,Od plačil za prirejanje iger na srečo, razen iger na srečo, ki jih prireja jugoslovanska loterija in razen iger na srečo', ki jih prirejajo društva, se plača davek.po stopnji 5 %. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 421—2/82—05/1 Gornja Radgona, dne 24. 1. 1983 Predsednik skupščine občine Gornja Radgona Jože KOLBL 25 Na podlagi 2. točke 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77), 9. točke odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ur. lisi. SRS, št. 25/78) in 270. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona na seji, dne 27/1 —1983, sprejel ODREDBO o ukrepih za preprečevanje in zatiranje stekline v občini G. Radgona 1. Območje občine Gornja Radgona se razglasi za območje, ki je ' okuženo s steklino. STRAN 20 VESTNIK, 10. FEBRUARJA 1983 .1, Občani oziroma imetniki psov in mačk ter iovci so doižni izpolnjevati vse preventivne in druge ukrepe, ki so določeni z republiško odredbo o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ur; list SRS, št. 25/78), s to odredbo in tudi ukrepe, ki jih odredi veterinarska inšpekcija ali drugi pristojni organi. . • 3. ' Dokler je območje občine razglašeno za okuženo s steklino, morajo biti vsi psi privezani ali'zaprti, kadar pa so.zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. V tem času morajo biti zaprte tudi mačke. . Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bili dvakrat na leto zaščitno celjeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini. 4. V času zapore psi in mačke ne smejo zapustiti okuženega oziroma neposredno ogroženega območja, kar pa ne velja za »rodovniške živali, ki se odpremljajd na razstavo ali vzrejni pregled z dovoljenjem veterinarske postaje. 5. Določbe 4. točke ne veljajo za pse organov za notranje zadeve, carinske in reševalne službe, JLA ter vodiče slepih, če gre za neodložljive zadeve. 6. Vsi. psi na okuženem in neposredno ogroženem območju morajo biti preventivno cepljni proti steklini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti," cepljenje opravi’veterinarska postaja na podlagi prijave posestnika psa. 7. V okuženem oziroma neposredno-ogroženem območju je treba takoj pokončati vse pse in mačke, katerih posestpiki se ne drže predpisane zapore. ' ” 8. • Pokončati se morajo — neregistrirani in necepljeni psi; — psi brez znamkic; — potepuški psi in mačke. 9. Lastniki oziroma imetniki psov morajo takoj prijaviti pogin,. odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo glede posesti živali . (psa) ali bivališče lastnika oziroma imetnika psa zaradi popravka v registru psov. 10. ’ Prepovedano je na okuženem in neposredno ogroženem' območju odirati trupla divjadi, rezati glave — zveri in pižmovk. 11. Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo ž označbo kraja, dneva odstrela, oziroma najdbe takoj poslati najbližji veterinarski postaji. ' 12; Za izvajanje te odredbe skrbi Uprava za inšpekcijske službe občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota. 13. Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajta vso državo (Ur. list SFRJ, št. 43—637/76) in zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo Lso državo (Ur. list SFRJ, št. 58—887/78). 14. Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 322—10/83—04 G. Radgona, dne 27/1 —1983 PREDSEDNICA 1 izvršnega sveta Dana SUKIČ ife odločba Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb sklepa skupščine Krajevne skupnosti Gančani o spremembi sklepa o uvedbi samoprispevka za območje Krajevne skupnosti ^Gančani, na seji dne 16. 12. 1982 odločilo: Razveljavijo se določbe sklepa skupščine Krajevne skupnosti Gančani o spremembi sklepa o uvedbi samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Gančani (Uradne objave Pomurje, št. 39/81), s katerimi so zavezanci samoprispevka v denarju in delu gospodarji gospodarstev. Obrazložitev Občan je vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedenih določb sklepa Krajevne skupnosti Gančani z utemeljitvijo, da so bile sprejete, ne da bi se o njih vnaprej izrekli občani na referendumu ter, da se z njimi zavezujejo plačevanju samoprispevka gospodarji gospodarstev. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bilo sprejemanje navedenih določb, s katerimi se je spreminjal prejšnji splošni akt Krajevne skupnosti Gančani o uvedbi samoprispevka, ne da bi se občani vnaprej izrekli o tem na referendumu, v neskladju z 2. odstavkom 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, Št. 3/73), kjer je določeno, da se samoprispevek lahko uvede, če se občani na ustreznem območju vnaprej izrečejo za njegovo uvedbo. Navedeno zakonsko določbo je treba upoštevati tudi v primerih spreminjanja ali dopolnjevanja splošni1- aktov o uvajanju samoprispevka. V neskladju z zakonom o samoprispevku je tudi zavezovanje samoprispevku ,,gospodarjev gospodarstev”. Taka vrsta zavezancev ni opredeljena v smislu 2. odstavka 8. člena zakona. Po slednjem je zavezanec denarne obveznosti lahko le občan, ki ima lastne dohodke, pod;pojmom gospodar gospodarstva pa se zavezujejo plačevanju samoprispevka občani glede na njihov statusni položaj v družini ož. gospodarstvu ali gospodinjstvu, ter ne glede na njihove dohodke. S takim obremenjevanjem je navedena vrsta občanov postavljena v neenak položaj, ki ga zagotavlja zakon o samoprispevku s prvim odstavkom 3. člena, po katerem imajo občani ob enakih pogojih enake obveznosti glede plačevanja samoprispevka. Zato je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in ob uporabi druge alipee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) obravnavane določbe razveljavilo. To ' odločbo je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Bogdan Osolnik, Jože Fernuš, Ivan Repinc, dr. Majda Strobl in Bojan Škrk. Štev.: U I 50/82—9 Datum: 16/12—1982 Predsednik Jože Pavličič 27 ODLOČBA t Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za* oceno ustavnosti 10. člena odloka Skupščine občine Lendava o poslovnih prostorih za mesto Lendava, na seji dne 18/1-1983 odločilo: Razveljavi se 10. člen odloka Skupščine občine Lendava o poslovnih prostorih za mesto Lendava (Uradne objave pomurskih občin,-št. 18/82). V.TL T5\ TA V.L OAXT^XOAM \\VAXk^LN.V.7- — Obrazložitev Ustavni) sodišče SR Slovenije jena pobudo občanov začelo postopek za oceno skladnosti v izreku te odločbe navedenega člena z 259. členom ustave SRS. Izpodbijani člen namreč določa, da odlok Skupščine občine Lendava o poslovnih prostorih začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. ' Čas za uveljavitev predpisov oziroma splošnih aktov organov družbenopolitičnih skupnosti je predpisan v sami ustavi. V prvem odstavku 159. člena ustave SRS je določeno, da predpisi navedenih organov začno veljati najprej osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Po drugem odstavku istega člentr ustave pa se samo iz posebno utemeljenih razlogov lahko določi, da začne predpis ali splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen. 'Ustavno sodišče je ugotovilo, da ob sprejemanju obravnavanega občinskega odloka zborom Skupščine občine Lendava ni bila predložena posebna, utemeljitev razlogov za 10. člen, odloka, in tako ni bilo prediage za skrajšanje osemdnevnega roka, določenega v 259. členu ustave SRS. Tako je navedeni odlok začel veljati šele osmi.dan po objavi v uradnem glasilu. Zato je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in ob uporabi druge alinee tretjega odstavka 25,. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni, list SRS, št. 39/74 in 28/76) izpodbijano določbo razveljavilo. . To odločbo je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodnik dr. Mara Bešter, Tone Bole, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Bojan Škrk. Štev.: U I 80/82-12 Datum: 18/1-1983 Predsednik ' * Jože Pavličič / 28 « ODLOČBA Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 4. člena sklepa skupščine Krajevne skupnosti Logarovci—Berkovci o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za izgradnjo vodovoda z dne 18. 4. 1978, in sklepa zbora občanov Krajevne skupnosti Logarovci—Berkovci z dne 18. 9. 1980, na seji dne 18. L 1983 odločilo: Razveljavijo se določbe . • — 4. člena sklepa skupščine Krajevne skupnosti Logarovci-Berkovci o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za del območja krajevne skupnosti za vasi Logarovci, Kakoriči in Berkovski Prelogi, za izgradnjo vodovoda v predvideni vrednosti 1,340.000,00 din, z dne 18. aprila 1978 (Uradne objave Pomurja, št. 15/78), — sklepa zbora občanov Krajevne skupnosti Logarovci-Berkovci z dne 19. 9. 1980, s katerimi je bil uveden oziroma povečan samoprispevek v denarju in delu za gospodinjstva. Obrazložitev • Občanka je vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedenih določb splošnih aktov z utemeljitvijo, da obremenjevanje gospodinjstev s samoprispevkom v pavšalnem Znesku ni v skladu z zakonom. Ustavno sodišče je ugotovilo, da navedene določbe obravnavanih splošnih aktov, po katerih so zavezanci samoprispevka gospbdinjstva, niso v skladu z 8. členom zakona o samoprispevku (Uradni list SRS,- št. 3/73). Zakon namreč določa, da je zavezanec, samoprispevka občan, ki ima na območju, na katerem je uveden samopripevek, stalno prebivališče, zaradi tega gospodinjstva ter druge podobne skupnosti, ne morejo biti zavezanci samoprispevka. Obenem, je ustavno sodišče ugotovilo, da sklep zbora občanov Krajevne skupnosti- Logarovci-Berkovci, naveden v izreku te odločbe pod drugo alineo, s katerim je bil povečan znesek samoprispevka za gospodinjstva, ni bil sprejet po predhodno izvedenem referendumu. To pa ni v skladu z drugim odstavkom 2. člena zakona o samoprispevku, ki določa, da se samoprispevek lahko uvede, če se občani z referendumom vnaprej izrečejo za njegovo uvedbo. Slednje velja tudi za povečanje zneska samoprispevka. Zato je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in ob uporabi druge alinee tretjega odstavka z5. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije. (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) obravnavane določbe razveljavilo. To odločbo je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije sprejelo' v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki ' dr. Mara Bešter, Tone Bole, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Maida Strobl in Bojan Škrk. Štev.: U 149/82-14 Datum: 18/1-83 Predsednik Jože Pavličič e 29 Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona je sprejela na podlagi 16. člena Statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona (Uradne objave občinskih skupščin v Pomurju, štev. 8/76), na 1. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev vlil, mandatu v Gornji Radgoni, dne 8/6—1982 SKLEP Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva G. Radgona, s 1/5—1982 ukine svojo strokovno službo. Dela in naloge in druga strokovna opravila, ki jih je do sedaj opravljala ta strokovna služba te občinske skupnosti skupščina prenese s sporazumom na Skupno strokovno službo SIS družbenih dejavnosti občina Gornja Radgona, tista strokovna dela na področju socialnega skrbstva in delno sicalnega varstva (vodenje postopkov do izdaje odločb in sklepov) pa s 1/5—1982 prenese v novo izvajalsko organizacijo:. Center za socialno delo. Gornja Radgona — v ustanavljanju. V enakem razmerju tudi prenese vsa delovna sredstva, iz strokovne službena obe prej navedeni pravni osebi. S 31/12—1982 skupščina prenese vsa denarna sredstva; ki so ostala na žiro računu do sedanje strokovne službe te občinske skupnosti na skupno strokovno službo SIS družbenih dejavnosti občine Gor. Radgona: Denarna sredstva iz sklada skupne porabe te ukinjene strokovne službe in z njenega stanovanjskega sklada pa bo skupščina po zaključnem računu za leto 1982 prenesla delno na skupno strokovno službo SIS družbenih dejavnosti Občine G. Radgona in delno na Center za-socialno delo Gornja Radgona — v ustanavljanju; in s-tem datumom ukine-žiro račune dosedanje strodovne službe in obeh njenih skladov.. Ta sklep velja in ga uporablja ta obačinska skupnost od dneva sprejetja na seji skupščine te občinske skupnosti. Številka: 025—8/77—S G. Radgona: 21/1—1983 Predsednik skupščine Marjan NEUVIRT, 1. r. STRAN 18 VESTNIK, 10. FEBRUARJA 1983 Na podlagi 165. in 176. člena’Statuta občine Murska Sobota je skupščina občine Murska Sobota na seji Družbenopolitičnega zbora, dne 7. decembra 1982, na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 9. decembra 1982, ter skupščina Samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva na seji, dne 6. 12. 1982 sprejela UGOTOVITVE, STALIŠČA IN SMERNICE O PROBLEMATIKI OSTARELIH OSEB V OBČINI MURSKA SOBOTA . . \ • . • - ’ 1. UGOTOVITVE 1. Gradivo je skrbno pripravljeno in celovito posreduje stanje na področju razreševanja in urejanja problematike ostarelih oseb v naši občini, hkrati pa dovolj kritično in objektivno nakazuje vsa pomembnejša odprta vprašanja, in probleme, ki bi jim bilo v bodoče potrebno posvetiti večjo pozornost. • * 2. Zbori občinske skupščine ter skupščine SIS za socialno varstvo ugodno ocenjujejo dosežene rezultate, ki so odraz splošne družbene skrbi za ostarele osebe, predvsem pa dejavnosti v okviru skupnosti za socialno skrbstvo in njenih izvajalskih organizacij (Center za socialno delo in Dom.oskrbovancev), kakor tudi zdravstvenih in vzgojnoizobra-ževalnih organizacij ter društev upokojencev in invalidov. Ob tej oceni pa ugotavljajo, da bi se morali aktivneje vključiti v razreševanje tovrstne problematike tudi ostali odgovorni družbeno politični dejavniki, kot kmetijsko zemljišča skupnost, krajevne skupnosti, različna društva in humanitarne organizacije, stanovanjska skupnost in drugi. 3. Ob analizi skrbi za ostarele občane zbori občinske skupščine relativno ugodno ocenjujejo dosežene rezultate na področju zdravstvenega varstva, ki dokaj ustrezno pokriva z zdravstvenimi ustanovami področje celotne občine. Ugodna ocena velja tudi za delovanje patronažne službe, veliko pridobitev pa predstavlja letos ustanovljen dispanzer za gerentologijo in borce NOV. Ob tem paje bilo doslej premalo storjeno za organizacijo soseske pomoči. Sosedska pomoč je bila doslej organizirana v skromnem obsegu in oblikah le s strani brigadirjev in nekaterih Vzgojnoizobraževalnih organizacij. 4. Zbori občinske skupščine ugotavljajo, daje v občini M. Sobota delež ostarelih oseb v celotnem številu prebivalstva nad republiškinj, povprečjem, zato je potrebno še toliko bolj angažirano pristopiti k razreševanju skupnih in posameznih problemov te populacije. Specifična za naše področje je tudi problematika ostarelih kmetov, kjer bi se morala bolj kot doslej čutiti aktivnost kmetijsko zemljiške skupnosti. 11 STALIŠČA IN SMERNICE' 1. Potrebna je večja doslednost v družbenem prizadevanju, da se uresniči moralna in zakonskaobveznost svojcev, da skrbijo za ostarele in jih vzdržujejo. 2. Pomurski zdravstveni center naj skupaj z ostalimi odgovornimi dejavniki izdela predlog organiziranja nege bolnika na domu, ter organizira potrebe aktivnosti. 3. Občinski skupnost socialnega skrbstva s Centrom za socialno delo in ostalimi izvajalci mora bolj smelo pristopiti k uvedbi organizacije sosedske pomoči, kjer se morajo vključiti: — socialno zdravstvene komisije v KS; — krajeVni odbori in pomladki RK v KS; — osnovne in srednje šole; — osnovne organizacije ZSMS, 4. Še vedno predstavlja največji problem populacija ostarelih kmetov, katerih otroci so odšli v mesto ali tujino, na zemlji pa so ostali . ostareli sami. Zato predlagamo nekatere konkretne sistemske spremembe: — do kmečke pokojnine bi morali biti upravičeni vsi, ki so na kmetiji delali in ne samo nosilci lastninske pravice: — tudi kmetje morajo imeti možnost invalidske upokojitve, predvsem pa. da bodo tudi kmečki upokojenci upravičeni do dodatka za tujo pomoč in nego: ------ TLAN’7LeVCV-> - 8.15 Poročila, 8.20 Zverinice iz Rezije: Volk je delal za lisico, 8.40 Ciciban, dober dan: Tam je vrtec, tam je grad. 8.45 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje. 9.20 Arabela. češkoslovaška • otroška nadaljevanka, 9.50 Propagandna oddaja. 9.55 Markstein: Slalom za moške, prenos L teka. 11.25 Muzeji Makedonije: Muzej Kruševo, 11.50 Propagandna oddaja, 11.55 Markstein: Slalom za moške, prenos 2. teka, 13.00 Vesolje: Popotnik pripoveduje (do 14.00). 14.35 Poročila. 14.40 Smučarski teki na 10 km za ženske, posnetek z lemana. 15.25 Velika parada komedij, ameriški dok. film. 16.55 PJ v košarki: Partizan—Zadar, prenos, v odmoru ... 18.30 Japom ska pravljica. 18.45 Muppet show: Jonathan Winters. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 RTV dnev-nik?l9.55 Vreme. J9.57 Propagandna oddaja. 20.00 Sobotna TV križanka. 21.30'Nočni kino. Iz življenja marionet, zahodno-nemški film. 23.10 Poročila Oddajniki 11. TV mreže: 17.05 Otroška predstava. 18.05 Človek Sam. ponovitev TV nadaljevanke. 19.00 Narodna glasba: Ansambel Franca Miheliča. 19.30 TV dnevnik. 20.00 TV kaseta: Sandra Kulier. 20.30 Poezija: Radoslav Vojvo-dič. 2J.O5 Poročila.21.10 Humani vojaki, feljton. 21.45 Športna sobota. 22.05 Povsem osebno, dokumentarna serija (do 22.50). 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 —• Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: od 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) 17.00 — Aktualno, ponedeljek, 14. februarja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega spo--reda. 17.00 — Aktualno, torek, 15. februarja, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Iz domačega glasbenega arhiva, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 17.00 — Aktualno, sreda 16. februarja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 17.00 — Aktualno, četrtek 17. februarja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV ZAGREB TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 2?VSTR|jA PRVIPROGRAM 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Vedno te preklele ženske (film), 12.05 Risanka, 12.10 Veličastna zima, 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci. peci. pec. 17.25 Hallo Soencer, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Pan-optikum. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki. 20.15 Stari (nadaljevanka), 21.20 Zabavna pddaja, 22,10 »pori. 22.20 Nočni studio. drugi PROGRAM H.15 Sto umetnin, 1730 y'Scjna oddaja. 18.00 Galerija. Brez nagobčnika. 1930 vas v sliki.-20.00 Operni bal W.‘ 20.45 Mainz ostane Mainz. * Prvi program 9 05 TV v šoli 13 15 Sedem TV dni. 13.45 Nogomet: Zeljezničar—Partizani 15.35 Risanka, 15,40 Poročila, 15.45 TV koledar. 15.55 Peter Veliki (ser. film). 16.55 Košarka: Partizan—Zadar, 18.30 Mali koncert, 18.45 Neuvrščenost — vest človeštva, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Merrillovi bojevniki (film), 21.45 Dnevnik. 22.00 Po vaši izbiri 8.00 Poročila, 8.05 Živ žav. otroška matineja, 9.00 M. Božič: Človek in pol. 1 nadaljevanka TV Zagreb, 9.50 Propagandna oddaja. 9.55 Todtnau: Veleslalom za moške, prenos 1. teka, 11.30 Praznični dnevi Slovenske folklore: Večer ljudskih plesov, 3. oddaja, 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 625 oddaja za stik z gledalci, 13.20 Propagandna oddaja, 13125 Todtnau: Veleslalom za moške, prenos 2. teka, 14.15 Igman: Smučarski skoki (90 m) vključitev v prenos. 15.30 Poročila. 15.35 TV kaseta: Moni Kovačič. zabavno glasbena oddaja TV Skopje.1 16.00 Smučarski teki (m)-štafeta 3 x 10 km. posnetek z Igmana. 16.30 Zadnjega pogoltne' pekel, češkoslovaški film, 17.55 Naš kraj: Polhov Gradec. 18.10 Športna poročila. 18.25 Slovenci"v zamejstvu,. 18.55 Ne prezrite. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.23 TV in Radio nocoj ,19.25 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna.oddaja. 20.00 R. Marinkovič: Kiklop nadaljevanka. TV Zagreb. 21.05 Šporfrti pregled. 21.35 Semizovac pri Sarajevu. dokumentarna oddaja TV Sarajeva 22.05 Poroči- 8.35 TV v šoli: TV koledar. Ne pozabi — J. Jančič: O cvetu. Sodobna afriška književnost. Odmor, Zmaj y barvi. Zgodovinska pripovedka. Poročila, 10.35 TV .v šoli (do 12.35) 17.20 Poročila. 17.25 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje. 17.55 Človekovo telo: Moč. ki lahlo gore premika, 18.25 Obzornik. 18.45 Pop godba: Tomaž Domicelj (za JRT) 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in Radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna' oddaja. 20.00 D. Solov-R. BogdanovskiuDoba zmajev. 8.55 Program TV Beograd (do 12.00) 17.30 Poročila. 17.35 Zverinice iz Rezije: Volk v Žbajančičevi bajti. 17.55 Slovenska ljudska glasbila in godci: Beltinska banda. 18.25 Gorenjski obzornik. 18.40 Mali svet, otroška oddaja TV Zagreb. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19,24 TV in Radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19-.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Mladost Karla Marxa. vzhodnonemška , nadaljevanka. 21.00 Aktualno. 21.45 Miniature: Mlini ob Krki. 22.00 Poročila. 9.25 TV v šoli: TV koledar. Odmor. Sebastijanova babica. Socialistična revolucija v Jugoslaviji. Poročila. 10.35 TV v šoli (do 12.35) 17.25 Poročila. 17.30 Pe-denjžep: Zgodba o goskici gagici. 17.40 Mladi virtuozi: Violina. 17.55 Naša pesem '82: Trije z Goriškega. 18.4025 Kočevski obzornik. 18.40 Mostovi. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in Radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Nočni metulj, poljski film 21.45 Kulturne diagonale, 22.25 Poročila. 9.05 TV v šoli: TV koledar. Zakai so zvezde zvezde. Odmor. Prva pomoč. Torus. Poročila. 10.35 TV v šoli (uo 12.35) 17.20 Poročila. 17.25 Vesolje: Hrbtenica noči, angleška poljudnoznanstvena serija. 18.25 Podravski obzornik. 18.45 Obramba in samozaščita. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in Radio nocoj, '19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Tednik. 21.00 Zvoki godal: Kontrabas. 21.35 V znamenju. TV AVSTRIJA TV ZAGREB ^jaiiska banke b»nk. PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 9.55 SP v smučanju, I0.55 31. mednarodno glasbeno tekmovanje ARD. 11.55 SP v smučanju. 13.00 Opoldanska redakcija. 15.25 Vesela - vdova (film). 17.00 Rezljamo skupaj. 17.30 Flipper. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 . Dober. večer v soboto. 19.00 Avstrija v sliki. ' 1930 Čas v sliki, 20.15 V Avstriji je vedno sezona. 21.50 Šport. 22.10 Burke in skeči. DRUGI PROGRAM Prvi program 10.20 Poročila. 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.30 Po Odisejevih sledeh, 13.30 Preživeti v naravi, 14.00 Balkanski festival Ohrid 82, 15.00 Čas fresk. 15.30 Tožilec Travic (film), 17.05 V nedeljo, 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kiklop (nadaljevanka). 21.05 Športni pregled. 21.35 Potopis, 22.05'Dnevnik TV AVSTRIJA drama TV Skopje Glasbeni magazin. Poročila. ODDAJNIKI II. TV ŽE: 21.15 22.10 MRE- 17.25 TV dnevnik, 17.45 Zom in Puk. lutkovna serija. 18.00 Igračkanja, otroška serija.. 18.15 Potopisi-Kaži-poti: Po reki Tari. 1. del, 18.45 Glasbena oddaja. 19.00 Športni grafikon, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Po poteh spoznanj. 20.45 Zagrebška panorama. 21.05 Bolnišnica na koncu njesta, češkoslovaška nadaljevanka. 22.00 Rock glasba (do 22.45) TV ZAGREB Prvi program 8.35 TV v šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Bom in Puk. 18.15 TV koledar, 18.25. Kronika občin Bjelovara. 18.45 Pop-para-da. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 TV drama, 21.15 Izbrani trenu tek, 21,50 En avtor, en film, 22.05 Dnevnik. TV AVSTRIJA ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 16.55 Bialtlon (20 posnetek z Igmana, Poročila. 17.45 Mali otroška oddaja. 18.15 'nje. 18.45 Telestart km). 17.40 svet. Bra-’82. zabavno glasbena oddaja (za J RT 1) 19.30 TV dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 20.45 Zadnji dnevi Svetozarja Markoviča-Toze. dok. oddaja NS 21.35. Zagrebška panorama (do 21.50) ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 15.55 Biatlon (10 km), posnetek z Igmana. 17.40 Poročila. 17.45 Gusarji kapitana Kuka, lutkovna serija. 18.15 Izobraževalna oddaja. 18.45 Narodna glasba: Festival obdonavskih dežel — Avstrija 19.30 TV dnevnik. 20.00 Album (do 22.00)) Opomba: 16.45 Košarka Scavolini: Olimpija ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 16.55 Biatlon (štafeta 4 x 7.5 km), posnetek z Igmana. 17.40 Poročila. 17.45 Učitelj. otroška serija. 18.15 Izobraževalna oddaja. 18.45 Zabavno glasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Dramski večer: Zgodbe preko polne črte. 21.15 Zagrebška panorama. 21.30 Pariške kulturne diagonale, oddaja TV Ljubljana (do 22.15) TV ZAGREB TV ZAGREB TV ZAGREB »05 in 13.35 Spiska TV. 16-15 Oa®Wor.TV filfti poT. Deryju-17.05 Poštni predal 250. Maria lakaps. 17.25 Panonska kroni-ka. spored studia Pecs. 18.00 Okno, reportaže. 19.30 IV dnevnik. 20.00 Ljudje iz Pe^te. IV variacija drame Lajosa Me-sRrhazija. 22.00 Randevu v Petek. 23.00 Iz programa varieteja Maxim — - IVKOPEft 1 G30 Odprta meja — Oddaja v v slovenskem jeziku. Videoxe-1 ^ks. 1630 Odprta meja — 1 Oddaja v slovenskem jeziku 1 1 ponovitev) V ideoteleks. 17.00 Z \ 'vami pred kamero — Oddaja v Živo — vodi Tullio Vianello. 17.05 TV O novice. 17.10 TV 18.00, Visoki pritisk ~ zabavno glasbena oddaja. — ponovitev. 19.00- Aktualna .te-«ta. 19.30 TVD stičišče. 20.15 Srečanje s slovenskim filmom — 'Na svoji zemljic — l&rajo Lojze Potokar.' Stane Sever. Majda Potokar. Režija: France Štiglic. 22.00 TVD danes' 22.15 'GVasba iz mednarodnega Cenita Ca ‘Del lisčio v RavennL io. 14.25 Slo umetnin. 14.35 Klub 2. 17.00 Ljuba družina. 17.45 Kdo me hoče. 18.00 Te-- denski TV spored. 18.25 Šport. 19.00 filmske novosti. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Čudovito življenje rimlianov (film), ŽESOJŠeligija.’ 21.55 Mali človek (film). PRVI PROGRAM 11.00 Tiskovna ura. 12.00 Vzgojna oddaja. 15.00 Sem kot Othello — moj delovni dan je mimo. 16.30 Mojster Eder. 16.55 Don in Peter. 17.00 Tehnika za otroke. 17.25 Čeladek. 17.30 Klub' seniorjev, 18.30 Je to Wagner? 19.00 Avstrija v sliki; 19.30 Čas v sliki. 20.15 Vihar v kozarcu vode. 21.40 Sončna ura se je ustavila. 22.10 Šport. TV MADŽARSKA PRVIPROGRAM 9.00 Jutranja poročila. 9.05 Tv v šoli. 10.30 Vesela vdova (film). 12.05 Risanka. 12.10 Kraljičin vrt. .13.00 Opoldanska redakcija.. 17.00 Eci. peci. pec. 17.25 Dobro glej. 17.30 Pet prijateljev. 17-55 Spanček Zaspanček. 18.00 Rožnati panter. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Spori v ponedeljek. 21.10 Profesionalci. 22.00 Večerni šport. . DRUGI PROGRAM 17.45 Sto umetnin. 18.00 Vidiki. 18.30 Lou Grant. 19.30 Čas y sliki. 20.15 Živinozdravni-. kove dogodivščine. 21.05 Pustni koncert ORF — Sinfonietia. 21.45 Ali ste vedeli?. 21.50 10, pred 10. 22.20 Lovca na doto (film). ' TV MADŽARSKA 8.05 Za otroke. 9.15 Ponovitve. 14.40 Za otroke. 16.15 La viva mušica. 16.40 Madžarska ‘pusta; travnato morje. 17.05 O Budimpešti, reportaža. 18.10 Energija. 5. del. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Tujci na vlaku, ameriški film. 21.40 Še pol ni .res. kviz. 22.10 TV dnevnik. 22.20 Tako sem prišel, madžarski film iz serije Miklosa Jancsa. 8:05 Sola za vsakogar. 9,05 Spored za otroke. 11.50 Glasbeni butik. 14.05 Narodna glasba za mladino. 14.35. Spored ‘prihodnjega tedna. 15.05 Kako ukrasti milijon, ameriški film. 17.10- Možgansko prvenstvo. 18.00 Delta. 19.00 Teden; aktualnosti. reportaže. 20.00 Žuželka. Tv film. 21.15 Spored Anfrasa Siitoja. 22.20 Zadnja poročila. TV MADŽARSKA NI SPOREDA TV KOPER TVKOPER 'r TVKOPER 16.30 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Tullio Vianello. ,16.50 TVD novice. 16.55 Košarka: Beograd: Partizan—Zadar. 18.30 Smučanje — Svetovni pokal. 19.30 TVD stičišče. 20.15 Mladi policaji — serijski film. 21.15 I V D danes. 21,30 Hudičevo seme — TV nadaljevanka II. del. 17.00 Z nami pred kamero — ' Oddaja a živo — vodi TuHio 1 Vianello. 17.10 Smučanje — I 'Svetovni pokal Todtnau — . Veleslalom moški. 19.30 Stičišče — Tednik TV dnevnika. 20.15 Rdeče armade osvobajajo Evropo — celovečerni film — Igrajo: Mikhail L ivanov. , Vassylly Shukshin — Režija: Yori Ozerov. 21.40- Sedem dni. 21.55 \ (ilasbeni kokturno j 13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku. Videote-leks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v živo .— vodi Sergio Settomini. 17.05 TVD novice. 17.10 TV šola. 18.00 Film -ponovitev. 19.30 TVD stičišče. 20.15 Serijski film. 20.45 Italija z neba — dokumentarna oddaja. 21.25 Turistični vodič — V sodelovanju JUGOSLAVIJA. s KOMPAS-om 2135 TVD danes. 21.50 The Collaborators — serijski film. 22.50 Lepotna kirurgija - DOKTOR RAD BI ’ BIL LEPŠI Prvi program 8.55 Rdeči prapor (prenos iz Kragujevca), 15.55 TV v šoli. 16.55 SP v smučanju. 17.40 Poročila. 17.45 Mali svet. 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Telestart 82, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Dialogi. 20.50 Prestopnik Morand (film), 22.30 Dnevnik Prvi program .9.25 TV v šoli. 16.55 SP v smučanju. 17.40 Poročila, 17.45 Gusarji kapitana Kljuke, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Karlovca, 18.45 Festival obdravskih dežel, 19.15 Risanka. 19,30 Dnevnik. 20.00 Soimenjaki (zabavna oddaja). 21-.05- Glasbena dogajanja. 21.50 Dnevnik Prvi program 9.05 TV v šoli. 15.55 TV v šoli. 16.55 SP v smučanju, 17.40 Poročila, 17.45 Učitelj, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Spekter. 21.00 Kvizkoteka. 22.05 Dnevnik TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA ljubljanska banka Pomurska banka PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Truplo za posladek (film). 12.00 Veselje z zabavo. I2.10 Šport v ponedeljek. I3.00 Opoldanska redakcija. .17.00 Eci. peci. pec. 17.25 Oddaja z miško. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Dick Turpin. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki 19.30 Čas v sliki.. 20.15 Celovški pust. 22.15 Pu-stni običaji. ' DRUGI PROGRAM 17.45 Sto umetnin. 18.00 Usmeritev. 18.30 Lou Grant. 19:30 Čas v sliki. 2015 Cabaret (film). 22.10 Pisarniške zgodbe. 22.15 Poročila. 22.30 Dallas. TV MADŽARSKA .8.04 in 13.55 Šolska TV. 16.10 Lra strojev, kanadski film. 16.35 Glasbeno TV gledališče: Oper- ' na proba. vesela opera. 17.30 Žepni TV. 18.10 Športni muzej. 18.35 Spored studia Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Linija Onedein. 7. del: Čista vest. 20.50 Studio 83. kulturni-tednik. 21.50 Namenjam za gospodarstvo. 22.30 TV dnevnik. TV KOPER 13.30 Odprta meja — Oddaja s slovenskem jeziku. VIDEOTELEKS. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — ponovitev. VIDEOTELEKS. 17.00 Z nami -pred kamero — Oddaja v živo — vodi Sergio Settomini. 17.05 TVD novice. 17,10 TV šola. 18.00 Biathlon -Igman — 20 km — Svetovno prvenstvo. 19.00 Obzorja. 19.30 TVD stičišče. 20.15 Poslednji upornik — celovečerni film — Igrajo: Joe Namath, Jake Elam — režija: Denvs Mr Coy. 21.40 Turistični vodič — v sodelova-. nju s KOMPAS-om JUGOSLAVIJA. 2L50 TVD danes. 22.05 . Cirfenotes PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.35 Prepovedano TV AVSTRIJA drevo I3.00 17.00 Maja. (film). 12.05 Antarktika, Opoldanska redakcija. Lutke. 17.30 Čebelica 17.55 Spanček Zaspan- ček. 18.00 Policijska postaja L 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija veliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Vrl Finzi Contini (film). DRUGI PROGRAM 17.45 Sto 'umetnin. 18.00 Dežela in ljudje. 18.30 Pepelnična sreda umetnikov, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Lohengrin (opera). PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli, 10.30 Vrt Finzi Contini (film). 12.00 Klub seniorjev. 13.00 Opoldanska rt-dakcija. 17.00 Eci. peci, pec. 17.30 Minikinsi. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avšfrija v sliki. 19:30 Čas v sliki. 20.15 Tujec na moji strani (film), 21.45 Koroški unjetniki. 22.30 Večerni šport. ’ /o ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA 8.05 Šolska I V. 9.55 Ponovitve. 13.15 Šolska TV. 16.50 Za naše zdravje. 16.00 Vest v časopisu. IV iHm. 17.30 Kako je bilo! 18.25 Naše mesto v svetu: Spoštovanja vredne malenkosti. 19 30 IV dnevnik. 20.00 škorpijon. kratek film. 20.25 Biosfera. kanadski film. 21,15 Kronika; madžarska II. armada na Donu. 22.25 I V dnevnik. TVKOPER 13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku. VIDEOTELEKS. 16.30 Odprta meja,— Oddaja v slovenskem jeziku — ponovitev. VIDEOTELEKS. 17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Sergio Settomini. 17.05 TVD" novice, I7.10TV šola. 18.00 Biathlon -Igman — 10 km — svetovno prvenstvo. 19.30 TVD stičišče. 20.15 Dublin — dokumentarna^ oddaja iz serije MESTA, 21.15 Turistični vodič — V sodeibva-nju s KOPAS-om JUGOSLAVIJA. 22.25 TVD danes. 21.40 Serijski film DRUGI PROGRAM 17.45 Sto 'umetnin. Popotovanje po. Avstriji, Lou Grant. 19.30 Čas v I8.O0 I8.30 sliki. 20.15 Klepet pred kamero, 21.50 10pred 10. 22.20 Klub 2. TV MADŽARSKA 8.05 m 14 20 Šolska TV. 16.25 Košek meji dij. iz sporeda Inter-vizije. 17.10 TV borza. 17.20 Perpetuum mobile: svetloba in senca. 18.05 Telešpprl. 18.30 Sprememba plač, reportaža. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ervin Hollds-Gyorgy Szabo:. Preiskava. TV film. 21.25 Ozadje vesti; pogledi in mnenja o javnih vprašanjih. 22.15 TV dnevnik. TV KOPER 13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku, VIDEOTELEKS. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — ponovitev. VIDEOTELEKS, 17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Sergio Settomini. 17.05 TVD novice. 17.10 TV šola. 18.00 Biathlon: Igman — 3 v 7.7 KM — svetovno prvenstvo. 19.30 1VD stičišče. 20.15 Visoki pritisk — Zabavno glasbena oddaja. 21.15 Turistični vodič — v sodelovanu s KOMPAS-om JUGOSLAVIJA, 21.25 TVD danes. 21.40 Kdo pozna umetnost? STRAN 21 1983 tedenski koledar PETEK, 11. februar — Zvezdana SOBOTA. 12. februar — Damjan NEDELJA, 13. februaar — Katarina PONEDELJEK, 14. februar — Valentin TOREK, 15. februar— Pust SREDA. 16. februar — Julijana ČETRTEK, 17. februar — Aleš kino »PARK« MURSKA SOBOTA 11. februarja ob 17. in 19. uri ameriški barvni vistavisionski film: »POŠTAR VEDNO ZVONI DVAKRAT«. 13. februarja ob '15. uri slovenski barvni vistavisionski film: »ZVEZDICA ZASPANKA« ter ob 17. in 19. uri ameriški barvni vistavisionski film: »POŠTAR VEDNO ZVONI DVAKRAT«; 14. in 15. februarja ob 17. in 19. uri ameriški barvni vistavisionski film: »NOČI STRIP-TEASSA«; ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen. 16. in 17. februarja ob 17. in 19. uri francoski barvni vistavisionski film: »ŽANDAR PROTI MARSOVCEM«.' LENDAVA 12. februarja ob 17. in 19.30 ameriški film: »SUPER VOHLJAČ«; 13. februarja ob 10. uri japonska risanka: »PALČICE«’ ter ob 17. in 19.30 ameriški film: »LADY DRAKULA«; 17. februarja ob 17. in 19.30 slovenski film: »PUSTOTA«. prodam 200 1 vina (šmarnico z vinograda) kupim. Polana 20, p. Puconci. M-429 KRAVO, dobro mlekarico, vozno, brejoali s teletom kupim. Kerman, Filovci 160, p. Bogojina. M-455 TRAKTOR ZETOR ali STEYR od 25 do 36 KM kupim. Naslov v upravi lista. M-461 ELEKTRIČNI BETONSKI MEŠALEC in traktor HOLDER kupim. Slavko Raduha, Mele 1, p. Radenci. M-471 ENOZAREZNO STREŠNO OPEKO, cca 1500 kosov, kupim. Edi Kerčmar, Hodoš 56. M-472 JERMENICO ZA TRAKTOR URSUS, 35 KS, kupim. Alojz Žekš, Kovačevci 22, p. Grad. M-484 PSA, večje pasme, lahko tudi volčjaka (po možnosti psico) kupim. Anton Mitkovič, Štefana Kuzmiča 22, M. Sobota. M"-490 BETONSKE ZIDAKE (500 kosov), kupim. Naslov v upravi lista: M-362 kupim TAM 6500, kiper, dolg keson, prodam. Radoslavci 24, p. Bučkovci. In-53 VINOGRAD. v Globočjaku pri Ljutomeru, južna stran, približno 20 arov, prodam. Štefan Gerič; Pristava 22, p. Ljutomer. In-52 TRAKTORSKO KOSO OLT, zadnji priklop na kardan, malo rabljeno, prodam. Polana 38, p. Puconci. M-422 RAZTEGLJIVI KAVČ in dva fotelja prodam. Frančiška Horvat, Murska Sobota, Gregorčičeva 55 — blok. M-424 ZASTAVO 750 PRODAM. Čeh, Nedeiica 138 p. Turnišče. M-425 avtoklefarstvo-avtoličarstvo ravnalna miza-komora-zaščita vozilMečna služba KOMPRESOR IN PIŠTOLO SATA PRODAM. Marjan Branšper-ger, Mojstrska 9, M. Sobota. M-427, ZASTAVO 101 KONFORT, prevoženih 19.000 km, prodam. Sodišinci 45, p. Tišina. M-428 MLATILNICO UGODNO. PRODAM. Angela Kovač, Kobilje 231, p. Dobrovnik. M-431 HLADILNIK GORENJE, 170 1, prodam za 6.000 din. Marija Kuzmič, Arh. Novaka 19/1. M-432 RENAULT-4 in moped L-14 prodam. Mirko Maček, Žepovci 67, p. Apače. M-433 GUME ZA MOSKVIČ, stare šest mesecev, prodam. Radenci, Prisojna cesta 1, 73-205. M-434 TRAKTOR URSUS 355 in prikolico prodam. Ivan Prijol, Libanja 4, p. Ivanjkovci. M-413 FIAT 125 PZ, letnik 1974, registriran do 15. 10. 1983, prodam za 40.000 dinj Nedjo Katorčevič, Otovci 70. M-414 MALE PUJSKE UGODNO PRODAM. Žepovci 36, p. Apače. M-416 GOZD V KOVAČEVCIH, 35 arov, prodam.'Informacije: Pečarovci 92. M-417 HARMONIKO MELODIJA, 60-basno, prodam. Naslov v upravi lista. M-418 STISKALNICO EKSCENTER, 6 t, zastavo 101, letnik 1977, karam-bolirano, fiat 132 — 1800 s plinsko napravo, letnik 1975, prodam. Grča, Rudarska 11, telefon 75-885. Le-45 TRAKTOR URSUS 355, v dobrem stanju, prodam. Vegi, Radmožanci 86. Le-50 HIDRAVLIČNO KOSILNICO za mali ursus, letnik 1982, prodam. Informacije: Kapca 106. Le-46 STROJ ZA PLASTIKO, 30 gramski, prodam za 80.000 din. Nedjo Kotročevič, Otovci 70. M-414 a ŽAGAN LES RAZNIH MER, primeren za izdelavo koruznjaka, približno 2 kub. m, prodam. Vi-donci 15. M-419 STARO LESENO HIŠO z dokumentacijo za gradnjo nove, primerno za vikend, v Križevcih v Prekmurju prodam ali zamenjam za parcelo v okolici Murske Sobote. Zamenjam tudi za osebni avtomobil. Šebjanič, Stara ulica 14, Murska Sobota. M-420 OBVESTILO! Obveščam javnost, da opravljam ELEKTROMEHANIČNA in ELEKTROINŠTALATERSKA DELA Za obisk se priporočam! Martin Tratnjek Turnišče 14 ŠOTORSKI PREDPROSTOR, nov, za počitniško prikolico IMV ADRIA 305 ali 310 prodam. Informacije dopoldne po telefonu 21-750, interna 40 ali po 16. uri na naslov: Janez Škrilec, Štefana Kovača 18, Murska Sobota. M-435 OSEBNI AVTOMOBIL WARTBURG LIMUZINO, dobro ohranjen, prodam. Vprašati: , Melinci 170. 436 SUHE HRASTOVE PLOHE (1,5 kub. m) prodam. Evgen Korpič, Šulinci 2/E, p. G. Petrovci. M-437 TRAKTOR IMT 558, letnik 1980, prodam. Zenkovci 42. M-434 BAS KITARO FENDER PRODAM. Jože Hajdinjak, Kruplivnik 88. M-440 KOSO ZA ZETOR TIP 4911, bočno, prodam. Zorana Velnarja 44. M:441 ZASTAVO 750, v nevoznem stanju, prodam. Lipič, Noršinci 57/A. M-442 POHIŠTVO ZA SPALNICO, staro dve leti, prodam. Naslov v upravi lista. M-443 PASSAT, letnik 1975, karamboli-ran, v nevoznem stanju, prodam tudi po delih. Janez Ošlaj, Paričjak 19, p. Radenci. M-426 AM1—8, prevoženih 62.000 km, letnik 1976, registriran do oktobra 1983, prodam. Anton Slavič, Šalinci 4/A. ln-55 TRAKTORSKI OBRAČALNIK SIP, avto Volkswagen in seno, večjo količino, prodam. Puževci 34. M-448 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in pralni stroj. Oboje Gorenje, ugodno prodam. Ogled po 13. uri. Fras, Titova 16, Murska Sobola — nad Blagovnico. M-446 FORD TAUNUS 1600GXL, letnik 1973, karamboliran, prodam. Nemec, Večeslavci 96, p. Rogašovci. . M-452 . TAUNUS 17 M PRODAM. Murski Črnci 52/A. M-450 BREJO SVINJO PRODAM. Žižki 70, p. Črenšovci. M-551 FORD ESKORD 1300, obnovljen, na novo registriran, prodam. Naslov v upravi lista. M-457 ZASTAVO 101, registrirano do 29. 12. 1983, letnik 1977, karoserija obnovljena, nujno prodam. Bakovci, Mlinska 14. M-458 MOTORNO TRIKOLO APE-( CAR, kabina za dve osebi, za A kategorijo, 'prodam. Sapač, Černelavci 5. M-459 MOTORNO ŽAGO STIHL 0,40 prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Vadarci 34. M-460 SEDEŽNO GARNITURO, starejše pohištvo za spalnico, trajnogore-čo peč KUPPERSBUSCH in peč plamen ugodno prodam. Luthar, Trg zmage 5. M-464 AMI-8, registriran do aprila 1983, prodam; Kobilje 30, p. Dobrovnik. M-465 ZASTAVO 850, letnik 1981, registrirano do februarja 1984, prodam. Sobočan, Lipa 48. M-4670 ZASTAVO 101 PRODAM. Mladinska 70, Bakovci. M-470 KOMPLETNO 1-FAZNO VODOVODNO ČRPALKO PRODAM. Bakovci, Panonska 20. M-475 PRALNI STROJ PS 301 G, star tri leta, brezhiben, prodam. Zdravko Ambrus, Križevci 73 pri Ljutomeru. M-476 MOTOR in razne, dele za R-4 prodam. Alojz Gašpar, Tropovci 29, p. Tišina. M-491 GOSTILNO S STANOVANJEM TER GOSPODARSKIMI PO-SLOPJUN SKLADIŠČI, s prostornim dvoriščem, prekritim z brajdami, z dolgoletno tradicijo, ob prometni cesti Čakovec—Lendava, velik dnevni promet, prodam; Pbdrobnejše-informacije dobit? pri Mariji Turk, Štrukovec35, 423L4Selnica. M-492 FIAT 850 KOMBI KESONER, letnik 1976, in mercedes 200 super prodam. Murski Petrovci 2, p. Tišina. M-493 TELEVIZOR črno-beli prodam. Rac, Sotina4, p. Rogašovci. M-495 BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Slavko Krznarič, Delavska pot 21, Gornja Radgona. M-496 ZASTAVO 750, letnik 1981, in zastavo 850 kesonar prodam. Jože Andrejc, M. Petrovci, p. Tišina. M-497. TELICO, kontrola A, prodam. Velika Polana 170. M-498 MLADO KRAVO s teletom, vozno, prodam. Lipovci 225 ali 242. M-499 KAVČ GARNITURO s taburetom, dobro ohranjeno, prodam. Informacije po 18. uri. Murska Sobota, Gregorčičeva 55, stanovanje 5. M-499 a TRAKTOR FERGUSON 35 KS ' prodam. Kovač, Grad 45; M-477 ZASTAVO 101 MEDITIRAN, staro 15 mesecev, prodam. Jakovljevič, St. Rozmana 12. M-479 KRAVO, staro štiri leta, s teletom, prodam. Renkovci 82, p. Turnišče. M-480 FIAT 750 PRODAM PO DELIH; Tešanovci 107. M-482 VINSKI SOD,. 1500 1, plemensko telico, brejo 6 mesečev, prodam. Ludvik Kardinal, Krapje št. 9, p. Veržej. In-57 ASCONO 16, letnik 1971, potrebno manjšega kleparskega popravila in barvanja prodam. Hozjan, Veržej 61. In-56 UREJENO 6-arsko gradbeno parcelo z . vso dokumentacijo, oddaljeno 3 km od Murske Sobote, prodam. Naslov v upravi lista: M-MM TRIFAZNI HIDROFOR, rabljen 5 mesecev, prodam. Stanko Kramar, Mala Polana 96. M-483 BUČNO OLJE, večje količino, prodam.'Krog 80. M-485 KOMBI IMV, diesel, v nevoznem stanju, prodam. Telefon: 74-909. M-486 HIŠO z gospodarskim poslopjem (elektrika, vodovod) na 2 hektarjih zemlje; njive, sadovnjak in gozd na lepi sončni legi prodam. Informacije v Martjancih št. 22. M-489 Izdelujem okrasne sveče iz parafina in voska po vzorcu firme Miiller, primerne za svečane večerje, poroke in novoletne praznike. Za obisk in naročila se priporočam! Branislav Mekovec, svečar in medi-čar, M. Tita 46, Šenkovec, 42300 Čakovec. * DRAGIMA GASILCEMA Milanu Gombošijp iz Pečarovci- in izvoljenki Romani Horvat želijo ob sklenitvi zakonske zveze mnogo osebne sreče, zadovoljna skupna leta in topel dom — gasilke in gasilci. BRAŠKU MAJCtl i: Metir.ee. ki je nu oils hišen pl vojaškega roka v Tetovu, ob praznovanju 20. rojs-. mega dne iskreno čestitajo ter želijo zdrava in srečna leta tudi v prihodnje, izpolnitev življenjskih ciljev, prijetne dneve v krogu novih prija- , ieljev. po odslužen ju pa srečno vrnitev r domači kraj. — mama. ata. bral Štefan, sesiril Rosana, sestra Olga z družino in ostalo sorodstvo. SOBO s kopalnico ali s souporabo kopalnice ali garsonjero išče samska zdravnica! Ponudbe pošljite na naslov: Zdravstveni dom Murska Sobota, tajništvo ali po telefonu , 21-525, interna št. 13. M-MM sobe zaposlitve VEČJO SOBO ali sobo s kuhinjo v Murski Soboti ali okolici iščeta mlada zakonca z otrokoma. Grah, Mali Bakovci 2. M-454 OPREMLJENO SOBO oddam s 1. marcem ženski. Keršovan, Mladinska 38, M. Sobota. M-488 ŽENSKO, najraje mlajšo upokojenko, za varstvo otroka na domu iščemo'. Hrana in stanovanje v hiši, plačilo po dogovoru. Sobote«n nedelje proste. Naslov v upravi lista. M-438. ŽENSKO za varstvo otroka iščem. Naslov v upravi lista. M-449 ZAHVALA V 80. letu starosti nas je po kratki bolezhi zapustila naša draga mama, sestra, stara mama in prababica Marija Melin iz Radovec Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki sojo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede. VSI NJENI ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil dragi mož, oče,, dedek., tast in stric Jože Ban _ upokojenec iz M. Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem inspsed >m. ki so g4pospremili na njegovi zadnji poti.,darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala tov. Kukonji in tov. Melešu za poslovilne besede, obratu ELEKTRO M. Sobota in kolektivu Gorenje TOZD Maloprodaja servis Velenje za darovane vence. Hvala g-kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! M. Sobota. Šoštanj. Titovo Velenje. Ljubljana. Amerika. 27. L 1983 Žalujoči: žena Marjeta in sin Jože z družino Povej nam mož in očka dragi« zakaj odšel si v grob prerJm in s sabo si odnesel srečo našo • V SPOMIN I L'februarja mineva žalostno leto, polno bolečine, odkar nasje , , zapustil naš dragi mož, očka, sin in brat Alojz Rantaša iz Bakovec Odkar te ni. je naše življenje, grenko, pusto in prazno. Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih veliko praznino in globoko rano. Ne moremo verjeti, da te ni in da te nikoli več ne bo med nan»-Hvala vsem, ki se ga še spominjate, se ustavite ob njegovem preranem grobu in na njem prižgete svečo. VSI TVOJI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega najdražjega moža, očeta in tasta Vinka Antolina iz Radenec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovaliz nami, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsaj duhovščini, vsem govornikom in pevcem za odpete žalostin^- Žalujoči: žena Rozina ter hčerki Kristina in Helena z možem Francem Rišemo poroko praznuje- ‘ ra ER A MC IX .MA RIJA JOXASEIA iz Ženko- vec. Ob teni visokem zakonskem jubileju jima želijo zdrava in srečna sku-1 pna leta tudi v prihodnje, -dobro počutje pri hčerki in zetu ter še veliko skupnih praznovanj — sosedje So-čičevi iz Predanoveč. DEKLE za pomoč v kuhinji mo. Hrana in stanovanje v hS«.. Gostilna- Pristavec, Polje 18, ’ Boh. Bistrica, telefon O64-76-358-M-453 STAREJŠO ŽENSKO za 4-urno delo v gospodinjstvu iščem. na' slov v upravi lista. M-469 M ’ SAMOSTOJNEGA MIZARSKEGA POMOČNIKA ZA POHIŠTVENE IZDELKE SPREJMEM TAKOJ. Jože Zver, Vescr ca 13, p. M. Sobota. M-346 razno PREKLIC! Preklicujem veljavnost izgulw£ > nega spričevala za 8. razred " Bučkovci. Franc Vrbnjak, Trnov štev. 28. p. Tomaž pri Ormožu-In-5 8 | VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopar-nik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko §tolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gdn-tčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21-231, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. STRAN 22 VESTNIK, 10. FEBRUARJA Ob boleči izgubi naše drage Karoline Krančič roj. Šavel iz M. Sobote se iskreno zahvaljujemo za vse tople besede sožalja in nesebično pomoč vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje in vsem, ki so našo drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti. 12. februarja minevata dve leti, odkar je prenehalo biti slrce našega dragega sina, brata, strica in botra .Ve jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpel sem in večni mir mi zaželite! V SPOMIN Janeza Toroka iz Bokrač Odkar te ni. je naše življenje grenko, pusto in prazno. Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih veliko praznino in globoko žalost. Ne moremo verjeti, da te ni in da te nikoli več ne bo med nami. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu. VSI NJEGOVI Žalujoča: sin Ludvik in hčerka Gizela z družino t Če bi solza mrtvega zbudila, ne bi tebe draga mama črna zemlja krila... ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in babica Katarina Kodila iz Dobrovnika ki so d°Se za^vabujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem, Zahval80 p°kojnico spremljali na njeni zadnji poti in ji darovali toliko lepega cvetja. Jujemo se vsem, ki ste nam v teh najtežjih dneh kakorkoli pomagali in nam T izrekli sožalje. P a zahvala zdravniškemu osebju v Dobrovniku, posebno dr. Vassu, sestrama Marti in Giti za njihov trud ter g. župniku za pogrebni obred. Zahvala tudi kolektivu PLANIKE iz Turnišča in sodelavcem KZ Dobrovnik. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Dobrovnik. 30.1. 1983 VSI NJENI Povej nam mož in očka dragi, zakaj odšel si v grob prerani in s sabo si odnesel srečo našo. V SPOMIN 5. februarja so minila tri žalostna leta, polna bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož. očka in zet Jože Barbarič iz Dolenec Ne čas in ne solze ne ublažijo težke bolečine ob krutem spoznanju, kako težko namje brez tebe. Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih veliko praznino in globoko rano. S solznimi očmi gledamo tvoj grob in se zavedamo resnice, da te ne bo nikoli več med nami. Ostal pa boš v naših srcih do konca dni. Hvala.vsem, ki se ga še spominjate. VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI ZAHVALA Kruta in težka bolezen nam je v 66. letu starosti vzela dragega in nadvse dobrega moža, očeta, dedka in brata Ludvika Horvata iz Turnišča ZAHVALA V 72. letu starosti nas je po kratki in težki bolezni še mnogo prezgodaj zapustil naš skrbni mož, oče, brat, tast, stari oče in ujec . Viljem Cigut 7 v iz Vučje gomile 1 v tako velik010 Se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in ostalim krajanom, ki so ga cVetjeni teren? ^tev*^u pospremili na njegovi zadnji poti, njegov grob okrasili z venci in še GD Vurv ° p°k'9nili njegovemu spominu. Za izkazano pozornost se zahvaljujemo kolektivu j0ja.gom*la in Bogojina, KUD »Avgust Gašparič«, NK »11 plavih« ter . ganljjVe U”ncemOŠ Fokovci. Hvala duhovniku za pogrebni obred, govorniku za ^ružinam A e ° °^Prtem grobu in pevcem za odpete žalostinke. Posebna zahvala najtežjih tr Kerčmar, Kijanec, Fujs, Grabar, Zadravec in Flisar, Ri so nam v stvenemu Sta^ stran* ter nam vsestransko pomagali. Hvala tudi zdrav- sebju, ki mu je v času kratke bolezni želelo pomagati. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Vsem še enkrat — iskrena zahvala kujoči. - VučJa gomila’ 27- L 1983 kudvik0InZe"a7?’ta’ sestri Ibolka in Jolanka z družinama, hčerka Irena z možem ’s,n Stefan z ženo Marto, vnuka Lidija in Mladen, nečak Emil z družino in ostalo sorodstvo 2 žab ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 61. letu starosti mnogo prezgodaj zapustil ljubljeni mož. očka, dedek, tast in zet Štefan Prelec s Hodoša '-žalostjo v upokojenec ABC »Pomurka« DO Agromerkur M. Sobota takn n^utkih^o^y3^113?1110 vsem prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste v teh Za n?'e 'keni številu n„r°Vai z nami.’ darovali cvetje in vence, izrazili sožalje ter ga v in oc?^ično zdravi; Jt' prenqdi na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Ivani Kološa Muh i 01 zdravstven,™0 'P ^trokovno pomoč. Prav tako se zahvaljujemo zdravnikom Hod » S°bota za no* delavcem internega in ušesnega oddelka Splošne bolnišnice °sa- iz Murske S 'r.vo.no zdravljenje in nego. Lepa hvala tudi govornikom s p°grebni obreci °te 'n Agromerkur ob odprtem grobu, g. seniorju za • pevcem za odpete pesmi in godbenikom za žalostinke. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Žal«joči; žena Hodoš. Murska Sobota. 29. L 1983 Jolanka, hčerka ing. Jolanda, zet mag. Jože, vnukinja Tatjana, vnuk Mitja, tašča Jolanka in ostalo sorodstvo Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala patronažni sestri Mariji za lajšanje bolečin na domu in Danici za pomoč v času njegove bolezni. Prisrčna hvala čč. duhovnikoma za pogrebni obred, pevkam in planiškemu oktetu za odpete žalostinke, Mariji Gjerkeš za poslovilne besede, tov. Dravcu za slovo ob odprtem grobu, sodelavcem in delovni organizaciji TOZD Planika Turnišče ter sodelavcem SP Turnišče in delovni organizaciji Mercator TOZD Univerzal Lendava. Hvala vsem, ki Ste ga v tako velikem, številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, hčerki Marija in Antonija ter sin Alojz z družinami, sestre, brat in ostalo sorodstvo Spet pomlad bo prišla, a ti nas več nikdar ne boš pozdravil, vsaka naša solza bo tvoj grob hladila, dokler črna zemlja tudi nas ne bo zakrila. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je nepričakovano, tiho in brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Stefan Drvarič iz Otovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ter sosedom za vso pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Prisrčna zahvala zdravniškemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, duhovniku g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS za poslovilne besede in godbi na pihala iz M. Sobote. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Otovci, G. Petrovci, Wien, Mosbach, 27. I. 1983 Žalujoči: žena Estika, sinova Zlatko in Ivan, hčerke Erika z možem ter Zorica in Marta z družinama STRAN 23 v besedi in sliki iz naših krajev DIALOG: ČLOVEK-RAČUNALNIK — Tudi v manj razvito Pomurje si računalništvo in informatika vse bolj utirata pota. To samo po sebi ne preseneča, saj tovrstno opremo premorejo že v domala vseh večjih organizacijah združenega dela (Mura, Radenska). Je pa zato toliko spod-budneje; da si išče svoje mesto v okviru drobnega gospodarstva, posebej še obrtne zadruge 14. oktober. Tako je poseben strokovni team (Mirko Bratkovič kot vodja projekta, mag. Adolf Pen in Ivan Zabavnik) prejšnji četrtek predstavil proizvodni program interaktivno orientirane računalniške opreme »ORO EAR 0090«, izdelane na osnovah domačega znanja, ki pomeni nov člen v verigi pomurskega računalništva. (Na sliki mag. Pen v dialogu z računalnikom.) ——^ZADNJA DVA UMORA 1. februarja ob 10.30 uri so na Plitvičkem vrhu v radgonski občini našli mrtvega 43 let starega Edmunda Recka. Obdukcija je pokazala, da je umrl zaradi močnih udarcev po glavi in notranjih krvavitev. Medtem so priprli 24-letnega Branka Vuka s Plitvičkega vrha in 22-letnega Petra Adlerja s Spodnje Ščavice. Ona naj bi Recka močno pretepla. Zvedelo se je tudi, da je osumljeni Vuk skupaj z mladoletnikom A. T. s Plitvičkega vrha podrl leseno uto, v kateri je Recek, ki je bil -sicer podpiranec socialnega skrbstva, stanoval. 3. februarja je 25-letni Jovče Angelovski s Cankove prijavil miličnikom v Murski Soboti, da je umoril svojo 25-letno ženo Milico. Pred prijavo je odpeljal v bolnico bolehnega otroka. Bolezen naj bi bila tudi vzrok za prepir. Ponoči naj bi žena možu izrekla nekaj žaljivih besed, zato jo je z rokami zadušil. Š. S. Zakaj delegati molčijo? O nezaposlenosti so razpravljali na petkovi seji OK ZSMS Lendava. Vodstvo OK je pripravilo zares pregledno analizo stanja na tem področju. Na sejo so povabili tudi predstavnike družbeno-poli-tičnih organizacij, skupnosti za zaposlovanje, kadrovskih služb OZD, predstavnika občinske kadrovske službe in druge odgovorne. Zaman je vodstvo občinske konference vložilo toliko truda v pripravo na sejo, večina delegatov je ostala tiho. Tisto, kar je bilo povedano na tej seji, smo že slišali na vseh ostalih sejah, ki so se ukvarjale s problematiko zaposlovanja. To pa je zgolj ugotavljanje dejstev. Še enkrat so se zvrstili slikovni in tonski zapisi, kot so: »Na skupnosti za zaposlovanje je prijavljenih vse več nezaposlenih«. »Več kot polovica nezaposlenih je mladih, starih do 27 let.« »Združeno delo nima dolgoročnih razvojnih in kadrovskih načrtov.« »Kljub temu, da so nekateri poklici že do sedaj suficitarni, še dodeljujemo štipendije tistim, ki se za le-te šolajo.« »Problem nezaposlenih lahko reši le združeno delo, torej tisti, ki so že zaposleni.« Lahko bi naštevali skoraj v neskončnost. Ampak niti na seji povedano, niti tu zapisano, stanja ne more spremeniti. Večkrat smo že slišali, da je treba odpraviti nadure in pogodbeno delo. Kaj smo tu napravili? O tem imamo zanesljive podatke družbenega pravobranilca samoupravljanja. Naredili nismo ničesar, oziroma zelo malo. Kljub temu, da veliko pove podatek, da so več kot 90 % pogodbenega dela opravljali tisti, ki so v rednem delovnem razmerju. Samo ^10 % so zaupali brezposelnim. Cilj petkove seje je bil nakazati konkretne možnosti za rešitev problematike, vendar cilja ni dosegla. Tako je ta seja zapisana kot še ena na listi tistih sej, ki so se ukvarjale s problematiko brezposelnosti. Mrtve črke na papirju. Za to je najmanj krivo vodstvo mladinske organizacije. Dokler bomo na sejah poslušali le to, da VI ali MI tega stanja ne moremo spremeniti, tačas res ne moremo veliko storiti. Vseeno pa se le vprašajmo, kdo lahko kaj spreminja? Ker če niti MI niti VI tega ne moremo, kdo je tisti, ki more? Jolanda Novak Skupina iz Bezn^vec bo tudi letos sodelovala na tradicionalnem ptujskem pustovanju — kurentovanju — s prikazom za Prekmurje značilnega obreda poroke z borom tam, kjer si dekle in fant ob pustnem času nista izrekla »da«. Borovo gostiivanje bo dopoldne potekalo na trgu pred cerkvijo, prav tako pa se bodo Beznovčani v Ptuju predstavili tudi s starimi plesi in običaji iz prekmurske tradicije, popoldne pa se bo beznovska skupina s svojo izvirno nošo predstavila v povorki, bb ŠTUDIJSKA DELEGACIJA CK PZDP V POMURJU — V ponedeljek seje v Murski Soboti I mudila tričlanska študijska delegacija Centralnega komiteja Poljske združene delavskj partije. Po razgovorih na občinskem komiteju ZKS v Murski Soboti je bila gost sozda ABt Pomurka, kjer si je med drugim ogledala proizvodnjo v tovarni mlečnega prahu (na sliki). B| Ž. Foto: A. Albert Zbori kooperantov TZO V prihodnjih dneh se bodo zvrstili zbori članov — kmetov temeljnih zadružnih organizacij, na katerih bodo osrednjo pozornost namenili spremembam in dopolnitvam samoupravnih splošnih aktov TZO, KZ in SOZD, hkrati pa se bodo dogovorili tudi o pripravah in izvedbi referenduma na sprejem omenjenih aktov. V nekaterih pomurskih kmetijskih zadrugah so sicer zbore in referendume že opravili, v kmetijskih zadrugah so sicer zbore in referendume že opravili, v kmetijski zadrugi Panonka pa jih ta naloga čaka v februarju in marcu. Tako so v Kmetijski zadrugi Gornja Radgona referendum za sprejem novih samoupravnih splošnih aktov opravili že v mesecu decembru, ko so izvolili tudi delegate v samoupravne organe TZO, KZ in SOZD, zbori kooperantov te kmetijske zadruge pa bodo 16., 17. in 18. februarja. Tudi v Kmetijski zadrugi Lendava so razprave in referendum že na njimi, pravtako Večja skrb podmladku Turistično olepševalno društvo Veržej je naletni konferenci v soboto pregledalo svoje delo. Člani so ugotovilij da so v celoti realizirali lani načrtovani program. Svoje uspešno delosopotrdilitudiz nekaterimi odličji in priznanji. Čeprav so to le nekakšna formalna zunanja znamenja o aktivnem delu, pa je zavest v samih članih, teh je okrog 225, da so opravili dobro delo, največja nagrada in priznanje. Ugotovili so, da je vzgoja mladih že dala nekaj pozitivnih rezultatov, zato je skoraj logično, da so tudi v program za letošnje leto uvrstili delo z mladimi. Pomembna točka iz letošnjega programa je tudi ustanovitev sekcije za varstvo okolja, ki naj bi s svojim obstojem prispevala k boljši zaščiti in ohranjanju naravnih danosti, ki jih Veržej ima. V letošnjem letu bodo velik poudarek dali tudi razvijanju in poglabljanju turistične društvene dejavnosti, turistični propagandi in arhiviranju gradiv, poglabljanju stikov z javnostjo in si poizkušali nekako urediti tudi prostorske probleme in izpopolniti tehnično opremo. Za aktivno deio pri Turistično olepševalnem društvu Veržej pa so na letni konferenci podelili priznanja: KUD Slavko Osterc in TVD Partizan iz Veržeja, Erihu Mohorku — sedanjemu predsedniku TOD, Francu Muellerju, Alojzu Prelogu, Milanu Verbajnščaku, Evi Kemperle, Olgi Mavrič, Mariji Vidergar in Majdi Puklavec. D. L. tudi volitve v samoupravne organe, do 20. februarja pa bodo opravili še analizo lanskoletnega gospodarjenja po sedežih TZO. Kot smo zapisali že uvodoma, pa vse te aktivnosti še čakajo kmete — kooperante Kmetijske zadruge Panonka. Zbore članov naj bi opravili do konca meseca februarja, organizirali jih bodo po vaseh, medtem ko bosta referendum in volitve v nedeljo, 13. marca. Tudi v Kmetijski zadrugi Križevci se bodo zbori zvrstili med 20 in 25. februarjem, referendum in volitve pa bosta pravtako v nedeljo, 13. marca. Med pomembnejšimi spremembami v samoupravnih splošnih aktih-naj omenimo spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev kmetov in delavcev v TZO ter statut TZO, kjer se vnese določilo o jamstvu za obveznosti TZO. To določilo pravi, da za obveznosti TZO, ki jih ni mogoče poravnali z IZ PORABJA SLOVENSKI BAL V MONOŠTRU — Čeravno so za le^ ples porabskih Slovencev izbrali največji prostor, kar morejo v Porabju, to je dvorana Tovarne kos, ni bilo prostot» vse, ki so se želeli udeležiti te, zdaj že tradicionalne pnr®?{l|di Poleg domačinov, zbralo se jih je okrog 300, so bili navzoč' številni gostje — med njimi generalni sekretar Dernokr9^jj zveze južnih Slovanov na Madžarskem Marin Mandič i1* referentka zveze Irena Pavlič, predsednik oziroma tajnik^ p-kulturnih organizacij Slovenije Jože Osterman in Martine konjšek ter predstavniki družbenopolitičnega življenja županije. O tem, kako je bilo, pa nekaj več v prihodnji Šte*' Foto:J‘ družbenimi sredstvi, ki jih i«1* voljo TZO, niti ne s pomočjo®1 gih TZO v sestavi kmetijske ge, jamčijo člani TZO z en odstotkom svoje udeležbe glede * celoten prihodek TZO v katerem je nastala izguba, boljše razumevanje naj zapiše1” ' da kmet, ki ima v letu, v kat®1*.^ je izguba nastala, 300 s,a milijonov dinarjev celoln®’| prihodka, jamči s tremi starl)rj milijoni, kmet, ki ima, denim®; stare milijone celotnega Pr'h°" J pa jamči s tremi tisočaki-zborih bo gotovo zanimiva razprava o združevanju kmet0'' & sindikat ter razprava samoupravnem sporazumu o V vicah in obveznostih združ® kmetov v zvezi z uresničevanj pravice do porodniškega dopuj Vsi člani TZO bodo v prihod^ dneh prejeli vabila za z*>ore’|ek zdaj pa jih vabimo, da s® zborov udeležijo v čim večjem vilu. TURNIŠČE: pujskov Pretekli četrtek (3. f ebr.) so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču 23 pujskov. Prodali so vse, kajti kupcev je bilo tokrat kar precej. Prodajne cene pa so se gibale od 4.800,00 do 5.200,00 dinarjev za par pujskov.