Leto 1880.
169
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XX. — Izdan in razposlan dne 21. maja 1880.
4«J.
Ukaz ministerstev za finance in trgovin« od 2. maja 1880,
o nekih polakšicah v postopku z blagom po nekem kosa morja voženim.
Dogovorno s kralj, ogersko vlado dodeljujejo se za bodoče v postopku z blagom po nekem kosu morja voženim naslednje polakšice :
§• 1.
V postopku z blagom po nekem kosu morja voženim, t. j. voženim v notranjem prometu med mesti občne carinske (čolne) okolije prek morja samega ali Pa z dotiko carinskih izimkov, pripuščajo se zastran colnijskih poslov vpovedi z nneni, kakoršna so v govorjenji sploh ali pa v trgovini navadna.
Dovoljno je, kar se tiče množine, naznaniti sirovo ali kosmato težo za Vsak posaun su povezek ali vsako posamezno shrambo tudi tedaj, kadar je po več različno tarifiranega blaga spravljeno skup v en kos (collo).
Ako se blago za vožnjo po nekem kosu morja odpravlja pri tisti colniji, ki D vršila ocarinjevanje (zacolovanje) dotičnega blaga, in sicer precej po ocari-HJenji, to naj se blago vpoveduje v ocarinjcnje in nakaz po rodu in množini, ka-k°r velevajo določila zvršitvenega propisa k carinski (čolni) tarifi.
§. 2.
Ko jo blago po propisu pregledano, dene se praviloma pod uradno zapiro.
Zapira uradna sme se, brez ozira na slučaje v §. 149. št. 6 omenjene, opu-St‘" Pri naslednje,» blagu :
IM blagu, ki ga potniki s sabo imevajo in ki ni namenjeno za trgovino, ako
11111 množina ne doseza kilograma;
(slo*.»i.eM	3;,
b)	pri kolonijalnem blagu in južnih pridelkih (razred I občne čolne tarife), vendar z izimkom cukra (tarifni razdelek 6) ; pri riži ali laškem pšenu (T. št. 8, b) ;
pri povrtninah, ovočji (sadii), rastlinah in rastlinskih delih n. p. i. priprav-ljanih (T. Št. 9 c, 1, 2 in 3) ; pri hmelji (T. Št. 9, d) ;
pri vsem blagu razredov V (tolŠče ali masti, in olja mastna), VI (pijače in jedila) in VIII (zdravila ali leki, dišavne reči, barvila in strojila, gume in smole) občne carinske tarife z izimkom vendar od tolšč iz T. Št. 16 a; po tem olj T. št. 17, a, b in d; od octa (T. št. 19, a in 6); od žganih opojnih tekočin (T. št. 20, a in b) - od vina in vinskih nadomestil (T. št. 21, a in b) ; od testovja (T. št. 22, c); od jedil, finih (T. št. 22, f)\ po tem pri lesenem blagu T. Št 48, b in c, 1 in 2 ; dalje
pri steklenem blagu T. št. 49. a, vendar z izimkom blaga T. št. 49, b 2 in e 1.
Ako se blago ne dene pod uradno zapiro, mora se popolnem znotraj ogledati, ter mora urad tedaj ukazati da se blago dene pod uradno zapiro, kadar je po vsem ali po nekem delu pokvarjeno ali pokaženo (izprideno).
§. 3.
Okrajšani postopek s tako voženim blagom po naslednjem načinu uporablja se :
a)	pri blagu, ki se v svobodnih pristaniščih ali v pristaniščih carinske okolije ocarinijo (zacolajo) ter ob enem zglasé za postopek z blagom po nekem kosu morja voženim (§. 1, drugi odstavek), služi zadobljena carinska pobotnica (vpovednica) ob enem za izkaz vožnji po nekem kosu morja.
Ali blago je dostaviti k tisti colniji, čez katero ima vnovič vstopiti (vvozni colniji), ki propisani uradni posel opravi, ter poslatev vpiše v dostavno knjigo.
b)	Poslatve prek morja, ki se odpravljajo iz pristanišč carinske okolije v pristanišča carinske okolije, — ne dotaknivši se carinskih izimkov ali vnanjega (inozemskega) obrežja, odpuščajo se po vpovedi propisom primerni, če gre za blago prigledu (kontroli) podvrženo, s prigledtiicami (kontrolnimi listi), a v vseh drugih slučajih z izkaznicami.
Isti postopek vcljâ tudi za domače (tozemsko), vvozni odpravi po pro-pišu podvrženo inozemsko blago, ki se iz colnijskih hranišč ali iz založišč carinske okolije v svobodnih pristaniščih Tržaškem in Reškem pošiljajo v kako pristanišče občne carinske okolije.
Pri vvozni colniji je poslatev dostaviti, pregledati in v dostavno knjigo vpisati.
c)	V vseh drugih slučajih, zlasti kader se blago po nekem kosu morja vozi tako, da se dotakne svobodnega pristanišča, veljajo dana določila (postopek) s spremnicami).
§• 4.
Pri takem blagu, katerega izvoz je prepovedan ali pa obložen s carin0 (izvoznino), treba je tudi, če se po nekem kosu morja vozi, zagotoviti mu vnovični vvoz tako, kakor velevajo občni carinski propisi.
§. 5.
V prometu s takim blagom, ki je tako na wozu kakor na izvozu prosto carine in gledé prometa s katerim ni nikakoršnih utesnil, obveljâ postopek z blagom po morji voženim samo, če stranka tako zahteva.
§• 6.
Dokler bosta v postavi od 20. decembra 1879 (Drž. zale. št. 137) vzdržani vmesni ali mejdeželni carinski črti (čolni liniji) proti Istri, odnosno Dalmaciji v veljavi, naj gledé colnijskega odpravljanja blaga iz teh dežel po nekem kosu morja pošiljanega ostanejo v moči določila, ki jih daje ministerski ukaz od 27. decembra 1879 (Drž. zak. št. 151).
Korb s. r.	Kriegs An s. r.
50.
tka/, ministerstev za finance in trgovin« od 2. maja 1880.
gledé polakšic pri odkladanji in nakladanji v pristaniščih prometu zaprtih (mrtvih).
Dogovorno 's kralj, ogersko vlado dodeljujejo se za bodoče pri odkladanji m nakladanji v pristaniščih prometu zaprtih (mrtvih) naslednje polakšice:
Predmeti našteti v prilogi, dokler so na wozu in izvozu brezuvetno carine prosti, če se vozijo odprto in nezaviti, ali ležč vsaj talcö pred očmi, da jih je brez vsake obširnosti moči precej spoznati; po tem delovna živina, poljedelsko orodje, kmetijske priprave, pridelki zemeljni ali prirodni na morskem bregu stanujočih kmetovalcev na vožnji s polja v poslopja stanišna ali gospodarstvena ali na robe, °proščeni so pod naslednjimi uveti od dostavljanja k colnijam (carinskim uradom) tor se smejo po dnevi tudi v mrtvih pristaniščih nakladati in odkladati (raztovarjati) :
a) Tist, ki bi rad dosegel to ugodnost, naj se oglasi pri finančnem okrajnem ravnateljstvu (finančnem nadzorniku) za dovoljenje za brezuradno razkladanje ali nakladanje.
Dovoljenje naj se daje samo znanim in zanesljivim osebam, ter se ne smejo za voditelje ladij jemati taki, ki so zarad kriomčarjenja (kontrabanta) ali sorodnih dohod?'•stvenih prikrateb bili kaznovani ali zgolj vsled nedo-statka dokazov otožbe odvezani. Dovolba izdaje se na nedoločen čas, obseza ime upravičenega, naznambo plovila, predmetov, s katerimi je obloženo, in imena tistih pristanišč, za katera se podeljuje dovolba;
fJ) tista plovila (povodna vozila), na katerih se brez urada naloženi predmeti hočejo vvažati ali izvažati, ne smejo — razen živeža za ladjo potrebnega — imeti na sebi drugih predmetov, nego so obseženi v dovolbenici ;
c)	predno se kaj takö na ladjo ali z ladje dene, naj kapetan carinskemu mestu (uradu), ki je najbliže njegovemu odhajališču, ustno ali pismeno napové,
kdaj se to nakladanje ali razkladanje začne in kdaj se more misliti, da utegne biti dokončano.
Urad zapise samo tedaj vpoved v zapisnico, kadar gre za resničen v voz ali izvoz, ter priznani nakladanje ali odkladanje zarad prigleda finančne straže oddelku tistega okroga, v katerem se bode to delo vršilo.
Pristojbina za nadziranje se v tem slučaji ne pobira.
d)	Ladje voditelj naj ima vsegdar s sabo to dovolbenico ter priglednim organom pokaže, kadar koli bi to zahtevali.
e)	Y slučaji zlorabljenja je dovolbenico precej vzeti.
Korb s. r.	Krieg« Au s. r.
Priloga k ukazu o nekih polakšicah pri odkladanji in nakladanji v mrtvih
pristaniščih.
T. Št. “8, a) Pšenica, pir (spelta), soržica ali napolica rež, ječmen, slad, oves, turščica (debeljača), ajda, proso, bob, grah, leča, graŠica.
T. št. 8. r) Moka in melni pridelki (phana, na debelo mleta ali oluščena zrna), kaša ali pšeno, phanje.
T. št. 9, a) Povrtnina, poljščina in ovočje ali sadje, frišno (sveže).
T. št. 9. b) Žive rastline, tudi v loncih in dežkah, žito v snopji; sočivje v steblu in stročji; seno ali mrva; slama, trstje ali mečičevje; palmova peresa; potrošnikove ali cikorijne korenine; sladki janež; korijander, komarček ali koprec; kumin; semena za olje, deteljno semenje, gorčično semenje ; gorčični prali ali semleta gorčica, vse ne posebej imenovane rastline in rastlinski deli, frišni ali posušeni.
T' št. 12, a) Divjačina in perutnina ali kuretnina vsake vrste, živa ali mrtva, razen pobitih jelenov, divjih koz, srn in divjih prascev ;
T. Št. 12, b) Bčelni panjevi z živimi bčelami ;
T. št. 12, <■) Živali ne posebej imenovane.
T. št. 18. Ivože sirove (zelene ali suhe, tudi soljene, ali povapnjcne, vendar no dalje obdelane).
T. št 14. Dlake in lasje vsake vrste, sirovi ali pripravljam (i. t. mikani, parjeni. barvani ali strojeni tudi v kodrih); Ščetine; perje ne posebej imenovano, tudi za postelje ali pernice, peresno cevi, sirove in prire-»	jene (pisna peresa); ne prirejena peresa za lišp.
T. št. 15, e) Vsakovrstna jajca; mleko (tudi sesirjeno in smetana); skuta.
T. št. 15,/) L. Med ali strd, bčelni panjevi (uli) z medom in voskom vred;
2.	mehurji in čreva frišna, soljena ali suha, zlatobitne kožice; ko-nopci iz črev ;
3.	živali natlačene ;
4.	živalski pridelki ne posebej imenovani.
T. št. 22, a) Kruh, navadni, tako črni kakor beli; prepečenec za mornarje.
T. št. 23, a) Drva, tudi lubje ali skorje, grmičevje, fašine, pletivne vrbe ah beke, dračje ali suhljad, izluženo čroslo in čresleni hlebci; les (^‘a izdelovanje), navaden (evropski), neobdelan in pripravljati, t. j. blag0 žagano, doge in ves drug debelo izdelan les, razen furnirjev;
J1. Št. 23, b) Les, neevropski (v čokih, žaganicah in stropnicah) ;
št. 23, c) Ogljije od lesa, šota in ogfjije od šote, ligniti in kameno ogljije, koaks in vsa iz teh tvarin umetno narejena trda goriva.
J1- Št. 24.	1. Rogovi, šipe in špice, parklji, noge, kopita;
2. kosti.
T. št. 25. Kamenje, neobdelano ali samo obtesano ali žagano, prsti ali zemljine in neobdelane rudninske tvarine, rude, tudi pripravljane; vse te reči, kolikor niso obsežene v kakem drugem tarifnem razdelku.
L Št. 33. Volna, sirova, prana, mikana, barvana, beljena, mleta in v odpadkih.
!'• št. 48, a) Metle iz protja.
J - št. 50, a) Kamenarski izdelki (t. j. kameni za vrata in okna, stebri in sestavine stebrov, žlebovi, cevi, korita it. ne brušeni, razen izdelkov iz ala-bastra in miamora);
izkusni kameni, osle in brusi, brez zveze, mlinski kameni, tudi z železnimi obroči ali kovinskimi okrovi ; rezane, ne polirane plošče in kameni kamenotiskarski ; kamene kroglice iz mramora ali drugega kamenja.
J’ št. 51, a) 1. Strešniki ali korci in opeke; glinene cevi, zidni okrasi, tudi iz terakote;
2. prsteno blago iz navadne gline in to navadno lončarsko posodje, navadne peči, slepice ali pečnice in plošče, št. 68, b) 1. Gnoj, živalska in druga tudi umetno napravljena gnojiva, izlu-ženi drveni pepel; pepel kopanega ogljija; koščeni pepel, koščena moka in koščeno ogljije; piljeni rogovi in parklji; kri, tekoča in vsušena, živalske kite ;
2.	otrobi; pleve; ostanki, trdi od izdelovanja mastnih olj; tudi se-mleti; žlempa ali pomije, tropine;
3.	steklene in lončene Čepine.
51.
I kaz ministerstva za notranje reci od 10. maja 1880,
! ^terim se po dogovora z ministerstvom za bogočastje in uk in s finančnim ministerstvom 1° nova določila o taksah od preizknšnje, ki naj jih kandidati teoretične preizkušnje iz
državno računskega znanstva opravljajo.
se določila o preizkusninah (preizkusnih taksah), ki jih kandidati teore-j, ll,!v Preizkušnje iz državno-računskega znanstva opravljajo, dovedejo v sklad katera gledč plačevanja taks pri teoretičnih državnih preizkušnjah sploh 2a k °’ na^iaja ministers tv o notranjih reči za dobro po domembi z ministerstvom pisu°^^aS^° 'n U^C *n 8 finančm’m ministerstvom preklicati ukazilo §fa 11 v razori i blv®ega glavno-računskega direktorija od 17. novembra 1852 (Drž. zale.
khš	®t. 1) ter izdati naslednji propis, ki pride v moč on dan, ko bode raz-
eu e'ta ukaz, namreč:
v	§’l'
Predikandidat teoretične preizkušnje iz državno-računskega znanstva, (si„, ZVr8* to preizkušnjo, dolžan je opraviti takso, katera se gledč posluša-
teljev javnih čitanj ali lekcij iz državno-računskega znanstva postavlja na pet goldinarjev, a gledč tistih kandidatov, ki hočejo biti na podlogi samoučenja pri-puščeni k preizkušnji (§. 5 razpisa glavnega računskega direktorija od 17. novembra 1852), na deset goldinarjev.
§. 2.
Tistim visokošolcem, ki so celoma ali deloma oproščeni od učnine, pristoji o enakem razmerji oproščenje od te preizkušnine (takse), če se podvržejo preizkušnji v tistem semestru, za kateri veljd njih oproščenje od učnine, ali vsaj o tistem roku, ki neposrednje po završenem tem semestru za preizkušnje pride.
§. 8.
To oproščenje od takse ne veljâ za ponovne preizkušnje, ter mora vsak kandidat, kateri preizkušnjo ponavlja, od te brez razločka takso po pet goldinarjev opraviti.
Taaffe s. r.	Kriegs Au s. r.	Conrad s. r.
Popravek.
V XV. kosu Drži zale. od 1. 1880 pod št. 37 naj se na strani 129 v §. 3$ navedeni paragrafi 13, 15, 21 lit. c), 28 lit. a in h popravijo v števila paragrft'
fov : 12, 14, 20 lit. C in 27 lit. a in b.