Natisov 15.000,
1
i 7.
de-ca.
Stajerc" izhaja vsaki «tek, datiran z dnevom prihodnje nedelje.
iNaročnina velja za Avstrijo :  za   celo   leto
5    kron, „za   Ogrsko
6  kron 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 7 kron; za druga inozemstvo se računi naročnino z oziram na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne št. se prodajajo po 10 v.
Uredništvo  in  uprav-ništvo se nahajata  v    jSlgunTohi ki Ptuju, gledališko po-     i           m'K
slcpje štev. 3.
Dopisi dobrodošli is » sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrači. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) ]i za celo stran K 80 —
	|7    za >/«   strani  K 40-A    za V«   strani K 20 — if    za »/»   strani K  10 — L    za Vi« strani K    5'— Ij     za »/m strani K    2'50
Kmečki stan, srečen stani" <f  M,/ei s,ram K  *"	
	se cena primerno zniža.
Ptuju, v nedeljo dne II. februarja 1917
XVIII. letnik
vojna,
st,
zastopstva naših krono vin  in kmetov pri cesarju. — O I ločilni boji  na morju.
sovražnikom. — Nova prebiranja črnovojnikov.
— ^Vierika se pridružuje
Odposlanstva kronovin   pri             sPreiem «w«po»ia*wa Kranjske.
T-
cesarju.
Dne 81. januarja je Njegovo Veličanstvo naš cesar K a r 1 s cesarico C i t o sprejel pozna odposlanstva avstrijskih kronovin, ki so mu prinašala poklonitev prebivalstva. Cesarska dvojica si je pridobila s svojim odkritim in ljubeznjivim nastopom in pozdravom hipu srce ljudstva. Na pozdravne govore odposlanstva vodečih deželnih načelnikov je cesar v izbranih, krasnih besedah odgovarjal. naslednjem podamo kratko poročilo po te-'ramih c. kr. kor. urada :                               ..
Sprejem odposlanstva Štajerske.
Na nagovor štajerskega e. k. namest-lika gola A 11 e in s a je cesar tako-le odgovoril :
„Ia celega srca se  zahvaljujeva s   cesa-ico štajerskemu   deželnemu   odboru za topli izraz zvestobe, ki ste ga podali v imenu Vojvodine Štajerske in njenih prebivalcev. Zvesta udanost   Meni in Moji hiši,   ki ste Mi jo ponovno obljubili, je našla v sedanji vojni najsi] ajnejšo potrditev.   Z veseljem   in ponosom sem videl  hrabrost in žilavo   vstrajnost Šta-Brcev na raznih frontah in s hvaležnim priznanjem  se   spominjam   požrtvovalne   odločnosti, s katero doma ostalo prebivalstvo prenaša težave in pomanjkanje v tej dolgi vojni. Jaz   in   cesarica   sva   se  vedno posebno" ada    nudila   v   zeleni marki. Sporočite Štajercem Našo cesarsko   zahvalo in pozdrav in lovejte jim, da bom ohranil lepi deželi Mojo ladarsko ljubezen in skrb   (slovensko) in da im pošiljam Moje najmilostljivejše pozdrave.
Sprejem odposlanstva Koroške.
Po pozdravnem   govoru   voditelja koroš-ega odposlanstva deželnega glavarja barona pl. Aichelberg-Labbia  odgovoril  je gsar tako-le :
„S   toplim   zadovoljstvom   jemljem   na nanje izjavo   zvestobe   Moje   Vojvodine Koroške,  katere   zgledna   požrtvovalnost   v tej vojni zasluži Moje polno priznanje.  S ponos-im zadoščenjem se spominjam orožnih činov slavo venčanih  koroških polkov,  ki  so  tako lspcšno pomagali   braniti  domovino in vstaviti osvojevalni   pohlep   sovražnika.   Odkritosrčno me je veselilo, da sem imel priložnost, obiskati lepo deželo, v katere mejah se tako rad mudim,   in sprejeti   neštete  dokaze uda-bsti Meni in Moji hiši.
Najsrčnejše se Vam zahvaljujem za Vašo
zjavo, polno   patrijotičnega   čustvovanja, in
a k      ras prosim, da sporočite Mojim vrlim Koroš-
("iM    eni, katerim s tem -znova zagotavljam  Mojo
I in naklonjenost, Moj cesarski pozdrav/'
Kranjsko odposlanstvo je vodil deželni glavar dr. Š u š t e r š-isS. Na njegov govor podal je cesar sledeči odgovor:
»Zahvaljujem se vam za Vašo lojalno izjavo. Prebivalstvo dežele Kranjske je tekom stoletij, odkar pripadaj-dedni vladarski hiši, ponovno podalo slavna dokaze svoje dina-stične zvestobe in udanpsti. Požrtvovalno obnašanje obeh narodnosti, ki prebivata v deželi, v sedanjem težkem boju, kakor tudi z junaštvom združeno zvesto izpolnjevanje dolžnosti kranjskega vojaka, iri,i nudijo varno jamstvo, da ostane Moja. ljubljena vojvodina Kranjska, katera si ,.,.,.■ zanašati na Mojo vladarsko milost in skrb, vsikdar trdna in zanesljiva opora Mojega prestola in Moje države. BogohranilepodeželoKra n j-s k o ! Sporočite svoji domačiji Moj cesarski pczdrav." (podčrtane besede je govoril vladar v slovenskem jeziku.)
Na ednaki način so bila sprejeta tudi odposlanstva ostalih avstrijskih kronovin.
Z milostnim tem sprejemom je naš mladi cesar stopil takorekoč v dotiko s svojim ljudstvom, kateremu hoče biti pravični vladar. Sprejel je k r o n o v i n e habsburške, ki morajo ostati take kakoršne so, da tvorijo temelj za razvitek nove Avstrije. V okrilju habsburške monarhije imajo vsi narodi največjo upanje za nadaljni razvitek in za holjšo bodočnost. Prebivalstvo habsburške krono vine je iz dna svoje zveste duše hvaležno cesarju za njegove besede. Naj pride karkoli, — ta zvestoba ljudstva avstrijskega ne bode nikdar ponehala in noben sovražnik je ne bode odpravil. Bog živi našega cesarja Karla!
Naš cesar avstrijskim kmetom.
Bne 81. januarja so se poklonila Njegovemu Veličanstvu cesarju Karlu tudi zastopstva deželnih kulturnih svetov in c. kr. kmetijskih družb. Poklonitveni govor je imel predsednik nižjeavstrijske kmetijske družbe baron Ehrenfels v imenu vseh kulturnih svetov m kmetijskih družb naSe monarhije. Cesar je na ta govor v nemškem jeziku takole odgovoril:
»Radostnega srca sprejemam poklonstvo avstrijskega kmetijstva. Zagotovilo iz ust poklicanih zastopnikov, da se avstrijsko kmetijstvo v polni meri zaveda veličine svojih nalog in dolžnosti nasproti splošnosti, ki so v sedanjem težkem in usodnem času posebno važne, sprejemam z velikim zadovoljstvom na znanje ter se hvaležno spominjam vseh onih mož in žena, ki imajo v svojem podedovanem
patrijotičnem mišljenju blagor splošnosti pred očmi ter posvečajo vso svojo moč obdelavi drage domače grude, in tako uspešno pomagajo uničevati brezvestne izstradaln e načrte naših sovražnikov. Velika vojna, katero bo Moja brezprimerno hrabra armada z božjo pomočjo zmagovito nadaljevala, je pokazala velik pomen kmetijstva za državo v celem njegovem obsegu bolj nego kdaj prej. Tukaj, kakor na vseh drugih področjih produktivnedelavnostije vojna pokazala, da daje jamstvo za polni uspeh edino le neumorno delo, katero preveva domoljubni zmi-sel za splošnost in v ustvaritvi in izpolnitvi potrebam časa primerno organizacije. Delajte dalje v tem zmislu! Naj bi dobrotno nebo obilo blagoslovilo domača polja; tako prosim. Boga ter zagotavljam celokupnemu kmetijstvu Mojo vladarsko milost in ljubezen. Za topli pozdrav so Vam zahvaljujem iz celega srca! Sporočite to zahvalo vsem našim vrlim kmetskim gospodinjam, katerih premnoge imajo svoje može in sinove na bojišču. Povejte jim, da vem zasluge, ki so si jih pridobile za državo s svojim vstrajnim delom v ozadju, v polni meri ceniti, da poznam njihove trude in da se morejo zanesti na Mojo trajno skrb, kakor tudi na hvaležnost naše ljubljene domovine".
Tako je govoril naš premilostni cesar o avstrijskemu kmetijstvu, tako mu je zagotovil svojo res očetovsko ljubezen in zahvalo. Kmetje so lahko ponosni na te besede prez-višenega cesarja. In s še večjim veseljem, s še večjim navdušenjem bodejo storili svojo dolžnost napram domovini.
Avstrijsko uradno poročilo od četrtka.
K.-B. Dunaj, 1. februarja. Uradno se danes razglaša:
Izredno strogo zimsko vreme  podvezava
na vsej vzhodni fronti vsako močnejšo bo-
: jevno delovanje. Tudi od italijanskega
bojišča  in iz Albanije  ni ničesar bistvenega
poročati.
Namestnik genoralštabnoga šefa pl. Hofer, frnl.
Nemško uradno poročilo od četrtka.
K.-B. Berlin, 1. februarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča :
Zapadno bojišče. Na mnogih točkah fronte prinesli so poizvedovalni sunki važne podatke o sovražniku.
Vzhodno    bojišče.   Fronta princa
' Leopolda. Prijako strogemu mrazu le na
I malih  točkah   živahnejše bojevno  delovanje.
1 Ob Narajowki  južno-vzhodno   od Lip-
nica-DoIne vdrli so deli nekega saškega
STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave povzroči
moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu
neobhodno potrebna«
Zato jo je  priporočati- zlasti za turiste, vojake, romarje itd.
regimenta v rusko postojanko- in se vrnili s 60 vjetimi in eno strojno puško kot plenom nazaj. — Na fronti nadvojvode Jožefa in pri armadi Mack en s en mali boji v prednjem polju in posamezni artiljerijski ogenj. Makedonska fronta. Južno-za-padno jezera D o i ran po močnem ognju prodirajoči oddelki bili so zavrnjeni.
Prvi genoralkvartirmojster L u d e n d o r i I.
Avstrijsko uradno poročilo od petka.
K.-B. Dunaj, 2. februarja. Uradno se danes razglaša:
Na vseh treh bojiščih nobeni posebni dogodki.
Namestnik genoralStabnega šefa pl. H 0 f e r, fini.
Nemško uradno poročilo od petka.
K.-B. Berlin, 2. februarja (W.-B.j Iz velikega glavnega stana  se poroča:
Zapadno  bojišče*  Armada   presto- j lonaslednika R u p p r e c h t a. Med A r m e n- i ti ere s in Ar r asom izjalovili so se rano- j goštevilni   sunki   močnih angleških poizvedo- i valnih oddelkov. Na obeh straneh A n c r e in j Somme   vladal  je živahni artiljerijski boj. V   jutranjih   in   večernih urah živahno delovanje   naših   poizvedoval' ev.   ki so pripeljali enega oficirja in 12 mož   iz sovražnih jarkov. Na poti G u e u d e c o u r t - B e a u le c o -.i r t vdrli so po močnem ognju Angleži v kompa-nijski širokosti. V protinapadu je   bila postojanka očiščena.   Nekaj   vjetih  je ostalo v naši roki. — Armada nemškega prestolonaslednika.    Na   visočini   Co-mbres   in   v gozdu A i 11 y   vrnili so se  oddelki iz sestre-ljenih francoskih črt z 20 vjetimi. V V o g e -zih pripeljali so naši   poizvedovalci  6 Francozov od nekega podjetja. —  Na severni za-padni fronti so bili   letalci  jako  delavni. Naša brodovja napravila so v angleškem delu 'Francije važne poizvedbe. Sovražnik je izgubil v zračnih bojih 7 letal.
Pred odločitvijo.
K-B. M ti n c h e n, 2. februarja, V finančnem odseku bavarske zbornice je izjavil ba: varski vojni minister med drugim: Zmagovita vojna na Rumunskem je prinesla velike gospodarske in vojaške uspehe. Vojske seveda ta operacija ni mogla odločiti. Cela odloči t e v j e še pred nami. Pregled o stanju armad entente dokazuje, da nas čakajo še težki boji in da se moramo pripraviti kar k mogoče, ker le če to storimo, lahko z mirnostjo pričakujemo bodočih napadov nasprotnikov. Izključeno je, da bi se jim posrečilo prebiti krajevne uspehe v širnem obsegu. Položaj, ki ga označuje mirovna ponudba, nas upravičuje in nam nalaga dolžnost, da vpo-rabimo vsako sredstvo, ki more pospešiti konec vojne. Poojstrena podmorska vojska je za to primerno sredstvo; pričakujemo od nje zelo ugodnih uspehov. Na jasnem smo si o nevarnosti, da se lahko z nastopom, podmorskih čolnov poslabša politični položaj. Tudi to nevarnost lahko prevzamemo in smo na vse možnosti pripravljeni. Vrhovno vojno vodstvo in vojaška uprava sta vse storili, da pripravijo kmalu odločitev. Domovina je dozdaj z občudovanja vredno požrtvovalnostjo podpirala armado. To bo storila tudi v bodoči težavni dobi in bo pripomogla, da s e k m a-1 u doseže mir, ki bo odgovarjal našim žrtvam.
Angleški poraz ob Tigrisu.
Nad 2000 Angležev mrtvih.
K.-B. K on s t an tinop el, 2. februarja (Ag. Tel. Milli.) Glavni stan poroča:
Fronta ob Tigrisu. V noči na 1. februarja držal je sovražnik naše postojanko in njih zadajšnjo ozemlje pod ljutini topovskim ognjeni.    Vkljub    temu   so   izvršili naši
(turški) poizvedovalni oddelki z uspehom več presenotljivih podjetij. Dne 1. februarja je zavzel bojevni dan veliki pomen. Po močnem pripravljalnem topovskem ognju napadel je sovražnik z vecimi infantorijskimi oddelki vse naše postojanke južno od Tigrisa in je prisilil enega naših bataljonov, da gre iz prve v drugo črto nazaj. Temu sledeči s premočnimi silami pričeti napad proti naši drugi črti bil je pa takoj odbit. Na drugih frontnih delili seje posrečilo sovražniku začetkoma, vdreti v naše prve črte. Bil je pav protinapadu z bajonetom vuu vržen in naša postojanka zopet zavzeta. Pri tem navalu imel je sovražnik še težje izgube, kakor v najkrvavejših bojih, ki so se doslej ob Iraku odigrali. Pred fronto onega samega naših infanterijskih regimentov leži več kot 1000 mrtvih na bojišču. Na mrtvih samih je sovražnik najmanje 2000
"*   A      t.     V    i   11       ,..11..   II      1(3       .-' .   1    i   «1 ,-. : I i ,\        UUIU1QU1W        ^.UUU      I      1                           1
mož izgubil. 41 vjetih je padlo v naše ro- i ,- ", •              ? ,             ',
_i:   y.i....:i^   _:.x:t u:   1:1                               > V lij em podal se je dne 3. rebruarja
vkljub strogemu mrazu ob A a razvili, več ruskih napadov zavrnjenih.
Makedonska fronta.   Razve njenih napadov pri M o n a s t i r j u^ ter j V a r d a r j g m in jezerom D o i r a n bistvenega.
Prvi generalkvartirmc$ L u d e n d o r f 9_
Napad letalcev.
Djan K.-B. Berlin, 4. februarja. Dne iVia; bruarja zvečer obmetalo je več naših Wg§& drijskih pomorskih letal F o u r n o s in A dln ( kerke izdatno z bombami. Letala so ^^M poškodovana vrnila.
Nemški cesar pri bolgarskem kralju.]
W.-B.   Berlin,    4. februarja.   Iz j poroča:
ke; ali število vjetih bi bilo mnogo večje, ako bi angleški vojaki, ki so se hoteli vdati, ne bi padli kot žrtev ognja svoje, lastne artiljerije. — V zvezi s temi operacijami poskusil je sovražnik, obiti naše desno krilo z mnogoštevilnim, z artiljerijo in infanterijo ojačenim konjeništvom. Tudi ta poskus je bil od nas preprečen, pri čemur smo sovražniku z ognjem naše infanterije ter strojnih pušk izgube prizadeli. — Naše izgube v bojih od 1. t. m. so razmeroma neznatne.
Avstrijsko uradno poročilo od sobote.
K.-B. Dunaj, 3. februarja. Uradno se danes poroča:
Vzhodno bojišče. Pri B e k a s u na ogrski vzhodni meji odbile so naše varstvene čete neki sunek ruskih oddelkov.
Italijansko bojišče.   En italijan-
ski letalec je obmctaL   brez  da  bi  napravil
pomembne škode, NMfcbreži u o  ■/. bombami.
Nanicstriiu generalštabnega šefa
pl. Ho f er, fml.
Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin,   3. februarja (W.-B.).
velikega glavnega stana se poroča
Od nobenega bojišča ni poročati dogodkov posebne važnosti.
Prvi generalkvartirmojster L u d en d or f f.
Avstrijsko uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Dun a j, 4. februarja. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno bojišče. V okolišu c. in kr.   bojnih  sil  ničesar važnega.
Italijansko bojišče. Nespremenjeno.
Južno-vz hodno bojišče. Južno jezera O c h r i d a zavrnile so naše četa sovražne poizvedovalne oddelke z ognjem.
Namestnik generalštabnega šefa pl. H o f er, fml.
Nemško uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Berlin, 4. februarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Pri neprozornem mrzlem vremenu je bil artiljerijski boj med L e n s in A r r a s o m in od S e r r e pa do gozda Saint-Pierre-Vaast živahnejši nego v prejšnjih dneh. Severno od A n c r e napadli so Angleži naše postojanke po bo-benskem ognju ob polnoči. Medtem ko so se severno od B e a u c o u r t a napadi izjalovili, posrečilo se je blizu obrežja reke nekemu oddelku, vdreti v našo najsprednejše jarke. — Armada nemškega prestolonaslednika. Se-vemo-vzhodno od P o n t - k - M o u s s o n a in severno od Saint Mihiela bilo je nekaj poizvedovalnih sunkov uspešnih.
Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda.   Pri   bojih,   ki  so se dopoldne
-V
Iz
;, likim spremstvom k obisku bolgarskega ] j Ferdinanda v   Poetycu, kjer   biva j v zdravljenje.   Na poti od kolodvora v _ i bil je   cesar   od prebivalstva navdušeno^M ; zdravljen. Potom podal so je   cesar v   st^H | valne prostore bolgarskega kralja,    ki   ga fa ° ! s svojim    bratom,   princom   F i 1 i p o mB ; Sachsen-Koburga in Gothe, pred vhodoni^H
srčno pozdravil. Oba vladarja   sta se   veiMjB \ sama posvetovala. Potem se'je vršila vpM I v veliki dvorani hotela, katere so se udell i tudi   člani   obeh   spremstev.   Cesar   je j med kraljem in princom Filipom, katere:
('.osa]-     visoki     red     Črnega      orla    p i V poznem večeru se je vožnja nazaj v
glavni stan nastopila.
Poojstreni boj podmorskih čolnov.
Rotterdam,   4.   februarja.   V brodnih krogih se čuje, da je bilo od zafl
! poojstrene vojne   podmorskih   čolnov, 30 ladij potoptjenih. Iz Anglije se vrnivšij narji poročajo o prihodu   mnogoštevilnih j
\ škodovanih angleških razruševaleov v anglq pristane.
Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka
K.-B. Dunaj, 5. februarja.    IJradmj danes razglaša:
Vzhodno bojišče.   Sovražni o ki, ki so poskušali priti do   naših   postoj južno-zapadno    od   B r z e z a n y,   bili našim ognjem prepodoni.                             t. i
Italijansko bojišče. Včeraj zji: traj vdrl je neki oddelek lovskega batalj^H št. 30 v sovražno postojanko zapadno prel^a P lock en, vjel enega oficirja in 28 moi; bi zaplenil eno strojno puško, enega metfl min ter več pušk. Po uničenju zavaetih |žil prav sovražnika vrnili so se naši lovci bfe k pomembnih lastnih izgub v svojo postojanjbil Namestnik generalštabnega J»ne!
pl. Hofer, fml.       lha la
mil Nemško uradno poročilo od pondeljka. Jhoi
K.-B. Berlin,  5.  februarja  (W.-B.j velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno    bojišče.   Armada stolonaslednika R u p p r e c h t a.   Od   sefl nega brega   A n c r e   pa do S o m m e vil so se pri   močnemu   artiljerijskemu   ognj« posameznih   oddelkih   tudi  inianterijs] V, protisunku  se  je   Angležem   največji 1 jarkov   vzhodno   od   B e a u c o u r t a   zo« iztrgal; pri temu je ostalo okroglo 100 vjwj v naši   roki.   Popoldne   izjalovil   se  je  nI ljuti angleški napad severno od Beau c o u?' t a, ponoči se je istotako izjalovil  ponovlj« naval močnih sil proti našim postojankam« vzhodno od Grandcour ta do južno odPyl Južno od S o m m e pripeljale so naše čete nI 20 vjetih Francozov in Angležev   iz sovraži1 črt.                                                                    *
Vzhodno   bojišče.    Fronta    prinf Leopolda. Ob Narajovvki šli so mali rul
j
•ilo
)ddelki proti našemu varstvu, ki jih je z ogljem zavrnilo.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
di
Avstrijsko uradno poročilo od torka.
K.-B.   Dunaj, 6.  februarja. Uradno se .vja^Janos razglaša :
V z h o d n o b o j i š č e. Se verno-vzhod-Bo od K i rl i b a. b e sunili so oddelki lov-kega bataljona št. :»(i v sovražno glavno po-tojanko, pokončali tam 20 Rusov in zasuli ovražr.e jarke. Pri C o ni anesci bil je en ovražni lovski letalec v zračnem boju prisiljen, da gre doli.
Italijansko in južno-vzhodno Položaj nespremenjen.
Namestnik generalštabnega šefa pl. Ho' f e r, fml.
v«
C v. tri kr] hoj i   i tan
bi
ank
vjefl
ti
ras
Nemško uradno poročilo od torka.
K.-B. Beili n,  (i. februarja   (W.-B.)   Iz
glavnega stana se poroča:
Z a p a d n o b o j i 5 č e. Vsled meglenega
;lega vremena   ostalo je delovanje artil.e-
in letalcev  -neznatno;   le med   A n c r e
|Somme  bil je mimogredoč  ognjeni boj
^>čan. Pri poizvedovalnih sunkih v pokrajini
pmme,  na vzhodnem   bregu   M a ase in
Lotrinški   meji   seje v j e 1 o  nad 30
igležev ter zaplenilo nekaj strojnih pušk.
'_ Makedonska    fronta.     Mestoma
^ahiii ogenj ob Cerni in v dolini St;ume.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.-
Grozne razstrelbe na Angleškem.
M ii n e h e n, G. februarja. Angleški list ilobc- piše: Na vodi in na suhem Havljajo se (na Angleškem) gro-
'ite nesreče, kijih tiskovni urad taji.
ke bojne   ladje v domaČih   pristanih zle-
so v zrak,   tako v izlivu   Therase in ob
verni Šotlandski. Lepe ladje, hrabri možje
so vsled   tajnost nih   r a z s t r e 1 b
eni. V municijskih fabrikah dogajajo se dan katastrofe.
Nemiri na Ruskem.
Vedno zopet prihajajo poročila, da se na skcir. vedno bolj širi in da jo prišlo v raz-krajih   že do   prav resnih krvavih izgre-Tako pravijo poročila iz Sofije z dne m. glede nemirov in plenjenja v Mos-:   Zadnji   izgredi   v   Moskvi so pričeli v ek zjutraj in so trajali nepretrgano do česa pozno v večer.   Ljudstvo   se je zbralo, bi   demonstriralo  proti pomanjkanju živ-skii.  sredstev.   Demonstrantom   se je pri-žilo vso  prebivalstvo   delavskega okraja. kot 100.000 oseb je korakalo skozi ulice, lilo in oplenilo prodajalne.   Ljudje so ne-nehoma   vpili:   „Mi stradamo, dajte nam ha! Dol z Anglijo !" Izgredniki so razbili višjih nadstropij   in izpraznili trgovine. niri so trajali skozi celo noč,   ker policija hotela energično nastopati. V torek zvečer Sle policijsko straže skozi mesto in so pov-pravile,  da se bode  drugi  dan kruh in co razdelilo. Mesto je dobilo v resnici kruha [moke. Ali množica je naskočila že ponoči
I'M. neprijetnost in sl:ibo razpoloženje  so posledice zama-
i .in slabe prebave. Mnogo   ljudi je, ki na tem trpijo, brez da
nato ozirali, mnogo pa tak h, ki hočejo  bolezen z črevesju
Ulivimi   želodec oslabujočimi   odvajalnimi   sredstvi  odpraviti,
i naj kodo opozorjeni, da imamo izborno, želodec okrepčujoče,
iju ntikodl|ivo milo odvajalno sredstvo: Fellcrjeve fiislo rasl-
I Rbaaarbara-krogljice z zn.  „K sa-krogljice" so sigurnega ali
i vpliva, ne pripeljejo k navadi  do   odva alnih sredstev, pa
fnske in otroci ih rad i jemljejo. Vedno zopet čujemo o oško-
črevesja vsled rabi' krepko vplivajoči!) odva alnih sredstev
je bilo treba  opozoriti   zopet enkrat  na   Feller eve mile
•gljicc". Predvojne cene: 6 škalljic tega izbornega želodčnega
i ftane franko samo i K iO h. Naroči se jih le pri lekar-
E. V Feller, Slubica, Elsa-trg št. 2il (Hrvatsko). Tudi Feller"
lečiii« odpravljajoči rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa-fluida
ilenit za samo 6 kron franko, se zamore obenem naročiti'
pa   :> izborno  domačo  sredstvo   vedno pri roki, kadar se
I prepiha ali mokrote Bolečine. Tisoče prijateljev in pri"
' imaJD ti IClsapreparati.                                                 (ev)   •
—  3  —
magacine in oropala vse zaloge. V sredo zjutraj čakala je velika množica na razdelitev živil. Ali razdelitev se ni vršila. Množica je pričela zopet pleniti. Prodajalne kinča in druge so bilo popolnoma izropane. Vozovi cestne železnice so bili prevrženi in šine iztrgane. Policija je nastopila, ali morala se je takoj nazaj potegniti, ker je bilo 20 polica j e v ubitih. V četrtek zjutraj, ko je množica še vedno plenila, je konečno kava-ljerija nastopila. Množica se je branila. Po kratkem času je ležalo nad 500 delavcev in 54 vojakov mrtvih na tleh. V četrtek zvečer je pričel veliki sneg z viharjem, ki je izgredom konec napravil.
Amerika  se pridružuje našim sovražnikom.
V  zadnji številki smo poročali, da sta proglasili Avstro-Ogrska, in Nemčija blokado Anglije, Francoske in Italije ter pooj-streno vojno podmorskihčolnov. Namen te dalokosežne odločbe je bil, da se vsled odklonitve naših mirovnih ponudb potrebno vojno vodi z vsemi nam in našim zaveznikom na razpolago stoječimi sredstvi, da se pa s tem tudi zasiguri skrajšanje vojne po odločilni zmagi. Mi smo prav dobro vedeli, da bode ta ,potrebna odločba napravila na posamezne neutralne državo mogočni vtis. Nikdar se tudi nismo dosti navduševali za mirovne fraze predsednika Združenih držav severne Amerike Wilsona. Vedeli smo, da je ta mož v svojem srcu vendar Anglež in da kri ravno ni mlečna juha. Ali da sta Avstrija in Nemčija vkljub vsem tem razlogom vendar storili preje omenjeno odločbo, nam jo dokaz, da se nam tudi novega nasprotja in celo novih sovražnikov ni treba bati. Zato se tudi prav nič nismo vznemirili, ko je Amerika pretrgala diplomatske vezi z Nemčijo, kar je pojpvico pota do napo-vedbe vojne. Bilo je to pričakovati in — prenesli bodemo to ter še kaj hujšega. S svojo odločitvijo se je Amerika nevarno približala našim sovražnikom, za katere je pa imela že od začetka vojne dovolj simpatij. Sledila doslej ni na tej poti nobena druga nevtralnih držav. Za vojno napoved Amerika doslej isto-tako še ni imela poguma. V vojaškem oziru bi amerikanska vojna napoved tudi ne imela skoraj nobenega pomena. Izključeno je, da bi Amerika zamogla poslati svoje vojake na evropejska bojišča. In kar se tiče morja, imeli bodejo tam v prvi vrsti naši in nemški podmorski čolni besedo. Zato mirno kri! Vojna mora biti enkrat dokončana in zato moramo vse svoje sile porabiti!
V  naslednem poročila:
Zedinjene države pretrgale diplomatične zveze z Nemčijo.
K.-B. London, 4. februarja. Reuter poroča :
Vlada Zedinjenih držav ameriških je baje izrekla pretrganje diplomatičnih zvez z Nemčijo. Predsednik Wilson je to sporočil kongresu. Nemškemu veleposlaniku grofu Bernstorffu so baje izročene listine in ameriški veleposlanik mr. Gerard je dobil naročilo, da zapusti Nemčijo.
(Opomba AVolffovega urada : Potrditve te vesti še ni na uradnem mestu, vendar se ne dvomi o njeni resničnosti.)
Amerika se pripravlja na vojno.
K.-B. Washington, 5. februarja. Reuter javlja:
Kongresu je bil izročen predlog za najetje posojila v znesku 500 milijonov kron v svrho priprave armade in mornarice in odpora proti vsakemu nastopanju elementov, ki simpatizirajo z Nemčijo. Mornariški tajnik Daniels je priporočal ladjedelnicam in bro-dovnim postojam, da izvrše primerne varnostne ukrepe.
Zakonodajni komisiji senata je bilo naročeno, da naj uvažuje, kako bi se dalo ščititi Zedinjene države pred zarotami, ki bi zamogle nastati iz prerušenja diplomatičnih stikov v Nemčijo.
Newyorska borza in vojna napetost.
K.-B. New Y o r k, 3. februarja. Vsled prerušenja diplomatičnih stikov z Nemčijo, so kurzi na borzi najprvo nekoliko padali. Šele pozneje je postala ponudba večja. V drugi borzni uri pa se je razvila splošna, jako močna kupčija, ki je povzročila krepek sklep borze.
Newyorski nemški list „Herold" piše:. Vojna z Nemčijo bi bila za Ameriko največja nesreča. Naša dolžnost je, da prepričamo o tem merodajne osebe, pred vsem kongres.
Prva potopljena ameriška ladja.
K.-B. London, 3. februarja. Reuterjevo poročilo.
Ameriški parnik „H o n s a t a n i k" (3143 ton) je bil potopljen.
(Poznejša poročila pravijo, da je bila ta amerikanska ladja še le po svarilu in ko se je moštvu dalo priliko za rešitev, potopljena.)
Izpred sodišča.
Na smrt obsojen.
D u n aj, i. februarja. Dežolno-brambena divizijska sodnija je danes gostilničarja Franca Kampner iz Klein-Pochlema obsodila na kazen smrti na vislicah, ker je bil vsled neopravičene ljubosumnosti svojo ženo ustrelil.
Podkupljeni intendant.
U. K.-B. Budimpešta,   1.  februarja.
Honvedska   divizijska   sodnija   razglasila   je
danes v zadevi   generalnega  intendanta Ev-
gena Bora.   Bil je   obsojen  zaradi podkup-
ljenja na 8   mesecev ječe,   poojstrene z
i enim postom vsaki teden in na izgubo svojih
i odlikovanj. Bora se je nahajal od 24. marca
i sem v preiskovalnem zaporu.   Vsled   tega se
' je smatralo njogovo kazen kot prestano in je
j bil postavljen na prosto nogo.
Bogati tat
Gradec, 1. februarja. Vozni podjetnik ! Ludvik N e b e 1, ki je vozil vsak dan pošto i od Eggenberga v Wetzelsdoif, ukradel jo več-; krat iz poštnega voza zavoje z živili, cigare | in cigarete. Obtoženec, ki ima 20.000 kron i premoženja, ki je pa vendar ubogim vojakom | poslano blago kradel, bil je na en me s, ec : zapora obsojen.
Nedovoljena kupčija z volno.
Reka,  1. februarja. Tukaj je kupil neki
jud imenom L a i p e n od Ernesta F i 1 r i c h
in Marije Sasernich volno, brez da bi jo
oddal na volneno centralo, kakor je to pred-
' pisano. Jud je bil vsled tega obsojen na 3000
\ kron   globe,   prodajalca  pa   vsak  na 1500
j kron globe. Poleg  tega se je pri j udu naj-
i deno   zalogo   volne v vrednosti   40.000 kron
j zaplenilo- Kazen je pač stroga,  ali pravična.
Pozabljivi mož.
Dunaj, 5. februarja. 29 letni mesarski pomočnik Franc Pietsch je svojo ljubico i Marijo St. oženil, preduo je odšel na bojišče. J Na svojem kratkem dopustu, ki ga je dobil j v Innsbruck, seznanil se je s šiviljo Leopol-dino R.; rekel ji je, da je še samski in se je tudi ž njo na nagli vojni način poročil. Tako je imel zdaj nakrat dve ženi. Uredil si je stvar tako, da je prebil en dopust pri svoji ženi na Dunaju, drugi dopust pa pri drugi svoji ženi v Innsbrucku. Nekega dne pa se je sam izdal. Pisal je namreč svoji ženi Leo-p o 1 d i n i pismo, v katerem se je zmotil in jo imenoval „ljubo Marijo!" Leopoldina si ni mogla predstaviti, da bi njen mož njeno krstno ime pozabil. Mislila si je takoj, da mora imeti kje kakšno Marijo in res je kmalu prišla celi stvari na sled. Franc Pietsch, ki je postal medtem vsled svoje hrabrosti če-tovodja, prišel je pred divizijsko sodnijo, ki ga jo zaradi dvojnega zakona obsodila na eno leto ječe in degradiranje. Ti presneta pozabljivost ti!
Razno
Prebiranje rojstnega letnika 1899 se bode na Štajerskem vršilo po sledečem vzporedu: v Celju (mesto) od 8. do vštevši 11. februarja, v Braslovčah dne 12. februarja, vLjub-nu (Laufen) dne 13. februarja, v Šmarju dne 15. in 16. februarja, v Trbovljah dne 18. in 19. februarja, v Brežicah dne 20. in 21. februarja, v Kozju dne 22. februarja, v Slovenje Gradcu dne 8. in 9. februarja, v Ljutomeru dne 11. februarja, za. Ptuj in okolico dne 13. in 14. februarja, v Ormožu dne 16. februarja, v Rogatcu dne 18. februarja, v Konjicah dne •20. februarja, v Radgoni dne 21. in 22. februarja, za okolico Maribora dne 8. in 9. februarja, v Sv. Lenartu si. g. dne 10. februarja, v Slovenski Bistrici dne 11. februarja in za Maribor (mesto) dne 12   februarja.
Namestnik v Brežicah. V7 sredo dne 31. januarja zjutraj peljal se je c. k. namestnik grof Clary und A 1 d r i n g e n v spremstvu namestniškega svetnika v. Costa-Rosotti v Brežice, da si ogleda vslcd potresa nastalo škodo in prepriča o stanju pomožnega dela. Namestnik, ki ga je pričakoval uradni vodja glavarstva dr. Neuwirth, ogledal si je najprve po potresu prizadeto glavno Škodo in je imel potem posvetovanje, na katerem se je govorilo o začasnih bivališčih za prebivalce težje poškodovanih hiš in o korakih glede zopetne zgradbe poslopij ter se izdalo potrebne odredbe. Tega posvetovanja udeležili so se tudi komisar okrajnega zastopa baron M o s c o n, dva inženir-oficirja, župan Johan Schnideritsch ter državni in deželni tehniki. Nadalje je izdal namestnik odredbe za pričetek večje podporne akcije in je razdelil kot začasno podporo med najtežje prizadete prebivalce Brežic 10.000 kron iz štajerskega sklada za ujme. Popoldne se je odpeljal namestnik zopet v Gradec.
Ptujčan na nemškem podmorskem čolnu „Detltschland". Listi poročajo: Mihael Košar se nahaja kot mornar na nemškem trgovinskem podmorskem čolnu „Deutschland" in se je že dvakrat vozil pod vodo iz Evrope v Ameriko. Košar je že. kot mladenič odpotoval na Nemško, kjer se mu je tako dobro dopadlo, da je tam ostal. Nekaj časa je bil v velikih Kruppovih delavnicah v Essenu, od koder je odšel v Hamburg, kjer je vstopil v nemško trgovinsko mornarico.
Škandali na Ogrskem. Dunajski listi poročajo: Na višjem mestnem glavarstvu v B u-d i m p e š t i se vrši tajna preiskava proti več policijskim detektivom. O obtožbi in izpoved-bah prič doslej javnosti ni mogoče ničesar poročati.
„Vseslovenska" kmetijska družba. Sredi v najusodnejšem oddelku te grozovite vojne stojimo in vsa bodočnost avstrijskih narodov je zdaj tako rekoč na tehtnici. Vse nas napolnjuje zdaj le misel in želja za odločilno zmago. Izmed slovenskimi politiki pa prihaja vsak teden kakšna nova misel, ki temelji po navadi na šovinistični podlagi. Kakor da bi slovensko ljudstvo res ne imelo nobene drugo skrbi, nego pripravljati se za „vseslovenske" nakane. Zdaj je slovensko, zlasti slovensko-klerikalno časopisje napolnjeno s članki o neki „vseslovenski" kmetijski družbi. Kakor znano, imeli smo doslej v vseh kronovinah c. k. kmetijske družbe, katerih zastopstva so se tudi zadnjič cesarju poklonila. Te c. k. kmetijske družbe gotovim slovenskim voditeljem nakrat več ne zadostujejo, kakor jim tudi avstrijske kronovine ne zadostujejo. Ustanoviti hočejo „vseslovensko", ali pa celo „slovensko-hrvatsko" provinco na razvalinah štajersko in koroške zemlje. Za danes le nekaj odgovora! Štajerski in koroški kmetje . odklanjajo z vso odločnostjo idejo „vse- ; slovenske" družbe in protestirajo isto-tako odločno proti temu, da se vtihotaplja politično hujskarijo v popolnoma gospodarske zadeve. In za tako politično hujskarijo se gre, za ničesar druzega! Kmetijska družba j mora biti zgolj   gospodarska korporacija, ka-
-    4   —
tere namen je, ščititi in  pospeševati  koristi kmetskega stanu. Vsaka kronovina ima zdaj svoje posebne gospodarske postave in odredbe, razmere in želje. Kako to združiti v enem košu? Zakaj kmete  druge   narodnosti izključiti od   gospodarskega  dela?   Na  Spodnjem Štajerskem in na Spodnjem Koroškem imamo | dosti (ilijalk c. k. kmetijsko družbe, v katerih j delujejo nemški in slovenski kmetovalci skupno ' za skupno  dobro.   Zakaj . bi  se   slovenskega i kmeta   v teh krajih   zdaj   sililo, da se zdru-i žuje   raje   s kranjskim    tovarišem,   ki ga ne pozna in  katerega  razmere so mu tuje?! Iz , vseh   teh   razlogov se že vidi, da,se povzročiteljem   „vseslovenske"   ideje ne'gre za gospodarske  razmere.   Imeli   bi   radi vso kmetijstvo pod komando kranjskih politikov. Kako znajo   ti kranjski   politiki   gospodariti,   nam dokazujejo ravno zdaj gorostasni škandali, ki se   tičejo   prvega   voditelja   slovenskih   kleri-' kalcev dra.   Šušteršiča.   Tako   »nesebičnost" bi seveda   tudi   koroške   in štajerske   kmete spravila na rob propada . . . Ljudstvo v naših krajih ne posluša sirenskih glasov iz Kranjske, pa naj    pridejo   iz nekdanjega   tabora   Hribarja ali    Crafenauerja.    Svojo    gospodarsko bodočnost si bodejo štajerski in koroški kmetje sami vstvarili,   brez  da bi postali orožje v roki   »vseslovenskih" ali „vseslovanskih"   politikov.
Družinska Žaloigra. Od žalostne usode je bila družina Ganzer v Borovljah zadeta. Pred nekaj leti umrl je edini sin vsled neke usodepolne nesreče. Mati izgube ni mogla pretrpeti, obolela je težko na srcu in operacija ji je prinesla smrt. Zdaj ji je sledil šo njen mož v smrt, kajti dne 26. p. m. so ga našli v delavnici Pollackove fabrike obešenega. Zadušil. V C o 1 j u so našli učenca Ignaca Slovenca kovaškega mojstra Kollaritscha mrtvega v postelji ležati. Deček je bil prinesel posodico z žarečim ogljem v svojo sobo in jo postavil pod posteljo. Vsled tega se je zastrupil s razvijajočimi se plini.
Umrl je dne 31. p. m. v Gradca zvesti sin dravske doline g. Aleksander S c h o b e r. Pokojnik je mnogo let deloval kot prvi svetovalec trga Mute in član okrajnega zastopa Marenberg. Vsled bolezni je po smrti svoje prve žene prodal graščinsko svojo posest na Muti, njegovemu rojstnemu kraju, in se preselil v Gradec. Bil je pravi štajerski mož, odkritosrčen značaj, pomočnik revežev in zvesto naprednega mišljenja. Lahka mu žemljica!
Težki sum. Soproga orožniškoga straž-mojstra Otilija Kokelj v Ponikvi imela je med odsotnostjo svojega medtem pred sovražnikom padlega moža z nekim mašinistom ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Porodila je v tajnem otroka in nikdo ne ve, kam je ta otrok prišel. Ker je na sumu, da je otroka takoj po rojstvu umorila, bila jo aretirana in celjski okrožni sodniji izročena. Oberstlajtnant Peter 6. krat odlikovan. Cesar je oberstlajtnantu Francu Peter od celjskega inf. regimenta št. 87, komandantu neke pol-brigade, zopetni (srebrni) signum laudis podelil. Vrli oficir, ki je bil udeležen pri zavzetju trdnjave Belgrad,' bil je takrat z vi-težkim križcem Leopoldovega reda z vojno dekoracijo ter z Železnim križcem 2. razreda odlikovan. Kot poveljnik oddelka za Skutari, pokazal je pri prvi ofenzivi v Srbiji opeto-vano svojo hrabrost; bil je zato odlikovan z redom Železne krone 3. r. z vojno dekoracijo in z vojaškim zaslužnim križcem 3. r. z vojno dekoracijo. V bojih na doberdobski visoki planoti si je zaslužil signum laudis. Na tega junaškega oficirja je spodnje-štajerski regiment št. 87 in z njim vsa domovina lahko ponosna.
Zaprli so v Celovcu neko mlado prak-tikantinjo, ki je pri svojem podjetju že pred dvema letoma manjše svoto poneverila. Takrat so ji odpustili, ker so mislili, da se bode poboljšala. Ali zdaj so ji prišli zopet na sled, da je podjetju okoli 6500 kron poneverila. Sodnija je vsled tega odredila, da se jo postavi pod ključ.
Vsled velikega snega se je v Reisachu i.   G.   porušilo    podstrešje   farne    cerkve in
nofeč os
zdrsnilo doli. Za sedaj' vsled snega ni moj cerkve popraviti.                                         rredka
Izraba babjeverja.   Preiskovalna soduijovarj Celovcu se peča s posebnim slučajemialosti panje, ki temelji na babjeverju neizobrafreku J ljudi.  V dobrih razmerah živeča zona Maj       0 lena P e t r i t z v   Rožni dolini,   katere fagbli se nahaja pri vojaštvu,   prodala jo vso ssninut živino,   porabila   mnogo    denarja   in pu svoje   otroke   stradati.    Mati   r.jonoga njronm Alojzija  E s s e 1   so je zanimala   za to in po dolgem   prigovarjanju ji   je Petne jo : priznala, da pride mnogokrat neka žons nje, ki ji prerokuje ..veliko srečo"; ali d te ,.velike sreče"  stane mnogo denarja. 1 si je bila od sester in   sosedov denar izpnelo • dila in „tuji ženi" že n a d 4000 k r o n zato bode pa tudi 70.000 kron dobila. Runka dati pa ne sme nikomur o temu in tujo Sevala tudi ne sme   sodniji   popisati, drugače -gubi pričakovana sreča. Gospa Ksscl je nikom v Maria-Rainu   stvar naznanila, (tjotovc niki so aretirali najprvo Petritzovo  sosi Magdaleno E i c h h o 1 z c r.   ker  jo   je njeni   neumnosti   podpirala   in ji tudi posojala,  seveda previdno šele po intabultpopoli Zaprli so tudi nekega Johana M on etrih,  k, je z Eiccholzerjevo živel. Oba sta  tajila tako kakor Petritz, da bi dotično .,tujo . poznala. Nekoga dne je   prišla Petritz plačanja   podpore   domu   in je povedalsiekom daljšem prigovarjanju   svoji tašči,   da je kraje. zopet „tujo   ženo"   srečala.   Ta ji je zaporna dala, da mora na vsak način še 600 ki enega   petelina  prinesti,   ker je to   za ifez di nitev „sreče"   neobhodno   potrebno. Ei obljubila, da preskrbi denar in je poslal tritzovo   proč,   da bi medtem   naznanilo jih in pravila. Nekega dne videl je orožniški -tla  ni mojster Petritzovo   na   cesti v Celovec iijanes daleč od nje neko drugo   žensko   stati. lati. ! sta se gledali, brez da bi pa kakšno   beremo-govorili.   Orožnik je peljal obe ženski k ii trp iskovalnemu   sodniku,   kjer   sta se   dela'ijega čudeni  in rekli, da se ne poznati.  ..'I aja ; .udi   ] je bila ciganka Marija Roj. Že poBJkeT kem   zaporu   priznala je Petritz,   da   je jod   i res zadnjih 600 kron zahtevala, da pa je ijospo tako pod vplivom te žensko, da si celo sodnijo ni upala resnice   povedati.  Pri sliiši s riji je tudi ciganka Julijana Roj udeležposan Tudi to so zaprli.   Preiskava   je dognalaoosloj se ni samo    malo   nerodna   Petritz,   rnaa o b tudi   drugi   navidezno   izobraženejši   mm o g ljudje pustili na ta način oslepariti. Dobbjenil so od cigank    večinoma   kose   korenin, feišča. imeli prinesti po želji   zdravje,   veliko sstolp zvestobo ljubčeka,   otroški blagoslov itd.rhi. so podlagi konečnega priznanja  cigank se jsor v
proti ibati lekti
v vseh deželah,  ki jih potrebujejo, kot S pon bornejši in najcenejši, takoj dobivši oim ■
Izdelovanje na. uro ca:110<r0č Št. 0 —              65 lit«J's,(
„ 1 — 120—130 ,. 2 — 220—250 ,,   3 —  120 — 130
Ilustrirani   katalog 5t. stonj in franko.
jovem josam
r I I /or z
.,   irhije,
DOStOp
}ilc   n
•o«
5IS;\ti,
jsebi« Iruže
Dprost luševr iba i
Dunaj, Hi Taborstrass^ [jj*
fabrike kmetijskih in obrtnih strojev, jo por Išče se zastopnike.                Bk^f
Ph. Mayfarth
427267
-    6
več oseb zaprlo. Najbolj obdolžen je večkrat fpredkaznovani Johan M o n e 11 i, ki je s prigovarjanjem blaznost Petritzove okrepčal. Res žalostno, da se dobi v sedanjem izobraženem ku še tako duševno zanemarjene ljudi!
0 potresu v Brežicah   poroča še ..Grazer igblatt":   Dne   29. januarja   ob 9.   uri   22
ninut in 45 sekund prišel je prvi sunek, ki [je trajal okoli 8 sekund. Sunek je spremljalo
romu podobno ropotanje, katerega je pa preglasilo padanje dimnikov in zidov. Kdor jie je nahajal na cesti, bil je v največji živ-jenski nevarnosti; v stanovanjih je padal pmot in je bilo vse v oblakih praha. Omare So padale,  slike  raz sten.   V Savi pa jo šu-
aelo veliko valovje. Po kratkem času prišel je dragi skoraj ednako močni sunek. Ta dva sunk;, sta povzročila največ škode in sta zah-
evala tudi kot žrtev   eno človeško življenje.
rebivalstvo si je ohranilo pogum in mirnost.
ko bi se bil potres ponoči zgodil, bilo bi gotovo mnogo več človeških življenj obžalovati. Čez dan zgodilo se je več manjših sunkov. V noči od 29. na 30. ostalo je vse pre-
livalstvo oblečeno in je culo, deloma v ne popolnoma porušenih hišah, deloma v šotor-^ih, ker se je slabejše sunke skoraj neprenehoma čutilo (v eni uri do 25 sunkov). V jutru
ne 30. zgodilo se je zopet nekaj močnejših kcv.   Največji del   prebivalstva   zbežal je
ekom dneva v okolico ali k znancem v druge kraje.  Noč od 30. na   31. potekla  je razme-
oma mirno. Dne 31. med 4. in pol o. uro jo čutilo zopet tri močno zemeljske sunke, Sez dan pa slabejše. Dne 1. februarja bil je močnejši sunek ob 4. uri popoldne, pa ^,udi poznejše dneve je bilo še dosti močnejših h. slabejših potresnih sunkov. Res čudno, ni prebivalstvo miru izgubilo! Škodo se Janes seveda še ne more   popolnoma pregle-
ati. Stari Attcmsov grad je hudo trpel; se--vzhodni   stolp   ima odprtine,   kakor da [bi trpel pod granatovim ognjem. Od cerkve-stolpa je   padel   zapadni strešni zid in | tudi na  severni   fronti je opaziti velike razpoke.   Kna   hiša se jo podrla in je pokopala aofl   svojimi  razvalinami   vdovo   nadučitelja
ospo V o g 1 a r. Pri   mnogih   hišah   manjka
resno zidovje; pri prosto stoječi notarjevi hiši se vidi iz ceste v notranje stanovanja. Posamezna poslopja se grozijo podreti. Vsa poslopja so v notranjem močno poškodovana ;
10 bene hiš e ni,   v kateri bi se  za-
loglo stanovati. Le v najbolje ohranjenih   hišah se  še   dobi   prostore za preno-
šča. V vojni sezidani 45 metrov visoki vodni btolp je le malo trpel. Očividci pripovedujejo, !a se je hrastov gozd pri Brežicah gibal kakor v hudem viharju; ko so se začudeni ljudje proti mestu ozrli, videli so vodni stolp se gibati kakor urski perpendikelj. Vodne in plektrične naprave so tudi trpele, ali s 1. t. se je zamoglo zopet z obratom pričeti. Skupna škoda znaša najmanje en milijon
; r o n. Takoj po katastrofi so pričele oblasti s pomožnim delom. C. k. glavarstvo z uradnim vodjo dr. Neiiwirthom   na   čelu iz-
Čudežni menih Rasputin.
Pred kratkim so umorili največjega zločinca in sle-arja, obenem pa vsled .carjevega  prijateljstva tudi naj-I mogočnejšega nasilneža na Ruskem, »,'udežnega meniha« tRasputina,
0 Rasputinovem   življenju   in delovanju ter o nje-'em koncu izvedel je list »Politiken« sledeče resnične ["posameznosti iz Ruskega:
Ko je Miljukow dne 11. marca 1914 svoj go-[vor z besedami končal: .Cerkev se nahaja v rokah hicr-irhije, hierarhija je jetnik  države in državo   vladi   neki >ostopač< — vedel je vsak   človek   na   Ruskem, da so jile   te   besede   na   kaspulina   naperjene.    V   viharnem 1905 pojavil se je Rasputin prvič v Petersburg in ■ kraik-cm  času je   ta sibirski   kmet, ki je  znal   komaj pisati, našel pot v najvišje plemenitaške salone   >V moji sebi« — tako  je   izjavil   —« je  del   najvišega   bistva " užei in le po  meni  se  zamorete   od   svojih   grehov istiti. Ako kdo to hoCe, se mora z menoj telesno in eVno združti. Vse, kar izvira od mene, je čista    vit-in očisti od grehov«. Po tej   teoriji je ravnal skozi r   elo .«oje življenj-   in misli je, da mu je vse dovoljeno. I Tako je uvedel neko novo versko dejanje in je to imenoval »kuit žrtvene molitve«.   Udeleženci   te ceremonije j jo popisujejo tako-le :   Ponoči,   karfar so se zvezde sve-I tile, podal se je .sveti oče«   s svojimi   moškimi in ženskimi pristaši v gozd.  Tu je zažgal   veliki   ogenj in po-
vršilo je brez odmora vsa nova deia. Komisar pl. S t e e b izvršuje z vso vnemo pomožno službo. Zupan H. Schniderschitsch, katerega hiša spada med najbolj poškodovane, žrtvuje se popolnoma javnosti. Neumorno deluje tudi nadinženir Sernec v stavbeni komisiji. Istotako hvalevredno deluje občinski svetnik dr. L e u s c h n o r in vsi drugi. Tako se bode tudi posledice te grozovite nesreče pretrpelo!
Prebiranje 13-letnih na Koroškem se vrši po sledečem programu: Za politični okraj sv. Mohor v Sv. Mohorju dne 8. t. m., za politični okraj Beljak dne 9., 10. in 11. t. m., za politični okraj Spittal v Spittalu dne 12. in 13. t. m., za mesto Celovec dno 14. t. m., za sodnijska okraja Celovec in Borovi je v Celovcu dne 15. t. m., za sodnijski okraj P e 1 d k i r c h e n v Feldkir-chenu dne IG. t. m. za politični okraj St. Veit v St. Veitu dne 17. t. m. in v Friesa-chu dne 18. t. m., za politični okraj V e likov ce v Velikovcu dne 19. in 20. t. m., za politični okraj "W olfsberg v Wolfsbergu dne 21. in 22. t. m.
Saccharin — prosto dan. Vlada je vsled iz vojne nastalih posebnih razmer dovolila porabo saceharina, to pa pod določbami, ki jih daje le državni m o n o p o 1. V ta namen se vstvari državni monopol za umetna sladila, med njimi tudi za saccharin. Kritje monopolne množine na sladilih se bode zgodilo z izdelovanjem v tuzemstvu, mala razprodaja pa se bode izročila apotekam. Umetna sladila pa se bodo spravila v promet s cenami, ki odgovarjajo ceni glede sladne moči ednake množine   zadačenega sladkorja.
Pozdrav cesarici. Ko je cesar Kari zadnjič enkrat vojake odlikoval, vprašal je nekega tirolskega strelca med drugim, ali je oženjen, komur je ta potrdil. Cesar je dejal na to: ., Pozdravite mi tudi Vašo zono" nakar je priprosti Tirolec osreČen odgovoril: „Hvala lepa, Vaši ženi tudi lep pozdrav!" Cesar s,e je s smehom prisrčno zahvalil.
Splošna oprostitev  rudarjev na nedoločeni
Čas. Vsi do 28. t. tako iz rudarskih kadrov kakor tudi drugače oproščeni nastavljenci ru-dokopov za premog, rudnikov za sol in grafit, koks-zavodov, tvornic železja in kovine, tudi leta 1898 rojeni, se zdaj vsi na nedoločeni čas od vojaške oziroma čmovojniške dolžnosti oprosti-j o. Za frontno službo sposobni rudarji, šlaj-gerji, nadkopači itd. letnikov 1873 do vštevši 1882, ki stoje sedaj še v vojaški službi, se istotako na nedoločeni čas oprostijo in jih je poslati na dopust. • Tudi . oni rudarji, ki so pred mobilizacijo v inozemskih rudnikih delali, so brez ozira na mero svojo sposobnosti pustiti v rudarskih kadrih in postaviti na razpolago vojnemu ministerstvu. Leta 1917 k prebiranju idoči, leta 1899 rojeni, oziroma k zopetnemu prebiranju idoči in za sposobne
s:avil čezenj posodo s tremi nogami. Potem so možje in fcnske divje plesali okoli ognj.s, ter medtem neprenehoma besede peli : »Obžalujemo svoje grehe, obžalujemo svoje grehe . . .« Ples je postajal vedno bolj divji, končno se je culo le še vzdihovanje in jokanje, potem je ugasnil ogenj in iz globoke t me se je culo le še Rasputinov glas, ki j' glasno v gozd zakričal: »Poskusite svoje meso !« Ia potem so pričele orgije . . . Neka dama je pisala pismo arhimandritu Theophanu : »Ne razumim, kako zamorete nadaljevati znanje z Rasputinom. To je pravi satani« Kadar je prišel Rasputin v svoje domovinsko mesto Pokrowsk, bil je z velikimi slavnostmi sprejet. Pri slavnostnih durih je pozdravljala policija in policijski mojster jahal je sam v galopu pred njegovim vozom. V Pokrow-skem imel je krasno hišo. Tu :e stanovalo tudi dvanajst sester, ki so ga spremljale. Ena teli. sester je zdaj sledeče poročilo napisala : »Še danes ne vem, ali je bil Rasputin svetnik ali pa največji grešnik sveta. Hotela sem pred njim bežati in se v Petersburg vrniti, pa nisem našla poguma, bala sam se preveč pred njim. Njegove velike, sive in ojstre oči videie so do dna moje duše in so mi prizadele" grozoviti strah. Mislim, ko bi bil tudi 5000 vrstov od mene oddaljen, čutila bi njegovo navzočnost«.
V krogih   najvišje   aristokracije je  imel   Rasputin
j med ženskim svetom  neverjetni   vpliv. Kneginje in gro-
! fice so ga v svojih pismih   prosile, da naj jih odreši, in
\ končne besede so bile večidel:   »Poljubljam   Vaše roke
in noge«.
spoznani nastavljenci jam za premog in rudo, se morajo, v kolikor se gre za neobhodno potrebne uradnike in uadzorovalne osebe ali kvalificirane delavce, je pustiti do nadaljne oprostitve v njih civilni službi in jih ni vpo-klicati.
Junaški bratje. Kari K o g e 1 n i g, poveljnik čete koroškega prostovoljnega regimenta strelcev in učitelj v Železni kaplji, od vojnega začetka z Italijo na bojišču, bil je z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne medalje odlikovan. Njegov starejši brat Franc K o g e 1 n i g, rez. lajtnant v d. b. reg. 4 in učitelj v Prevalju, ki stoji od vojnega začetka sem na bojišču, je lastnik obeh signa lau-dis. Odlikovana brata sta sinova g. nadučitelja M. Kogelnik v Ebemdorfu. Čestitamo !
Zopetno splošno prebiranje rojstnih letnikov 1891 do vštevši 1872. Črnovojni obvezanci rojstnih letnikov 1891 do vštevši 1872 se sklicujejo k zopetnemu prebiranju. K temu prebiranju morajo priti vsi v omenjenih letih rojeni črnovojriiški obvezanci (avstrijski in ogrski državljani ter taki, ki. ne morejo inozemskega državljanstva dokazati) pa tudi taki, ki so bili pri prozen tiranju ali pozneje „kot nesposobni" spoznani in odpuščeni. Izvzeti od prebiranja so le m. dr. tisti, ki se jih je od čmovojniške službe oprostilo, ki so bili šele po 30. novembru 1916 superarbitrirani, tisti, ki jim manjka ena noga, ena roka, ki so slepi na obeh očeh, gluhonemi, kretini, blazni, ako predloži prebiralni komisiji tozadevno dokazilo. Epileptični morajo priti k prebiranju. Vsi prebiranju podvrženi se morajo najkasneje do 15. februarja pri občinskemu uradu svojega bivališča oglasiti. Prebiranje se bode vršilo v času od 3. do 28. m a r c a. Kje in kedaj, razglasilo se bode posebej. Kam in kedaj bodejo morali za službo sposobni pod orožje odriniti, izvedeli bodejo pri prebiranju.
Krava 600 mark požrla. Neki kočar v Emsmannsrcitu nosil je od vojno sem svoj papirnati denar v starem pasu pri sebi. Nekega dne pogrešal je pas in denar. Ko jo pogledal v hlev, je opazil, da sta bih njegovi dve kravi denar požrli, pas pa tudi zgrizili. V besni jezi je pričel kočar zbijati po lačni živali. Posledica je bila, da mu je še ena krava poginila.
Avstro-ogrski cerkveni denarji ne smejo v Italijo. Vojno ininisterstvo je z odlokom avstrijske škofe nato opozorilo, da se ne sme med sedanjo vojno denarje za maše s posredovanjem kakšne nevtralne države v sovražno deželo (Italijo) pošiljati. V miru so namreč italijanski škofi in vodjo samostanov naše škofe in kloštre z beraškimi pismi preplovili, da so dobivali masne štipendije ter prostovoljna   darila   za italijansko   duhovščino. Na
Ker se je zdaj toliko materijala o Raspuiinu zbralo se mora verovati, da je imel hipnotični vpliv, ki mu je pač tudi pri zdravljenju raznih bolezni pomagal. To je pač edino raztolmačenje, da je zamogel tako visoko pr ti. Bil je mož najskrajnejše reakcije n vsi mi nistri so se mu morali p koriti. Mnogokrat je postil listke s sledečo sebino kateremu ministru : »Ljubi prijatelj, plačaj tej lepi ig alki 500 rubljev. Bog Ti bode povrnil. Tvoj Rasputin«. Zlasti p d Sturmerjem je bila njegova moč neomejena. Njegovi nasprotniki so stali brez moči njemu nasproti, dokler se niso odločili, da pograoijo za revolver.
Kakor poroča »Ruskoje Slowo«, zgodil e je umor tako-le: Družba devetih mladih ljudi, ki so pripadali najvišjim slojem, je bila zbrana v enem najulegantnejiih restavrantov ob meji Petersburga. Ob 1. uri ponoči poslalo se je v avtomobilu k Rasputinu, ga povabilo k veselici ; in res -e je posrečilo, zapeljati previdnega moža. Potem se je peljala vsa družba v palačo kneza I s s u-p o w a. Ko je Rasputin n, ko jako visoko stoječo damo razžalil, zaklical mu je knez: »Pazite se, neotesanec!« Rasputin mu je odg voril: »Ljubi prijatelj, ne pozabi, da smem storiti, kar hočem«. Nato je vstr lil knez iz revolverja na Rasputina. Ta se je zgrudil, ali potem se je zopet dvignil in zbežal na hodnik, vsa družba pa za njim. Tam je Rsputin pod krogljami padel.
%                       (»Fremdenblatt«).
6    —
ta način šlo je stotisoče našega denarja v Italijo . . .
6 milijonov žakljev ovsa pokvarilo se je, pa k sreči ne pri nas, marveč na Francoskem. To je povedal v neki seji francoske zbornice poslanec Bedouze, Vsled slabega obrata v pristanišču La Palica je pričelo namreč 6 milijonov žakljev ovsa kaliti in se je na ta način pokvarilo. To pomeni izgubo 30 milijonov frankov. Po mnenju tega francoskega poslanca se je valed slabih razmer v gospodarskem prometu na Francoskem prizadelo doslej za 5 milijard frankov škode.
Zopet razstrelba v angleški fabriki streliva. Dne 24. januarja se je zgodila zopetna razstrelba v neki angleški fabriki za strelivo. ubitih je bilo pri temu 69 oseb, ranjenih pa 72 težko in 330 lahko.
Velika rudniška nesreča na japonskem. V Oyaini, enem najvažnejših japonskih rudnikov, ki je last mandžurskih železnic, zgodila se je razt.rcl.ba, ki je stala veliko število človeških življenj. Od 1118 rudarjev se jih pogreša 1000.
Cesarjev spomenik v Zagrebu. V hrvatskemu saboru so je sprejel ednoglasno predlog, da se postavi v. Zagrebu spomenik blagopo-kojnemu cesarju in kralju Franc Jožefu I.
Razpuščen občinski zastop. Ker se nahajajo občinski odborniki večinoma na bojiščih, je štajerska c. k. namestnija razpustila občinski zastop v N o v i s t i f t i pri Celju. Občinske posle oskrbuje začasno tamošnji nad-učitelj g. Kelc.
Oddaja trafike. Piše se nam: Tobačna traSka v Zgornji Radgoni št. 8, katera je v času od 1. januarja do 31. decembra 1916 nesla 2124 K 99 h čistega dobička. se bo oddala v zakup. Zakupna razprava se vrši dne 21. februarja 1917 pri okrajnemu finančnemu ravnateljstvu v Mariboru. Vadij znaša 200 K. Invalidi, vdove in sirote imajo prednost. Natančnejši podatki se izvejo pri okrajnemu finančnemu ravnateljstvu v Maribora ali pa v občinski pisarni v Zgornji Radgoni.
Aretirani prekupčevalci. Na Dunaju so zaprli trgovca Karla S c h a p i r a. Pod plaščem nakupovalca c. k. aprovizacijske komisije je imel obsežno kupčijo z živili vsake vrste in z rabnimi predmeti, pri kateri je šel njegov obrat kmalu vmilijone kron. Njegov namen je bil pri temu le, nakupiti kolikor mogoče blaga in naviti cene kolikor mogoče. Prodajal je blago potem skoraj izključno na prekupčevalce. Med drugim kupil je od nekega prekupčevalca tri vagone sveč, ki jih je fabrika oddala za 84.000 kron. Tretji prekupčevalec je dosegel s svečami že 108.000 kron, brez da bi le eden od njih blaga sploh videl. Schapira kupil je in. dr. tudi ogrske salame aa 140.000 kron in 290.000 kron; označil jih je kot „trajno klobaso" in jih prodal Jadranski banki za 160.000 in 320.000 kron. Blago se je v kratkem času pokvarilo in se je moralo uničiti. Imelo je k večjem tržno ceno 8 kron, Schapira pa jo je prodal za 16 kron. Dognalo seje na stotine podobnih slučajev. Na podlagi preiskave bil je tudi trgovec Moses Jakob   zaprt.   Ta je bil za-
Fellerjeve tek vzbudljive, lagodno odvajalne rabarbarske krogljice z zn.
,e:lsa imoei. jice
dolžen na Dunaj prišel, naznanil trgovino z mešanim blagom in je dosegel na isti način kakor Schapira milijonski obrat. Pri njemu se je zaplenilo velike množine blaga, ki ga je na trgu težko dobiti, tako 3580 litrov slivo vke, 2600 Skatljie šokolade, 50 kišt ame-rikanskib ja.boljk, 4000 kilogramov usnja. Njegova zalagateljica z denarjem je bila „Ceška industrijama banka". Proti celi vrsti tvrdk, ki so bile pri teh „kšeftih" udeležene, se je napravilo kazensko naznanilo.
Snežni plaz na progi Konjica-Mostar. En vlak zasut Direkcija bosansko-hercegovinskih deželnih,železnic je napravila naznanilo, da se je na progi Konjica-Mostar ves . promet vsled snežnih plazov na tri dni vstavil. Kakor izve „Hrvatski dnevnik" iz zanesljivega vira, se je nasul tam sneg mestoma v visočini 7 d o 10 metrov. Ze ob začetku izredno močnega sneženja so se pojavila manjša motenja obrata. Tako je moral celo vlak, v katerem se je podal nadvojvoda Maks v Sa^ rajevo, na prosti progi tri ure obstati, dokler niso iz proge sneg odkidali. Ker je sneženje naprej trajalo in je tudi burja vladala, je sneg kmalu zopet progo zasul. Vojaško poveljstvo dalo je takoj 500 vojakov na razpolago. Neki sanitetni vlak „Rdečega križa", ki se je prazen proti jugu peljal, bil je od snega zasut in se je moral dobesedno izki-dati. K sreči je imelo osobje vlaka dovolj hrane in kurila, da je vstrajalo, dokler ni prišla pomoč. Tako zasneženje na Mostarski progi deželno železnice doslej sploh še niso opazile. (Splošni promet na progi se je pričel zopet 1. februarja z vlakoma 103 jn 102.)
Kmet, ki si zna pomagati. Na zadnjem tedenskem sejmu v Zagrebu prišlo je do velikega razburjenja. Neki kmet zahteval je za eno jajce eno krono. Ta zahteva zbudila je pri nekaterih smeh, pri drugih pa jezo. Zbrala se je večja množica ljudi, ki so kmetu s policijo grozili. Ali ta se ni pustil zbegati; rdeč od jeze je pripovedoval, Ha. je hotel pred eno uro par opank knpiti, za katere pa je dotični čevljar 83 kron zahteval. Vse prošnje niso nič pomagale, čevljar je trdil, da kmet v celem Zagrebu ne dobi cenejših opank. Dobro, si je mislil kmet, ako se take vojne cene v mestu zahtevai potem si bode že znal pomagati. On je za opanke 83 kron plačal, zdaj pa bode tudi svoja jajca tako prodajal, kakor to sam hoče. On mora tudi na svoj račun priti. Medtem je prišel policaj in dejal kmetu, da naj gre z njim, češ, da mu bode k njegovi pravici pomagal. Šla sta k čevljarju,
prinesejo oSajšavo.
Predvojne cene: 6 škatljic franko 4 K 40 h. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 241 (Hrvatsko); Cez 100.000 zahvalnih pisem,   vi-a '
e podaj
j od katerega je policaj zahteval, da naj da k ri pnso tu takoj 50 kron nazaj, drugače ga odo al nad na stražnico. Čevljarju jo postalo vroče, odovan je 50 kron nazaj in kmet jo šel z:>pet s ad vojaš jimi jajci na trg, kjer jo zdaj jajca po apravlj vinarjev prodajal.
V Mezgovcih pri Možganjcih imajo ubtajiskrei skega predstojnika, o katerega pohozm čemo dvomiti, katerega poštenost pa se m sosedi zdi malo čudna. Mož ima na primer ga &,.. viti nered v tujih denarjih. Kakor čujoiuoji kode ve, kdaj da mora kmetom /a Ruse odpa dvor \ denarje izplačevati. Istotako eujorio. dajeadvojvt čedni občinski predstojnik neki ženski na p0 ei grdi način izvabil kravo, za katero ji j |.rna lii čal samo 1 krono za kilo žive tcž;\ Za dajh oset opozarjamo oblast na tega čudnega p^nje. I njaka v   Mozgovcih :   prihodnjič    pa   liodsyernu
i pričeli, ako potrebno, natančnejše o njem|" voriti. Kajti škandal je že, da se v takoj nih časih taki ljudje na čelu občin nahajj Skrajšane sladkorne karte. Vsled odi urada za ljudsko prehrano se na glavo pfl množino sladkorja povprečno za '/< kiffl mesec skrajša. Za prebivalstvo mest in: krajin z industrijskim značajem se na raj padšo množino sladkorja z eno kilo (d| 1 '/, kg), za kmetijske pokrajine pa s *, določa. Za težko delujočo prebivalstvo zn skrajšanje le 7« kile, ker je odmerjena glas sklepi množina /. 1 '/e kile (doslej 1 V« kg) sanje stopi v posameznih kronovinah s p na. y] kom sedaj veljavne dobe sladkornih kari-,sanlez veljavo. Sladkorne karte; se bodejo odslej gostilo sile na en koledarski mesce, in ne več, kaieba i doslej, na štiri tedne.
Nadvojvoda  Maks   po   naročilu   cesarja Brežicah. Po naročilu cesarja je g. nadvojv»avjij j Maks   dne 2. februarja vsled   zadnjega M,
i tresa hudo prizadeto mesto Brežice in Hej o s Krško vas ter Čatež-posetil.   Gospod na<h; voda dospel je v spremstvu obersta dvornij.s, mojstra grofa C e s c h i in službenega konte j nika ter ritmojsira grofa   pl.  Cmisiiia', jutranjim   vlakom   v  Brežice, K sprojon.*jmB d osli :   namestnik Manfred grof Clary Aldringen z namestniškim svetnikom Co s t a - Ro s e tti, deželni predsednik H»eje vj
i rik grof Attems z vodjo okrajnega gho stva na  Krškem,   dr.   Svete c o ni,   vojai0 k o. poveljnik postaje, vodja okrajnega glavarje  de v Brežicah, dr. Viktor N e u w i r t in brežT župan Johann S c h n i d e r i t s o, h. P( i p] stavi došlih funkcijonarjev obiskal je g. nI vojvoda  naj prve v železniških   vozovih bi joče prebivalce   poškodovanih hiš;   potenj

V nemškem glavnem stanu.
Prinašamo zanimivo sliko, ki nam kaže posvetovanje vrhovnih voditeljev nemških armad v glavnem stanu. Ob z zemljevidi kriti mizi vidimo v sredi nemškega cesarja V i lj e-m a,   poleg    njega    zmagovitega feldtnaršala
Hindenburga (na desni od cesarja] njegovega pomočnika, generalnega k vati mojstra Ludendorffa. Ti trije možje! pač v prvi vrsti omogočili velike zmage na škili armad na zapadu in vzhodu.
Pro
Na Frai
:utschen Hauptquartier*.
podal s spremstvom v dekanatsko poslopje, prisostvuje tam sv. maši. Potem si je oglc-nadvojvoda   Maks več vsled potresa poš-dovanih poslopij in za take brez prenočišča vojaških   oblasti   na   najprijaznejši   način pravljcnc taborišče šotorjev. G. nadvojvoda kazni je pri temu najtoplejše zanimanje in fiskrenejše  sočutje za težko prizadeto pre-jyalstvo.   G. nadvojvoda   podal se je potem ^osedno ozemlje Kranjske na obisk istotako ko prizadetih vasi Čatež in K r š k a v a s, koder se je g. nadvojvoda na brežiški ko-vrnil.   Po   naročilu   cesarja podaril je dvoj voda   Maks lp.000 kron,   od katere se po eno polovico izročilo okrajnima glavar-a Brežice in Kiško v podporo v bedo doš-oseb   in   v   nabavo   življenskih   sredstev le.   Po kratkem   kosilu na kolodvoru, kalinu  so  prisostvovali  došli   funkcijonarji, ustil je  nadvojvoda  ob 2. uri 46   minut jžice.  Sočutje  našega  ljubljenega cesarja usodi   težko   prizadetega   prebivalstva   in isk nadvojvode Maksa v času največje bede bode v srcu prebivalstva vedno v hva-nciii spominu.
Ureditev nakupa v ptujskem okraju. Preteklo do je sklicalo   ptujsko c. kr. okrajno gla-r\ i posvetovanje interesentov glede ure-e nakupa živil, pri katerem so se v zad-6asu pojavili res gorostasni nedostatki. sklepih posvetovanja   bodemo  še  posebej irili. kadar bode zadeva  popolnoma konja. Šlo se je v prvi vrsti   za   rajoniranje; Rmezne  občine  in   kraje   se bode   odslej tilo gotovim trgovcem, tako da bode vsaka imela   določenega   trgovca za nakup trebnih živil, za katero se zdaj v prvi vrsti DotiČne  ureditve in zapiske   bodejo na-avili posamezni  šolovodje,   nadzorovala pa i   vse   oblast s finančnimi pazniki. Občine ejo seveda tudi na drugi strani prisiljene, ti gotove množine jajc za konzum. Cela 1 se nam zdi   pametna,   kajti   odpravila | ik< nii strani protežiranje posameznikov. e   sleparije z živili itd.,   na drugi strani frarp.o   zapravljanje   dragocenega   časa d nastavljanja  pri trgovinah. Kakor  ču-se je ta zistom v nekaterih okrajih že e vpeljalo in se je izredno dobro obnesel. al bode za sedaj edino za sladkor in ko. Vsaka družina na deželi in v mestu dobila po tej   preuredbi   tisto   množino in  sladkorja,   ki jo ima po   veljavnih ih  dobiti.   Seveda le v slučaju,   da se potrebne množine tudi dobivalo od zu-iu da se bodejo posamezne občine pošteno
/.avzele. Več o temu prihodnjič!
Zlata poroka. Iz Hrastnika  še  nam
: Gosp.  Jakob   Rainer,   uslužbenec
ne železnice v p. obhaja dne 10. februarja
[vojo soprogo   Margareto   rojeno    Se lan
i jubilej   50-letnega zakona. Ker so dva
fova in trije vnuki na   bojiščih,   mora pra-
ovanji' tega   redkega   dogodka izostati, čo-
hvaležni otroci nato jako veselili.
lim . da  Vsemogočni   ohrani   splošno spo-
^ano belolaso to   dvojico  še  dolga leta v
duševni in telesni   svežosti   kakor doslej.
e prisrčne čestitke!
iz Oyrskega se nam piše iz  kroga   naših naročnikov: Na italijanskem bojišču o ranjen   kadetni aspirant 87. inf. ta Julian IS o s t n e r, edini sin našega a ednakega imena v Aledgyes-Erdeiy. liki požar.    V   fabriki   barv    Reing-v Gradcu je nastal veliki požar, ki so arne hrambe šele po težkem delu pre-Požarje prizadel za več kot  100.000
ih poročii od srede, dne 7. februarja.
Kosom uspešni boji, pri kateri je 2 oficirja,   50 mož   in zaplenjenih
'ii metalcev.
nemškem zapadn ugodni boji; 8ez .  vjetih.
Avstro-Ocjrska in Amerika. Doslej še ni nobenih poročil, da bi Amerika pretrgala tudi   diplomatske zveze z Av-stro-Ogrsko. Razprave se vrše naprej.
Nepristranske države.
Nobena ostalih nevtralnih držav se doslej ni postavila na stališče A merike, čeprav jih angleška diplomacija v to sili.
Podmorski čolni.
Listi so polni imen od nemških podmorskih čolnov potopljenih ladij.
Francoski strah. Genf, 5. februarja. Radikalni francoski listi se bojijo gred začetki an velikih nemirov v Ameriki, ker je 20.000 o b a r o ž e n i h n e m š k i h m o r n a r j e v v Ameriki interniranih. K temu pride še več milijonov do skrajnosti odločenih Nemci'v v Ameriki. List upa, da bode senat preskrbel vse potrebno v preprečenjo meščanske vojne. — „Bonnet Rouge" se boji, da bode nastop Amerike imel za zvezo to posledico, da bodejo izostale p o š i 1 j a t v e streliva in denarne p o m o č i iz A merikei — „Journal des Debats" pravi, intervencija Amerike prinese zvezi le moralično ojačenje. Mornarica Amerike in armada ne moreta zmago hitreje prinesti.
Delo enega podmorskega čolna. W.-B. Berlin, 6. februarja. Eden nemških vrnivših se. podmorskih čolnov je poleg dveh že glasom časopisja kot potopljenih znanih angleških parnikov od skupno 7500 toir še nadalje potopil italijanski parnik ,,Bfsagno 2252 ton), en o b o r o. '/, e n i tovorni parnik od 1)500 ton v Atlantskem oceanu, nadalje v ponočnih napadih v angleškem vodovju dva neznana tovorna parnika od okroglo 2000 oziroma 4000 ton. Poleg tega se je eno kanono zaplenilo in tri vjete napravilo.
Podmorski čolni v Srednjem morju.
Posebni poročevalec Kvgen Lenuh off poroča svojim iistnni iz vojnega tiskovnega stana, z dne G. februarja :
Kakor izvem iz zanesljivega vira, je od neke iz C a r d i f f a prihajajoče angleške f'l o-ti 1 j e za premog, ki se je bila zbrala pri Gibraltarju, da se odpelje pod varstvom torpednih čolnov v Italijo, le peti del ladij v določeni pristan dospel.
iiske številke.
Izučena šivilja S*SE
in varčna gospodinja z nekaj denarjem,  želi tem potoni
znanja z dobrosrčnim gospodom, ki naj bi imel primerno
službo ali dobro obrt. — Naslov pove upravništvo tega
lista.                                           53
strong solid, mit guter Schulbildung, vverden aufgenominen bei  .
Bruder Slawitsch,
Kaufleute in Pettau.                   :>;
z družino se sprejme pri
oskrbništvu domen v Ptuju
_(Ober-Pettau).                       N
Gradec, 31.januarja 1017 : i)0, 22, 38, 62, 32. Trst, 7. febr.  1917 :            76,  56,  71, 83,  58.
500 kron
Vam  plačam, ako   moj   iz-trebnik korenin Ria-bal-sam Vaša kurja ocena, bradavice in t do kožo ne odpravi v 3 dneli bre« bolečin. Cena eno posodice s garanci skira  pismom K 1'50, 3 posodice   K 4—, 6 posodic K 6"50.  Stotero zahvalnih pisem. Kemeny, Kaschau (Kassa)l. postni predal   12/27  (Ogrsko).
Konjski hlapec°
ki se razume na, vsa poljska dela, išče službo pri večjemu i čuka. Naslov pove uprava tega lista.
Brezplačno ena soba, kuhinja, pol dil, ena ; drvarnica,   en   svinjak   in pol   velikega; vira.
zemlje   kolikor   potrebuje,   si   more   z delom
1 odslužit.   Sprejme   se  tudi eno dekle   nad 14
leti. Marija Veršič, Breg pri Ptuju.       .-„;
Nobenega zobobola
več, nobenih noči brez spanja.  „Fidcs"
odpravi bolečine pi i votlih zobeh, kakor
pri trdovratnem revmatičnemu zobobolu,
kjer so odrekla vsa druga sreds:va. Brez
• uspeha denar nazaj 1 — Cena K 1'50.   3 tube  4 krone.
: 6 tub K 550. Nobenega   zobnega   kamna več. Snežno-
iielc zobe dosežete z „Xiris-zobno" vodo. Takojšni učinek.
' Cena K 2'—, 3 steklenice K 5'—. Kemeny, Kaschau i.,
poštni predal 12/Z 26. Ogrsko.             ii7
islia mnimlmi
službe, učence* stanovanja in posestva
T Ptuju
itrtiaje
ne mto pesredfvafija aajhitreje. "^U
*K*ra*M8J* is psjumila v Mtstfli stražnici (rotori).
Meščanska parna žaga.
N« novem lentnem trgu (Lendpl«tx) V Ptuju zraven klalnio« in punank* bus postavljen* je -parna, saga vtakomar
i.i"        r porabo. K1.",  ,i
Tsakomor a% let klodi itd., ter p« sabteri
takoj rariaga. Vsakdo pa mm tadi Hm
oblati, Trtati, apahati i. t. i.
kupuje   po   najvišjih
.  dnevnih cenah Alexander Rosenberg, Graz,   Annenstr.   22.
„k1
imajo vsled velike razširjenosti najboljši uspeh. Sprejemajo se:
v U pri upravi lista; v Ct| pri gosp. Fritz Rasch; v Mariboru pri g. Rud. Gaisssr.
»Štajerc" posreduje nakupe in prodaje posestev, hiš, blaga, pos'reduje službe vsake vrsle ild. Inzerati v »Štajercu se sprejemajo v slovenskem, nemškem  ali obeh jezikih.
5431
76
Priden in zanesljiv
in ustnice naravne lepote
pri rabi od dra.  A. It i x
tdiiio  dobre   garantirano
neškodljive
se iBčte s 4 delavskimi močmi, kateri se razume dobro pri ;               ; ima od 30—40 glav živine; mesečna plača 180 K, 4 litre mleka, vrt za zelenjavo., zemljo za krompir, kurjava in stanovaliSee prosto. Sprejme se pri gosp. Marie Lininger, Karlsurn, Volksgartenstrasse. 20.
trgovska posred. družba z o. z. s trgovskim prometnim listom „HAVEO" strokovni Ust za ves
realitetnš promet
Dunaj I., GiselastraBe 5.
Naslov za brzbjave: Haveg, Dunaj— Telelon inlerurban S275. pre-kri,i u'ukup in razprodajo realitet in obrtni; vsako vrste, oddaje  v najem,   deležnižtsa,  hipotekama  posojila,   prevzema
komisijske zaloge blnga in zastopstva dobrih industrij itd.
Brezplačna   pojasnila.   Poskusna   številke in   proi-ppkti zastonj.
Največja sigurnost.                       Prima reference.
Lastniki realitet in posestev, ki hočejo svoj objekt kjerkoli v monarhiji prodati, naj zahtevajo brezplačni obisk našega stalnega
zastopnika.                          «
Dobri aparati za briti in lase striči
l-a britev iz srebrnega jekla K 3*60. -i-—, 5-—, zaniklana K *—-, 5'—, znamka„Perfekt" s6klin ami K 16—, 20*—, rezervne klinje 1 tucat K 6'—. l-a stroii ta lase striči K ll-—, 12—. Izmenjava dovoljena aH denar
nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-pbičilu po c.  in   kr.   dvornem life-rantu  Hanns   Konrad,  eksportna  in razpoSlljalna hiša BrOx št. 1741   Češko).                           51
Avtomatični lovilec za podgane
K 5*80, za miši K 4*—, vlovi brez nadzorstva do  40   kom. v eni noči, ne   zapusti duha  in se postavi sam. Past za ščurke „Rapid", tisoče ščurkov v eni noči  ž  K 3-70» Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju,   poštnina  80   vin.   Export-haus   Tintner,   Wien,  III., Neulinggasse Nr. 26/1.                            38
100 litrov domače pijače
osvežujoče, slastne in žeio gaseče si lahko vsado sam napravi i. majhnimi stroški. V zalogi so: ananas, jabolčnik, grenadinec, malinovec, mu-škaini hruševec, poprovi metovec, pomaran-čevec, prvenčevec, višnjevec. Neuspeh izključen.
-------------------'• Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna,
pozimi tudi vroča namesto ruma ali žgana. Sestavine z natančnim navodilom slanejo K It)'— franko po povzetju. Za ekonomije, tvornice, vcč.a gospodarstva, delavnice itd., nepiccen-l,ivc vrednosti, ker to delavca sveži in ne opijani in njegova dclazmožnost nič ne trpi.                         433
Jan. Grolich, Engcl-Drogerie Brno 636, Moravsko.
v Ptuju
in
priporoča izvrstne šivalne  stroje (Nahmaschinen) po sledeči   ceni: ®IL         HIJE?eir-k^z±      Singer  A   ročna   niaSina K 70*—
Singer A . . . . K 70— 80 — Dtlrkopp-Singer . K 90- 100 — Dilrkopp-Ringschill za ji-
vil e......K 150—
DUrkopp-Zentralbobbin
za šivil e .      .   . K 160— DUrkopp-RingschilT za
krojače     .... K 180 — DUrkopp-Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil,
Luxus"usst*ttun g ...............K 180 —
fJUrkopp-Zylindcr-Elastit za čevljarje.........K 160—
Minerva A....................K 140 —
Minerva C za krojače in čevljarje..........K 180 —
Howe C za krojače in čevl arje............K 100-—
Deli (Bcstandteile) zi vsakovrstne  stroje. — Majine   cene so nižje kakor povsod. — Prosimo, da se naj vsak  ?.aupno do nas obrne,
ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo masine od nas. ______________________Ce"ii< brerolanno.                                  408
Bsa*iau 8 vinarjev ■■■■■■■■
§(ža dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam na zahtevo brezplačno dopošlje Prva fabrika ur Hanns Konrad, c. in kr. dvorni liferant, Briix št. 1502 v Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 6, 7, 8. — Vojne spominske ure, nikel ali jeklo Kil, 12. — Ar-madne radij-ure, nikel ali jeklo K 12-—. Mas. srebr. Rosk,-anker-rem.-ura K 19, 20. 3 leta pismene garancije. Razpošiljanje po povz. Izmenjava dovoljena ali dunar nazaj.
Razpošiljatev direktno tpo povzetju^ali naprej-plačilu.
Dr. A. Rix Kosm. Laboratoiium Wien IX, Lackierergassp 6|K. j%u^*K
pcmagaj in parfumerija Wolfram  V Ljubljani: parfumerija A. Kauč in drogetija „Aitria-'.
Priporočljiva domača sredstva.
Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K Tekočina za prša in pljuče, stekl. 160 K, vel. stekl. 2'40 K proti kašjju, težki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje krvi k 80 vin. — Caj proti gihtu 150 K. — Balzam a giht, ude in živce stekl. 1 50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Beiburški živinski prašek a 150 K. Piašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 160. — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1-50. Razpošiljatev L. Herbst, apoteka, Bleiburg na Koroškem.       +9
(4   (so da prsii). JH| izpozna vkljub ^B J       mu    učinku.   1'oid^Jaiei i      doza K 150, vi.S^leJk|
prih
Zslopi- so v Mariboru: l.,ia^aročt likarna r^^H
krc
) kror
'Ljudska kopelj mestnega^ kopališča v Ptuju.
WCm ta kopanju ob delavnikih m) '•£ ^ji-in d<" t  -ire popoldne (blagajn:- j# ->d
1H 12  do  1   ure   u j praznikih od 11
1
1   kopi'ljzvroč: ii    '.rakom. .Brausebad" t rjubc K      70
Ali hočete ostati od
iprta), .c   nedeljah . do 12   'ire   iopo*dnt
a, lšias 7
Tisočeri že ozdravljeni.
Bolečine v udih in členkih, otekli udi, pohabljene roke in noge, boi
trganje   v raznih  delih trupla, celo  slabost oči so posledice rl tičnih in gihtičnih bolezni.
Ponudim Vani naravni ukt v
Nobeno  univerzalno   zdravilo,   marveč  zdravilo,  kakor ga daje dobra narava bolanemu človeštvu.
Vsakemu brezplačno poskušnjo.

Pišite mi takoj, počljem Vam moje  sredstvo in mojo  podučno razpraviB polnoma zastonj. Postali bodote moi hvaležni pristaš.            , .'.'
"J
bil
Ekspedicija Opern-apoteke, Budapest, VI., Abt. 2,1,^
-n n
OVljeKl   USpth    Oblastveno preiskana m gai. neškodljiva za vsako st.
t .1_______v. ____i.j.....„1___    hitri aigarnl uspeh. Se rabi »"-."i*
K 4"—, vel. doza, zadostuje
50
dobite, pri rabi
. Rix krejone za prša.
Oblastveno preiskana in gai. neškodljiva za vsako st<
hitri »ijjural Uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna
K 4"—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 9'—
Mistik t ll\i \M\m\\w SaijIUsdra
Razpošiljatev strogo diskretna. Zalog« v Mariboru: lekarna pri .^ngelju varulm", lekarna „. pomagaj'   in parfumerija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri a jelenu", t drožeriji A. Kauč, in nAdri8-l)rogerie.M
tega
ekk
preklica vsako nedeljo in k praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge.
po 4-—, 5"—, 6"— kron ne dobijo t zalogi
lWITSCH & HELLI trgovina * Ptugu.
Izdajatelj in odgovorili urednik; Kari Linhart.
Tisk : W. Blanke
539�