—   230   —
Kakšna je sorodnost Slavenov z Indianci.
Razložil Davorin Tersienjak, Iz rokopisa; »Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?«
Perva domovina vsih narodov je Azia ^J. Ona je občinska domačija njih omike ali njihovega izobraženja. Boo^ato in rodovitno zemljo, v kteri je človečje pleme se lahko pod mogočnim oplivom nature pomnoževalo in razBirjevalo, himalajsko, altajsko in aralsko pog^orje deli vAziozapadno^ v kteri stanuje pleme belebarve, in ktera stran se sopet razdeluje v južnozapadno in se-vernozapadno, — in vAzio iztočno, v kteri pleme žolte barve stanuje, in ktera stran se sopet razdeluje v južnoiztočno, iztočno in severnoiztočno.
Za naša preiskovanja je samo pleme bele barve važno, ktero se veli indoperziska ali indoeuro-pejska rodoTina ^3. Otroci in členi te rodbine so se odsod razširjevali v Luropo. Od indiške;L^a do atlanške^a morja, od otoka Celloua do otoka Islandskega je samo jedna rodoslovna tribus, ktere zibelka je stala v prijazni dolini kašemirski; al že v tamni starodavnosti je na eni strani europejske pušave, na dru^i en del Azie ^ obljudila, kjer se se danes v dveh rodovinah najde, v indiški med Gangesom in Indom, in v perziški med Indom in Tigrom. Po vsestranem presojenju učenih jezikoslovcev ste te dve rodoviui, kakor sostava njunega jezika priča, nekdaj en sam jezik govorile, in brez dvombe je bil ti občinski jezik jezik sanskritski, ker je on občinski izvirnik vsih jezikov Indie ^).
Ali časa, kadar ste obe plemeni še zjedinjene bile po jeziku in veri, ne more nikdo povedati, zakaj to je bilo v tamni starodavnosti, kamor noben historišk  izvirnik ne seže.
Pismeni spominki sanskrita v zdanji podobi sežejo petnajst stoletij pred našim časoslov-jem nazaj ^J. Te indoperziške rodovine nasledniki so curopejski narodi Celtov, Germanov, Trakoger-kov in Vindolitvanov, in zato ti narodi najdejo večidel korenike svojega jezika v sanskritu.
Nar čistejše in nar večjih najde vindolitvanski (sla-venski) 5 ker je gotovo nar pozneje lodio zapustil. Jezik sanskritski pa so clo o času njegovega nar večega razširjenja samo govorili višji priviligirani stanovi;  prosti   narod   in  žene  so govorile p rak rit,   to
') Po jezikoslovnih preiskovanjih Eichhoffovih, rodoslov-nih in zemljepisnih Hitterovih, Klapprothovih, po historiokih in starinoslovskih Lasseno vih^ B ohlen o vih in Gorresovih, tudi po učenem delu Robertsona: >/Historical disquisition concerning the knowledge which the ancients had of India.«
^) Glej: Diodor IL 38., Eichhoff »Europa und Indien<-r, stran 10.
^)    Eichhoff »Europa und Indien<^, stran 20.
O   Eichhoff: »Europa und Indi.en«, stran 21.
je, naravni prosti jezik, kteri sicer ssanskritom enake korenike ima, pa v neomikani, v različni obliki.
Že zgodej so se indiške rodovine ločile, ker ob časa Zoroastra poseben svet jezik v zapadni Azii najdemo, kteri se veli Zend, kterega dragi ostanjki so hranjeni v Zend-A vesti, in kteri pričajo, da jo ti jezik na enakem stebla s sanskritom zrastel ^).
Naj bolj stara betva, ktera se je od indiške rodovine ločila, in se po tem takem od aziatskega izvira nar bolj oddaljila, je celtlška, ktera se je v Europi v dve betvi razdelila: v cimriško inga-liško.
Ostanjki krepkega tega jezika se najdejo v Ossia-novih pesmah. Celtiški narod, kterega sedež je enkrat bil od Pirenej do Rajna, od Alp do Atlanškega morja, je gotovo pervi čez Kaukas prišel v Europo, ker, kakor smo rekli,   on sanskritskih korenik naj manj ima.
Za njim se je brez dvombe vzdignila iz Indie betva germanska, ktera se je v pokrajinah perziških pred vratami Irana v starem Mirhondu, kteri se je v starih časih tudi Džermania zval^), za neki časvsta-novila, kar dosti korenik germanskega jezika in slič-nih besed s Zend-Avestskim pričuje, potem pa čez Kaukas skoz veliko Dunajsko dolino v serce Ger-raanie priderla in pod različnimi imeni Te ut o nov, S ue-vov, Frankov in Alemanov se razprostirala.
Druga veja tega silnega naroda je pod imenom Saksov, Friesov in Longobardov kraj bregov Labe se naselila, in odtod vejico Anglov v veliko Bri-tanio poslala.
Tretja veja se je razprostirala kraj Odre in je obljudila pod imenom Skandinavov in Gotov vsa pobočja baltiškega morja ^3.
Poldnevna Europa med Alpami in Hemom, srednjim in černim morjem stori s primorjem male^Azie tri nar lepšo polotoke zemlje. V te pokrajine se je malo pozneje drugi del indiške familie preselil, to rodovino imenujejo nekteri učeni pelasgijsko; nekteri trakopelas-gijsko, drugi trakogerško, in sopet nekteri romansko. Ena betva te familie, ktera je čez Taura (Taurus} v malo Azio prišla, je obljudila te pokrajine ; — al verjetno je, da je tam že našla stanovnike in sicer vindiškega plemena, kakor Henete^J, Lidie itd., ktere je pozneje gerški živelj pogreciziral. (Dalje sledi).
^)    Eichhoff: v omenjeni knjigi, stran 22.
6)    Glej: Mu h ar Gesch. d. Stei. 11. 20.
'^)    Po Eichhoffu: »Europa und Indien'<r, stran 15.
**) Po gerških in rimskih spisateljih so jadranski Veneti bili pod vodstvom Antenorovim v Venetske pokrajine prisil iz Paflagonie^ glej: Strabo Geog. V^
Kakšna je sorodnost Slavenov z Indianci.
Razločil Davorin Terstenjak,
Iz rokopisa; »Kdo so bili Noricani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?«
(Dalje.)
Slavska, bolje rečeno vindiška rodovina je po preiskovanjih učenih etno^rafov in historikov naj mlajša, ki se je naj pozneje iz Indie v Earopo pre*-eeliia. Tudi časa njenega preselovanja nam nobea historisk izvirnik ne pove.
Vin d is ko pleme je iz Indie koračilo skoz prednja Azio, verjetno čez Helespont ^3, in od ondot dalje v pokrajine med Drinom, Drilom in jadranskim morjem ležeče, skoz doline babjih ^or (^montea baebii "}   dalje skoz ja-
') Drugi pot ni bil mogoe, kakor čez Helespont, kteri je morebiti enkrat celina bila, ktera se je se le skoz presilne zemeljske prekucije razterg:ala. Po morji je tako silna množica težko v Europo prišla. Naj slavenski ueeni možje ti pot bolje presodijo; vreden je ostrega preiskovanja.
-) Bs^ia ooTi , kakor Ptolomej piše, je zdaj pogorje, ktera po krajih raznih ima različna imena; Škardag, De~ sp o tdag itd.
—   234   —
—   235   —
liške planine, od ondot je ena veja se razprostirala skoz gornjo in srednjo Italio in se do rimskih vrat naselila pod imenom Venetov.
Dra^a veja pa se je raztegnila do pobrežja :Leha in Ilare pod imenom Resavcev (R^tov) in Vin deli ca no v, — tretja je obsedla pokrajine med Adrio in Tatro pod glavnimi imeni Noričanov, Pa-noncev, Ilirov (proprie dieti ,.lliri'' — Plini) in je vejice razte^ovala doli do 8rema in Tise, in svoje 8inov\e poslala cez tatranske ^ore (karpate) do balti&kega morja, kjer jih spet pod imenom Vindi  ^) najdemo.
Prihod celtiskih narodov (vletih 388—32;!i pred Krist.) in razširjenje traskih (Getov in Dakov), pozneje privihranje germanskih (Markoma no v in Kva-dov) je edinost viodiske^a plemena prerezala.
Zlo se mi zdi, da je še ena dru^a vindiška betva iz Indie čez Kaakaz koračila v pokrajine med D nest ro m in Dneprom, ktero pa sta zgodaj podjarmila 8kit in Sarmat, aziatska prišelca čez Ural, člena rodovi ne žolte barve, semitiškega jezičnega stebla, ktera sta vindiškema severnemu plemenu skalila indiški živel in njemu gotovo nekaj tartarskega vcepila.    Severne vindiške betve je tudi razkosil German.
Vindisko pleme takraj tatranskih gor, kraj Adrie In reke Jame (Arno) je dolgo živelo srečno in vživalo blagor mini. Turjani so sloveli v ametnostih in so bili "ačitelji Rima; Sabini so roparskim rimskim sinom pustili svoje hčere in tako dali spočetek poznejši telesni moči; slovenski rodi noriški in panonski so bili slavni na bojištvu in pri ognjišču, dokler jih ni izselovanje celtiskih narodov stiskovati začelo in Rimljan volčje prirode njih podjarmil in njihove samostalnosti zaterl.
Indiško rodovino pa je prisililo svojo pervo domo-Tino zapustiti povečanje in po množenje. Pa, kakor je to pomnoženje člene ene rodovine razdružilo, tako je tudi njihov jezik razklalo. Lepo piše o tem preučeni Eichhoff ^).
') Iz »Aeneide« Virgiliove se vidi (Aen. I. 243), da sta libariiiški in veneški rod bila sorodna; ker pa so po Serviu (ad A"n. v. 243) Vindelicani tudi liburniško pleme bili, nemore nobeden Liburnov in Venetov traškim Ilirom pripisovati, tudi Vindelicanov ne k Cel to m. Ker pa se Veneti ločijo po šegah, oblačilu in jeziku od Cel tov kakor Po]yhi (II. 17) piše, kaj so tedaj dražeča bili kakor Slaveni?
^) Eichhoff v »Europa und Indien« na strani 4. in 5. pravi: Das Anwachsen der Menschenfamilie vervielfaltigte die Verhaltnisse und Bediirfnisse; der Erfindungsgeist veran-derte die sachiichen Gegenstande, und bemachtigte sich des Naturreiches, um es zu seinem Nutzen anzuwenden. Von da an musste die Sprache zugleich mit dem Men-schen ivachsen. Den Regeln der Aehnlichkeit folgend fing man an, die Grundlaute von dem Einzelwesen auf die Gattung, von dem VVirklichen auf das Ge-dachte iiberzutragen ; man trennte von jedem Dingc die Eigenschaften, um sie auf verschiedene gleichartige iiber-zutragen; man unterschied die voriibergehende Handlung von dem bleibenden Wesen, das sie verrichtet; man ver-mied die lastige Wiederholung der gleichen Benennungen durch die Anwendung einiger bekannten Worter; man be-stimmte endlich die Zahlen, die Zeit-und Ortsverhaltnisse und alle Nebenumstande. So bildeten die logisi*hen Theile der Rede, welche dem menschlichen Verstande selbst dann gegenwartig sind, wenn er sie nicht ausdriickt, sich deutlich in der Sprache ab, unter den Fprmen der Dingnamen, der Eigensehafts-, Handlungs- und Zustands-worter, der Fiinvorter und der Bestimmungsworter. Die gegenseitigen Beziehungen der Gegenstande und die ge-tiauere Bezeichnung der Handlungen vermannigfaltigten bald diese Redetheile selbst durch Deklination und Conju-gation. Um so vielen Erfordernissen, so vielen Neben-bestimmungen einer und derselben Vorstellung zu genii-gen, konnten die W6rter Anfangs so zusammengestellt Averden, dass sie sammtlich ihre Geltung behielten; aber das bestandige Zusammenstehen der Silben, welche bei dem vjrachsenden Reichthume an Vorstellungen sich unauf-
Kakor se je jezik, tako se je tudi izvirna ver^ popačila. V pervi svoji dobi so vsi aziatski narodi vero v samega edinojs^a Boga imeli. Bil je to ostanek božjega razodenja. Sledi vere v same^ edinega Boga se najdejo clo pri Gerkih in Rimljanih* V orfejskih pesmah se bere: ^^Vsi Bogovi so eno* Ena moč, eno božanstvo je C e ve, veliki vredniksveta."^ (Orph. frag, IV. stran364).    Valeri  Soran   pravi:
Jupiter omnipotens, regum re^-ips^p, l>eamque
Progenitor, <yenetrixque .Deum, Deus unus et idem. (S, August. de civ. Dei IV. 9.  VIL 9.)
Temu podobno govori Synesi (Himn. III) ^v 7iatrjQ, (7v {^BGGL fititriQ 2v {h' aQ(7Yiv , a v d s {hjlvg,
Bruker piše enako od Ka Idej o v (Histor, criu filol, 11. 2. 18,): jjDeo, quam summum maximumq[ae ve-nerantuf, A da d nomeu dederant. Ejus nominis inter-pretatio significat unas." C9^«j: Macrob. Saturn L23.) Kavno tako je bila tudi vera v samega edinega« Boga pri starih Germanih: Regnator omnium Deus, cetera subjecta atque parentia" — i^ihoTacii(Germane.35.) In tudi v indiških bukvah Vedas se bere, da je samo eden duh veliki, kteri se veli solnce (Asiat. Research. VIII. 397J — Tiste betve indiske rodovine, ktere so se naj preje ločile in izselile, so še obderžale v svojem basnoslovju enoverstna (einfache) božanstva, ktera niso druga , kakor vtelesene (personificirane) moči na-ture. Zato ima keltiško basnoslovje cele podobe, tudi germansko ne ve nič od avatar. To je živi dokaz, da sta se te betvi najpreje, pred Vindisko iz Indie preselile.
Sledi božjega razodenja so se zmiraj bolje zgubljali, in človek si je, kolikor več se je ločil od poznanja postav nature, njenih uzrokov in delovanj, zmišleval nove božanstva. Tako so nastale a vat are indiških božanstev, ktere je naj mlajše indiško pleme, ki se je iz Azie v Earopo preselilo naimre vindisko, seboj prineslo in jih v svojem bogočastju ohranilo, in sicer Vindi takraj Dunaja, kjer so v veči edinoeti in celosti živeli, celo indiška imenovanja bogov, kakor Surja, Vin-drnna, Jaubrama, Mitra itd., in imena po bogih totih,— severni pa, ker so odrezani bili zgodaj od pra-etebla ([Urstamm), so v teku časov imena pozabili. Tako lahko zapopademo, zakaj nemški kronisti, kteri so nam ostanke severnovindiškega basnoslovja zapisali, njihovih hogov po indiških imenih ne imenujejo, čeravno so v se Tlastitosti in vsi obredi čisto indiški ostali. (Dalje sledi).
horlich  verbanden,  und  allen   Gedankenverbindungen  ge-mass  znsammenwuchsen,  brachte bald   die  eine   oder   r andere  derselben   zu  der  blossen  Rolle   einer Vor-     *. Endsilbe herahj   sie    ereinigten   sich  bei  ihrer  Vera. rung und ihre Vereinigung ward bleibend 5 se it dem hielt  ein  VVort   mehre  Vorstellungen,   die   S che horte auf sich in dem zu eng gewordenen Kreise 1 sam zu  bewegen,   sie   schwang   sich   empor  und   m vielsilbig.
Die Sprache hat aufgehort Eine zu sein, und ebenso mannigfaltige als schnelle Entwickelung trennt. 1 verschiedenen Volkerschaften. Bald durch G e b i i ^ o. FJiisse und Meere, durch grosse ZwieBchenraume, welche durch Erdrevolutiouen noch vergrossert wurden, getrennt, bildeten diese Volkerschaften ihre Sprachen un~ ter den ver schiedenartigsten Einflussen aus; sie verarmte durch Rohheit, sie veredelte sich durch burgerliche Gesittung itd.
—   238   —
Kakšna je sorodnost Slavenov z Indianci.
Razložil Davorin Terstenjak.
Iz rokopisa; »Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci?"
(Dalje.)
Ce to reč globleje presodimo, vidimo, da glavni bogovi severnih Vindov niso nič druzega, kakor p r e s t a v k i indiških imen v slavenska. Ker so zgodaj svojo sa-mostalnost zgubili in pod oblast dragih narodov prišli, jim ni mogoče bilo svoje čast je tako razvijati, kakor južnim, kteri so brez dvombe po načinu indiških braminov imeli šole, v kterih so se mla-denči podučevali v verozakonskih rečeh, znabiti tudi v svetem jeziku braminov. Pri južnih Siavenih so se gotovo ohranili prepisi svetih bukev wVedasa, „Puranasa, „Gitaa itd., kar vidimo in se prepričamo iz tega, ker na rimskih kamnih lastna imena po tih bukvah prejeta najdemo 1), kakor 55Vedius", „Puraniusa, wGi-tonu itd. Severnim je brez dvombe le ustmeno izročilo obderžalo staro indiško vero v poznejših časih, južnim pa pismeno. Tudi človek ima do verozakonskih reči in božjih imen večo pobožnost in častenje, kakor do posvetnih, zato tudi se imena bogočastja verozakonskih obredov itd. niso tako hitro pozabile, kakor imena vsakdanjega življenja in občenja, ktere so zapopadene v izrazih jezika.
Da so severnoslavenska glavna božanstva ednaka z indiškimi, samo s slavenskim imenom, to vidimo iz indiške trojice T rim ur ti. Paulin (System Brahm. stran 106.) piše o nji sledeče: »Trimurti seu Trinitas indica. Ex sententia Indorum Brama est creator, Višnu c o rise r vato r, Živa est destructor, vindex et judex, cui animarum post mortem cura obtigit. Samserdami-cum wtriif significat tres, ?)murti" vero personam vel corpus. Trimurti seu trinitas indica sunt tres personae etc.c; Pri severnih Siavenih se veli ta trojica: Triglav (Vita s. Ottonis L. 2. c. 13 J ia ge reče od njega: „ideo summum Deum habere tria capita, quo-niam tria procurat regna, id est, coeli, terrae et inferni" (primeri:  Brama, Višnu, Živa).
Tudi po duhu jezika slavenskega je Triglav dosledni prestavek indiškega Trimurti, ker Slovenec pomen ..glava'*   tudi  rabi v pomenu  „osebaa,  individuum, persoua; postavim: deset glav živine pase. 1)    Muhar: Gesch. d. Steier. I. 366, 368, 375.
—   239   —
Ime božanstva Brama pomeni razun dragih tadi toliko kot pravica *) resnica, veritas (Kollar Slav. Boh. 230.) Braniti jednak je v častju in podobi severni Prove, kakor so nam to ime nemški kronisti popačili in ktero se je brez dvombe glasilo Pravi, Deua verus. (Massius: de Diis obotr. c. 2. str. 35. Chron. Sax. 1153, Petrus Albinus Meisn. Chronic. X. str. 302J
Vi snu pomeni po etimologij nekterih jezikoslovcov toliko kot „vitez", in mi smo že spoznali severnoslaven-sko božanstvo: Vit, Vitislav. Dragi jezikoslovci {glej: Bopp. Gramm. str. 44.) izpeljujejo ime V i snu od glagola „vis" intrare, habitare, tedaj pomeni Vi snu intrantium gloria, hospitum Dominus , protector, pro illis pugnans, Hostislav , Vitislav, Vitoljub, zato češka beseda ?,vitati" salutare 2).
Da vse te božanstva severnoslavensko basnoslovje pozna, učijo basnoslovci (gltf: Leibnitz Scriptor. rerum brunsvic. str. 141.)
Edna avatara Višnutova se je velela Parasurama, ktera po besednem prestavku pomeni: G os tir a d, Radigost (glej'* Vollmer Myth. str. 1224.) Zdaj zapo-pademo, zakaj jeRadegost tako do tenkega podoben Višnutu. Živa je obderžala svoje indiško ime tudi pri severnih Slavenih.
Indra, Deus aeris et tempestatis (Bopp: gloss. 31.) se je malo poslovenila, ker na rimskih kamnih najdemo Vindruna, to je, Vedrina. Litvanci jo imenujejo P o-daga, to je, nebeška, od ;?dangistt coelum (primeri: jugoslovensko d 6 ga, duga, iris, mavra), Rusi pa: P o god a od besede „goda tempus. Kakor je tempe-ries in tempestas iz ;,tempusa nastalo, tako iz „god" Pogoda, ruski izrečeno Pag a da. (Vec beri o tem pri Helmoldu: Chronicon Slav. L cap. 84. stran 68 in Hanus Wis-sensch. der slaw. Myth., stran 75, 260, 107, 110,273,260.) Dalje so iz indiskega preložene božanstva: G o vin da — v Volos, Stado, Hari — v Zelon, Zelen, Kur m a — v Želv; druge so le malo premenjene, postavim: Bhavani v Babo 3), Hiranja v Gorinja. Kdor se globleje hoče o tej ednakosti indiškega in slav-skega basnoslovja podučiti, naj bere Kollaro v o wSlavo Bohinjo" in izverstnega dr. Hanuša basnoslovsko delo: „AYissenschaft des slav. Mvthus. Lemberg 1842a. (Dalje sledi.)
1) Brama tudi v indiškem pomeni: rast, Wachsthum, zato toliko imen Rastislav pri severnih Slovencih, pri južnih najdemo historiško ime vojvoda koroškega Rasti c. Zdaj je jasno , odkod toliko »Crescentius«, »Crescentinus«, »Crescentia« itd. pride5 so to prestavljeni Janbrami, kakor smo na koroških kamnih našli — prestavljeni R a-stici.
2)     Tako je pod »Jupiter suspitator« večkrat indoslavenski Višnu skrit.
3)    Pri noriških Slovencih se je velela Bhavani Baba ali mara. die Weltmutter, zato toliko Beba lastnih imen BAEBIVS, BAEBIA na kamnih v Noriku in Panonii. a se večkrat spremeni v e, primeri: lahek in lehek, kratek in kratak. jaro in jero itd. Ime še je ostalo v psovkah naroda. V severnoslavenskem basnoslovju najdemo to indiško Bhavani Maj o — noriški Babi Mara pod imenom Baba.
Kakšna je sorodnost Slavenov z Indianci.
Razložil Davorin Terstenjak. Iz rokopisa: »Kdo so bili Norioani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?« (Dalje.) Kar je zgodovinarje v dogodivščini Slavjanov zmi-raj motilo, je nad vsem bilo to, da so povsod imena Slav iskali. Neskončno veliko vindisko pleme ni nikdar občinskega imena imelo, temoč se ločilo in imenovalo po bogovih *) ,   ktere   so posebno častili;   zakaj to je
') Tako najdemo Bodnice ponemčane Obotrite po »Bhadri-kali«, Dervane po »Dhermi-turu-biku«, zato slovenska beseda »tcrmast«, > terbavec«, stierkopfig, halsstarrig; krovice po kravi »Bhavanini«; Kašubi sevemoslavenski rod po »Kašjabi« (Kasvapa), Lingones po »Lingamu«, simbolu Zivata pod podobo moškega spola (sub specie phali
—    242    —
tudi bila vlastovitost starih Slovanov, kakor njihovih dedov Indov, da so se v verske stranke (sekte) razdeljevali. Tudi po kastah so se razločevali, iz ktere je eden ali drugi rod nastal. Zna biti, da se je ktera betva na severu velela S laven i; občinsko to ime nikdar ni bilo. Učeni Šafarik misli v Ptolornejovih „Svobenih" najti ime Sla ve ni. Zua biti. Ko IIar izpeljuje ime Slav od boginje S uah e, to je, boginje ognja, luči. Tudi to terdenje ni prazno. Gerški, latinski in nemški pisatelji starejše dobe nas imenujejo Vinde in Ante; tudi ti imeni ste gotovo domači, ne pa ptuji, kakor so nekteri mislili, ker lastna imena Vin d u s, Vindillus, Vindilla, Antiliius, A nt um ar (Sla-vomir), An ti a, pogerčeno Ene a, se pogostoma na rimskih kamnih najdejo  *J.
Že smo rekli, da je vindisko pleme nar mlajši iz Indie se preselilo; to poterduje vera, to poterduje jezik slavonski, kteri in sicer slovensko narečje naj več sanskritskih korenik in besed je obderžal. Pa to tudi priča ednakost šeg in običajev sla venskega naroda z indiskim današnje dobe, kterega večidel ote-sana (civilizirana) okrutnost angleška tlači in mu mozeg, kakor pijavčica kri bolnemu, izsisava. To ednakost je dokazal slavni Kol I ar v svoji knjigi „Slava Bohinja" od strani 156—206. Mali primerjajoči slovnik sanskrit-skih in slavonskih besed imamo od našega slavnega rojaka generulkonzuia Mihanoviča. Tudi v delih preučenega dr. Miklošiča, v Boppovih in Eichhof-fovih slovniških spisih se ozira na slavenski, posebno ruski jezik; škoda! da ta dva velika orientalista nista si prizadevala slovenskega se naučiti, v kterem je ta indiška sorodnost še naj lepše viditi.
Skoda tudi, da še dozdaj ni noben slavensk jeziko-in narodoslovec potoval v Indio , gotovo bi še v raznih živečih indiških jezicih, kterega našel, iz kterega slavenski glasovi razumljivo zvonijo. To bi nar lože storili ruski spisovatelji, kteri imajo velike pomočke; mi ubogi Slovenci, kteri svojo slovstvo pri mescu pečemo, kaj takšnega ne moremo storiti.
Na koncu svojega članka še hočem drugo stran našega indiškega pokolenja primeriti, ktere, kolikor mi je znano, dozdaj ni še noben preiskovavec v ozir vzel, in sicer topografiško a):
1. Rodovi. Indiski rodi: *)                         Slavski rodi: **)
Bessingvtae                                    Besuncani,
Doani                                              Donjani, stanovniki kraj Dona.
Sindi                                              Sindoni, nad izvirom Visle.
Cudutae (Jiovdovtai)                   Kučani.
Marundje                                        Marehari.
Masoli                                            Masovci.
Soretse, Serres                             Serretes v Panonii. (Plin).
Sorigoi                                           Sorigotur, mesto v veliki Moravii.
Karei                                              Karni.
Sogdi                                              Sotaki.
Svastcni                                         Svanetes, v Noriku. (Ptolom).
Prasii                                             Presiani, Braslavci.
fascini); Narečane po »Narajani« (Višini), zato ime reke N are t ve, potaliančene »Nerenta«, Spori Svori (Jor-nandes) po »Zvor zodiacus Surja*$ Latovičani po »Lati« (Lotos) simb. Bhavaninim. l) Muhar Gesch. d. Steierm. I. stran 443, 442, 416, Valvasor v napisih vcrhniskih itd., Muhar I. 366.
a) Vsakdo ve, da so gerški in rimski pisatelji, kteri so nam imena narodov stare Indie zapisali, jih v obliki popačili, ali ko r eni k e so vendar ostale indiške. Tndi so tukaj, kakor Indi imena prestavljali, kterih pomen so razumeli, to se vidi iz imena predgorja, ktero Plini imenuje Avium, Strabon pa 'Ogvsoov axQOv, glej Forbiger stran  148.
*) Forbiger »Handbuch der alten Geographie«, Leipzig 1851* stran 141—150, Bo hI en >/das alte Indien«, L as sen »Indische Alterthumskunde«, Ritters »Erdkunde«„
**)    Šafarik »Slovanske Starožitnostk.
Sabar«                                            Sabirci.
Salaceni                                          Salini, Salasi. fPtolom).
Sandokandse                                   Sandec , Sandecani,
fSenni                                              Senienses, Senjani.
(Dalje sledi).
—   243   —
Kakšna je sorodnost Slavenov z Indianci.
Razložil Davorin Terstenjak,
Iz rokopisa: »Kdo so bili Noricani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?c
(Dalje.)
2. Kaste.
Indiske:                      Slavski rodovi po indi.tkik ka-
stah imenovani: Baniani, Paniani (kupci)      Panonci (Si^vnnae Herod.) Visas (Vizas) (Arrian Indic.  Bizjaki   Horvati,   Zag-orci,
cap. XI.)                                 kraj štajerske meje se velijo
Kšatryas (Jbojaki)                        Bizjaki. Bjji (?)
Nairas, Nairs, Nairi              Norici,
(moži, gospodarji)
1.   Opazka. Ker tri betve Boj o v nam stari spi-satelji z raznimi sedeži imenujejo in ker ime BOIVS s pri- in prestavkom BELLICVS *), kakor tudi ime BA-RVS (od bor, bellum, pugna) sila dostikrat se na rim-skoslovenskih kamnih v Noriku najde, me močno mika v Bojih spoznati S lave ne, — ali ktera betva je slovenska? Zgodovina Bojov še je zmiraj v veliki temi zakopana , pa ne obupajmo!    Tudi tukaj se bo danilo  2).
2.   Opazka. Jaz sim ime Norici v spisu „o Ambidravih" po zgledu nekterih drugih historiških pre-iskovavcov izpela val iz wna nori" sv 6qokt , al po inno-gostranskem pretuhtovanju sim se prepričal, da so Noricani in gotovo tudi Herodotovi severni Ne uri nasledniki indiske kaste Nair (nair.nara, pomeni moža, gospodarja), ktera še današnji dan kraj boka mala-barskega stanuje. Le tako je mogoče si razjasniti: zakaj toliko lastnih imen v Noriku: M VSO, MVSON, MVSA (Muž,.Mužon, Muza = Mažača) in latinskih MASCVLVS, MASCIVS, VIRIATVS, VIRIATA 3), na spominkih se najde. Berž ko ne se bo tudi stara Noreja najti dala. Nestor piše „Narela prav naravno.
3. Reke.
Indiske.                                   Slavenske:
Dorias                                      Tarja, imen dosti potokov io
rečic po Slavenskem. Sabura                                     Sabaris,  rečica,  pri kteri je
stara Sabaria ležala. Jomanes, zdaj Jamuna         Jamno, Jamnika, vas in potok
na Štajerskem. Tynna                                       Tinsko, Tinska , vas, hrib in
potok na Štajerskem. Kainas                                      Kaina, ponemeano Kainah ,
reka na Štajarskem. Kenne
lastno ime slov. rodovin. Baris                                        Baristen (Boristenes). Atabas, Palandas                    primeri lastna imena na rimskih kamnih PALANDINVS, ATEBOD   in  severnoslav. ________________                      Hotbudz (Muhar423.)
') Muhar Gesch. der Steierm. I. stran 380-361. Ankershofen Gesch. Krth. 517.
2)     Nisim jez pervi, kteri Boje (primeri severnoslav. Bojare) za Slavene ima. Že v letu 1825 je prof. Laube (Archiv fur Gesch. u. Geogr. Jahrg. 1825 N. 92. u. 93.) po jezikoslovnem sledu imen rek Leha, Atesis itd. dokazati si prizadeval Bojov slavsko narodnost.
3)     Ravno tam 382. 419. 426. 427. 423.
—    246    —
4. Gore. Uxentas (pogrecizirana)       Ucka. Vindias mons, zdaj Vindhya  Slovenske gorice. Mera,   sveti   breg   bogov    Primeri: slovenska imena gor Indianov                                   Radmerje, Meretince,
ime naroda Merjani, vasi Merna itd. Po tem brega svetem so nastale imena A n-t u m a rz=S 1 a v o m i r V J a-dimir, Resi mar — S veto za r itd. Kory, predgorje indiško Koroško, Karni. Kaligi pa Ko5qv axQOv rb xai Kakhyixov      primeri:   K a č n i k ,    K a-
(^StraboJ                                   č o vi na.
Matra, kraljevina kralja       Matra,  pogorje v Tatri. LTgur8aina.
(Konec   sledi.)
—  247   —
—   250    —
Kakšna je sorodnost Slavenov z Indianci.
Razložil Davorin Terstenjak.
Iz rokopisa; »Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?«
(Konec.)
4. Mesta.
In diska .                                       Slav enska:
Ortura                                Končnica na „tur"   se najde v
Sorgitur (Bojodurum?)
Sabura                               Sabaria.
Komara                              Komarnica, vas na Štajarskem.
Muziris                              Muzirje,   Mozirje, terg v Celj-
skem kraju.
Ariaka                               Ariavci, vas na Štajerskem.
Našika                               Našice,   več   vasi  v jugoslav*
deželah.
Binagora                            Vinagora, Vinica na Štajarskem
in Horvatskem.
Goria, Nagara                  Gorica, Na gori.
Arsa                                   Arsia , reka v Istrii (Plin.)
Botra, Palimbotra            Boterna, vas blizo Radgone.
Kaudala                             Kandalika (Candalica?), rimska
postaja na Sablah Peutinge-rovih v koroški deželi.
Ceteum                              Cetinje.
Berabona 1)                     Primeri: končnicowbona" vimena
mesta  Vin do bo na.
Kosa                                  Koson, Kosonius, se najde dosti-
krat na koroških kamnih, tudi se omeni neka Civitas Cossonum.
llhizala (Ricala)              Rhicinium, Rizinium, Riciniam
v Dalmacii.
Larica, mogočna tergo- Larice, Larike, rimska postaja vaška deržava (Las- ua tabl. peuting. in v Itiner. sen Ind. Alterth. I. 151.)        Antou.  (kje ?)
Latika                                Lotodos(polatinč.) rimska postaja
na Štajerskem (kje?)
Imena oseb. In disk a:                                  S lav enska :
Ajmir,  ime indiškega      AIMAR (Ankershofen.) na koro-kralja (1000 poKr.)    ških kamnih (Ankershofen.) (James Mili. Gesch. des brittisch.Iiid, II. str. 186.) Kalingar, ime indiškega    CA LIGE X A na rimskih kamnih, kneza 1035 po Krist.        K al i g ar i č   rodovina živeča (Mili. stran 191.)                  v Ptuju in Slovenjem Gradcu.
Ram, ime indiškega        RAMRAMVS, na noriških rim-
kneza                                 skih kamnih. (Ankershofen.)
Kabul, Kandahar , po- Primeri: imena slovenskih rodo-krajini indiški                   vin: Kafol, Indahar,  In-
dihar. Kikeri, indiški rod           Ki ker, rodovina kranaka, Ki-
(Mill. 198.)                            ker,   otok v zemlji serbskih
Narečanov(Safar. II. 267.) Ciligi, pleme indiško       Ciligi, rodovina koroška živi tudi (Mili. 210)                          zlo razširjena v   Mariboru in
v okolici njegovi.
1) Lastna imena Boniatus, Boniata, Bonia, Bonon se pogosto najdejo na rimskih kamnih (Muhar 393. 429.) Glavno mesto Buriov, ktere nekteri Nemcem prištevajo, se je velelo Bunitum. Ime Burrus se pogosto najde na noriških kamnih (Muhar 380), Bhur, skrivno delo; lirama pomeni v indiški mitologii zemljo, Glej Vollrner 279.
—   251    —
Agra, Bahar, Malkan, Primeri ime ilirskega kralja Berar, Kandeš, imena Agron, ime rodovina Bo-iodiškihSubah, to je, h o r, Bohorič iia Krajnskem, žap (Gau). Mi,l- H- Mul ko na Štajer., Beran 263.                                    na Staj., K a n d u č na Koro-
škem. Lodi, knez indiški,          Primeri: L odi, ime mesta Pu-
Bukš,                                 kšic.
Čušer ,   imena indiskih    Č u s, Č u š i č imena rodovin slo-
knezevičev (Milh 273.)        venskih. Biker, kraj in mesto v    Pikerje, vas blizo Maribora.
Indii itd. Jabadii Iasul. fPtolom.)    Japodi.
Mislim . da bode v tem zadosti dokazov naše ozke sorodnosti z Indianci. Če Keltomani zamorejo s takšnimi dokazi na noge, kakor smo jih mi v tem spisu na svetlo spravili, jim damo veljati, kar so dozdaj učili. Ako pa tega ne zamorejo, naj odstopijo od dozdanjega terdenja, in naj v dogodivščini Slovencem mesto dajo, ktero jim gre, in naj ne celtizirajo cele stare Europe.