rIzhaja vsak petek popoldne. Velja za celo teto 10 lir; za pot ieta 5 Ur; j
za u; mesece 2. lin in 60 stot Posamezna Štev. 20 stot. — Uredništvo in uprava Trst, via delle Zudecche štev. 3. Telefon 19-50. — Dopis; naj se j pošiljajo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ‘ ne vračajo. — Oglasi se računaio v širokosti ene kolone 80 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila 80 stot Oglasi trgovcev te obrtnikov' po 60 stot Plača se naprej. Oglase sprejema ins. oddelek ,,Dela“.
V Trstu, dne 27. februarja 1920
DELO
Revolucije so stroji zgodovine!
Vladajoči razredi imajo popolnoma prav da trepečejo pred veliko socijalno, komunistično revolucijo. Obratno se je morejo proletarci veseliti, zakaj oni, proletarci, izgube v njej le svoje verige. Pridobe sl pa z njo ves svet.
KARL MARX
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE \t JULIJSKI BENEČIJI
Leto 1. - Štev. 2.
Manifest III. komunistične internacijonale
(Proglašen na prvem mednarodnem kongresu v Hoskvl, marca 191£)
t*rea 72 leti je obiarti* komunistična stranka rvo| program v obliki manifesta, sestavljenega wl aairečiiit propovednakov revolucije — Karla M-ar*; a in Friderika EngeAsa Že v tem času je bil kosa<E!«em, 4ct je komai stopil v areno (pozorišče) foocfce, ogroiea po ItovanfO, laži, sovraštvu ki pre-temnvtih aioiev. ki «o po pravici slutili v <ne-rc evojega smrtnega eovražnika. Tekom H »to-!e:vi se ?e komunizem razvijal naravnim potom. Menjavale so ae dobe njegovega napredovanja in na-itAmajt, Trstiii so »e uspehi ki nasilni porazi, toda *xstveao se ;e gft>*Qje nadaljevalo v smeri začrtani v manifestu konKmistiene stranke. Epoha rmoape odiočtino-reiiine botb* je nasiopBa pozneje kakor so se r.adeja« apoetoli soctfdre revodac^e, a »e vendar te nastopila, i Mi.	predstavi telji revolucionarnega
proletariata raznih pokrajki Evrope, Amerike in s Aetie, kJ etoo se zbrali v sovjetski inosk * se čutimo «n e« priznavamo za dediče in vTfite^e deia, vfcojeg* orogram je bil doisčen pred 72 leti. Naše naloga dbetoja v tem. da zberemo izkntnie reroklene delavskega slo?*. da očistimo gibanje izdajalske 'primesi oportunir aa in soajainega patriotizma, da 'zedinimo «le vseh resničnih rerohicSjonarnib strank *>roietarijart» vsega sr»U in da na ta način olajšamo ,ir. Dospeškco zmago komunistične revolucije po vsem sveta.
Sedaj, ko je Evropa pokrita s kupi kadeči se razvalin. se njeni požigalci bavijo c tem. da ličejo brivce ro*ne. Za njimi se vlačijo 4uge niih: profesorji, parlamentarci, žuroaltst:. sockaini patrijotje is dmgi pottični pomagač, burioarije. Tekom dolgih [et je socajatizem prorokoval neizbežnost impe-r?aiistiJoe vojne. videi nje krivce v nenasitni vem posestniškem egoiznn {sebičnosti) pmovitih slojev oboli vojnih skupin v vseh kapitalističnih državah. D a ioti pred izbruhom vojne so odgovoriš voditelji »o c na! Rtov vseh držav razkrinkali na bazeLskem kongresu tmperijalizeui kot krivca bodoče vojne ter zagroeii buržoaziji, da w stro s socijalističr.o revolucijo, kot proletarsko ma4čevan»e za zločine militarizma. Sedaj po petleSnih izkušnjah, ko j« zgodo-•rina dokazala roparske apetite Germamše. ko odkriva česnanj zločinska dejanja entente. nactljujeio socialisti enteatnih drfav po navodilu svwih viad i;-kdNJe krivca vajne v odstavljenem nemškem cesarju, A ne le to; oemfloi sodiafeii patrijotje. ki so ctsseca arrgusta 1914. leta proglasili HohenzoUersko »Belo knjigo* za naisvetejfc evangelij naroda, ob-dolžuiejo sedaj, posnemajoč ententne soci5ali»te, nemško monarhijo, kateri so robsko sitmli, kot glavnega krivca vojne. Na ta način upajo, da se pozabi »ih ukga. ki so to igrali, ter se tako približajo zmagovalcem Toda poleg uloge zrušenih dinastij. Ro-
*®ov»h. Hoheazoilercev. Habsburžanov in kap:ia-fist«cmh klik teh držav, prihaja na dan ran v . ">cih se dogodkov in dspioraatičnih raroblačen; v vsem svojem neizmernem zločinstvu uloga vladajočih slojev Francije, Angfeic. haiije in Zedinjenih držav.
Angleška diplomacija ni snela svoje krirki-ireaoika vojne napovedi \lada City jCrty je <-».n tr^ni del Londona m trdnjava angleškega kapua-iamai če je bala, da bi nemška -vlada popustila in da nc bi biio vojne, afco bi ona {angleška vlada) kategorično (odiočnol izdavila, da se bo udeležila vojne atrani eniente. V Londonu so hoteli vojno. Vsled tega so se držah tadto dvnusrmo, da so mogli v Be-ro*mn in na Dunaju računati na angleško nevtrali-te:o, medtem fco so v Pariza in v Petrogradu znali e* angleško pomoč. Vojna, k* se je pripravljala te-k-;m desetletij, »e izhruhn3a po direktni in zavedni provokaciji Velike Britanije. Angleška vlada je računala na to, da bo Franciji in Rusiji pomagala le toliko, da oslabi svojega smrtnega sovražnika. Nem-tsjo- (In- poleg tega Francijo in Rusijo.) Sila nemškega militarizma, ee je pa pokazala tako močno, da ie tki a potrebna ne le navidezna, marveč faktična angleška pomoč, -vsled česar je uloga smejo-če£* se tretjega pripadla ne Anghfi. f& je na njo računala po srojih starih metodah) marveč Zedinjenim držav me. W<ilsonorva viada se je tem lagje po-nrriia z angleško Hotkado, katera je le deloma preprečila Spekulacije amerikanke borze z evropsko krvjo, ker so države entente z radodarnimi dobički {prtspevkfj nadomestili amerikanski buržoaziji kr-žccj« mednarodnega prava po blokadi centralnih v! as ti Ogromna vojna premoč Germanije pa je slednjič tuda vašingtonsko vlado primorala izstop rti iz ■dozdevne nevtralnosti. Zedinjene države so vzele n soprana Evropi v splošnem to vlogo, ki jo je v pro-p]2i vojnah igrala in io je v tej vojni hotela pgratl .As^ka to je oslabiti- eno vojtijočo se stranko s pomočjo druge, vmeštkoč se v voaie operacije le toliko, kotikor je potrebno, da izrabi ugodnost položaja Soglasno metodam amerikanske loterije, je bila Wil-KKOva (vioga v vojni matfina. ah ker je prišel po-siedsiji, je moral igro dob:ti (po sistemu amerikan sfee loterije). Glad. zmrzovanje, nalezljive bolezni in nravstveno podivanje. to so rezultati Jposdedice) svetovne vojne, ki jasno predočujeio človeštvu Kontraste (nasprotstva) -kapitalisttčneiga ustroja. S tem je -ešen brezprizivno akademični spor v »ocija-lizcnt glede teorije oboibcžama in sukcesivnega prehoda od kapitalizma na socijaltzem. Statistiki in pedaa^i teorije ublažen ja kontrastov so stikali in rili iz /sef* kotov zemlje resnične ali izmišljene fakte 4čme), ki naj bi dokazovali povečanfe blagostanja p<<sameznih skupki delavskih slojev. Teorija o obu-hožanju mas se je smatrala za pokopana, spremljana e zaničljivim žvižganjem evnuhov buržoazije. Sedaj ie to obubožanje ne le socijaino. marveč celo bijo- < Ic^sčno m feijcAogičoo, ki stoji pred nami v vsej i svoji pretresajoči resničnosti.
Katastrofa imperijali^tične vojne je pomela do Aaste^a vsa zavojevama strokovne in pariameatarne jborK* In vendar je zrastla ta vojna ravno tako iz not ran lih tendenc kapitalizma, kakor te ekonomične p.j^ocft*e in paHamentarni kompromisi, katere je ona pokvp aia v krvi in blatu.
Fm&nčni kapital ki je vrgel človeštvo v brezdno -rojnc. je sam doživel! katastr ofalno spremembo v tej vojni. Odvisnost papirnatih vrednot {denarja) mate-
vrednost, se fe spremenil v orodje rekvizioije in plenitve splošno ekonomskega nasilstva. h te degeneracij« papirnatega denarja odseva splošna smrtna kriza kapitalistične izmenjave 44aga. Ker je bila svobodna konkurenca, kakor regulator izdelovanja in porazdelitve iztisnjena (udušena) v glavnih področjih narodnega gospodarstva s pomočjo sistema trustov in monopolov že desetletja pred vojno, je •pa razvoj vojne dovel do tega, da je foiia vodikia uloga iztrgana sz rok gospodarskih udruženi ter neposredno izročena v roke vojno-državni omasti Porazdelitev surovin, izkoriščevanje bakuske (Baku) ki romunske nafte, doneckega premoga, ukrajinskega žita, usoda nemških lokomotiv, avtomobilov, preskrbljevaaje gktdujoče Evrope z žitom in mesom, vsa ta osnova* vprašanja gospodarskega življenja sveta se regaiiraio (uravnavajo) ee potom svobodne konkurence in ne s Jcorabinacijaani aarod-nih in mednarodnih trustov ia družb, temveč neposredno z vojaškim nasiljem v interesu aadakne samoohranitve kapitalizma. Medtem, ko je državna oblast, popolnoma podrereaa finančnemu kapitalu, dovedla človeštvo v imperijalistično vojno, je pa tekom tega klasja finaaCni kapital popolnoma mUi--tariziral ne le države, marveč tudi samega sebe, vsled česar ni več sposoben izpolnjevati svojega osnovnega gospodarskega delovanja (funkcije, naloge) drugače nego s pomočjo krvi in železa.
Oportunisti, ki so do vqpne poznali deisvce k umirjenot ti v imenu postopnega prehoda k socializmu, ki so tekom vojne zahtevali razredno poaiir-jenje v imenu edinstva narodne obrambe zahtevajo sed ar' od proletarijata samozatajevanja, da bi se tem ložje premagale grozne posledice vc^ne Ako hi delavske mase spreiele te dogme, vzpostavil bi se kapitalizem zopet na pokostju nekoliko pokoljdnj v nov-ih. še bok koncentriranih in grozovitih oblikah, z novo prespektšvo neizbežne svetovne vojne. Na srečo človeštva ie to nemogoče, — Podržavljen je gospodarskega življa, proti katerem« je toliko protestiral kapitalistični liberalizem, je postalo dovršen čin (fakt) Od tega čina je nemogoče povrniti se nazaj ne le k svoboda: konkurenci, zmp-stk tudi ne k gospodarstvu trustov, sindikatov en drugih gospodarskih udružesr Vprašanje obstofi le v tem, kdo bo v bodoče i^ravfeai podrzaviieno proizvajanje; ali imperija!istična država, aii pa država zmagovalnega proletariata. Z drugimi besedami. »Postane K vas, delovno človeštvo suženj zmagovale« svetovne klike, ki pod firmo --Zveze narodov* s pomočjo * internacij on aln e < vojske in s pomočjo »internacijonaine« mornarice hoče ropati in daviti ene, da hrani dn^ge, povsod in vedno oklepajoč v okove proletarijat z edinim ciljem, da bi mogla ohraniti svoje gospodarstvo? Ali pa detavs&i sloji Evrope m naprednih dr-! žav drugih delov zemlje zavladajo nad razmesarjenim in zrušenim g^ odajsivom, da bi sina ta način zagotovil lastni preporod na socijalističnih načelih. Skrajšati dobo sedanje krize je mogoče le z odredbam. proletarske diktature, ki se ne ozira na pre--4o ' teklopst, »rc	v poštev niti nasledstvenih pri vi-
_flegijev i/ t .pravici niti posestnega p." v a. marveS se ozira ie na potrebe gladiročie ma* 'n^Httzrra v ta namen v-sa sredstva in vse sile, uvaja splošno delavno dolžnost, ustanavlja režim čdcnme discipline, da bi s tem v teku nekolikih let ne k zacelila zevajočih ran, ki jih je povzročila vojna, marveč tudi povzdignila člov eštvo na novo, do seda’ še nedoseženo višino.
• ta
Naoijonaina država, ki je dala mogočno vapod-bujo kapitalističnemu razvoju, je postala pretesna za razvoj proizvajalnih siL Posebno težaven se je pokazal položaj malih držav, stisnjenih med velike države Evrope in drugih edlov sveta. Te majhne državice, ki so nastale v raznih časih, kot odlomki velikih držav, kot drobiž za poplačanje raznih uslug; ti strategičai ^viačugaiji) puferjr imajo svoje dinastije, svoje vladne klike, svoje imperialistične zahteve, svoje aromatične spietke. Njihova dozdevna samostojnost se je do vojne opirala na isto, na če mur se je držalo evropejsko ravnotežje, to je, na stalnem antagonizmu dveh sovražnih si taborov. Vojna je to ravnotežje zrušila. Ker je v svojem začetku podeliia ogromno premoč Nemčiji, prisilil je potek vojne male državice, da so morale iskati svojo rešitev v velikoaušju germanskega militarizma Potem, ko je bila Nemčija razbita, obrnila se je buržoaziia malih držav, združena s svojimi p atrij o tičnimi sociialisti*' za pomoč k zmagovalnemu imperializmu entente, ter je začela iskati garancije za svojo nadaiino nezavisno eksistenco (obstoj) v hinavskih točkah Wiisonovega programa. Poleg tega je število malih držav še narastlo:	Iz Avstro-Ogrske
monarhije, iz delov carske ruske države izločRe so se nove države, ki se že takoj, komaj rojene, prijemajo ena drugo za grlo radi državnih mej. Imperialisti entente pa medtem pripravljajo kombinacije malih držav, starih in novih, da bi jih zvezale z vzajemnim jamstvom mržaje in obče onemoglosti. Med tem ko ententni imperijaiisfti davijo in z nasiljem postopajo proti malim ki slabim narodom ravnotako, kakor prej kaperijalieti centralnih držav, ne prenehajo govoriti o pravici samoodločbe narodov, ki je sedaj konečno poteptana v Hafto v Evropi in drugih deifh sveta.
sami je Irska opozoril« o» krvavih pouličnih bojih, da ostane in se •čuti še vedno zasužnjeno. Na Madagaskarju. v Annamu in v drugih krajih so morale vojske buržoazne repubMke tekom vojne nekoliko-krat udušiti upore koloiujalnih sužnjev. V Indiji ni prenehalo revx>lticijonamo gibanje niti za en dan, ter je nazadnje dovedlo a > naymogočnejših delavskih štrajkov v Aziji, na katere je odgovarjala veliko-britanska viada z oklopnimi avtomobili v Bombaju.
Na t A način je kokraijabio vprašanjie prišlo v vsej svoji veličini (količini) do izraza ne le na papirju di-plomatičnega kongresa v Parizu, marveč tudi v samih kolonijah. Wilsooov program ima v najboljšem slučaju samo nalogo izmenjati etiketo kolonijalnega suženjstva. Osvofbojenje kolonij je mogoče le z osvobojenem dela vsega sloja velikih mest. Delavci in kmetje, ae le Annama, Aižira in BengaMje, temveč tudi Perzije tn Armenije dobijo možnost samostojne eksistence le tedaj, ko delavci Anglije in Francije vržejo raz sebe jarem Lic, d Georgea in Clemenceauja, ter vzamejo v svoje roke državno oblast. V ibolj razvitih kolonitaii se borba vodi že sedaj, ne le pod zastavo nacionalnega OSv«bon*nia. marveč ona za-dobiva več ali manj jasno izražen socijami Medtem ko je kapitalistična Evropa .povlekla celo najbolj zaostale dede sveti nasilno v vrtinec kapitalističnih odnošajev, prihaja socijadrstična Evropa na pomoč osvobojenim kolonijam s svojo tehniko, s svojo organizacijo, s svo,im idetjnim vplivom, da pospeši njih prehod k zaičr'.anemu organiziranemu socialističnemu gospodarstvu.
•	«	ft
Ves •buržoazni svet obtožuje komuniste, da so uničHi svobodo in politično demokracijo. To ni res. Polaš6ujoč se oblasti, odkriva proletarijat popolno nezmožnost uporabe metod buržoazne demokracije, ter ustvaria pogoje in db.ike (forme) nove, višje delavske demokracije.
Ves petek kapitalističnega razvoja, posebno v poslednji, imperialistični dobi, je izpodkopaval politično demokracijo ne le na ta način, da je razdeljeval narode na dva neprimerna, med seboj sovražna si sloja, marveč tudi s tem, da je obsojal na gospodarsko životarenie in politično onemoglost mnogo-brajne malobiuržoazne in proletarske sloje, kakor tudi najbolj zapostavljene nizke plasti samega proletariata.
Delavski sloji v onih deželah, kjer jkn je zgodovinski razvoj da! tako možnost, so izkoriščali režim politične demokracije za svojo organizacijo proti kapitalu. Isto se bo še nadalje vršilo v onih deželah, kjer pogoji še niso dozoreli za delavsko revolucijo. A širše srednje sloje, ne le po vaseh, ampak tudi po mestih zadržuje močno kapitalizem, zato zaostajajo v zgodovinskem razvoju za cele dobe.
Bavarski in badenski kr- e tič je še vedno tesno prikovan k svojemu vaškemu zvoniku, francosiki mali vinorejec, katerega izpodriva v el ekapi tal isti čna falsifikaciia vina, tuali ^merikanski farmer, oškodovan in osleparjen od bankirjev in deputatov (poslancev), vsi ti sociialni sloji, ki jih je vrgel kapitalizem z velike ceste razvoja, so navidezno poklicani od rettifa« politične demokracije k upravi države, med tem ko faktično i«*i?e vsa osnovna vprašanja, ki odločajo o usodi narodov, le finančna	_v
hrbtom parlamentarne demokracije. Tako je bilo predvsem .pri vprašanju za vojno in istotako se vrši sedaj, ko ;e vprašanje miru na dvnevnem redu. V kolikor smatra finančna oligarhija za potrebno prikrivali svoje nasilstveno delovanje potom parlamentarnega glasovania. prikazujejo se na razpolago buržoazne države. V svrho dosege raznih rezultatov potrebnih. vsa sredstva laži, demagogie, hujskanja, klevete, podkupa. terora, nasiedovana od prošlih vekov razerdnega suženjstva in pomnožena z vsemi čudesi kapital]stične tehnike.
Zahtevati od proletariata, da bi v svojem zadnjem spopadu na življenje in smrt s kapitalom, pnOčno upošteval zahteve politične demokracije, hilo bi isto. kakor zahtevati od človeka, k* brani svc)e življenje in eksistenco ,proti napadajočim razbojnikom, naj bi se on ravnal točno po vseh pogojih io pravilih francoske borbe, določenih od svojih sovražnikov, ki se pa sami ne brigajo, da bi se ravnali po teh lastnih pravilih. V današnjem kraljestvu razvalin, kjer ne predstavljajo le proizvajalna in transportna sredstva, marveč celo instituti .politične demokracije samo kup okrvavljenih ostankov, je proletarijat primoran ustvarjati si svoj lastni aparat, ki mora služiti predvsem, da ohrani notranjo zvezo delavskega sloja samega in da mu zagotovi možnost revolucionarnega vmešavanja. In tak aparat so ravno sovjeti.
Stare stranke, stare organizacije profesionalnih zvez so se pokazale v osebah svojih voditeljev nesposobne, da bi rešile in tem manj, da bi postavljale nove naloge, ki jih zahteva sedan> doba. Proletarijat je ustvaril nov tip (vrsto) organizacije, ki objema Široke delavske mase, nezavisne od poklica in po-gonev političnega razvoja, gibčen aparat sposoben, da -=e neprestano obnavlja, da širi in vpija nove m in nove sloje, da odpira duri proletarijatu blizu stoječim delavnim slojem mest in vasi Ta nezamenljiva organizacija samouprave, nadaljevanja borbe m za-voTevanje drž, oblasti je že prestala praktično preizkušnjo v raznih deželah in predstavlja najmočnejše zavojevanje in vorodje (orodje) proletariata v nal«
d°V vseh krajih, kjer živijo delavne mase zavedno
vojske, ki jih je mobiliziral imperializem, so se mogle držati le do tedaj, dokler je proletarijat stopal pod jarmom buržoazije. Razpad narodnega edin.stva po-menja tudi neizbežni razpad vojske. Tako se je to izvršilo najprej v Rusiji, tzatenj v Nemčiji in Avstriji in trdba je isto dosledno pričakovati v drugih impe-rijalističnih državah.
- _ imperialistična vojna, ki je postavila en narod proti drsugemu, je prešla ki prehaja v meščansko vojno, ki postavlja razred proti razredu,
lUpitje buržoaznega sveta proti meščanski vojni in rdečemu terorju je najgorostasnejša hinavščina, ki jo pozna zgodovina političnih borb, Meščanske vojne bi ne bflo, ako bi se klike izkoriščevalcev, ki so pripeljale človeštvo na rab propasti, ne protivile vsakemu naprednemu koraku delavskih mas, ako ne bi organizirale zarot in umorov In bi ae klicale na po-i'Pč ;;raTwih oboroženih sil, s pomočjo katerih si hočejo zopet priboriti svoje pnmiegrje.
Meščanska vojna se vsiljuje delavskemu sloju od strani njegovih smrtnih sovraižnikov, V nemogočnostl odreči se samemu sebi in svoji bodočnosti, ki je oh enem tudi bodočnost vsega človeštva, ne more delavski sloj drugače, nego da odgovarja z udarcem na udarec.
Komunistične stranke., ki nikdar ne izzivajo umetno meščanske vojne, stremijo vedno za tem, da po možnosti skrajšajo nje trajanje, kadar se meščanska vojska javlja z železno potrebnostjo, da zmanjšajo število njenih žrtev in predvsem, da zagotovijo zmago proletarijatu. Zato je neobhodno potrebna s voj e časna razorožitev boržuazije, oborožitev delavcev, ustanovitev komunistične vojske (armade), zaščitnice proletarijat a in nedotakljivosti njegove socialistične zgradbe. Taka je rudeča vojska sovijetske Rusije, katera se je pojavila in predstavlja sad zavojevanj delavskega sloja proti vsem notranjim in zunanjim napadom. Sovjetka vojska ((armada) je nerazdeljiva od sovjetske države.
V svesti st svetovnega pomena svojih nalog, so napredni delavci že od prvih korakov organiziranega socialističnega gibanja daije, stremili za mednarodnim zidinjenjem proletariata. Osnove so mu bile postavljene 1864. leta v Londonu, v prvi' internacionali. Francosko-pruska vojna iz katere je zrastla Nemčija Hohenzollercev, je podkosila prvo internacionalo, ter dala istočasno vzpodbudo razvitju narodnih delavskih strank. V letu 1889. so se te stranke zedinile na kongresu v Parizu in ustanovile organizacijo ><Druge internacionale«. Toda težišče delavskega g^Haanja js ležalo v ten* <5'su na t'"'':;<yno'ni podlagi v okvirju nacionalnih držav, na podlagi nacionalne industrije, v oblasti nacij analnega parlari-zma. Desetletja organiziranega in reformatornega delovanja so porodila celo pokol; en j e voditeljev, ki so priznavali po svoji večini z besedami program socijalne revolucije, toda odrekali se ji v dejanjih, pogrezali se v reformizmu in v pokornem priiago-devanju boržuazni državi. Oportunistični značaj voaajnkV -sdn^nk se je ohranil do konca in privedel (v svetovni zgodovini-) mo als-av^ega poloma v momentu, ko je potek dogodkov' zahteval ou strank delavskega sloja revolucijonamih metod Iboihi in j kakor je pritisnila vojna 1879, leta udarec prvih Lat er-1
Dacijonali, ter dokazala, da za njenim revolucijonar-nim programom ni še združenih mas, tako je pobila vojna 1914. leta drugo internacionalo in dokazala, da nad mogočnimi organizacijami delavskih mas stoj® stranke, ki so se spremenile v podrejene organa iboržuazne države,
* * «
To se ne tiče le sodjalnih patrijotov, ki so sadaf ■javno in odkrito prešli v tabor buržuazije, ter postali nje ljubljenci, poverjene in zanesljive osebe, sploh najbolj zanesljivi (krvniki delavskega sloja, ampak tiče se tudi mračne nestalne struje centra, ki si prizadevajo preroditi drugo internacionalo, to je omejenost, oportunizem, revolucionarno onemoglost naj višjih voditeljev. Nezavisna (soc.) stranka v Nemčiji, današnja večina socijalističnih strank v Franclji, skupina menjševikov v Rusiji, nezavisna delavska stranka v Angliji in druge tem .podobne skupine, stremijo faktično za tem, da bi zavzele ista mesta, ki so jih pred vojno zavzemale oficijelne stranke druge internacionale pod pogojem, da nastopajo po starem z idejami kompromisa in soglasja, paralizirajo z vsemi sredstvi energijo proletariata, zavlačujejo krizo in na ta nafti n povečujejo bedo Evrope. Borba proti <-oV^c?'*ističsnemiu centru je vsled tega neobhodni pogoj za uspeh borbe proti liiipč'rM3'izmu.
Odločno zametujoč pofovičar&fvo, laž in gn/uJ?*® preživelih oincijelnih (uradnih) socijalističnih strank, se smatramo mi komunisti zjedinieni v »Tretji inter-nacijonali« za direktne {-prave) nadaljevalce junaS-kih naporov in mučeništva dolge vrste revolucionarnih pokoljenj od Babefa do Karla Uebkae-cb.ta in Roze Luksenbung.
Medtem ko je prva internacionala že naprej slutila bodoči razvoj in načrtala njegovo pol, ter je druga intemadjonala zbirala in organizirala milijone .proletarcev, nastopa »Tretja internacionala* kot internacional? odkritega dejanja mas, revolucionarnega uresničenja.
Sodjalistič«a kritika je dovolj bičala boržiiaznl svetovni red. Naloga mednarodne komunistične stranke obstoja v tem, da ga stre v prah in da povr zdigne na njegovo mesto zgradbo socialističnega ustroja. Zato pozivamo delavce vseh dežel k redi-ojenju pod komunistično zastavo, ki je že zastava prvih velikih zmag.
Proletarci vseli dežel! V borbi proti iiruDerialisti-čnemu barbarstvu,
proti vsem izrazom in o nitkam razrednega in narod-? nega tlačanstva. — Zjedinite se!
Pod zastavo delavskih sovjetov, revdudjoname borbe za oblast in diktaturo proletariata, pod zastavo »Tretje Internacionale« — Proletarci vseh krafer, zjedinite se!
Trdna je aaofa vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega, le slutim zarjo tistega dne, sluti jo vse moje najgloblje In najčistejše hrepenenje. Ne, ne le hrepenenje! Moje delo (e slutnja zarje, vsaka moja baseda in vse moje življenje. Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj! c ve zgradbe,	■	,	t
1 - < >'	Ivan	Cankar
Žatfnja vo»na, ki je izbruhnila v precejšnji meri radi kolonij, je bila istočasno vojna s pomočjo kolonij. Indijci. Zamorci, Arabd io Malajci so se <bili na teritoriju Evrope, v imenu česa? — v imenu pravice, da morajo še daije ostati sužnji Anglije in Francije. Se nikoH ni bila slika nepoštenosti kapitalistične države v kolonijah tako jasna, in še nikdar ni bil problem pozitivnega rofestva postavljen tako ostro
rij akte podlage proizvajanja, se je končno zruSH*.|Pre<i 045 > kakor sedaj
Papirnati denar, sredstvo in regulator kap&talktift-1 Valed tega jc bilo ttoliko odkritih uporov mjrevo-
življenje, se tvorijo io
se bodo tvorili sovjeti delav-Krepiti sov-
skih, vojaških in kmetskih poslancev. Krepiti sovjete, povzdigovati njih avtoriteto, postavljati ,ih proti državnemu aparatu burzoaztje — to je sedag najvažnejša naloga zavednih in poštenih _ delavcev vseh dežel. S pomočjo sovjetov je delavski slo} sposoben, da se reši propada, katerega prinašaj v njegovo sredo peklenske muke vojne, lakota, na^ilstva fmovitih in izdajalstva bivših voditeljev. S pomočjo sovjetov pride delavski sloj najbolj gotovo m oaf-lažje do oblasti v vseh krajih, kjer sovjeti koncentrirajo okoli sebe večino delavcev. S pom o čro sovjetov, ki se bodo polastili oblasti, <bo delavec* sloj upravljal države v vseh področjih gospodarskega in kulturnega živijehia, kakor se to vrši že sedaj v Ru-— Polom impen^aiistiine države# od carske do najbolj »demokratične«, se vrfti istočasno s polomom
_     _ _ . _ 11
'i«#* prometa, ki > edno bdi in bolj izgublja svojo1 hscijooamega vrenja v «eh kolonijah. Celo v Evrqpi imperialističnega vojnega si6*tema.
Večmilijonske
|S/[ir prihaja
v
f
Delavci! Nonete in Me „Deio“. to le utri list, Ust
n
M v ^pitallstičnem
'~p
UtkiAi
Kadar se govori o ipotrebi takojšnje ustanovitve sovjetov, se naan usilju-je najprej vprašanje, »kakšna naij bo naloga sovjetov v sedanjem režimu?«
To je nujni problem, ki se ga m-ora rešiti — ne le v interesu proleltarffijata in revolucije, marveč tudi v Interesu celokupnega človeštva. Zakaj čimibolje bo ta iproiblem rešen, tem lažji 'bo prehod iz sedanjega buržoaznega v 'komunistični socialni sistem,
Kaj pa bodo izvrševali sovjeti, ko se 'bodo ustanovili? Odgovor je nedvomno težak in pozitivnega odgovora na to vprašanje ne more dati nihče. Sovjeti bedo resnični izraz volje proletariijata in nihče' ne more vedeti v naprej z gotovostjo, kako bodo sestavljeni. To, kar se lahko zna in kar se mora znati, to, kar mora iproletarijat zahtevati od strank, ki trdijo da se -bojujejo za cilje s-ocijaine revolucije, je sledeče:	Ka; svetuljejo več ali manj proletarske
stranke proletariatu, čigar moč je izražena v sovjetih? Kakšen je njih sovjetsko-revolucijoinarni predre votucijonarni program ?
Za nas, ki zastopamo protiburžoazno. protiparla-mesttamo, akstenzijonistično strujo, za nas, ki smo pro-ti vsem večjim in malim reformam buržoazne lažidemcikracije, prati vsem gospodarskim pridobitvam v okvirju današnjega režima, za nas, ki smo strogo in izključno revolucij o-narfi, za nas komuniste je rešitev tega vprašanja jasna kot beli dan in je izražena v sledečih kratkih besedah: Naloga sovjetov v današnji dražbi mora biti sistematično podiranje kapitalističnega režima in morajo obenem položiti temelje nove komunistične stavbe.
Kje se mora pričeti? — Pri trgovini! V trgovini, ki se je tekom vojne in po vojni prelevila v očitno ropanje, kjer tiči peklenska sila grabežljivega, kapitalizma. Zaman je, ako se vpije na vso ranč, dni'^e treba med tam ko	preplašen	od	vedno
naraščajočih žalitev delavstva in od naraščajočih cen sirov in, kar mora privesti brezpogojno* k popolni bisorijentaciiji- obratovanja, ko je ta kapital vsled tega primoran zapustiti industrijo iin se zatekati k d obl čk an os n e mu verižni št vu.
Prva točka našega sovjetskega predrevolucijona-r-nega programa bi bila toraj sledeča: Popolna soci-jalizacija trgovine, izpremenivši jo v enostavno izmenjavanje blaga. Taka izmenjava blaga naj bi bila administrirana od sovjetov. Na ta način bi nehalo ono veliko izkoriščanje industrijskega delavstva io kmeta, to je izkoriščanje, ki se vrši potom trgovskega kapitala, ki izgleda kot posredovalec med eniim in drugim, -ki pa le povišuje cene poljedelskih produktov in jih oddaja delavcu-konsumentiu, na drugi strani pa draži cene industrijskih produktov in jih oddaja kmetovalcu. Z navedeno prvo nalogo sovjetov, bi bila izražena prva točka solidarnosti interesov med delavcem itn. kmetom.
In rešitev tehnične strani tega problema? Tehnična rešitev tega problema prihaja pa na drugo mesto, in o tem se da govoriti. Evo primer o najenostavnejši tehnični rešitvi naoljena!izacije trgovine:
Provizorično se uredi že obstoječi sistem papirnatega denarja, ki se ga mora zboljšati in ga postaviti na trdino in pozitivno podlago. Predvsem se ho rekviriralo vse blago, ki se nahaja v posesti veletrgovcev in tovarnarjev. Blago- postane državna last, ki jo upravljajo sovjeti. f'?> blago predstavlja n. pr, vrednost 20 milijard Kr. Državna sovjetska banka izda za 20 milijard lir sovjetskega papirnatega denarja, kateri je popolnoma- krit z rekvirira-nim blagom. Ta papirnati denar v vrednosti 20 milijard se izroči zakladnici sovjetov. Sovjetska skladišča zamorejo oddati blago edinole proti plačilu v sovjetskem denarju. Novi dohodi blaga (po splošni rekviziciji), ki priheja od producentov, industrije in poljedelstva se mora ravnotako -pokupiti s sovjetskim denarjem. Tako, da kadar se bo oddalo iz skladišč gotovo množino blaga v vrednosti enega mili- * jona lir, bodo skladišča istočasno inkasirala za en j milti-jon sovjetskega denarja, in obratno. Če bj-w pozneje množina blaga, ki bo prih"j -Vio V skladicča, tako narasla, da boprc. ■ : . ; '% vredni ‘t 20 milijard, odnosno .-.*WDe ednodt doti,čiri ga blaga narasla n. "Y‘, "a milijard-lir, bo sovjetska narodna banka izdala nadaljnih pet milijard sovieJ^VrA bankovcev, ki JS-bpdb ravnotako izročili sovjetski zakladnici. Tako bo znašala skupna svata denarja, nahajajo čega se v sovjetski zakladnici in v prometu, vedno na-bj.učno skupno vrednost blaga nahajajočega se v državnih skladiščih.
V-e prevoznine za transport blaga, '/se mezde skladččnemu osebju itd. bo izplačevala zakladnica s sovjetskim, denarjem. Za-toraj -bo potrebno prodajati blago iz skladišč z, n. pr. 10% povišano ceno.
Vprašalo-pa se bo: Ako bo vsa trg«vina, to je, ako bo vse blago podržavljeno, ter se bo zamoglo kupiti edinole proti sovjetskemu denarju, kaj se bo naredilo s sedanjim papirnatim denarjem? To se proletariata prav nič ne tiče. Proletarijat bo plačan za svoje, družbi koristno delo, s sovjetskim denarjem. Za vprašanje, kam -z buržoaznim papirnatimi denar-
*) iz programa komunistične frakcije.
mnenju, naj se s tem denarjem, .poplačajo državna posojila, ki so bila »velikodušno« dovoljena- od buržoazjje .narodu«, da vodi »plemenito vojno*. Na ta način ne bodo kapitalist: »razlaščeni« kot v »azijatski« Rusiji s strani »grozovitih« boljševikov, temveč se ji® bo vrnil njih papirnati »kapital«. Mesto da bi se hranili- s -krvjo proletariijata, se bodo tako lahko mastili, požiraje njih lepi papirnati denar.
Kakor -je -bilo že preje omenjeno, bo proletarijat za družbi' koristno delo plačan s sovjetskim denarjem. Ta točka potr-eibuje nekoliko pojasnila. — Industrijski delavci bodo plačani s sovjetskim denarjem, ki ga bodo prejemale dotične industrije za oddajo proizvodov v državna skladišča. Isto veljia za poljedelske delavce. Transportni nastavljene: se bodo plačevali z onim- denarjem, ki se bo dobival za prevoznino, od sovjetske zakladnice. Sa-Hoobsebi umevno je, da bo zakladnica plačevala tudi vse fun-kcijonarje, ki so družbi potrebni, bot n. pr. učitelje itd. s sovjetskim denarjem, in- ravno tako se bo izdajal sov.jeitski denar za vzdrževanje vseh bolnih, starih, invalidov in sirot. Kaj -bo pa z drugimi, to je z onffimi, ki se ne baviijo z delom, ki je družbi koristno, ali, ki sploh ne delajo? Odgovor je zelo enostaven: Dotieniki si bodo morali dobiti eno izmed katerih si bodi- koristnih del in, ako bodo pokazali dobro voljo, se jih bode podjpi-ralo dokler ne bodo dobili dela. Oh! Mnogo koristnega dela je treba še izvršiti! (Treba je pač več pridelati.)
Iz -tega kratkega orisa ie razvidno, da, ako se bo pričelo z naci-jociallziranjem trgovine, ne bo tudi kanalu prišlo — in sicer kar avtomatično — fc popolnemu podržavi j enju vsega narodnega bogastva. In le tedaj se bo smelo imenovati »narodno bogastvo«, kajti v današnjem režimu ni to last naroda, temveč kapitalistov, in vsega ekonomičnega življenja. Z drugimi besedami povedano: Tako se bo razrušil kapitalizem. In v temu ni prav nič čudnega, kajti trgovina je izvor in temelj kapitalizma. Mer-kurij (bog trgovine) ni kar tako slučajno simbol kapitala, tako da se njegova -podoba reproducira celo na današnjem buržoaznem papirnatem denarju.
Rekli smo toraj, da je prva naloga sovjetov podr-žavliet>;(" 'irgbtfffifc — S. IvažiTblui sredstvi- pa razpolaga proletarijat, za ito, da da svojim sovjetom možnost rešiti ta problem, potom katerega se hoče iztrgati iz rok kapitalizma trgovino? —
V boju za -podržavljenje trgovine bo imel vojujoči sc po-rleta-rijat na Svoji strani brezdvomno tudi poljedelca in maiomeščana, ki- jih infamni oderuhi izkoriščajo kakor proletarec.
To se bo zgodilo tedaj, ko ibo v sovjetih prevladovala ona struja, ki nosi na svojem ščitu ta .program, to j-e 'komunistična frakcija, ki koraka naravnost k svojemu vzvišenemu cilju, k socijaln-i revoluciji, -prezirajoč vse otroške parlamentarne in občinske igrače.
D, Godina.
Kodo jugcstoeiBki »Mfis
Več mesecev trajajoči lov na ministrske stolčke v Jugoslaviji se je končal pretečeni teden s item, da se je vendarle -posrečilo sestaviti novo vlado v kateri ni, čuda vseh čud, ne slovenskih ne hrvatskih soci-jalnih patrijctov. — Novo ministrstvo je sestavljeno takole; Stojan M. Protič, Anton -Korošec, Marko Trif-kovič, Ante Trumbič. Stojan Ritbarac, Jožo P. Jovanovič, Velizar S. Jankovič, Momčilo N-iničič, Miša Trifunovič, Miroslav Spalajkovič, Branko Jovanovič, Gjuro- Šurmin, Slavko Miletič, Ivan Kovačevič, Aleksander Stanišič in Ivan Roškar. Med njimi torej ni s-oci-jalnih patrijotov in to dejstvo nas je napotilo, da smo .poleg notice objavili It/udi imenik ministrov. Ali to ni še in ne sme biti še dovoli: Ako ni danes Kristana, Bukšega in Korača v ministrstvu, ni rečeno, da jih- ne bo jutri. Zakaj ti trije gospodje niso šli to pot v ministrstvo ne radi principi einih vprašanj, marveč pač samo radi tega ne, ker je bila kombinacija takšna. Sedaj gotovo čakajo kedaj neki pride vrsta -zopet nanje. Upamo, da ko bodo prihodnjič v ministrstvu, ibodo imeli prijel*.c veselje zasto-pati sami sebe. -Nadejamo se namreč, da jim bo obrnila ihrbri še ona peščica delavstva, ki dane p se verjame njihovemu poli *-:č»p mufu talentu. — Taki ljudi'’ rnrrip prd) ko slej proč iz vrst socialističnega delavstva. Čim prej, tem bolje.
v Jutoflsvijl
Ministrska kriza v Jugoslaviji ni slučaj; lahko bi trdili, da; ta kriza traja od dneva, ko se je konstituiralo prvo ministrstvo, ki je bilo koncentracijsko, to se pravi — sestavljeno iz vseh mogočih strank, strančic in posameznih političnih skupin, kii so si bile programatično zelo različne.
Še dobro ni bilo o-bjav-ljena lista s Pašičem na čelu, je drugi dan bila že kriza; Pašič je odstopil i-n na njegovo mesto je prišel Protič. To koncentracijsko ministrstvo, v katerem sta vladala Protič in Pribi-čevič vsak po svoje, je životarilo nekaj mesecev, ne da bi izvršilo svoje naloge.
In je bilo naravno, ker to ministrstvo, na zunaj enotno, je bilo na znotraj razdrapano, ker je vsak vlekel na svoj mlin, vsak je hotel potom ministrskega stolčka spraviti- svojo stranko do veljave ter svoje pristaše do korita — to je bila glavna naloga »gospodov ministrov«.
Naravno, da je bila posledica te politike ta, da
takoimenovani parlament, katerega poslanci niso bili od ljudstva izv-oljeni — temveč dd političnih strank imenovani.) m mtogel izvršiti nobenega jza narod koristnega dela in se je na ta način samega sebe pred ljudstvom diskreditiral, ker je -bil za delo nesposoben.
Vsled te slepe politike je začela valuta:	padati,
draginja naraščati, promet je postajal od dneva do dneva slabši, industrija se ni mogla razvijati. Na drugi strani sc je -uvedla svobodna trgovina in z njo svobodno plačka-nje; verižništvo in korupcija sta postala nekaj navadnega.
Ko so gospodje ministri spoznali, da po .tej poti mlada — ie ne organizirana država gre v propad, so se pričel: drug drugega zmerjati. Demokrati so krivili radikalce, radikalci pa demokrate. Protič (radikalec) je bil ministrski predsednik, Prtbičevič (demokrat) pa notranji minister; bila sta si najhujša osebna in, politična nasprotnika. Protič ;e očital Pribičeviču, da hoče nv&sti v Jugoslaviji Tiszov ogrski sistem, Pribičevič je pa očrtal Protiču, da hoče vladati po balkanskem načiaiu.
Ta spor je postal javen, In je moralo priti' preloma. Protič je pedal d emisijo celega kabineta. Pogajanja za sestavo nove vlade so trajala čez en mesec, kar se se v nobeni državi ni dogodilo. Vsa prizadevanja regenta in drugih, da bi se spet sestavila koncentracijska vlada, so bila brezuspešna. Radikalci, so stavili -kot pogoj za vstop v vlado — to, da Pribičevič ne sme biti v vladi, demokrati -pa, da Protič ne sme biti.
Pogajanja so se razbila in regent je poveril Davi-dovi-ou, da sestavi koalicijsko vlado iz demokratov in socijalistov. Vlada je bila sestavljena, prišla je pred parlament, v katerem pa ni imela »kvoruma*; to je absolutne večine. Pri glasovanju o vladnem programu, so morali glasovati vsi ministri za svoj program, in le na ta -način so dobili 8 glasov relativne večine. Bilo je vsakemu jasno, da ta vlada ne more vladati s parlamentom, ker nima večine, in v vsaki demokratični državi bi taka vlada takoj de-misij emir a!a. Ali naš* denrokr?)'. se za to niso zme-njH — :'hofeif'so -na vsak način vladati — proti volji ■parlamenta, katerega so sami sestavili. Odgcdili so parlament i-n vladali so od meseca avgusta do sedaj potom navedb in po milosti mladega Karagjcrgjeviča.
Sedaj so brli prisiljeni, vjled zunanjih in notranjih političnih prilik odstopti in tako končati svojo neslavno karijero.
Poskusilo se je spet sestaviti- koncentracijsko vlado, ali tudi sedaj ni šlo, ker nasprotstva se niso zmanjšala. Regent se je vsled tega odločil in poveril sestavo vlade Protiču, kateri je, kakor znano sestavil vlado brez demokratov in socijalistov; in ki ji on sam načeljuje. Notranje ministrstvo ima radikalni desident Trifkovič.
Protič hoče vladati po-toai parlamenta, ali njegov položaj v parlamentu ni nič boljši kakor ga je imela •prejšnja vlada — absolutne parlamentarne večine nima.
Krkšen. je program nove vlade in kako ga bo izvajala, nam desedaj ni znano in nas tudi veliko ne zanima, ker smo gotovi, da tudi ta vlada nc bo imela dolgega življenja, če bc-do tudi demokrati vodili le »stvarne opozicijo.
Nam soc ialistom je vseeno, katera buržoazna vlada jc na površju, ker škodo, ki so jo te vlade v teku enega leta napravile jugcslovenskemu narodu je težko popraviti.
Demokratična vlada je imela demokracijo le na jeziku, v resnici pa je bila reakcijona-rna in nedostopna razumeti potrebe nove dobe.
Pretičeva vlada je po nazorih konservativna in taka bo obstala. V tej vladi so združene stranke, ki se med seboj v vsakem oziru zelo razlikujejo. Tu imate Vele-srbc , federaliste«, »avtemaše«, republikance v monarhiste«, imate zagritzene »klerikalce krhor tudi svbcdcmislene .pravoslavne; imate zagovornike feud ali z m a in veleposestev, kakor tud: take, ki bi radi uredili agrarno reformo itd. Z ene besedo povedano: v tej vladi je tak »ričet;, da bi bilo smešno tudi z meščanskega stališča pričakovati uspešnega dela. Oni si ivso edini 'ne v	politiki, ne .' z-un« ‘	" o re - 'H-ir-rafute —- še manj pa
'TTciriljfih'socijainih in gos-po. larskih vprašanjih; edini so si samo v tem, da hoče.o za vsako ceno biti na vladi — in s tem pri'koritu — brez obzira na vsa druga vprašanja. V tem oziru so si edini celo s prejšnjo demokratično vlado — katere program je bil: »za vsako ceno biti na vladi. <
Razume se, da v takih razmerah se socialistično delavstvo ne more ogrevati ne za eno ne -za drugo tako vlado. Edino, kar mora delavstvo zanimati je to, da v sedanji vladi ni več takozvanih socijalistov, kateri so tako ž.alosten konec napravili s svojim ministrovanjem. Ali bilo bi naivno misliti, da so ti »socijaTstični ministri odstopili iz prepričanja, i; da bodo sedaj vodili energično opozicijo proti vsaki meščanski vladi. Pri prvi -ji-nhki jih bomo spet videli v -novi kombinaciji,
Ali nas tolaži to, da je večina jugcslo venskega proletarijata odrekla zaupanje takim voditeljem, ki hočejo delavsko -politiko, ki more biti razredna, reševati skupno z najhujšimi sovražniki delavskih aspiracij. Gotovi smo, da ko bedo tpr.de volitve za ustavovtverno skupščino, bodo takšni -socialisti na celi črti pogoreli, ker proletarijat se hoče sam bojevati za dosego svojih ciljev, in bo izvolil osebe, ki bodo izvrševale veljo proletarijata.
Delavstvo je prepričano, da le na pc-dlagi čistega razrednega boja je mogoče zrušiti današnji kapita-
Dr. HENRIK TUMA:
Izza fronte - Oslavije
Junijsko sobice -ob zatonu je razsvetljevalo spodnja Brda pod Števerjanom, s krvjo napojena in. s človeškimi trupli ognojena tla Oslaivije, sedaj zaras-tena z visoko srhlo travo-. Nikdo je ni' pokosil, (klavski griči nekdaj pravi vrt sadnega drevja in vinskih -brajd so gcAi, le sem in t-je št-rle rogovilasti ostanki kakega drevesa. Nad (Mavjem zaslanja pogled proti severu strani Sabotin. (609 m) tje do sv. Valentina.
Pod temenom razkritega -vrha je skoraj v ravni črti kakor bel -p; s vojaška cesta od Vrhovca sem. Nad siv. Valentinom miga čez razstreljeni vrh sv. Giore Skal-nice. Matere Božje ni več. Od sv. Valentina naprej vleče se rujav greben z gla.vo sv. Gabrijela ali Velike hriibc. Nekdaj -je pokrivalo teme elemi drn rcdiko drvje, danes ni več sledu, "■v Gabrijel je daflei^ vidna rjo-vimi. bob £krazsire-
na skalnata- rebr«, £,epa_ iplanotica pod Velikim 'hribom, je bujno zarastana z visokim pesrini plevelom. Ni najmanjšega kamemca, tki bi kazal prostor, kjer je prej stala cerkvica sv. Kateri-ne. Za sv. Gabrijelom dviga se gola, višje gozdnata trnovska planota, pod njo se gubi zelena vipavska dolina, na jiugu dolgi graben robu tkraške planote z rujavo obstreljenim Faljti do Debele Griže ali vrh sv. Mihaela. Mesto Gorico zaslanja glava 188 m nad Oslavjem tik ceste. To je vojaška kota (merjena v-išniska točka), s katerim so bojna poročila označevala pozicije v Oslaviju ali Pevmskega predmestja. Ko si ogleduješ sledove triletne vojne, ko se spomniš poročil o bojih na Sabotinu, na sv. Gori, na sv. Gabrijelu in Oslaviju silijo ti V spomin strašni prizori ročnega boja v jarkih tik -pod teboj ter umeš, kako je bilo mogoče upirati se tik nad Peivmshhn mostom italijanski premoči lo njih izborni artilerijski poziciji na Števerjanu.
Sabotin na levo ogrožen vlada vse obronke Šte.ver- j janskih hrd, dokler niso padle njegove utrdbe, bili so zaman vsi poizkusi dobiti Oslavije. Od kota 188 m i Skoraj vsporedno* proti jugu se vrste eno za drugo j brdne panoge, me-d njimi zarite grape. Potok izpod i ceste »pod Jamovem,« ki nižje doli preide v Grojno po stari mapi Gredna, deli Oslavsko- ibrdje od Šte-verjaoskega, njego-vo debro deklo je italijanske in avstrijske pozicije. Ob cesti pa so sc skoraj stikale. Panoge od kote 188 m. so kakor prirodni nasipi ru-jave »škrilnate zemlje, grape pod njimi prirodni globoki jacnki. V to ilo-vno prhlo zemljo zakopane so bile avstrijske čete, nevidne italijanskim napadalcem. Tu so zavračale celo leto v krvavih spopadih naskok za naskokom, italijanskih polkov.
Zata-pljaj-oče solnce pojema s svojo svetlobo, bojne poljane pred teboj postajajo otožne. In vendar so še vedno kTasna ta Ib Id a, kljub Sledovom groznih bojev!
Iz premišljevanja so me zbudili veseli zvoki plesne godbe. Pelka sledi za mazurko, in valček za valčkom. Veter ti zanaša prve glasove, tiik ob cesti vidiš gibajočo se gnečo. Plesišče so zravnali italijanski vojaki, položili deske, goriška godba pa igra stare svoje plesne melodije. -Po cesti od števerjana dol iz celega hrd a, po cesti iz Gorice gor, ti je polno mladih parov, ki hite na veseli ples. Dekleta v kratkih krilih, na visokih opetnicah, v lahkih odprtih in oz ornih bluzah — zdrave zagorele polti.
Vsakih 5 metrov nad borjarjem (plesni oder) se ti v -zadnje-m svitu večernega solnca pokaže vojaški spominek. Vitez orjaškega stasu stoji izklesan pred zidanim zaslonom nad gomilo. Nehote postaneš pozoren. Kontrast temnosti in veličastnosti spomenika in veselega rajanja ti bije -v oči in sluh. Stopiš bližje k ograjenemu grobišču. KaanemJta ploča ti naznanja, da tu spi mirno -smrtno spanje italijanski general Trombi — spomenik postavila mu je njegova brigada Litvomo.
Dne 28. novembra 1915 v popoldanskem mraku pregledaval je general pozicije pod KctO (188 m) Osebno se je hotel prepričati o legi avstrijskih nasipov in o pc-ložaju topičev in strelnih pušk. Že ponovno . so bili cdbiti napadi italijanskih čet z veiko izgubo. Vedno so zašle navskriž med prirodne in narejene nasipe. Trumoma padale so njih vrste. Ves osl&vski teren bil jc raz teptan in razrit, napolnjen vsakokrat z lužami človeške krvi. General je pripravljal -nov naskok, hotel je biti akcije gotov. Sam bi vodil ,napa d. Pričetkoma neopažen -se je bližal avstrijskim pozicijam. Prišel je do 40 metrov blizu nje. Obstal je in -ogledava!. Zaregljale so strelne puške, večkrat zadet zgrudil se je vznak. S težkima žrtvami so njegovo truplo zvesti vojaki prevlekli izpred avstrijske pozicije.
Ponoči 28. novcir-bra 1915 je 33.-brigada naskočila koto 188 m in jutranja zora 29. novembra obsevala je krvava -trupla napadalcev in branilcev. Italijani so vzeli pozicijo.
Tam kjer so zadele generala Tromibija sovražne krogle stoji danes od vetra m dežja že ves začrnel spomenik.*)
Sčdaj na bojnem prostoru raja brezskrbna slovenska in furlanska mladina, nikdo ne misli več na boj in -trpljenje mož -im mladeničev v zakopiK in nasipih.
Temn-o gleda kameni ti vit=z spomenika na ple sašče, ,pod njim oprti na ograjo čitajo italijanski vojaki nagrobni nadprs.
Solnce je zašlo. Spomenik se izgublja v mraku, vedno glasneje vr6 zvoka plesne godbe in vedno strastnejše vrte se det-1 'n m fantje, slovenski in furlanski, -kmečki «	;	•-ki.
Tako gin e vojna •	* u -kosti junako v pozablje-
nih -imen, ki so se bo . -arekovame, visoke ideale, tvorijo zemljo, dd oe . ‘osn bar-jar!
listični sistem in na teh razvalinah ustvariti novo družbo — družbo pravice In svobode, v kateri bodo izginile vse socijalne in narodne krivice. To velja za proletarijat celega sveta — in tudi za proletarijat Jugoslavije. Radi tega nas vse buržoazne vladne krize prav nič ne razburjajo.	J,	p.
Muski dogodili v mo]« 1919
Strah pred komunisti je povsod enak.
Komunistični proletarijat ne dela že davno več nobene razlike med buržoaznimi' vladami posameznih meščanskih držav. Tudi tedaj ne, ako se te vlade imenujejo več ali manj demokratične ali socijalne-patrijotične. Vse take vlade imajo namen, da pod krinko demokracije ohranijo sedanji kapitalistični družabni sistem, ki ga mi sovražimo in, ki ga hočemo uničiti. Saj je vendarle enostavna resnica, da je -bas ta sistem kriv vsega zla, vsega gorja, kar ga je človeštvo pretrpelo in ga še trpi'. Je pač naravno, da gleda -buržoazija zoprno in sovražno to našo star sistem razdirajoče delo. Je naravno, da hočejo ugonobiti To za njih nevarno gibanje. Vsa sredstva so jim dobrodošla proti temu. gibanju. Celo tako se zgodi, da se ustvarjajo umetno vzroke, da smejo nastopati bolj ali manj energično proti komunistom.
Zlasti je še veliko slovenskih delavcev v zasedenem ozemlju, ki so mnenja, da postopa samo italijanska vlada tako neelegantno proti temu našemu gibanju. Celo tako si mislijo, da vlada v Jugoslaviji največja in najlepša svoboda. Vendar, žal, ni tako. In kdor misii tako, je o položaju pač slabo .poučen, Mi, ki smo živeli tudi v Jugoslaviji, bi napisali lahko marsikaj o jugoslovenski svebodi in dokazali, da ni jugoslovanska vlada niti za las ‘boljša od ostalih. In to, bodisi v postopanju proti narednim manjšinam, bodisi proti komunističnemu gibanju.
Da -je temu tako, -prinesemo danes le en dokaz Iz časov prvega leta obstanka Jugoslavije, in sicer o sarajevskih dčgudkih ob -priliki praznovanja 1. maja 1919. O teh dogodkih je napisal sedrug Petejan, ki je bil poslan nalašč na lice mesta, da se osebno informira o stvari, -poročilo, ki ga objavimo tu v poduk našemu ljudstvu. Da je -bilo poročilo resnično in objektivno, je že dokaz v tem, da so bili zaprti sodrugi takoj izpuščeni in da je bila ustavljena proti njim vsaka nadaljna preiskava.
Poročilo se glasi:
Bosanski sodrugi so se živahno pripravljali na slovesno -praznovanje delavskega praznika i. maja, kakor so se pripravljali tudi sodrugi v Sloveniji, Hrv-atski, Srbiji in drugod. Bosanska vlada je proslavo 1. majnika dovolila, ker je stranka dala polno garancijo za red i-n mir.
Med tem, ko so se sodrugi pripravljali na to praznovanje, se je začelo raznašati po sarajevskih ulicah vest, da pripravljajo s očija lis ti za 1. majnik državni prevrat, da bedo ta dan ustanovili sovjetske vlado, da bodo pobesili vse višje oficirje, člane sedanje vlade ter vse kapitaliste itd. Tc vesti so se umetno razširjale po celi Bosni. Provokatorji so bili na delu z vsemi sredstvi in marsikateri je tem izmišljenim vestem nasedel. Dobilo se jc tudi nek"; letakov in brošur od zveze Pelagičev. Kdo jih je prinesel v Bosno in kdo jih je delil, živ krst nc ve. Dognano je pa, da je bilo vodstvo stranke -pri vsej stvari najmanj prizadeto. Sarajevska purgarija je p-bila v groznem strahu in trepetu, kaj se bo ž njo zgodilo prvega majnika.
No, neizogibni policijski minister Pribičevič je njen strah kratkomalo odstranil s tem,' da je po celi državi prepovedal praznovanje prvega majnika. S tem se je država in meščanstvo rešilo »sovjetske ; grožnje.
Proti prepovedi praznovanja prvega majr 11 ' >e bosenski proletarijat moral nastopiti z --šemi sredstvi, ki jih ima na razpolago; i-n najos-ltejše sredstvo je -pač splošna stavka, ki jo je bosanski proletark"' tudi napovedni za 30. aprila. S tem jc se pr.Šc! ca vlado In vojaštvo moaneoA, d.n pdknzeta svojo moč n razbi/Aa delavsko disciplino. Če je bilo taktično ali ne,-da so bosanski sodrugi nasedli na limance r.rovokacijam vlade :n vojaštva, je seveda stvar, ki jo nji nočemo raziskovati.
Dne 30. aprila je delavstvo v Sarajevu kompaktno zapustilo delo, stavka jc bila splošna in impozantna. Delavstvo je večinoma ostalo doma, kakor so mu to naročili zaupniki. s
Vojaštvo, policija in orožništvo so med tem do zob oboroženi in pripravljeni hodili po sarajevskih ulicah, kakor da sc pripravljajo na napad proti Turkom.
Posamezne delavske skupine, med katerimi so bili ctroci in žene, so sc sprehajale mirno po ulicah in se med sebej razgovr.rjale nič slabega sluteč. Naenkrat pa nastopi oborožena sila in prične z izvajanjem svojih določne pripravljenih operacij.
Najprej so cibkohli brane skupine ljudi, ter vse skupaj aretirali in odvedli v zapor. Med .potom je ta oborožena sila, sestavljena večinoma iz kotnitašev, ncitsmiffero suvala in s kopiti in sabljami udrihala po crctirc.ri množici žensk, moških in otrok. Na tak lep način so ta drn v samem* Sarajevu aretirali okrog 2000 oseb.
Ob 4. popoldne ;stega dne se je izvršil »napad* na -Delavski dr n , kjer bi moralo biti skritega, po mnenju policijskih provokaterjev, vse polno crcžja. mtmicrje, strc-jmh pušk itd. Radi tega se vojaštvo
baje ni upalo zasesti »Delavskega doma« marveč je. postavilo krog ia krog istega kordon vojakov z roč« nimi granatami, strojnimi puškami In treni topov L Ko je t»lo vse to pripravljeno, so se tri vojaške, do zob oborožene čete, podale v hišo, v kateri se je nahajalo 2—300 oseb, raztresenih po restavraciji in po društvenih prostorih ter se med seboj mirno pogovarjalo. Med njimi je bilo zlasti mnogo žensk in otrok.
Poveljnik stepi v dvorano in zavpije: Predajte se.! vsi ste aretirani! « Navzoči, ki niso kaj takega pričakovali, so vkljub vsej nevolji odšli mšrno, obkoljeni od vojakov, ki so jih spremljali kakor četo razbojnikov. Po sarajevskih ulicah se je reveže neprestano žalilo In pretepalo, in sicer večinoma od istih ljudi, ki so leta 1919. uprizarjali progromc na Srbe.
»•Delavski dom« so nato vojaki zasedli ter izvršili preiskavo. Razmetali so enostavno vse; zaplenili vse računske knjige in zapisnike strokovnih organizacij, stranke in »Glasa Sl obod e . Ustavili so izdajanje »Glasa Slobode«, delovanje strokovnih organizacij-ter zaprli »Delavski dom* in ga vojaško zastražili. Omeniti moramo še, da je preiskavo izvršila komisija. med katero je ‘bilo tudi troje naših sodmgov, ali ko je komisija prišla v kako sobo v svrho preiskave, so bile navadno pisalne mize in omare že vse prevrzene in preiskane od vojaštva. Interesantno je dejstvo, da se jc v hišo dobilo v celem dve stari puški in ena pištola, Last dramatičnega odseka, ki jih rabi pri predstavah. O kakšnem orožju in munt-ei.ji ni govora.
Isti dan je bila proklamrrana nagla sodba Značilno pa je, da so bili ti p’akati datirani z dne 12. aprila. Torej se je vlada že takrat aa to pripravljala.
Drugo jutro, to je prvega majnika, gredo člani iz-vrševalnega odbora, ki niso bili še v zaporu, k vladi, da protestirajo proti dogodkom. Uspeh je pa bil ta, da so bik. takoj na licu mest a vsi aretirani!... S tem so bili aretirani vs*..’ Vbdji; vsi zaupniki in vsi tunkcijorrarjj strokovnih in političnih organizacij ter na stotine ostalih delavcev m delavk, med katerimi jc bilo mnogo takih, ki se z delavskim gibanjem še niso nrkdar pečali.
Kako so ravnali z aretiranci v zaporih, je težko opisati, ker je neverjetno, da bi bilo megeče v svobodni državi s svojimi državljani tako neusmiljeno post op ati.
Člani glavnega .odbora so biti zaprti v temni kleti, polni mokrote in mrčesa, brez vsakršne postelje. Ena klet je imela 18 kubičnih metrov prostora in v njej je bHo zaprtih osem oseb.
Ljudi so na inkvizitorski način mučili, pri čemur se je posebno odlikoval poročnik Dragiša Pavlovič in š-e neki drugi kemitaš, čigar ime nam je nepoznano. Gospod poročnik je prvo noč poedince pozval iz kleti in jih neusmiljeno batičal in zlostavljal. Med enimi, ki so bili tepeni, je bil tudi vodja soc. stranke v Bosni, sodrug Sretan Jakšič. Sodrug Pante Krekič, ki je slabega zdravja, je prosil poročnika, da ga odvede k zdravniku; Pavlovič mu odgovori: Kod nas nema doktor a — kod nas ima samo batine — tako kcd Das v Srbiji — ako umreš saraničemo te. Aretirane niso sedem dnd izpustili- iz te smrdljive Kleti na zrak.
Nič boljše se ni godilo drugim sodrugom, ki n:so bili člani glavnega odibora stranke. Naprimer sodrug Veroneze, glavni delavski zaupnik v železniški delavnici. kjer je 1600 organiziranih delavcev, pripoveduje naslednje: Prvega majnika dopoldne sem bit v sobi, v kateri smo bili natlačeni kakor mravlje, da se nismo mogli n»ti iztegniti. Odpro se vrata, prr-dc vojak in ga pokliče. Ajdi zmano druže«! Ne sluteč nič slabega, odide z njim v drugo sobo. Med ootjo vpraša yojaka detični, ki ga ;e peljal:	>Kam
oelješ? - Vojak mu odgovori: v školo!
prišla v sobo, ga vpraša ironično:	Druže,
»i H ti socijalista? Veroneze odgovori: Sem! V tem ■ pit mu vojdk prilepi zaušnico z vso silo: Ti hočeš epubliko? in mu prilepi drugo in tretjo in potem nadaljuje biti po glavi, kakor bi znorel. Veroneze se je z rokami prijel za glavo, da se kolikor toliko brani udarcev. V tem trenotku pokliče ta inkvizitor enega vojaka in mu naroči, da mora Veronezeja držati za roke, da ga bo še dalje bil, dokler bi roke onei v>gl«- Končno ga vsega zbitega in od udarcev onesveščenega odvede v svojo sobo in ga vrže po tleh. Veroneze ie imel vsa ušesa razbita, otekla in krvava. 0 polnoči istega dne zopet isti krvnik, ga' odvede na hodnik, tam ga peloži na klep in ga z »oiovsko žilo neusmiljeno biča po zadnjem delu telesa.
Isto usodo so doživeli predsednik stranke sedrug Savo Kapor, ki je nad 50 let star in slabega zdravja, Buben Franc, mašinist, 52 let star in bolan, dr. Zon, zdravnik in cela vrsta drugih sodrugov.
Rozalijo Markovičevo so bili s korobačem :« S pestmi, češ, da je -klela kralja Petra. Batinanih je bilo več drugih žensk, katerih imena nam niso znana, med njimi je bila ena noseča in ena 14 dm po porodu. Batinam so bsb razni dijaki i-n mladi delavci; j med njimi l/letni stavec, ki je -pod vsakim udarcem ! krvnika padel na tla. Zraven žile in pesti so pri pre-j tepanju rabili pnškma kopita.
To živinsko početje se je vršilo _prve tri dni po ; aretaciji, dokler se ni interveniralo pri vojaški in ! civilni oblasti.
Večino aretiranih so potem izpustili na svobod«, v zaooru so ostali voditelji stranke in strokovnih
D Poročilo o smrti cereralu Trombija imam
Svet brez pravice
—Naš ata so rekli: Ako pojde tako naprej, bova morala še delati, če bova hotela živeti.
— Saj pravim, da ni več pravice na svetu.
«rgawe acij »kapaj 24 oaeb. Proti ajica se j« vr*ila preiskav a 04 podlagi raznih — večinoma anonimnih demtncijac-iq. Karakteristično je tudi to, d« so ph po-•Utmii pred vojno sodišče, dasi m j« kompetenca lega sodišča razglasila šele prvega majaika popoldne, dočim so b;.le aretacije že prej izvršene.
Kakšna, bo obsodba, ae moremo prerokovati. Vsi strokovnjaki v juristactji so mnenja, <la bo ilo v prazen nič — in radi tega se je vlada pravočasno sinila roke in dala vso stvar vojnemu sodišču da isto iz nje fabriotra veleizdajo in nameravan; državni prevrat.
so posvetih v ieorne globine človečke drutžb«, »tali, ki službo danes kot osnova aajnaprednejifm znan-stveouu dekan socrjologov, ekonomov, politikov m zgodovinarjev. Besede poroštva, ki se danes izpolnjujejo po velikem ‘klani j narodom-, po jalovosti poK-tičnrh veleumov pariške konference — v gibanja internacijonahiega proletarijata žn, posebej, v ruskem boljševizmu.
Marco Rasnperti ocenjevale Barbusse-ov »Le Feu * (Ogenj) šteje tega pisatelja med socijaliste dostav-Ijaje: - Kakor je danes že po usodi vsak, ks čuti v sebi moč ustvarrtelja, tako je tud* on, Barbusse, za
Neko] o komunizmu
Da je današnji družabni red slaib, čuti in uvideva danes gotovo 99 odstotkov človeštva. O vzrokih,
Kantina!? tapnita ii M amltta
Rdeče čete ao pri zavzetju Taganroga napravile za štiri milijone dolarjev plena. V Novem Rossijsku
ki so privedli človeštvo do tega spoznanja, nam ni j je nad 10.000 beguncev. Pri izpraznjenju Odese so treba govoriti. Družabni red, ki je ustvaril na celi i se odigravali strašni prizori, ker je bila tamošnja
zemeljski obli tako gospodarsko in moralno anarhijo, družabni red, ki je izgubil vsako gospodarsko in moralno merilo, ta družabni red je potreben temeljite, radikalne remedure. Teoretiziranje, znanstveno dokazovanje slabosti, temeljnih hib na privatne last-rim sezidanega gospodarskega, političnega in kul-
posadka odrezana od rdečih čet in razpoložljive ladje niso zadostovale. Denjikkiovi kozaki in častniki so se polastili ladij, da morejo pobegniti. iLe na grožnjo angleških vojnih ladij,' da bodo začele streljati na parnike, so onemogočile odvažanje beguncev. Na Krimu je nad 10.000 častnikov, ki se ne zmenijo za
PgjgpsKo aihgnfg
Tako postopajo z ljudstvom, a stlasti s proleu*ji;,a- ■ socializem.« No reči bi sioral:	njega	vreje sila tu~:iega družabnega reda, ni moglo privesti) člove- i Denjikinova povelja. Odeške begunce so spravili
toro povsod gospodarji naših mitih in lepili domovin. I ustvaritel^a in umetnuia, ki je po globoki jntujiciji	,!0 ieg:1. spoznanja. Treba je bilo potokov krvi, j na otoke, kjer jih oskrbuje^ ameriški Rdeči križ.
Kakor je bilo prvo poznanje človeške družbe K. Marxa revolucionarni komunizem, kakor so Bar-
Jadransko vprašani«
W ikon je xigovortl na spomenico entente. Besedilo je se vedno tajno, zdi se pa, da predsednik Zedinjenih držav m odnehal ©d svojih zahtev niti za las Nitti in Mifierand zapustita jutri London.
čehoslovensiii legionarji
go se sestali v 22 mestih na javnih shoditi ter glasovali dnevni red, da je doiinost legionarjev branili svobodo naroda ter socijalae pridobitve istega proti vsak ireakciji. Legijonaip poživljajo k rešenju ljudstva zpod kapitalističnega jarma.
Krvava Ogrska
Na Ogrskem opazujemo danes recept, ki se ga posšuzaje »bela- družba, da »ozdravi * deželo vseh prekocijskih teženj. Kdor še dvomi, kako Hudoniiia, skrbna in vestna je buržuazij* v izbiri ieh svojih »človekoljubnih'' sredstev, na Ogrsko na) pogleda, na ono Ogrsko, ki je danes tudi slovenski boržuEziji boij pri srcu, aegoli bi si človek po »stoletnem narodnem sovraštva mislil. Da, tam deluje vse tako idealno lepo v Jjadonkli smeri, da more pogreti srce te tako plešastega in trebušnega verižnika. Niti fisli-. ni treba več,- čemu tudi vislice, ko se lahko ljud? — ne všečne ljudi — tako lepo in enostavno •pra vi na drugi boljši svet. Keke so tike in globoke ks mo’rče navado«. Le včasih — le včasih ixda,,-jo tvojo skrivnost. Sicer pa, kaj to, če reka vrže lega ali onega, ki ravno ni po svoji volji sklenil računa s (era svetom, na breg: saj večino mrličev vendarle •piavi v morje. In nihče ne povprašuje za njimi niti v bele rokavice odeti krvniki ne.
Te dni smo čuk o novrh grozodejstvih, ki vpijejo maščevanje na hinavsko drhal brezvestnih krvolo-kov madžarske vladavine. Te dni je izginil brez sledu časnikar S*omogyi in istočasno pesn k Bacso.
Potegnili so njuni trupli, prevrtani od mnogih strelov tz Dcnave. Kdaj. kako in kje sta se dboja izvršila, se at more natanko dognati. Gre pa tu za žrtvi belega terorja, (bele strahovlade.) ki vlada v -.srečni«
Ogiski. Ogrska vlada je sicer razpisala 10.000 K nagrade onemu, ki izda krivce in ogrska policija je poeaprla že lepo število »sumljivih* ijudi. Ne Bomo menda zgrešili, ako trdimo, da so krivici ie davna} čez mejo in mesria s pomočjo iste policije same, če ne še višjih pokroviteljev.
Pri tem pa je najgrozneje, da to nista osamljena slučaja, temveč da je popolnoma opravičen «w, da je na ta način Izginilo več stotin sedanji vladajoči kliki ncvšvčnih ljudi.
Tako reSuie buržoazna na Ogrskem »domovino-Do kedaj?
; BofolKi v Uprli
^ -ta razoranost daaašo”.h razmer so pokazali najti nrejli dogodki v Ligariji. t. j. gibanje ligurskih ko-
noatiev. Ti dorfo^jso ;?.* A^cačlg^. ker
-J
iifs v e ti": '.iiepf*3vcjao moralo buržoazije. ki na eni
strani Drofiafe reSilev vsega zla v neprestanem pro- :	.
feva-mju. aa dragi strani pa — meče delavstvo iz	I ovij eni	poizkus-,	za	oni	»neslv o ^ vodenične	glave
tvornic aa ceste, kadar j! to prav pride, negledc da	ki mu pra1.	jo — boljševizem. In	niti	pogrebci	se	ms
s tem zaustavljajo ono rešilno proizvajanje. ' endar	hotel
treba ume ti prav. Burihoazija si predstavlja to re-5-in o akcijo na način, da bi delavec na eni strani čim več proizvajal, na drugi, pa pretrpel pri čkn-manji mezdi čim večjo bedo. Če delavec tega noče, potem &e burioazija tudi požvižga na proizvajanje, ki bi njej ne prinašalo zvišanja njenih dohodkov.
Kdo naj še zaupa potemtakem v čiste namene bur-iceti je in naj še upa v njeno sposobnost, da bo kdaj dostopna reformam ? Bedak bi bil človek, ki bi kaj takega mislil in upal.
Vzrok tega delavskega gibanja je bil ta, da so hoteli tvomičarji ogoljufati na nesramen način kovinarje za one pridobitve, ki so si jih priborili potom prcidočega štrajka. Vsled tega je za-počelo 17. t. m. živo vretje med delavstvom. Tvor-ničarji so na to gibanje odgovorili z — zapretjem tvomic in izpretjero delavstva. Delavstvo pa ni hotelo iz tvornic. ter je botelo uveljaviti svojo pravico do dela. Izvolilo si je ponekod svoje tvoraiške sovjete ter pričelo z delom na svojo roko. zvesto geslu proizvajanja. Tvomičarji so se — škandaliziranr do svojih rakitičnih kes ti — zatekli k oboroženi sili, ki naj bi delavce spravila z grda iz delavne. To je rodilo slabo kri in prišlo je na več mestih do krvavih pobojev, da, do pravih pravcatih bojev, ki so imeli za posledico večje S*evi!o ranjencev in ubitih.
Danes so se tvomičarj* zopet pogodili z delavstvom s popolnim priznanjem njihovih zahtev.
In tako je zopet zaključena ena epizoda iz tega večnega boja med onimi, ki jim je usojeno delo, in
ki bi radi ie razkošno uživali. Zato so sc pa vnovič odprle druge, nove epizode. Ne samo v Italiji, po vsej Evropi drhti krčevito valovanje mead-rega gibanja spojeno s štrajki. Konca^ni predvidevati in ga todi ne bo> v sedanji kapitalisCW*U^družbt Družabni red se mora spremeniti prav iz korenine ves, druge rešitve ni.
vojne in francoske družbe prišel do sklepa; Spo- ,rcba ,e neizmernega telesnega in duševnega | Celo vodo j« treba prevažati na le otoke, razmnljenje vseh demokracij sporazumijenje ne- trplieaia. in gorja, ki je moglo komaj privesti člo- j
Ma teiiaiH MMittii)
V tržiški ladjedelnici so delavska gibanja na dnevnem redu. Ne mine mesec, da ne ižbruhfie kak-Sna stavka ali izprtija in to vedno vsled kozaškega postopanja gospodov Kozuličev, ki se predstavljajo kot ne-kaksni »jadranski tigri«, pred katerimi se mora vse tresti; (kakor nekdaj pred ruskimi carji.
Uecembra lanskega leta so bili prisiljeni stavkati stavbmski delavci, radi tega, ker Kozulič ni f-ote! niti odgovoriti na delavske zahteve. Stavka je kon-čaJa z zmajgo <Jcl<a.vstva.
Še dobro ni končala ta stavka, že šobili iz,pa ti vsi
titev enega inže-
egoističnib gospodarskih principih, ovira kultur- {in častnike za	ustanovitev bele garde, ter se jeze, [ odtrgoval, to je  lim^vedno m-i i'"3 T v T -k^.
nemu razvoju in napredku Človeštva. Spoznanje, da | da sojih v tem	amerikanci prebiteli. Tudi, da so ijh • bilo pogojeno. Izprtje je trajalo tri^ ^	^ ^lln
, je postal današnji družabni red anahronizem, je člo-1 prehiteli nima	ne za one ne za druge smisla, kajti; dosežen sporazumna nodlači skatererfn^	^ ■	*'
busse-mi francoski vojak: po naravnem razvoju vejtvo plačalo s krvjo. Kulturni človek se mora da-i po najnovejših	vesteh doznavamo, da se sovieti
ItlV £v-r» 1 »• /wJ	J—	1	_	J*	-	1	1	»	"	«.«	^
£un»tva in mišk prišli do bližnje posledice socija- i nes v novonastalih razmerah gospodarskega, poli- ,««di tam kr«oko tfiblieio. lizmai »Vstaja ljudstvo, krute preproste vere	tičnega in kulturnega izvora, prav onjentirati. da ne
tako ruski boljševizem m nič drugega, nego socija- j poitane k-ulturna coklja, da ne postane ovira kul-lizcsB kTajan dcdc4ao v praksi, pa oni vsebini in po turnemu napredku svojega naroda in člo\.eštva. oni metodi, katero *e bil narekoval Karel Marx. Ni Torej: gotovo je treba družabni gospodarski orga nič drvjjesga negoi »Vstaja ljudstva, krute, preproste gijracjjj temeljite spremembe. To priznava, razun par vere«, neupogljivo pnproste vere prvih kristijanov. veleposestnikov in nekaj denarnih parvenijev, celo vere, ki edino, kakor vsemogočna pri rod na sil', človeštvo. Socijalisti in nesocijalisti se v tem vpra-mora zmagati kniturm svet.	šanju ločijo v tem, da trde drugi, da se da stavbo v
inženir odstrani iz ladjedelnice za toliko časa da razsodišče konča preiskavo in poda svoje menenje, Kar se tiče odškodnine za izgubljeni zaslužek, se je ■»Pretežna večina ljudi je ohranila za svoje živ- zadevo poverilo Zvezi industrialcev in Zvezi kovi-ljenje edinole vero v — policaja, To bi bil res gro- I nar jev v Milanu. Na podlagi tega sporazuma so šli zepoln položaj, če bi vsi brez izjeme tako mislili, j ^,e^avci na delo, gotovi, da bo Kozulič držal dano
• ■>	i&CSBtlo
K sreči pa žive v naših časih tudi ljudje, ki jim vera I ”, '	.
v .	,	.	.	.	,.	.	.	 1	Ali	kaj	se	ie	zgodilo?	Takoj	prvi	dan,	ko	so šli na!
v policaja ne zadostuje, m ki so si stvorih lastno de]o _ nc	ni	b;J
vero o tem, kakšno bodi življenje. Ti ljudje so nihi-
Ko je del bivže ruske socijalnodemokratične	nekoliko potezab popraviti; socijalisti pa pravijo, da i list}	: socialisti in anarhisti — ljiidje
stranke dobil r	em	prveni	Londonu; je treba ustvariti novo stavbo k« ne sprejme starega	m	^ ia ki hočejo v
!. 1903. :me bo\y ~ vov pod Leninovim vplivom,	individualističnega gospodarskegaj načela, ampak jF	/	;
dobi! ga je od tej«, da je odločna večina ruskih so- ! nadomesti tega z novim, svežini in s tem ustvari Ismeri -urediti žavlienje rugi cijalistor (boljše vinst v o) sprejela cilj in taktiko:' OOVOi zdrav ejšo gospodarsko m kulturno obliko. Ne-»vvtaja ljudstva, vstava kruto preproste vere, vse ,	socijalisti in lažisocijalisti priznavajo prav radi, da
drugo je postranska stvar! Lenin, je organiziral	se ^ogel komunistični družabni red udejstviti, če
ruski proletarijat za en cilj, osredotočil je vse nje-	stalo človeštvo intelektuelno in moralno veliko i
gove sile n?, dejansko akcijo, za revolucijo, po ka- v^jje, nego je njegova scdnnja stopinja; da bi pa poteši edini ,c bilo mogoče razdejat: petstoletni carizem. nienil komunizem'!?’*! -sedanji kulturni stopinji uni-j
Te ljudi smatra sedanja družba za najnevarnejše, za najslabše in pred vsem za najbolj neverne ljudi;
odstranjen — temveč je Kcuulič najel še nekega delovodjo, po imena »Borri«, kateri je bil pred časom vržen iz ladjedelnice v Trstu, jravno vsled brutalnega postopanja z delavci.
Torej delavci, ki so šli na delo gotovi, da se iznebijo enega, so mesto enega našli dva preganjalča, ki sta se prvi dan ponosno sprehajala po ladjedel-
in vendar so oni edino verni ljudje današnjih časov, i niči in se naravnost provokatorično obnašala. To samo verni v splošnem pomenu, temveč verni j ie delavstvo tako razburilo, da so hoteli takoj, pu-! ravno z ozirom na Kristov nauk, če tudi ne ravno istiti del° in lc vsled prizadevanja zaupnikov sc to
Vera v lastno moč prolctarrjata. neomajljiva vera,	£en;c vseh gospodarskih in^feHurnili vrednosti in glede splošnosti	tega	nauka,	vendarle	verni z ozirom
da edino prolctarijat preustroji človeško družbo, je	gospodarsko fcn kulturno smrt človeštva.'”? komu-; na del istega.----------------------
misel vodnica ruskih Lcaiaovih socijalistov. S to	nizniotn bi izginilo ono gibalo, ki sili človeka k'gS- i _	te	ljudi ter	jih obrekujejo,
podvržejo brezpo-so
ni izvršilo.
Organizacija je (zadevo takoj sporočila Zvezi industrialcev in civilnemu guvernerju, da posredujeta
 _________ __	.zgrnilo ono gibalo, ki siti človeka k'gC- J ’ftoT&'S~srž'i ^^i^jaj0 te ljudi ter jiii obrekujejo, in prisilita Kozuliča, da se drži dane besede.
krutopreprosto vero so otopili (klavui bataljoni na spodarskenra in kultumeimi stvarjenju. Z odstra- _	_ MUmi U	de' ki setf podvržejo	brezpo-	Vse to	ni nič pomagalo in preteklo	sredo so dc-
Petrograjske uKce ter v krvavem boju izvojevali mtv^-0 možnost» nakopičevanja materijalnih dobrin v“ ^ so	’	iT- •’ ;	' t so*i	. ,«i_apotili delo in stopili v	boj za svoje
svobodo ruskemu proletariatu v trdnem prepričanja. ' in vrednosti do neskončnost* bi nehala vsaka gospo- , SJ°:no vsemu, 'ar	jim ^ <.0^ zau .^zuje in	^
oravice proti kapitalistični 'kt&tiil; ki posedSje tržiti« z njegovo svobodo zažari zarja novega življenja barska in kulturna produkcija. V tem izgovoru, se' edini l|udje na svetu, ki nc žive živalskega življenja, j ,j{0 jadjcdelnico.
proletanjatu vesoljnega sveta in človeštvu	'zrcali vsa morala danr.-šnjih posedujočih slojev. Na- temveč žive pametno življenje — Otu so res edini; Solidarnost je popolna, ker so proglasili stavko
Kdor danes uči proletariate mase drugače, ta nc rccjj ne bodo mogli več množiti premoženja 111	j,j	Iraj	verujejo.	«	Leo	Tolstoj, tudi stavbinski in pristaniški delavci. Skrajni čas
umeje vcbkosti zgodovinskega momenta, ta ne čuti <jejc> oni> delo. ki je, kakor pravi filozof Spencc:.	   ie’	se	napravi	red	v	lej	ladjedelnici in mi izra-
žamo stavkajočim trpinom našo popolno solidarnost do končne zmage.
O razvoju gibanja bomo poročali v prihodnji številki.
-r  ....
Natisnili
9600 icvodoT prve številke našega
vse sile us od e polni h trenutkov človeštva, ki ne sairo aa sev,i življenje, izgubi zanje, za kapitaliste,; more najti odrešenja, ako nc v vstajenju ljudskih mas!	življensko ceno. Taka je	morala	moderne j
'Kaj more še veljati izmučenemu človeku meščan-	družbe. Cankar je to	moralo Za	križem«	tako	nc-K
sk: red šn državni mir? Kaj more biti izlakovanemu usjniljeno razlrčal, da je ostala za. človeka, ki ima delavcu vse mHš?Jtrdno bogastvo minule Evrope?- i j-aj -uta /a dobro in lepo, le grda, smrdljiva cunja *S krvjo obrizgan, vnul se je kmetovalec na svoje:	ja	ver>dar	je	to	vse	čisto	naravno,	logično. Ono
polje. Gnali so ga v brat-jmorni boj z molittijo in sicdi, kar mora slediti vero v vseusrnuljenega boga, med kadilom in miro, \ §adove, kakršrvi odgovarjajo pod orge-nimi zvoki himnov kronanih cesarjevi^ *S I derna gospodarska
človeškimi možgani pomrsan, vmn se je nteligent	demo moralo, moriiu	muuitrpc^a,	ai ui uu«
med svoje towiie znanstvenike in modroslovce. • bi sc j; nc bil uprl. zopet zasužnila. Ali ne plačuje	^	bcsedo	ler	razšiiimo	trpečemu	delavki so učili boj za narod in domovino kot naivreio	strašen	davek	tej	gospodarski	organizaciji v
čednost kulturnega človeka. ^Razteptana so polja, ;etnjštiicah, bolnišnicah,
opustošene tvornice, pogaiena morala, oskrunjene i /y:	.;sica{j	zadnjih	vzrokov	vse	socrijalne tragike, j	,	,.
cerkve ia iole! »Konje in mule so pasli po silju. ž vStcvSi svetovno vojsko, v tej skrajno krirični go- Vse one, ki se pismeno naročajo na naš-hst m 1 njimi pokrili in gnojili posvečene prostore!* »Prazna ‘ spodarski organizaciji? liberalni, individualistični zahtevajo ;>oštne priložnice, obveščamo, da1 za sedaj (
vera in prazna narodnost ste se izživel: v vojni, srca .■sosor darski orincip -je na eni strani v gospodarstvu , še istih nimamo. EMirveč naj narocmai blagovcdiro j lazre d .. j na uro.
Gorica.
, ,.r	.	.	,	,	,’j	7	nemu	ljudstvu	namenjeni	Ust.
pcbcljševalmcah itd. itd./j	Uredništvo	in	apravništvo.
Na podlagi te pogodbe bodo delavci, med drugim imeli sledeče minimalne plače:
Mizarji: I. razred L 2’60, II. razred L 2'!0 in III, razred L 1'50 na uro.
Kovači: I. razred L 2'50, II. razred L 2’— in III.
ia prazna narodnost ste se izživel: v vojni, srca . .«0^«-da-rski princip je na eni strani v gospodarstvu, še ist in misH zastrupljajoča kidtura Se je pogreznila v • ;n proizvajanju razvezal vso delovno silo človeka,; nakai vejnem blataf'<
Zato le vkup delavci vesoljnega sveta!
Vaša je pravda!
Vse drugo vse drugo, ;c prazen nič!
Dr. H. Tuma.
Torej to je bilo včeraj — ali ne? — ko smo po »poštenem Časopisju iskali pogrebce za oni -izja-
1°. odzvati.
boljševizem. In niti pogrebci se niso dasi je bilo -»navdušenje vel ko.
ati znesek naročnine potom poalne nakaznice, je pa na dn/li strani tudi omejil, odstranil etični ko- j Naročnina znaša: ?a celo leto L 10’—, za
rektiv človeka in ga slednjič ponižal na goli, ab- j po! leta L 5’— in četrtletno L 2'60.
Upravnistvo »LJfcLA« ulica Zudcc-.ilie št. 3, Trst,
straktni n*,tik. ki se uči le v cerkvi in šoli. ki pa se j ne uveljavlja, kakor hitro hočeš omejevati človeka pri pridobivanju materi-ialnih dobrin. Morala, ki uravna razmerje človeka do človeka v praktičnem življenju, se je oddai;:la od Življenja in je izgubLa vsak stik z njim. Pravimo, da je to pri sedanji go-Tjffiti''-!'! in. ^ružafcni organizaciji človeške družbe čisto naravno. !Mg?-TW^glotovi človeška družba človeku in rje^ov
nezmožnosti, človesat-jja	»’	I	titdčntfc,	ges;
naravno, da hoče vsak pridobivati toliko, kolikor!	.	ki	sla	g
misli, da bo po-
htt, liifiMs in ere*9 1
v Julijski Benečiji
številka italijanske
Sed m
komunistične revije Milanu glavni urednik
kIerT**v*ajpl°vi ciovesita arm.»i	,	v;	j„	izdaja	v	Milanu	glavni	urednsK
n družini za 'itactif me^ve 3eT^ ^vantija G.’M. Serrati, prinai?. 1'	-	poročilo	o po-
eškega živlienja, tako dolfjo jc ;	gospodarskih	on	narodnih	razmerah	v	nalil
Morda pa danes ? Ne, danes oe išče pogrebcev nihče ■ more, kolikor potrebuje m kciik r več. vsaj po zadnjih vesteh soditi.	j	treboval in to brez ozira na svo.ega sočloveka. Za
Zadnje vesti — glej ga spaka! — govore vse dru-1 mralne zakone se on ne bnga. gače. Glej, glej, rdeče čete sovjetske Rusije so za-! Ravnokar čitam -ktiri^o H. O.
ten* spravile vse Belo morje i v Ameriki. Wells karakterizira način pr.^cb
Wellsa: Bodočnost ja
besedami: -A scraimble
sedle Arhaisgežsk ter s ------------------------------- -	,
pod oblast rdeče Rusije. V Murmansku je izbruhnila , modeme ameriške družbe z revolucija ter	se polastila	skoro vseh tamkajšnji;	; for	dcHars .	kar pomena toliko tot »trganje,	„0 1.
aspeških ladij.	Bcljševiika	Rusija je torej k svojim	j za	dolarji, pebotno, pohlepno gri^kenje dolarjev,
zmagovitim pohodom preti	zapadu. vzhodu in jugu	; Ta	scrasnble	for dollars pa rakljucuje vs;> d	sv 1
magc na skrajnem	i intenzivnes ti	vsako meje vanje po Ka-kt morali.	C10-
Josip Tuntar za
napisali
davno
sradniga Iran Regent vodstvo soeijalistične *1i f»r».n v celoti kakor
(Odesa!} priključila še odločilne z svojeai severa. In zdaj se žc re;no govori o italijansKo an^eško-japonskem sporazumu, ki stremi za tem, da sklene z Rusijo nvir na podiatč: priznanja njere sedanje vladavine. Litv-.nska. rinska. Poljska in Nemčija bolehajo baje tudi zelo oči vidno na tej »neprisiljeni« miroljubnosti nasproti rdeči Rusiji'. Le — Francija, ona Francija, ki je pred sto leti ja-
vek, delavec, ki ustvarja bogastva in vrednosti za
ra
stranke v Italiji. Poročalo je objavljeno v sta ga napisala imenovana sodruga. Poročilo obsega in opravičuje sklepe deželnega vodstva socialistično stranke v Julijski Benečiji, potom katenn se da postanejo ti kraji ena sama politična celota v kateri najdbi uživli vsi tu hivn-5,k e ugodnosti v vseh
lUtl Uttivru.	--	------ -	n	.	«	.
 obno, da bi
zrkteva in upravna
oči narodi encke pravice in enasl ozirih. Meščanstvo je popolnoma nes?os rešilo razna vprašanja na način, ki bi bil koristen vsem. Zato bo naloga delavstva, skrbeti, da se naredi dražbo, dborva od stvariama toliko, koKor potre- 5esar ni bilo spe sobno narediti meščanstvo a zlasti bujc za vrdrževanie delovne sile, da lahko dalje j ^ ptepreH, 8 svo^imš nastopi in s svojim delom na-ustvarja m pridobiva. Vsa večvrednost njegovega j r0dn06fcne spore, ki služijo samo izkoriščevalcem dela pa pripada onemu, ki ne dela.	j	deJavstva. Slovanski in italijanski proletamjat imata
zahtevamo temeljito spremembo se- 1 teiko a picmenito nalogo, da ustvarita v teh pekr;
. Zahtevamo namesto iodi- j j}nall temelje vezi mod slovanskim in italijanski
Socijalisti dsnjega družabnega reda
kr a 'm
dvala v prilično istih vodih kakor danes Rusija, se viduaiistične, na zasebni lastnini v malem in velikem j ljudstv0,nl. Poleg definicije kaj je narod in kaj je na-v prmeno »nn	.	•	sloneče gospodarske organizacije-, komunistično | r,<jdnostfJ>rinaia p^očilo statistiko prebivalstva iz
Gospodarsko in kulturno crgan:zaciio. Zahtevamo;^ 1910> obširno govori o občinski m šolski avto-
A	■	«	1’1.	  aMB.	--fc	rt-t*	I	t.-fl	*	•	.	■	-f
'Se obotavlja. Francija je danes namerč prcccj drugačna negoli je bila pred sto leti, kot mlada !;udo-vlada.
Nu bodisi, kakor bodi, aaj dovede sestanek en-tentnih zastopnikov v Ixmdonu. do odkr;te«a ali prikritega-pripoznanja sovjetske vlade v Rusiji, eno je že danes gotovo, namreč, da sta si rusni roboln k rn ruski mužik znala pridobiti ugled, sicer res da vsled s*le razmer na način kakor zastareli hvropi impenira. Res je namreč, kar je ravno te dni izjavi Lenin, ki je v zna meni ten* govoru, dokazal da ne samo Evropa, temveč tudi Amerika ne bosta mogli še nadalje izhajati brez Rusije, da torej že gospodarske prilike siKjo na to, da se Evropa slej ali prej kloni pred voljo ruskega naroda, ter da pripozna ono vladno obliko, ki si jo je ta narod sam izbral, za katero se je boril in katero tudi zasluži. Vendar se dozdeva, da hoče Francija tvegati še en poizkus, predno vrže puško v koruzo, ta poizkus bi se vršil na račun poljske krvi in poljskega naroda. V ta namen nameruje poslati baje svojega generala Focha v Varšavo. Seveda je vpraianjc, če bodo vsi poljski regimenti tako složno korakati proti Rusiji. Vendar se tudi lega poizkusa Rusiji m bati, odgovornost pa za novo nepotrebno prelivanje krvi pade na »napredno« Francijo, ki se še vedno boče boriti za nazadnjaške, preživele ustanove — ker bi pač te francoski buržoaziji bolj prijale ki več nesle.
Tako stoje danes po padcu Odese in zavzetju Arhangelska stvari.	^
zlasti o slovenskih šolah katerih vspostavi-
to v imenu kulture, v imenu velike večine človeštva,	a	-------------
zahtevamo to, ker smo prepričani, da bodo mate-, fev gc ia},leva jz kulturnega in pravnega stališča rijalne in duševne koristi, ki jih prinese človeštvu j nam ,^0 mogoče, bomo podali poročilo v celoti ta družabni red, neizmerno večje, nego so koristi,! y cni jzmed prihodnjih številk. ICdor bi se zanimal ki jih ima človeštvo od sedanjega družabnega reda.! ^ fij pos^bi revijo ■Comunismo« Milano, Via Zahtevamo to zato, ker smo prepričani, da mora , s_ £>^^0, 16. slediti, kakor je sledil suženjstvu fe\"dalizem, fevdalizmu liberalni individualizem s kvantitativno in kvalitativno neomejeno pros>to lastnino, da mora slediti temu individualizmu, kot višja oblika gospodarske •n kulturne organizacije, socijalizem s komunizmom.
Prep-!5cni smo, da se taiko veliki -gospodarski m
kulturni preobrati ne izvrše brez izgube gospodar-  ___________________ _______
skih in kulturnih energij ia vrednosti. Ali vse	oklicalo	*	članske	shode,	ki	se	bodo	vršili v času
izgube bodo daleč odtehtale koristi. 1« jih bo imela j ' lQ ^ 25 marcem. Rt ■
velika večina človeštva od nove družabne organi-:	gc>tc>vo	v	prvih	dveh	dneh	po	velikonočnih
Otirnl zlior Konsumnll! zadrug
Ravnateljstvo delavskih konsumnih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo naznanja, da izide v kratkem letno zadružno poročilo, ki obsega to pot nad 100 strani. Poročilo izide v italijanskem, slovenskem m hrvatskem jeziku. Takoj ko bo poročilo tiskano, se bo sklicalo članske shode, ki se bodo vršili v času I med 10. in 25. marcem. Redni občni zboT se bo vr-
podrob-
Ufi
tepu in mti reiidja
Vse evropejsko časoppsje j« pod vplivom velikega kapitala, buržoazije in reakcij on ara ih vlad. Le malo je res socijaKstičao urejevanih listov. Meje Ruske so hermetično zaprte, da bi ne mogli prihajati siren-ski glasovi ljudske svobode in samouprave med narodne mase kulturne Evrope, še tisto pičlo število poročevalcev, katerim je bilo mogoče priti v stike z vodstvom gibanja ruske revolucije, je tako malo pripravljeno ia poučeno o ruskih razmerah, o ruski zgodovini, o bistvu ruskega življenja in duši pripro-gfega človeka, da so prinesli zahodni Evropi Je ma-loka tero pristno in resnično vest ruskega proletariata Kako pa naj Slovenci razumejo veliko rusko revolucijo, kako naj razumejo ruski boljševizem, ki
sta plod neprestanega zdržnega razvoja m realnih si.	----, ,	•	,	.
tocijaino- ekonomičnih razmer velikega naroda, I Arhangelsk. Vojni plen je neprecenljive ire^n! . ako pred vojno ni bilo med njeno inteligenco morda Poveljnik mesta, general Milder je iibe/al m ^ v ‘ niti petero mož. ki bi znali korektno čitati ruske liste, ka bi količkaj poznali rusko zgodovino in slovstvo'^ ruskih virov samih? Saj so čitaR najbolj nav-dUeni slovenski narodnjaki ruske pisatelje v nemškem prevodu Reklam o ve bibkjoteke! Kake pojme ,o imeli o socija litemu samem? Koliko jA je čitalo »pridorna dela mladega Marža do njegove kn^ge o kritiki politične ekonoan se m leta 1&>9. — Marsa komunista in revolucijonarca?
k vendar jc v teh delih, kz tega mladeniškega
zaetje.	,	.	....	.j	praznikih. Manifest za kongres in za shode članov
Ena glavnih nalog soeijalistične vzgoje bodi: Pn’, ^ 0,bjavljen prihodnji teden pravljati človeka na to bodočo^ ojga^ac.jo, ^raz-	^	^	rtraa)ke	^	predložil
Radtijogram šz Moskve poroča sdedeče nosti o zavzetju Arhangelska:
„Na severni fronti so rdeče čete zasedle mesta Kdmogoro. Mezenj, Pincgo in Arhangelsk Arhangelsk; delavci so .poslali oklopni vlak ndecim četam naproti, da jih povaiWjo k zasedbi mesta. Dne 21. februarja ob 1 zjutraj je polk št. lo4 vkor tkal v
1 omika ledu, drugi lomilec ga zasleduje. Ob vesti padca Arhangelska se je uprlo vse prebivalstvo ob morskem obrežju ter izvolilo sovjete.
jasniti mu isto kot sredstvo v dosego velikih kulturnih smotrov človeštva, dati vsakemu delu v dosego teh ciljev polno kulturno vrednost in vsebino. 1 o je na le mogoče, če se navaja človeka na to, da si stvori celoten, sedanji zgodovinski morah odgovarjajoči znanstveni svetovni nazor. Temu delu bcKli posvečena glavna skrb socialističnih organizacij
5	Dr.	Škapin.
Ruski komisar za vnanje stvari Čičerin odgovarja lordu Curzonu
ognjevitega duha, največ
onih miseln ih bliskov, ki
Tržaški politični odbor - -
.kupim soc. poslancev v ' -J važen memorandum glede neznosnih politični* razmer ter .posebno kar se tiče vojnega sodišča, ki uraduje s tako počasnostjo, da danes že a.ad 1000 ljudi po zaponk čaka, kedaj pride njihova zadeva v razpravo in to često že nad šest mesecev.
,V ogovor »a Va6o	“	j	pad,užllkat:
lludski oder
V nedeljo 29, t. m. bodo sledeča predavanja po
Vas s prošnjo, da sporočite takoimenovam severno-	16_	uri	v	»društveni	gostilni-.: poroča
ruski vladi in zasedbenim oblastim na severnem	•	Hreščak	o predmetu »Birokracija
ozemlju te lc pogoje:	Vse severne dežele, ki so	nove	strv*eZ .
nekdaj pripadale ruski državi, se morajo takoj m	^	J6	uri v dvorani »Gospodarskega
brez omejitev ali ovir prepustiti vladi sovjetske re-,	*	•	dr	Juri jan 0 »Denarm
publike, vštevši karelijsko in murmansko deželo .er 5	‘
obali do meje, ki je obstojala pred 1. 1914. med Ku~ Ra^vHe- ob 16 uri v dvorani »Obrtnijskega
Vdbimo torej na pogreb vse brumne buržoazijce in one, ki še capljajo v temi svoje nezavednosti ah nevednosti za njimi, vabimo na pogreb vse one nav-dužene pogrebce, samo bojimo se, da ne bodo prišli, ker — mrlič ni tisti, kakor so si ga želeli bogaboječi buržoaziict, temveč povsem nekdo drugi. Buržoazija ima pač smolo a svojimi prerokbami.
sijo, Norveško in Finsko. Čete morajo istočasno izročiti sovjetski vladi tudi vse orožje, vojaško epre-j mo, m uničijo, živila itd., Vi so v njihovi posesti, j Častnikom, vojakom in mornarjem takoamenovane severnoruske vlade se zajamči življenje in prost prehod, če se izreče takoj in prostovoljno. Sovjetska vlada upa, da bo angleška vlada zastavila ves svoj vpliv na severnorusko vlado, da ustavi sovražnosti brez nadaljnega prelivanja krvi in brez upiranja v svrho vzpostavitve c«loku{>no6ti: severnih dežela ruske države.«
društva*: poroča sodri* M. T.ovko o predmetu. »Posledice ljudske neizobraz.be«.
Sodrugom in občinstvu na deželi pr,-poročamo naj se udeleži teh predavanj v vet tkem števadu.
Prihodnja seja »Ljudskega odra« v Trstu bo v sredo 3. marca ob 2<P". Ker so jako vazne točke na dnevnem red«, naj nihče ne manjka. Ob enem na-pro*amo vse one podružnice ki niso še poslale na naš poziv imen in tekočih številk članov, da to dc prihodnje srede store.	Upravno vodstvo.
V prvi razred spadajo vsi kvalificirani, za vsako delo svoje stroke sposobni delavci, V drugi razred spadajo vsi orni delavci, ki so končali štiri leta vajenske dobe in ki delajo nad dve leti kot pomočniki, V tretji razred spadajo vsi oni, ki so končali vaj-< niško učno dobo.
Za varstvo vajencev se bo sestavila posebna vajeniška pogoviba med Delavsko zbornico in Zvez£> industrialcev ter obrtnikov v Gorici, potom katere se bodo varovale koristi vajencev.
Za izredne delavne ure bodo pomočniki dobili 50 % več, za ponočno An nedeljsko delo 100% več. delavci, ki bodo poslani na delo izven mesta, dobe za pol dne. a L 5’—. za cel dan L 10’—, za dan in noč L 15'—. Ako delo ./.unaj mesta traja več kot tri dni, se nadaljna odškodnina".' x; sporazumno med dclavccm in delodajalcem.
Delavci imajo pravico izvoliti si zaupnike, kateri imajo nalogo posredov. lavci in delodajalci 9 vseh manjših sporih, ki M dela. in delovne pogodbe. Za slučajno nastale veojc spore sc bo ustanov ’o razsodišče, ki ho,poslovalo na podlagi v to določenega ©pravilnika.
Delvni čas je osem ur dnevno, oziroma 48 ur te-ensko.
Ta pogodba velja od 16, februarja do la. avgusta t. 1. s pravico, da se morajo plače po treh mesecih revidirati.
Kakor se vidi iz tega, so goraški mizarji in kovači dosegli znaten uspeh ibrez vsakega boja in žrtvovanja. Da so dosegli lep uspeh, dokazuje to, da je bila na podlagi prejšnje pogodbe plača za kvalificirane delavce L 120—1’80, med tem ko je sedanja L 1‘50—2’60 na uro. Zraven tega so dosegli razne druge moralne uspehe, ki so za njiiiovc bodočnost velike vrednosti.
V soboto in nedeljo so se vršili tozadevni shodi, katerih sta poročala sodruga Petejnn in Štoifa o
poteku pogajanj ter o koncesijah, katere so podjetniki dali. Po kratki debati so delavci soglasno vzel, naznanje poročilo in dali nalogo tarifnemu odboru, da na podlagi omenjenih koncesij sklene pogodbo.
S tern. se je končalo to zelo važno gibanje z uspehom, kateri naj naše delavce prepriča, kaj se lahko doseže potom dobre organizacije. Po končanem gubanju je dolžnost vseh delavcev — ne samo. da se organizirajo — temveč, da za organizacijo neumorno agitirajo ter se pripravijo za nove boje, ki nas čakajo v (bližnji bodočnosti.
Redni občni zbor čeolJnrsHe orsanfeacile
V četrtek, 19. t. m. ob 8. zvečer se je vršil v Delavskem domu redni občni zbor čevljarske organizacije. Udeležba je bila jako dobra. Na dnevnem redu ,e bdo! 11 Poročilo predsednika; 2) Poročilo tajnika; J ročilo blagajnika; 4) Odobritev društvemhpravil; 5) Volitev novega odbora; 6) Slučajnosti. Predsednik sodr. Battflana je poročal o delovanju društva m priporočal navzočim večjo požrtvovalnost in ve c zanimanja za agitacijo. Nato sta pcročala t^ik sodr. Kariss in blag^k sodr. Vrabec Vinko^ oodr. Ekender je poročal za kontrolo m povedal, da so se knjige in račun:	pregledah m v redu našli, fe vseh poročil je razvidno da ,e ime a organizacija mnogo neprvlik m neugodnosti. Toda kljub vsem neljubim okolnostim moramo priznati, da e organizacija vrlo napredovala. V odbor so bili te-
olj eni sledeči sodtrugi: Predsednik. Battilana At tih Oj namestnik, Vrabec Dragotin; tajnik, Ltezi Valentin; namestnik, Fritz Guido; blagajnik, Vrabec Vinko; namestnik, Škender Anton; odborniki, Paduvan Peter, Contelli Franc, Decolle Ivan, Gentilini Mari) n Gregorič Ida. V kontrolo pa Cucit Josip, Zorzin Alojzij in Motz Marija. Ob zaključku je predsednik priporočal vsem navzočim naj delajo za nadaljmi rae-, oj organizacije.
Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega'.!!'.
Uspeli Čevljarskih delavce« v Trstu
Or^HinLiac^a črevijarjev je pred xuee?ceni predložila mojstrom spomenico z raznim*, zabtevaimi. Mojstri
*n> •LziavMt, da so .pripravljeni se pogajati z delavskim odJ>i>fom, Strankama se je posrečijo priti do spora-tarna, ter ao mojstri toliko 'privoliH, d« ie bilo mogoče delavskemu odbortu sprejeti protlipredloge in siagofrmtt delavcem zmajg-o. Delavci so ctobili po* vt&ame na pfiafti, prk-nanje organizacije posredovalnico dela fki. več dragih pri (»oljsko v. To je prva ipridobitev srtlaide oaigaTiizaicije -dfed^erfev, Strokovna Organizacija je pač potrebna ako 41 ho6ek> delaivci ,'isaboMšatf svoj položaj. Zato črevljarji; visi v onganL jsaeiiiof Pa n! dovoli ako at* onjanižiiaini. Ako si 'fjiOiete uetanovati lepšo prUiodnjo^t, se morarte potru /dlto tudf »a Časopisje in politNSne organizacij* Olavno orožje nam je dobro časopisje. Zatorej so-drugi da prijatelji, ,poživljamo vas, da se čim krepkeje oprimete in po svoji mo® potpirate na£e glavno ■gladilo » Deloc. Treba, bi nam' bilo dnevnika, 'ki bi se ba' il lahko tudi s strokovnimi stvarmi. To pa Aoisežsmo le, ako podpirajmo vsi po svoji moči list \in ga Silit.mo Le s pomočjo časopisja bomo gotovi ftaioga tispeha ' f»iaiS!*S!aa!a««e<aMaBa;r:asj®<H«BaBBB*waaBaaaB
©slavci! Ngroialte In širit® „0 E L To le vai lis«, list ir tarif šan&fo in brezpravnih.
siAs^sjaii'« BaH«Hto«s anaaaaaaaaaBaaaaaaaa
DOPISI
NABREZlN A.
Kakor titemo hoteli zausiaiti pred vojno mi nabre-žinisiki delavci v zadnjwh vrstah kukurnega. strokov-rteiga, političnega iti ekonomičnega dela, tako smo tudi po voijni stopili prvi v gorski deželi že z večjim navdušenjem -in z mladimi močmi v iiste vrste, kaimor nats kliče delavska dolžnost in sila današnjega, časa. f« kakor smo pred vojno bik vedno pripravljeni na vsaki ukaz naših, centralnih iz vaz bodisi političnih, bocfei stroškovnih, stojimo tudi danes še mnogo močnejši šn bolj prepričani. da dosežemo z našim del{Mj} Skupno s (proletariatom v^s^* sveta one pravdne cflje ipo katemf,- strmMno in do katerMi 'imamo pravico.
Hočem [podati nekoliko ipoijasnila našega težkega Ul neustrašnega dela po vojna za vzgled onim, ki niso §e stopili v <na*e vrste, bodisi radi hujskanja drugih naisprotnifli strank bodisi, ker se niso dovolj ipoglobH« V stvar. Nabrežina (je vas, Oti je v tej svetovni vojna in na tej £rmvt3 prenesla naj večji udarec. Njena svetovno cvetoča obrt s svojUmi .s lovi Hani kamnolomi preskrbljena z n ajm od e m e*šimi stroji in tehniškim orodjem je danes po večliiii Uničena. In tako so bile Uflfeene tudi vse delavske inštitucije: vsfe d'eSav*Lo premoženfje, katero <e delavstvo ieta In leta s trudom sCuipaj' sjpravEo, naša cvetoča strokovna organizacija, naši bogati knjižnici. na5a sam netočna delavska feon-••'mnu zadruga s pekarno, lei je *mela približno en milijo® letnega obrata i. t. d. Od -vsega tega, fao 6mo se povrnili domov, ni bilo več sledu. Vse k "in esc no bi vse unfičeno!
S težkim srcem, alli' brez obotavljanja smo.se po-^rfljeli energično dela. Ustanovili smo talk oj is’t rokovno OSga-nizaciijo, če prai do sedaj m bilo nikakršnega Mesarskega dela. Sedaj se je začelo nekoliko dela So naša strokovna organizacStja je takoj nastopila in izjv.ršila Rvoijf> nalogo. Dne 18 t. in, smo ntneli poga-jjatnja :: ddlodajailci in zastopniki organizacije in skle-«#i ipogodlbo. ki traja do 1. avgusta t. 1. s sledečem Uepehiom: k.lesarii za I, raszred 18 Hr 80 s>t., II. razred 18 lir. III. razred 15 lir- ?a kamaolomce I. razred 20 Ut 80 »t., II razred 18 lir 40 *t., HI, razred 16 lir. DeJo se ibo vrnili o samo osamam« dnevno. Pred veliko ■oočje* in pred (božičnknii praZnild se bo vršHo delo 6 ul in ;p5r.'ča!r> *se bo za celo do»no. Popravljanje; orodi.a ipreafkrbi delodajalec. Izvanredoe are ne več kot dve na dan in v slučaju sile.,se bodo plačale s 50 % več. Akw> bo pogrebno dejo ob nedeijah, se bode delailo 4 ure m bode :pla£o«ia cela drtina. Za delo boldo sprejeti »inAnr®' ' >K)ači delavca. Jzvc^jemo je fatr.f ^•¥**.'	jaVi	in delavc! ra poravnavo
latjenia. Tako je napravljen prn .ganizacije.
.-m>o oiiboire knjižnic, zlili obe v eno rn to ..trakovni onganiizacifi. Danes razpolaga <ta aa^ .»cnHžmca s 1000 slovenskimi! knjigami, za kar se ran valj ujem o vsem radodarnim prijateljem, Raz-pdaga tudi z več italijanskimi in nemskto knjilgasni. Kol strokovna organizacija ■piis&t.v* oid vsake anam-kfr 5 at. za kulturne namene. Hvala mladim rn starim elan ton,, prirejajo veselice v l*oaii»t knjižnici, ralapolaga dane* ta s priMteflo 1500 bram^. Tako etoj knjižnica danes.Toliko tudi v pojasnilo Onem« goapodu, ki naj še enkrat in ta-koj r«k?»mira za knjige in harmonij iknjižmice pni »V*ajemno«ti» v Zidanem OKCtstu, kamor so bile poslane in -v o^ibc, dane so-dtiu^u KJanSlsu želežničarju ob ča«u evakuacije naše Nabrežine, Poprijeli smo se tudi tako« dela na eiko-nom'Cmern polju i.n v najkrs.ištii dneli se otvori fiffi. faiJta tržaških delavskih zadrug s priMižno čiani	Sodrug
GORICA.
Volitve, delegatov za občni zbor okrajne bolniške btagajne v GorkL Dne 29, t. m, se bodo vršile volitve delegatov za občni zbor okrame bolniške blagajne V Gorici in sicer, ta dan v Gorici in njeni okolici; dne t marca pa v toic‘nsken: aolitič-nem okraju. Iz-TOA~l ,e treba 60 delegatov od strani zavarovancev ta iC> zastopnikov od strani delodajalcev. Gorica in Oie»a okolica voli 45 delegatov. Zadnje volitve so e leta 1912. in s obili izvoljeni od strani za-socijalistov predlagani kandidatje; /ttooim je zmagala na strani delodajalce
KOMEN
Bot ja «4u»t, Koko moderno no urajeoi uradi za reševanje pditolb našega kmetovalca, je razvidno
iz sledečega slučaja Pred 'tremi meseci fe vložila
deputacija kmetov .k Svetega in Škrbine pri Komnu pritožbo na tukaišnje kompetentno mesto kr, generalnega komisarhata Vladal odlok z dne 7. julija 1919, je priznal pravico odškodnine opusto^enih
zemlji&č in podrtih iposestev vsled vojaških operacij za časa vojne. No. izplačevanje se je sicer kmalu pričelo, toda ne v enaki meri Mi nismo sicer poklicani v to, da bi konžtatirali, jetli ena vas več trpela od druge, ali če so v drugi vasi drugačni ljudje kot v .tretji Faktaifeno se Je dogodilo, da so vse vasi prejele to »milostno podporo: raz ven Škrbine in Svetega. Radi toga so vložili zastopniki imenovanih vasi vlogo na kompetenteo mesto Obljubljeno jim je bilo, da se bo stvar tekom Mirih iifFrefflla. Siromaki so seveda zaupno i« potrpežljivo čakali — cel mesec. Kopa so preračunal«, da ima mesec nekaj več kot štiri dni, so se drznili vnovič povprašati. Obljubljeno je bilo seveda tudi vnovrč in zopet ao čakal:, dokler se ©i tpremenjelo os obje g&neralnega komisarijata. In kaikor ,je izginilo osobje, tako so izginili tudi tozafaevni aikti, ali pa je na njili že toliko prahu, da se jiii več ne vidi. (Prebivalci Škrbine in Svetega videč, da se njihov samoimenovani župan P^av čisto nič ne briga za to zadevo, dasiravoo jim zatrjuic, da je (posredoval f?) ro ponovno v Trst pri-romah. Prišel je na Irce mesta naš zaupnik, da se uveni o upostošeniu polja. A tega .polja o® ni našel navzlic iemu, da smo mn mi pripovedovali, kakšne njive so se pred par leti ;am nahajale. Na#ei! je pač tudi tam, kier ni kraške^a, kamnja. urejen -umetni Kras. Kamen polog kamna je nametan na nekdaj plodovitih tleh, ki so prehranjevale te kmete. Nekaj bait (je za silo popravil, kakor je kdo mogel, a od nekaterih ui ne duha ne sluha, tako, da morajo prebivati pri soiseaih vbotgaime<, medtem ko se njih protesti v pisarnah pra<še. Tuidi ee jim je enostavno odgovorilo:	Stanujete	v domači vasi, ter
potemtakem ne rabite podpore. Bravo!, v domači vasi, pa tudi na goMii tleh, s*i <to barok racijo nič ne boji, ki tekom vojne ni n:č««ar prigrabila. — Mi v Svetem in Skrbmi pa_
Toda. Mko fe k<on6ai »roi Itpi	M	Uboji
i» linčanj* »oraao tijgfemti. Oni, ki vahrtrjato »aWte-va|o zase ir. za v>so druS>o sadov#	dela, Te
morajo docedi *n bodo doso0. Ogroran* m**cA'o& tjpiaov mt	ht narašča kakor reka po povodnji
in podira, na (poti, vse kar se upira ajeoi sili, kar ge upka a ah te vam po splošni Marnji, po enakosti m svobodi.
Koncu govora j« sledilo zopet burao odobravanj«. Ker «• ni ogla-sii k besedi n#*če, je predsednffc sodrug RigEonatti zaključal to vapelo politično Zborovanje v notranjosti Istre Po zborovanju so se
zborovalci mirno razšli.
M2M zsdnise
V prvi številki je -Delo- poročalo o uslanovitvi neodvisne kmetiike in vrtnaas-ke zčtdiuge v frstu (via RaJfitierui 7j, ki jo je x veseljem pozdravljali, posebno če premislimo na mnogovrstne leikoče, k* ji dlje morala mlada zadruga ie koj skora« premagata’
Pri tej priliki takof pribijemo, da ie tndi ob tej priložnosti gospoda, ali kakor se bolje reče — buržo-azija, pokazala, kako presneto malo se ie izučila tisdi tekom te vojne, in kako presneto slabo merijo oni strelca, ki še vedno upajo, da bo sedaj buržo-azija dostqpaiejša za razne socijalne reforme. Ne. za tako ima gospoda premalo možgan v glavi :n preveč Ijubessni do svojega žepa, ki ga potem imenuje ■ prepričanje*, »narodna zavest«, aM kakor že bolje zveni.
Vendar sklenimo ta račun, in govorimo o zadrugah, posebno o kmečkih zadrugah. In tu moramo
reči, da res ne smemo podce«jevati velikega po- ________________ _________ _________________
me®& zadrug, ali tudi precenjevati ga ne -mesmo: če J odnošajt se razvijajo v tM smeri namreč ifl>oštevamo zadruge kakor so pri današnjih
doznalir kolbfco meseca	mast
potrpljema.
IDRIJA.
Prva številka našega lista Delo« je bfl* pri nas v hipu raaprodana 'Ravtno tako je bilo tudi v Sp, Idriji, Otaležu, Lascu. Plufeiab in Cerknem. Lep dokaz, kako žeijno je ljudstvo pričakovalo slovenskega s oc: jalis t i čii ega lista. Toda je se mnogo vasi, hiš in družin, ki našega lista še niso dobil. Zato morajo storiti nem sodrug« 4«» zaupniki svofo dolž-rost, da spravmo list r vsako nafzadnro foesfco kočo.
razmerah danes med nami mogoče. V današnjih razmerah namreč tudi zadruga, ki je strogo vezana na svoja pravila, rie more delati čudežev. Zadruge, kakor sedaj staji naš j svet*, gotovo ne pridejo vse-povsodi v neposreden dpjifc g-prtiZVaitici strojev, kemičnih produktni' (uoaertnih gnojil) itd., temveč iegubala, marveč j vedno oLra^r.a vajo svoje zadeve, svoja naročila z ■^bspbdarjem tvornice, 'ki je in bo še za nekaj časa — hočeš, nočeš — izkoriščevalec. Res, da s tem direktnim stikom zadruge izločuje prekupčevalca dnuge roke; ali onega idealnega viška, ki ravno slona ob direktni izmenjavi, ne dosega Vendar so
Nad
LOGATEC.
500.000 duS živi nas Slovencev v deželah,
okupiranih po italijanski \ ojski. Toda pod tako strogimi odredbama ne živi nobeden okraj kakor ravno mi v Logaškem okraj«. Dosti ljudi je, fci trdijo, da
so temu krivi nacijonalistični nazori oblasti nasproti prahivalstvu. Mi pa iščemo vzroke, v teh-le
dejstvih:	Prvič so temu krive bhnie odredbe raz-j bo kakšna kmečka zadruga s trgovskega sta'
padle Avstrije, ki ležijo' pri civilnem komisarijatu bolje uspevaža. {mogoče: če tudi ne vedno,) ako
v Logatcu in so še vedno veljavne. To
temu krive še vladajoče razmere.
Vidimo že iz te male primere, da bi bilo napačno iskati že vso rešitev tega, kar kmeta tlači, v kmečkih zadrugah Kmečke zadruge, osobrto če so male, so le preveč odvisne od tvoroičarjev jlabrikantov), od kupčijskega trga. od denarnih zavodov itd. Le v veliki obsežni zadrugi je pogoj podan za bolj samostojno živhe n je. pa dudi v tej ne. ako ne padejo splošiie orire, ki z a jez ujejo zadružno življenje, ki zajezujejo sploh naše socijalno življenje. Res ic pomen kmečkih zadrug že danes velik, toliko gmotni pomen, kolikor — <in še bolj — moralni pome« Zadruga namreč tudi vzgojuje kmeta, zadruga in zadružno življenje sta za kmeta res najboljša šola. Vendar to le teda;, ako kmet v zadrug osebno deluje 'n ako mu je tu podana vodilna vloga. Mogoče
šča od-
v »riragli U «• iMMMfe <3i*vešk* draWbwf- Nate odg«Oew*iit davetiis {fMfb« sesto* it r*wedw, keterHa iatare«! «• prottv^c* odeni drugeof« h *eč«je», ki »e aaiaMa> m dopoteajefo po
rodnib rstkoaih »oarveč »« dtspk»r«tiraio ir. medee-bomo iikorličajo. Cloveik* dtnižba temeMi o* koa-trastih ter «e dati v nmproijih. Povotfaš rezultati v absoluten* smiškt 90 nemogoči. Tud! absolutna ena-j kost na«f»rotwčlb ai tečajev j« nemogoče.
Vzemimo da j* lena re* dob*la polHMao enako«t kakor je to etu£«f v večini esodermli držav Vmdar oaa ni sv obodna Ona ns enak« moiHi nt** tem Nje s\<^>oda je on»ejs»a kratka, aiučajna in plitva ta ogromno večino že«4 Zravee mrtve «oWne pravice obsto# Aiva dražba, kašera se g^|e * ašk> ekonomskih m	Rako»CfV. Kltneolt o enakosti fene
pri voUtvak i« pred zakonom ne more uničiti od-nosoo poravnati nnaproU* v kapitaP«tič»o-4»ešč<tnaki draiSb«, Ta, kakor v*ak dretg gpor a*aore pora v*aii sžduvo-le odprava današnjega dručabae^a reda
Žeraka je sekeaajt!* sti>nj»ca v toliko, \ koffitor je ona ekonom<.to odviana, naj bo to v dwek*« =eda-ujosti, ah pa v indirektni tradscHI preteklosti. Seveda se bod--- naSli modrca«, ki bodo reki' .ako je bilo od aačetka sveta! To pa ni res, gospod-*! Bih so čaei, ko je tmela žena v človaMr* •krueb' enake pravice z možkkm, da, ona je imela še več prav«c, to j« bila doba v kateri je imelo materinstvo trete pra vice ki jih dane« haa očetov*-tro. To je bik- tedaj, ko je vladal princip zadrugarslva. ko ni imela ljudska ' draflsa današn e obUke la vervdar narti pripovedu- ! jejo stari pis*:eiK. da ao irtudie takrat prav sreča®} živeli.
Danes, ko je čk>veiks družba z-aaia na nei anr.e steze, s« vrača sp«t naaai natiae, k ffadritgarpt-,*«. Vsi
. naravno sšti sa hiti v to smer tudi žena V tem prave« se mora -e- j šesati žensko -. prašaro*
Vsaka druga refitev ženskega .»raftanje, kat sa-1 m »stalnega problama. je iluzorna m nepopolna. On zadob; smo pHff>ohost samo teda* ako prenasic obliko er<ega dela splošnega socijainega vprataota Kakršna more biti družabna eadruga. tšk polotat more pripadati tudi ženi. ne kakor poeebni kasti ak •poki marveč kot hčoosti. Gotovo ie, da v nreteai | drr-žbi betdo odnolaji urejeni in eoakoet rwenšb čla- j nov gotova sinu-
V dokaz moje troKve n&i služilo daaalmfa soviet-ska Rusija in ostale dežele, v kotih se uioge ieoa ne razločuje oi uloge možkth in »oci«ak*ti6t>a stranka ; v kateri je poioežaj žene uo% ršeno vanačea * aofkim. ; Tu se žena čuti afesoiumo svobodna in enaka z mož- .* kim tako. da »e ji zdi, da v je one . e*l ic spon*, ki 5 jah čuti in nosi izven tega kroga, »o neke vrate £aia ■in v stranki jih lažje nosi. žena, ki to čut:, »videvaj jasnost in točnost tesJa čtm vrže poj(jed med ostale ženske ki se sputajo v okovih družabne odrismosri j ki se kaže v dvojni ofchki: ekoaoamlri in seksualni, d očim je v st s ari »krajno enaka
Danes »e žona r družabne« življenju poirebnejia ■ kot nikdar prej. posebno « to pri nas, v mali sredini, ; zelo opaža. k<er je ntaogo ljudi vsled krvave vojne j
•Kor.
E«»eratH», ki v mafeatpe*'
s*p«g>-a*a«en;
»e siedvke »ide- se bo na poHtebndd učil kot neobs eaai predme: Pri tem opounaiu). de ta .smeha *erfb a* nikakor tako •aov. kakor trde raciM vesa. Slovenci m*> Lmeli že pred vojno alovntco tega et ka k* je *e spaal koradkf očitek Kovačič-
Stolica slovanske (ikdo^|e s« otvori v naf-kratecA
ča4u — kakor te čsjtsi — ca s se^ččLaču v Padovi.
u soe<t*Si«tlčjw rvaao v Juitjad Beoeč^i ta odgomp
UL :rr«Jnt#»v9 IVAN REOEKT TtoVs ,i*kjrna »Lsvaralare* * Trife*.
ISIIIIS PSI Dl LEI
Trottorla A! fine leonl
tofl 1 »borna Italljansk« in l?*rska bel* In fra« vina. Pivo prve trste. Sveža jedila ob vsakem času. Vsakorr*ttie vrite sira, blatne, kranjske klooaee I. t. d.
Ha fuosisji vsM grulili a Hmm
Pripotoval* s«.
/a tki ir .jfugOfR
po»ebao
tf-
iu£.mntm m
udana
fnrttrtn n lit 99 mu
prej „Prt Prelogar
5e nal.aja sedai pri
J. ŠTRAVSU
tik šole v Idriji
smo videli j ločaio o .mieai usodi odvetniki in duhovniki: za nekai pri ukazu, da se morajo zapirati go&tiine cft> pol de-j odstotkov viajš bo morda, a le morda, nien tako vetih zvečer, da se v njih ne sme vršiti nobena zvaii čisti doibiček«. Kolik je pa resnični moralni,
godba, ne ples in celo ne petje ter, da se žgane pijače ne smejo prodajati od sobote opoldne ipa do ponedeljka opoldne Dalje dobivajo dovoljenje za
duševni ddbiček take zadruge za svoje kmečke drugarie koncem svoje mnenje, da
300
66 vršil irarovancev
v slovenska
jaaradna stranka z vsemi svojimi 30. (kandidati. Ita-
finski nacijonalci se volitev niso udeležili. Kakšen , ,	volitev je nekaj še negotovega,
alasii kar se tiče delodajalcev, ker se Se ne ve ka *era stranka se bo udeležila volitev. Na strani za-Varovancer (predloži svoje kandidate sociialisti-čna stranka dfrgovorno z delavsko zbornico, /katerih Em«.ga, je t-koro že zagotovljena.
* v<>Wfaki okraj: Gorica in njena okožioa. ki voli 4j delegatov in je največji volilni okraj, ibo imel evoje volilne sedeže v Gorici, v uradih blagajne, ul. U leopardi št. 6, za mesto Gorica in za občine Pod-gora, e vina, Ajševica, St. Peter in Standreži za s o © lbc>do' volilni sedeži v Lečniku, v Solkanu. Serjrpa.u, v Renčah, v Vrtojbi in v Prvačini volilec voli osebno ter se mi Z od blagajne izdano volilno Ow>iln. kjer ni volilneg,
stari Avstriji protekcijo, dočim je vsaka prošn zavrniena naprednejšim društvom. Največ pa so temu krivi gotov;- ljudje, ki sistematično izvrtmjej denuncifanstvo naaprot: našim korporacijam in še celo proti posameznim osebam. Čas bi bil pač že, da b: se nove oblasti otresle — paradoksno se sicer čuje, vendar ije tako — »vtd^skegi vpliva ter fC nostavde na svdbodnej^e, na liberalnejše stališče Bilo bi nam la posebno oblastim veliko bolj ko ristno.
PAZIN.
Prva hrratslta p-odražnica »Ljudskega odra.., se j
ustanovila v nodeko dne 22. t. m. v Pazinu. Zastopni * Matic e <. sodrug M Lovko je pojaAuit na široko na men in pomen kulturnega društva, ter vspodbiejal . krepkimi izvajanji vse navzoče, ki #ih je balo nad 400, naj širijo agitacijo po vseh iM^žnjth m daljnih vaseh za to plemenito delo in v svrho ustanovitve drugih podružnic v dosedai zapuščeni Istri.
Pravila »Matioaa* so bfiia enoglasno vs^>rajeta. Nakar se je poverilo pripravljalnemu odboru da se stati definitivni odbor podružnice za prihodnjo ne defljo. Pri tem ee je JiOtel zastopnik »Matice* pošlo viti, tod« množica, ga je obkrožila, ter naprosila naj se jtm v najkrajšem času pernice čtiva v‘ njihovem jeziku, naj se prihaja pogosto med nje in naj se jih v bodoče ne izapuiča Sodrug Lovko jim je radostnega srca in globoko ginie« (zagotovil, da ee bodo njifc želje točno izpolnile Saj to je sveta dolžnost osrednjega vodstva, dolžnost, ki jo vestno in pridno iztpolnfuje.
Tudi mi želimo mnogo uspeha »Ljudskemu odru na novem ozemlju, ki deluje polteno z vso vnemo po vsem^ oeneškem okraju, vzilic maraikaterih neo pravičenih ovir iv neprilik. Le krepko naprej. Kdor seje tudi žanje!
Nedeljski
politični shod. V napolnjeni dvorani
Camusa je poročal v nedeljo 32. t. m. sodrug M. Lovko Irsta o splošnem delavskem kulturnem in političnem gibanju. Jako izraizito ;e povdarial opravičeno
ogorčenost proletariata in njegovo zahtevo po svobodi m samoupravi. -Poleg ru-dečega svinčnika
cen-
v
v i^rvačini. Vsak se mora izkazati na volišču izkaznico. Volilci iz
...	?a	sedeža, vefejo pri najbliž-
Wu vo dnemu sedežu. Volitve se vrte: v Gorici
Ska Že tTum V d ^ 0 40 11 ure' Volilne £	okrajee	bolniške	fela-
gamc v Gonci v uradnih urah. „1, pa pot(mi 7
mkov katerim se lahko poveri da
zorja, je pokazal tudi na neopravičene oblastno opla-šene prepovedi delavskega £iba*»ja potom zborovanj 11 hi • neprestanem burnem navdušenju in ploskanju, je žigosal nesposobnost burokratične uprave vseh iinperiijaliisfcičmh držav ter utemeljeval pravico do ilastne .proletarske samouprave. Kajti edino pravico podati zastopnike v občAoake uprave ima (producent, to je proletariat kot tak in le on ima pravico samega sebe in svoj produkt upravljati. Saj je govotovo zmožrei* to storita kot napihnjena buro-•Kracija fci s svojim sovraštvom sploh ne p«-*pozna nikakršnih pravk dela^vu, marveč kriči, dT^S
. adovp10'6"''^ /^^0^ Kle' da ,bi *niei uživati sadove svojega uda. Prav radi tega pa, ker so ne
le naši nasprotniki, marveč tudi stdlffl soyrakniki in zatajevaflci v^h poštenih namenov, zapravljivci našega imetja; odklanjamo vsako odgovornost in vsako sodelovaje z njimi. Tudi nočemo korakati z n«™*
leta? Oprostite, ali jasno povem f pri sličnih zadrugah ie ta ali oni priredbe plesa le nekatera društva, ki so uživala fe dohtar pokaže svoj »trgovski 'talent« — več ali
manj — kmet pa, kmet ostane zopet le ■ krj.et«, kakor si ga idealna gospoda želi. Taka zadruga postane navadna — »bottega* brez višjega poleta. In taka zadruga ni ne «ia4 ideal in niti ni ideal zavednega kmetovalca,
Slovenci smo že od n	veli	v zadrug ih Za-
druga e pčsif ii^a ~šIo v ensk e kulture: o tem ti as zgodovina prav dobro učd. Ali slovenske kmečke zadruge v cmil, daljnih časrh niso imele le gospodarskega pomena, niso se le pečale s kupom ic prodajo, temveč so uravnavale vse politično snovanje naših dedov, bile so os, krog katere se je sukalo njihovo domače in vnanje življenje. K takim zadrugam mora današnji naš kmet stremeti, mora, ker mu .je to v krvi, ker mu tisočletna tuja -kultura* ni mogla izr iti tisočletnega nagnenja zapisanega v rodno kril
Re« je zopet, da tudi dandanes vsaka, se tako &kroavaa kmečka zadruga hote ali nehote delate na spremembi sedanjih družabnih razmer. Vendar ve to danes že vsak kmet, da imamo toli kmečkih vprašanj, ki jih zadruga sama ob sebi ne bo m?gla nikoli rešiti, ker presegajo njen delokrog, V zadruK* m s pomočjo zadruge se dado rešiti danes le nekatera nainupaejša kmečka vprašanja, ali naloge so večje, problemi so višji, in nastane vprašanje, jeU bo kmetu v borbi za svoj obstanek zadostovalo orožje, ki ga danes naezivijemo ^zadruga*. Mlatimo da ne Vijje naloge silijo kmeta do tega. da » izbere boijše orožje, višje forme svoje organizacije ta udej-stvitev svodih Zahtev, ki hodijo . aka v roki z vpra šanjem prehraae ljudstva. Jeli naj razvije to novo organizacijo na podlagi dosedanjih zadrug, ali pa Daj iiče rešitve v novi, višji, vseobjemujoči kmečki organizaciji, to bo kmet po svojem zrelem preudarku sam naibolje razsodil.
Zfc daoes pa moramo reči, da je kmečka zadruga res rese« korak na pote samoosvoboditve kmečkega stanu, ali vendarle saimo — prvi korak
pomrlo Da ne bi šk> ceio javno Življenj« v regres da se ne bi opustili vsi dosedanji rezultati r.:eWar.ske | kuit re, je potrebno, da vftopi žena v tok druitven« i j prv*.z% >dnK' v masi, in sicer n« reč posamezno koti j dosedaj. Radi toga mora buržuaeaa dr.tžba ta iakt I t požreti in voJeas — noJesn*. dati loči cekaj mrvic c«d ; j svoje mize. Seveda je ta prašek xeio greaak. toda I i burruazija si ga bo znala prav hitro posla d: ti. To! ! kar .bo dela v javnem ži vijenju, ji ho drsela doma. ? Kapit.dkrem je moder tako napram fenskerr: kakor i napram mehkemu »polu.
Kapitalizem da vedno nekaj, toda nikdar ne vsem,) marveč posam*szrukotc Naloga niegova aS konrjnš-tirarrie, temveč • aparataziranje. Vse pravice, ki bo priznal ženi so zgolj razredne, cwnt■ »ru* Ir efemerr.« 7,* fe?1?. ki it tlačena tisočletja rima on razf:*ga {! dat; vc£ kekor je prisiljen Žana »e mora zavedati svoie rcKliteljske m kulturne naloge r Ifudške družbi, oa* se mora f<« odhodi! 'ludf, praznih ic oamijinh fraz volilnih zakoncev in ukazov ter iti po poli. ki vodi v absolutno enak<«? in svobodo,
Žena mor a, iti z roko v roki * moaktm naprej.-v I boj za uresničitev svojih ciljev in se ne sme nikdar spozabiti ter cam nasprotovati ah pa se celo boje-vali proti nam. Mora iti po poti proletarskega razrednega boja in sodjaMatičnih cfifev, ker bodočnost pripada delavca la ženi!
MlMca Djttrič-Topolovič. I
H. Ira. hiti D. FERMI
r-
a
Veletrgovina z vinom Žganimi pijačami i« deželnimi pridelki
"I
ai
a
/
TRST - Ul. Torre bianca 22
TELEFON' it 1S-OT
□	Dnevno novi dohodi 1 □	
—	T... .i,,,/ , 11	#1 A
e	Irsevi 2 razEflffidiiffl lnasni	
s 3 M	M. Ferlani«	IT
JE* C	VIPAVA	N X'
v M	Manulakturno blago, jestvine.	0 31
3	Južno sadje, železnine, razno-	yr
S	vrstne potrebščine za kmeto-	c
n m	valce itd. i(d.	■s •
W c	Priporoča »e slavaatnu	3 A
3	v Vlp«r«fci dollfrt.	•
o	Dnevno novi dohodi |	□
Okrajna bolniška blagajna u Gorici.
štev. 34/P/1920
RAZGLAS.
!!
Proletarci vseh deiel združite sel
II
.-pri
m ženske, 1920
Pr*wco imajo vsi zavarovanci, mo^ki .60 bil, vpisani pri blagajni dne 31. januaria (so-prekoračila 21. leto starosti . Priporočamo vsem zaupnikom, da preskrbe volilne .takdzmce pravočasno vsem našim sodrugom
W1^ AnUAii  il •	,	.1
Ženslio vprašanje
Nahajamo se v irenoiku, v koieos v«a socijalna vprašanja dozorevajo, v dribi, ko vse giblje* neverjetno hišroetjo fen ramo dane* je najlažje, la*je kot keda< poprej nasesti splofel omoti in c enemu po-roitw*, ker ae če«to dozdeva, da je prev kar oi prav. Imamo le vedno veliko ttevflo ljudi, kš po tolikih izkušnjah tnde še vedno, da je žensko vprašanje :k>-zonno, da je *e«sko bitje sdai»darne vrednoeti, da ie njeno mesto pri ognjišču in ne v javnem življenj«, ^o so ljudje, ki ne žive v duhu čwsa, to so politični nazadnjaki, ki Sive v suhi tradiciji porunvesneUh črk arhivnega prahu.
Drug* vreta ^udl je, kr pade v sr.moto in oduSev-ileca z momentalnrm progresom ter drobtinami kon-ceaij na posameznih raaritih ženskah, pravi: »žen-»ta f	9°“	R.ko vPi-<**«nk fe rešeno, ne obstoji več«. To ao po
Engels ki sta postavila socifalisHAvo Siba«**	i'?6**	f"	2<jnao^ t« »e vi-
tla zavrgla ves narodni ide.,lkem ir S ^ctj ^
proletarija* naj z roko v roki stremi in se bori z v*e,n: I ^ ^ iesM4to vpralarte popohtoma -nekai dru-silami in aredrttvt za etfeni ideaS, oaTObojenje orf ;	Uhm ** 5>PwkUv*P P««eben pro^e«. M
suženjstva.	^	--- « .	«	‘
Sklicevaje se na razglas z dne 3. februvanfa 1920 Ste v M P/1920, $ katerim se }e naznanjalo razpoložitev volilnega imenika za volitev občnega zbora okrajna bolniške blagajne v Gorici, obvešča se prizadete (zavarovance ia delodajalce) \ oiii— nega (sedež) okraja za Gorico (obsegajoč mesto Gorico in njeno okoHco). da voftter 46 delegatov od strani članov blagajne (zavarovancev) in 2-3 zastopnikov od strani delodajalcev, se vrš! dne 29. februvarja 1920 Kinih sedežih:
v
v
v
v
v
v
v
v
GORICI v
LOČNIKU
SOLKANU
ŠEMPASU
VRTOJBI
PRVAČINI
RENČAH
MIRNU
uradih blagajne (ul. Leopardi 6)
v občinskem uradu . . . , .
in	sicer	na sledt
od	9 do	16 W9
m	9 .	12 .
m	9 .	15 .
m	9 .	12 .
m	9 .	•2 .
p	9 .	»2 .
m	9 „	12 .
m	9 ,	12 „
vo-
v doisetfo
e -zmage, ie opozoril oavtzo-če na druge v Rusiji ter opozoril; da
Volilno izkaznico in glasovnico s pečatom blagajne dote volilci v blagajniških uradih začenši od nedelje 22. februvarja do sobote 28. februvarja od 9. do 18 ure Volilci bodo izvrševali volilno pravico osebno
eovni-ce bodo dobili zaupniki ali pa na dan volitev.
tefkom
Gla-iprihodmjega
I se <ge refaije pop redpi»an» metodah. To vprašanje
je ca sim le e« dal ®ocjjaine£.. i>ra«anja, in kot tak«
fk *!*o $ celoto, katere del oiHaačsffl**, Ue&m- vprašanja posebej nurvee akupno • oeMao IV. „ ,a na6 ^ ^7
»ora k žena dob ti volilno pravico ia
t aaavec m
l ie. Hi
m
V -lepem tfovomiikein toaa ^ op^al nadalje (!>o,e l se mora re*»v*tf U -ruskega iproletarnjata ut energijo s katero je Sel ta	i^evaitf	m ra***
proletarijet v !boj c»a s vojo (pravdo Ko je k uk M aru« velikega ruskega, revolucionarja Lenina, je v dvorani l s
zaorilo. kakor w taoii	živijo l^nio, živela na*a 1	>vimo enako«!	*
komuna.	j. «na*oet«f s»*a vet m p« uvUamo toča»o _
; »aao «i>ra*anje: »kakse« poioi^ o* Mwtm j**,
pok-in
.. x	,	pravico	osebno	v	go	riomen jenih krajih irt ob
določenih urah, kamor se morajo izkazati z volilno izkaznico ter na kateri mora biti navedeno: im^ priimek, poklic in
stopnika.
luridtčneosebe bodo UvrSevale volilno pravico potom svojih posta.no dolo-čemh zastopnikih in gospodarji morejo biti zastopani pri VoWtir pooblaščenih uradnikih (§ 29 odst 7 opravilnika)
.	.	HnM***f ^Jarovancev in k<* zastopniki gospodarjev bod > sn.a-
lll ^h U « tf relaktlv?°;eči^ oddanih gias*>v v siučaiu enakost^ glasov Hnrici Id ho	redsednik	(ati	njegov	nadotnestoik)	voBnc	komisije	v
0nrkJ	C	jomrala	kot	glavna	komisija	volilnega	okraja	(sedei)	za
v posesti gtasovmee, naslov delegata, odnosno za-
po svetih pravilno
GORICA, dae 21. februvarja 1920.
ZA NAČELSTVO OKRAJNE BOLNt^F Bi AGAJNH Predsedmi: €L S>0¥00miH i. r.