Kakor mladi — tako stari Ob prvih korakih smučanja pri šolski telovadbi. Ko smo še mi trgali hlače v šolskih klopeh — to je bilo pred in med vojno — smo poznali smučarje le na daleč in v podobah iz sportnih listov. Saj jc bil v tistih letih smučar v naših krajih nad vse redka prikazen; ko bi se pa prikazala tistikrat na ulici smučarka, ki je zlezla v hlače, pa bi jo razjarjeni narod gotovo — linčal. ^_ No, pa časi se spreminjajo in mi ž njimi! V naši SPD podružnici, koder sem prevzel tajništvo po svojem predniku nadzorniku Bezeljaku, smo priredili na Sveti Planini nad Zagorjem smučarski tečaj. Tiste devetorice, ki jih je vadil litijski rojak Rudolf Badijura, eden prvih slovenskih smučarjev splcnh, so bili pri nas v Zasavju apostoli belega sporta. Oni so bili tisti, ki so otvarjali pot beli umetnosti v široke ljudske kroge. Tiste dni, ko se je vršil pri svetoplaninski koči prvi smučarski tečaj v Zasavju, so hodili gori mnogoštevilni »kibici«, da se naslajajo ob »telebenmarkih« podjetnih zimskih vitezov: dotedaj neznanega sporta. In vse nas je pa prevzelo zanimivo dejstvo. Hribarska mladež, ki je zahajala poslušat skrivnosti abecedarskih naukov k župniku Ivanu Drešarju — takrat je bila šola na Sv. Planini še zasilna in v rokah domačega župnika — se je takoj zavzela za zimski sport. Že naslednji dan so otroci otovorjeni z dogami opazovali pridne smučarje iz doline in so se tudi koj sami pričeli obračati, kakor je ukazal voditelj tečaja. Kakor stari, tako mladi!... »Mej dun!« smo dcjali vsi, ob pogledu na spretne hribovčke. Vcrjamete, da so v kratkih dneh tečaja mali »komarji« znali skoro več, kakor pa tečajniki sami. Med kibici in tečajniki je bilo tudi nekaj tovarišev iz sosednjega Zagorja in Trbovelj in smo pri večernem pomenku dejali skoro v en glas: takole smučanje pa ne bo napak, če ga pritegnemo v zimskih mesecih ob telovadnih urah v šolo! Kar smo tisto leto sklenili, smo drugo zimo že tudi izvedli. Pri deških ročnih delih smo se lotili izdelovanja smučk. V šoli seveda nismo imeli niti potrebne delavnice niti potrebnega orodja. Pa je vendar šlo! Badijurova knjiga »Smučar« nam je dala dovolj migljajev in nasvetov. I, pa saj je v takih primerih mladež sama tako iznajdljiva, da je kaj. V glavno oporo in ponazorilo so služile smuči, take »ta prave«, v trgovini kupljenc. In je mladina opazovala in kombinirala. Kar je imel kdo količkaj pripravnega pri rokah, mu je služilo pri izdelovanju lastnih smuči v dobro. V muzej bi spadali fantazije polni prvi izdelki mladih mojstrov. Beseda ne zmore tega, da bi opisala te njihove umetnine, še komaj slika bi bila dovolj zgovorna, in je le škoda, da so se ti zgodovinski izvodi že poizgubili. Nasmejali bi se, ko bi videli n. pr. razna stremena: v obliki bilgerja: podnožna deščica pa se je premikala — »na pantih«. — Drugi si je spet napravil kar lasten izum stremen, za vložek pete pa je razklal pločevinasto globinovo škatlo, ki je služila kot nalašč za trdno oporo noge. Res, kolikor mladih glav, toliko patentov ... Še preden je zapadel sneg, smo bili za pohod po bcli odeji docela pripravljeni. Vsaka novotarija pa ima svoje prijatelje in nasprotnike. Tem bolj, če slednje podprejo še razne druge »onega« ... Take-le stvari so jim dobrodošle, da zavihajo v jezi in ogorčenju svoje nosove. In tudi pri nas so se znašli. I, kaj jih je vse zabolelo! Kdaj pa so že šolarje v zimskih dneh peljali učitelji na sneg, ven v naravo? ... Mladež bo pozebla, prehladila se bo, pomrli bodo, kdo bo plačal pogrebne stroške itd. Le nekaj let je minulo od takrat, pa se nam zdc take stvari, ki sem jih pravkar navedel, skoraj nemogoče. Pa so resnične! Zdaj lahko poverti, da hranijo moja predpostavljena oblastva tudi zapisane proteste, kaj sem »počenjal« takrat z mladežjo, ko smo skupno zahajali v belo naravo. S Pivkovo »Telovadbo« v roki sem moral črno na belem dokazati, da ni telovadba v zimskih dneh na snegu prav nič zdravju nevarna, če se vpoštevajo še tudi vsa ostala navodila in okoliščine. In res, nikomur mladih »dilcarjev« se ni zgodilo prav ničesar hudega. Drugi starejši, ki so brzeli kmalu potem na deskah ob prostih trenotkih po zasneženih brežuljkih sem in tja, so dajali korajžo tudi boječnežem, da je četa prijateljev zimskega sporta rastla od sezone do sezone. Smučarstvo si pridobiva prijatelje in privržence v vseh stanovih in prodira že tudi v najbolj konservativne hiše, koder so že pred leti menili, da bodo njihovim otrokom ob prvem svobodnem koraku v zimski mraz zledeneli nos, kri in možgani... Pa se tajajo taki pomisleki res kakor sneg ob ledenih možeh v maju. Iz svojega najbližjega okoliša naj povem krepak vzgled. Prav tam, koder so pred leti najbolj nergali proti vpeljavi smučanja v šolo in mcd šolsko mladino, so danes med najbolj gorečimi člani smučarske družine. Vse kolikor premore družina članov, vse je — na dilcah!... Na smučeh in v smučarskih krojih. Res, kako se svet spreminja! Pa zdaj v teh primerih po nasprotnem zgledu! — Kakor mladi, — tako — stari... Kar zna«ucitelj, to uči tudi deco. To-le pravilo drži gotovo nad vse tudi za smučanje. Učitelj, ki je prijatelj zimskega sporta navduši zanj tudi šolarje svojega okoliša; mladina vzljubi naravo in sport; šolski smučarski krožki so danes že tako številni, da igrajo prav gotovo veliko vlogo v razvoju našega smučarstva. V eni prejšnjih številk Učiteljskega tovariša smo v koloni Ekskurzijskega odseka naprosili naše tovarišc in tovarišice za neka- tere podatke, ki bi nam dali pregledno sliko, kako je smučarstvo razvito med našim član-stvom. K temu, da sem sestavljal navedena vprašanja, me je predvsem vedla misel, da smučarstvo propagiramo že tudi v osnovni šoli. Prvotno sem hotel povprašati, kod, kje in kako imajo vpeljano smučanje za deco. Pa smo se raje sprva oprli na osnovo in zbrali podatke o učiteljih smučarjih. Tako lepa poročila so došla na EO, da jih bo kazalo ob priliki objaviti. Niso zanimiva izvestja naših tovarišev in tovarišic, ki prihajajo prav z vseh predelov naše banovine, zgolj kot številke in prispevek k statistiki. Že došla poročila nudijo zanimiv prikaz, kako beli sport druži naše šole. Kakor se v lctnih mesccih tovariši s sosednjih šol obiskujejo v prostem času ponajveč s kolcsi, tako jim služijo smuči kot važno prometno srcdstvo pozimi. Delajo skupne izlete, kramliajo in se družijo tudi v zimskih mesecih. Kaj zanimivega o tem nam poročajo naši smučarji ob priliki, drugič. Danes je treba ugotoviti le to, da je baš po zaslugi učiteljstva zašel smučarski sport tudi na deželo, in to celo v najbolj odročnc kotičkc. Kako je tak sport, ki vodi Ijudi iz zatohlih sob v naravo, v svežino, v čisti zrak prepotreben, nam bo pokazala posebno prihodnost obenem s pogledom v stare zlate čase. Naša šolska mladina se krepi na »dilcah« v zdrav, korenjaški rod, tako, da jo je lahko vesel tudi najbolj zakrknjen kanservativec in največji sovražnik razigrane mladosti. — * Kakor je našim tovarišicam in tovarišem že znano, si je stavil Ekskurzijski odsek med drugim tudi nalogo, da zbere med učiteljstvom vse zanimive podatke glede smu¦čarskega pokreta in napredka med nami in v naših šolah. Na stavljena vprašanja smo sicer dobili že lepo število prijav, to priliko pa spet porabljamo, da jih zastavimo ponovno za vse one, ki so odgovorov še dolžni. Da ne boste zadrževali dela, prosimo vse zaostankarje, naj ne odlašajo z odgovorom. Nihče naj ne bo tako skromen in meni, da je njegova prijava ncpotrebna. Če si tudi novinec, pa si navdušil morda za beli sport mladež, si naredil s tem že dovolj. Le naj gre naša mladina v prvake! Zbrana poročila pa bodo nudila dokaz, kako učiteljstvo sodeluje pri sportnem napredku naroda, ki je gotovo eno najvažnejsih izvenšolskih telesno kulturnih udejstvovanj. Vprašanja učiteljem(icam) — smučarjem! 1. Ime in priimek, službeni kraj. 2. Od kdaj smučate: a) že izvežban smučar. b) novinec. 3. Ste obiskovali kak smučarski tečaj, kdaj, kje in kdo ga je vodil? 4. Ste zmožni za krmarja-voditelja smučarskih izletov v terenu? 5. Ste zmožni za poučevanje smučarjevnovincev? 6. Imate izpit JZSS? 7. Imate kompletno smučarsko opremo? 8. Imate smučarsko obleko? 9. Katere kraje ste že prevozili kot smučar? 10. Imena tovarišic in tovarišev-smučarjev iz Vašega bližnjega okoliša? 11. Čitate in se pečate z zimsko-sportno smučarsko literaturo? 12. Ste imeli že kaka tozadevna predavanja, kje in o čem? 13. Pišete tudi ^aj o zimsko-sportnih vprašanjih, kam in o čem? 14. Se udejstvujete v kakem zimskosportnem — smučarskem klubu (šolskem smučarskem krožku)? a) ime kluba — sedež, b) število članov, c) Vaša funkcija. 15. Še morebitne Vaše pripombe. Odgovore na naslov EO, Litija. Smuk! —nč—.