GOZDARSKI VESTNIK
MESEČNI LIST ZA GOZDARSTVO
LETNIK XXJV.
LJUBLJANA 1966



IZDALA ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE SRS
Uredil ING. MIRAN BRIN AR
UREDNIŠKI ODBOR:
Ing. MILAN CIGLAR, ing. CVETO CUK, ing. VLADO JENKO, ing. FRANJO JURHAR, prof, ing. IVAN KLEMENClC, ing. FRANJO KORDIS, ing. MILAN KUDER, prof. dr. DUSAN MLINSeK, MARTIN POTOČNIK, ing. ANTON PRELESNIK
UHlVElIzn v I^UO-tDMt, CIS
yy/is,^

Ii;] m^SWtGfc'
tn
0) >
iß) cn <L
a o to
C/) hsItD
O cn ^ e>
ICO ž« žS
=s


Natisnilo CP »DELO-", Blasnikcva tislsarna v Ljubljani
VSEBINA
Gojenje in urejanje gozdov
Preizkus herbicidne učinkovitosti sredstva >>vapam«, ing. Anton P r e -
lesnik.............................. 17
Ponovni pojavi ekstenzivnega, gospodai'jenja v naših gozdovih, ing. Ivan
Zabukovec..............................93
Ob razpravah o urejanju gozdov, ing. Martin Cokl........... 193
Jelke in jelovi gozdovi Balkanskega polotoka, prof. ing. Pavle Fukarek 228 Gozdnogojitveni pi'oblemi in naloge v goi^skih smrekovih gozdovih, prof.
dr. Dušan Mlinšek , , .....................257
'Katastrofe v gozdovih triglav^ega gozdnogosipodasr^ega območja, ing.
Rajko Bernik . , , , ........... , , , .......270
Rastiščne značilnosti triglavskega gozdnogospodai-skega območja, ing. Cveto
Cuk...............................273
Usklajanje mehanizii-ane sečnje in spravila s sodobnimi gojitvenimi načeli,
ing. Polde Pernuš.......................285
Znana in vendai' nepi-iznana dejstva o naši jelki. ing. Miran Brinar . . 286 Rdeči hi-ast — gospodarsko pomembno drevo, ing. Franjo J u r h a r . - . 290
Izkoriščanje gozdov
Socialno-niedicinski problemi v gozdarstvu, dr. Mario Kocijančič . . 12 O O standardizaciji proizvodov v gozdarstvu, prof. ing. Zdravko Turk... 73
Priprava dela. v gozdmi proizvodnji, ing. Milan Kud er.........151
Racionalnost dela v neposi-edni gozdni proizvodnji, ing. Jože Kovač . . 156 Razvojna analiza uporab'S motomih žag v Sloveniji, prof. ing. Zdravko Turk 203 Cestne vmesne preme in krivulje prehodniee, prof, ing. Ivan Klemenčič 212 Idrijski motonii vlačilec v luči ekonomike, ing, Franjo K o r d i š.....222
Varstvo gozdov
Lani je silovito neurje opustosilo gozdove, ing, Franjo Jurhar..... 15
Zaščita gozdnih nasadov pred poškodbami od veUke divjadi, ing. Borut
Stanič............................. 85
Organizacija in ekonomika
R^ublišti zakon o gozdovih, ing,MUan Ciglar............ 1
Povečanje gozdne pi-oizvodnje — skupna naloga proizvajalcev in porabnikov lesa, ing. Tugomir Cajnko.........................129
Izkušnje in perspektive skupnega gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi
gozdovi, Dane Melavc.....................136
Ugotovitve in priporočila s posvetovanja gozdnogospodairsJdh organizacij Slovenije o uveljavljanju gospodairske i«'fo(i-me na. področju gozdaarastva, Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij . -.......160
Kadri
Kadri v gozdarstvu in intenzivnost gospodarjenja z gozdovi, ing. Franjo
Jurhar ............................ 8
Osnovni kadrovsko-organizacijsld vidiki v gozdaistvu, ing. Žarko B e r -
netič..............................141
Tekmovanje gozdnih delavcev, ing. Milan Ciglar...........295
Četrto zvezno tekmovanje goesdnih delavoev-sekaöev, ing. Milan Kuder 297 Pi-vo mednarodno tekmovanje gozdnih delavcev-srfcačev, ing. Milan K u -
der...............................298
Društvena dejavnost
Obisk poJjsMh strokovnjakov, ing.Ciril Remic............ 20
Plenarni ses+anek centralnega odbora Zveze IT gozdarstva in lesne industrije Jugodavije v Sloveniji in posvetovanje o lesni industriji, ing.
Ck-il Remic.......................... 33
Obfoil zbor Zveze IT gozdarstva in lesne industrije SR Slovenije, ing,
Ciril Remic..........................166
Iz zgodovine našega gozdarstva
Dolenjski gozdovi v tea'Gzijansäcem katastru, dr. Vlado Valenfiič . . 64,114 Ureditev velikih gozdnih posestev na kraškem ozjemlju Notranjske, ing.
Franc Dolgan......................... 78
Prispevki k zgodovini ui^janja naših gozdov, ing.Anton Slvic . . 187,247 Nekaj podatkov o zgodovinsäiem razvoju gospodarjenja z gozdovi v ti'iglav-
skem območju, ing. Janez Juvan ...............278
Kazno
Tudi v tehniki naša beseda, Zveza IT Slovenije............. 14
Strokovna terminologija, ing.Lojze 2umer .............. 15
Visokošolsiki študij in raziskotvalno delo v gozdarstvu Slovenije, praO, dr.
Dušan Mllnšek ........................ 65
Novice iz zdniženja gozdnogospodarskih organizacij, ing. Ciril Remic . . 163 Sesti svetovni kongres gt^darstva v Madridu — 1966, prof. dr. Dušan
M 1 i n š ek........................... . 293
strokovno .'«lovstvo
Lahki motorni vlačilec — važna transportna naprava pri pogozdovanju,
ing. Franjo Kordiš .. ........................................21
Knjiga o grških jalovih in prebiralnih gozdovih, iprof, dr. Dušan M1 i n ä e k	22
Gradnja gozdnih cest in poti, ing. Andrej Dobre......................22
Iz Švicarskega gozdao^skega glasila, ing.Sonja Horvat, prof.dr,Dušan Mlinšek, prof. ing, Franjo Rainer, ing. Dušan Rofaič, ing. Ivan Winkler, ing.Miran Brin ar, prof. ing. Zdravko Turk
........................... 25, 107, 238,	303
Četrti zbornik Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, ing.
Martin Cokl....................................................96
Knjižica o semenarstvu v Bosni in Hercegovini, ing. Sonja H or vat ...	97 Suäenje bukovine v gozdu in zavarovanje bukovih hlodov pi^ed zaduže-
nostjo in piravostjo, ing.Miran Brinar..........................98
Standardno delo o merjenju lesa in sestojev, ing, Martin Cokl.,.,,	99
Knjiga o eksiperimentalni ekologiji, ing, Jože Miklavžič.......100
Uspehi gnojenja sestojev, ing.Martin Cokl..............101
Izkoriščanje listavcev v preteklem desetletju, ing. Franjo Kordiš . , .	102
O predgorskem macesnu ob Bodensk«n jezeru, ing. Dušan R o b i č , , ,	102
Nova delovna orodja za gradnjo ograj, ing. Franjo Kordiš	104
Kitajsko drevesničarstvo, ing, Dušan Robič..............104
Arborifcultura v sedanji Kitajski, ing, DuSan Robič..........106
Knjiga o razpoznavanju našega listopadnega drevja in grmovja, ing. Rihard
Erker . . . , ..........................1S4
Problemi gradnje cest in poti na fligu, ing. Andrej Dobre.......181
Domafe strokovne revije, ing, Miran Brinar...................182
Zapiski ob strokovni zapuščini ing, Antona Sivica, prof. ing, Franjo Sevni k	232
Ponaredek Gozdarskega in lesnoindustrijskega priročnika, Jožko Jerman	235
Dohre in slabe strani kemičnega, zatiranja škodljivcev, ing, Saša B1 ei w e i s	236
S področja gozdarske genetike, ing. Miran Brinar...........239
Poskusi obvejevanja na boru, smreki, brezi, trepetliki, jesenu in hrastu,
ing, Sonja Horvat-Marolt . . ................300
Priročnik o gozdnih žuželkah, ing.Saša Blei weis...........301
2ivo rastlinsko gradivo v vodnem gradbeništvu, prof, ing. Franjo Rainer	301
Predpisi
Temeljni zakon o gozdovih..................... , 37
Zakon o gozdovih........................... 51
Zakon o sprostitvi obveznih rezerv skladov, ki so jih delovne organizacije ustvarjale iz amortizacije za regeneracijo gozdov , .......126
Zakon o merilih za obračunavanje in plačevanje amocrtizadje za regeneracijo
gozdov in o njenem namenu....................127
Odi-edba o spremembah odredbe o glavnih podatkih iz investicijskega ptro-grama, ki jih morajo investitorji s podi-očja ureditve hudournikov in varstva zemljišč pred erozijo pošiljati upravnemu organu okrajnega
ljudskega odboa-a.........................128
Odlok o meadlih za oba^ičunavanje biološke amortizacije gozdov, na katerih
je lastninska pravica, in o uporabi sredstev te amotizacije......253

Odlok o naj.nižjih zneskih cene lesa na panju za les in gozdov, na. katetrih
je lastninska pravica........................254
Odredba o označevanju lesa za domaČo uporabo.............255
Odločba o poskusnem zbii-anju podatkov o obsegu sečnje lesa v gozdovih,
ki so last občanov.........................255
Odredba o spremembi in dopolnitvi odi-edbe o posebnih pogojih za kupovanje proizvoidov izkotrisčanja gozdov od individualnih proizvajalcev	256
Odlok o določitvi gozdnogospodarskih območij v SR Sloveniji......309
Pravilnik o ugotavljanju vrednosti gozdov...............313
Avtorji
B^rnetič Žarko.....................T'......141
Bernik Rajko.............................270
Bleiweis Saša.......................... 236,	301
Brinar Miran.................... 98. 182. 235, 239,	286
Cajnko Tugomir............................129
Ciglar Milan...........................1,	295
Cokl Martin.......................96, 99, 101,	193
Cuk Cveto..............................273
Dobre Andi-ej ..........................22,	181
Dolgan Franc ............................. 78
Erker Rihard.............................161
Fukairek Pavle , , . . ........................228
Horvat Sonja.................. 25, 97. 107, 238, 300,	303
Jurhar Franjo . -.......................8, 15,	290
Juvaji Janez.............................2^8
Klemenčič Ivan............................212
Kocjančič iMario ........................... 12
Kordiš Franjo..................... 21, 102, 104,	222
Kovač Jože..............................156
Kuder Milan........................ 151, 297,	298
Melavc Dane.............................136
Miklavžič Jože...................................100
Mlinšek Dušan............. 22, 25, 65, 107, 257, 238. 293,	303
PtTnuS Polde.............................2B5
Poslovno zdi-uženje gozdnogospodai-skih organizacij...........160
Prelesnik Anton . ........................... 17
Ratnei- Franjo............-............112,	301
Remic Ciril........................ 20, 33, 163,	166
Robič Dušan........................ 102, 104,	100
Sevnik Franjo............................232
Stanič Bomt............................. 85
Sivic Anton........................... 187,	247
Turk Zdravko........................tt^t ^ 73,	203
Valenčič Vlado..........................64,	114
Winkler Ivan.............................238
2^bukovec Ivan............................ 93
Zveza IT Slovenije.......................... 14
Zumer Lojze............................. 15
■l
(^
634.0.031 (497.12)
REPUBLIŠKI ZAKON O GOZDOVIH
Ing. Milan C t g I a r (Ljubljana)
Spremambo dosedainjega republiškega zaikana. o gozdovih je tofjaia imava ustAva prav tako tudi nov tjemeli.ni zakon o gozdovih. Ta usikiladitev bi bila lahko samo farmaln^a zniačaja, toda naš n<xvi ropubUški zaikon piinaša vrsto bistvenih in važnih novosti, ki so bil-e sprejete po ddigotrajm in temeljiti raz-pi'avi na podlagi dokaj Širokih pooblastil, ki jih da,jeta t^o ustava kot tudi sam temeljni zakon o gozdovih. Sprememb v našem zakonu ni n^ekovala samo pravna nujnost, ampak predvsem stanje v nažem gozdnem gospodarstvu.
Zmotna pa bi bila misel, da je novi zakon sprejet samo zai-adi neurejenega in iz dneva v dam slabšega stanjaj na področju proTOieta z lesom. Dejstvo je namreč, da je pomanjkanje lesa v lesnopreddofvailni industriji in pri drugih porabnikih iz dneva v dan večje; pri tem seveda potreb po lesu ne Istovetimo z zelo predimenziioiniranimi kapacitetami primarne predelave. Poleg tega odteka les tudi drugam in ne samo tja, kamor si žeJijo naši planerji, gozidovi pa dajejo Sortimente v drugačnem medsebojnem koJičinskem razmerju kot se zdi po-ti-ebno tej aH oni dejatvnosti s področja .predelave lesa. Teh vpra&mj tudi z novim zakonom samih po sebi ne bomo mogli rešiti Nasploh pa je ui-avnavanje pretežno ekonomskih problemov z zakoni aü di-ugajčnimi predpisi dokaj tvegana ali že vnaiprej na neuspeh obsojena zadeva, IzkuSenj o tem j.e dovolj, še posebno pa velja to sedaj, ob Času gospodai-ske reforme. Zato bomo morali vpra-Sanje medsebojnih odnosov med gozdno pix>izvodnjo, lesno predelavo in dirugo porabo lesa prepustiti pozitivnim lekonomskim procesom in zakonitositim. Kdor meni, da bo po sprejetju novega zakona takoj' že kar čez noč dovolj lesne surovine, da so t.Oirej za pomanjkanje lesa krivd le dosedanji pomanjkljivi zakonski predpisi, se temeljito moli
Bistvo novega republiškega zakona o go<Kdovih je v tem, da skuša najti gozdni proizvodnji kot odlioiti ustrezen, di-ugim goapodai-skim dejavnostim enakovreden položaj v našem družbeno ekonomskem sistemu. Dosedanji režim določanja cen lesa., s tem v zvezi pa mnc^ nesorazmefrja mjed gozdairstvom in lesno predela.vo, sistem odkupa lesa od zasebnih gozdinih posestnikov, ki ni upošteval kompleksnega smačaja goadne .pi-odzvodmje in gospodan-jenja z gozdovi, vrsta administrativnih in birokratskih predpisov, ki so uravna-räli odnose med gospodai-akimi oi-gan.izacijami, laistniM gozdov in družbo^ vedno močnejše sn^edo-bežne tendence in razhajanja med gozdnogospodarskimi ofi^anizaicijami, vse to je vodilo gozdajTStvo in gozdno prod^vodnjo vedno dalje v slepo ulioo. Ta napačni razvoj se je kaizal predvsem v oeki materialni oaientajciji gospodarskih organizacij, ki je slonela pi-edvsam na samem izkoriščanju gozdov, zaradi česar se je nasiploh močno uveljavilo mnenje, da je gozd že sam .po sebi lahko sredstvo za reševanje ekononsakih težav tudi v negoadarsfcih diejavnostih aÜ občinskih proračunih. Vzporedno s tem se nenehno manjšajo vlaganja v razarjesno
pa tudi v enostavno i-eprodukdjo. K temu jt; veliko pi-ipamoglo tudi splošno d^riganje storitvenih stroškov. Najiaraziteje se je to kazalo v ^asebn.ih gozdovih, od koder so v vseh povojnih letih predvsem jem.ale bodisi gospodai^ke organizacije najrazličniejših ohliik in vrst. bodisi tudi zasebni las.tnik: sami. bore malo pa smo jiim vračali. Zato je naapioh — hoČea nočeš — pi'evladalo mnenje, da je v gozdni proizvodnji pj-imairno le izJtoriščanje gozdov, djnage dejavnosti, predvsem gojenje go;!dov. tj. biološko intemaviranje gozdne proizvodnje, pa so drugotnega pomena in so mogo«? šele tedaj, če so poprej v celoti -pokiite vs^ druge poirebe. Takšen odjios do gozdov se, žal, kar dobro vključuje v naš gospu-daraki in samoupravni sistem.
Novi republiški zakon o gozdoivih naj bi torej omogočil določeno preorien-lAcijo v gospodarjenju z gozdovi. S tem seveda ne U'diimoi, da bo zakon že sam po sebi, s svojo uveljavitvijo, taksno preorientadjo tudi realiziral. Gozdno proiavodnjo moramo razumeti veliko kompleksneje, vendar ne samo teoretično kot dosiej, ampak v neposrednem gosipodarjenju z gozdovi. Nujno je, da se gozdairji \'eliko bolj kot dosJej posvetimo ipi-oozvodnji lesa, ne pa izključno k proizvodnji gozd.nih sortimentov in njihovi prodaji ob vsej protislovni zmedi na nažom tržišču. Gre toa-ej za odvmiitev od enostranskega obravnavanja izkoriščanja gozdov, od tehnokr a takega razumevanja gozdne proizvodnje ob sočasni odločnejši usmeritvi V njeno biološko in biološko-tehnično plat. Seveda zaradi tiega ne bomo zmajijšiali svoje skrbi ze. razširjanje tehnične osnove v gozdarstvu, za uvajanje mehanizacije, za gradnjo gozdnih poti in drugih objektov ter podobno, saj v leh nalogah še vedno zaostajamo za razvitejšimi državami. Toda to naj v bodoče ne bo več glavno ali celo edino področje, kjer se uveljavlja ve-čimi gozdarskih strokovmjakov neposi-edno ali posredno zaradi opei'ativnih nujnosti, To je bilo minulem razdobju morda neogibno in smoti-no. sedaj pa je brez onega drugega lahko samo škodljivo. Glavna naloga gozdarstva je namreč pridfeLati čimveč lesa, ämboliise kvalitete, na najradonalTO^Ši naän, ne pa samo posekati in od.dati čim več gozdnih sortimentov. V praksi smO' vprašanje sečenj preveč ločevali od. vpraširnja gojenja gozdov; izkodščanje in gojenje sta potekala po ločenih tii-ili ne Le v tehnološkem pogledu, annpak zlasti v ekonomskem. Moi'da zvene te trditve enosti-ansko ali preLiraino, toda zasnovane so na, podatkih o sredstvih in vlaganjih v gozdno proizvodnjo v merOu Slovenije. Sev^eda go^podai-imo z gozdovi v različnih razmerah in popi-ejšnje ti-diu^e ne morejo imeti enake teže za vse naše gozdne predele in gospodarske organizadje, vendar v popvrečju le drže in ne moremo mimo njih.
Takšna preorientadja pa seveda ne bo preprosta, zlasti Se ne bo potekala kar sama od sebe, ampak bo rezultat daljših pixxjesoi' v goadnogoefpodarskih crgamizadjah itn gozdni proizvodniii., ki bi jih v glavnem označili kot ^^ifiil{anje resisirv«. Pi^v to smo dos^lej v gozdaira.tvu premalo upoštevali, seveda ob nenehnih reorganizacijah ne samo po svoji krivdi. Teh rezerv v gozdarstvu ni malo; prej pa bo treba premagati mai-sikateri zastaj-el koncept, včasih tudi subjelrtivnega mačJija, o tem, kako je razumeti go&podarjenje z gozdovi in kaj je pri tem naloga nosüoev tega goepodaa-jenja.
Vprašanje gozdnogospodarskih načrtov
Gotovo bo vprašnje gozdnogospodan-sikih nači-tov že v bližnji ipi-ihodnosti, vsekakor pa v naslednjih letih, osnovna in glavna naloga naše proizvodnje in naše stroke. Pri tem seveda ni vprašanje, kako vključiti v naše nači-te vse gozdne površine, saj smo glede t^a v Sloveniji že v zaključni fazi. Zakon, ki
določa, da naj se v trdi letih vključijo v gospodarske na^-i'te vsi naši gozdiovi, poudarja to zato, da bi nepoučenim pokazal dejansko stsmje, ne [pa zato, k«" naj bi to bUo osnovno vprašanje urejanja goadov. To st^veda. ne velja za dru^e republike,
Pi-i tan gi-e predvsem za kakovost tn za uskladitev teh naörtov a našimi gospodarjenjem v šii-šem pomenu te besede. Ne bi bilo prav, bi jiasiploh očitali, da so naši dosedanji gozdnogospodarski nači-ti slabi, da toirej ne usitat?-zajo nalogam, ki se zastavljajo gozdai:stvu in gozdni prowvod-nji, V te načrt« je vloženo ogromno ätrokvnega dela, hkra.Ü pa predstavljajo pi-i razvoju na.še-ga go&podaa-jenja z gozdovi edino možnost za nadaljnjo pot. To ruim laJiko za.vidajo tudi veliko bolj fazvite dežele kot je naSa, Monida bi ti načili v dirugačneim gospodarakem sistemu ob bolj etatietičtiem razumevEmju gospoflairjenja z gozdovi papoJnoma, zadoščali, v naši dj-užbeni ureditivi pa je vediiO' bolj &itiliiiti vrael med gazdinogospcdai-skimi načrti in gospodarjenjem z güzdo^^i po gozdno-gcrapodai-skih organizacijah. 2La.to postajajo naäi naüli vedno bolj neživljenjski, odmaknjeni cd dejanskih možnosti gospodai-sldh oi-gajiizacij, ki pon':?kod presegajo določila natrtov, drugje pa se morejo le deloma po njih ravnatL "V b<>d<iče bo toi^j snovna naloga dati našim novim pa tudi sedanjim načrtom globjo ekonomsko vsebino. Taksna vsebina pa je v pravilni occni potencialne ekonomske zmogljivosti gospodarsike organizacije glede njene osmuvne naJoge, o kaiteii smo govorili že v uvodu, tj. povečane proizvoidnje lesa. To je komplexen ekonomski ipi-oblem, ki ga gospodarskem načrtu 'ni mogoče reševati samo s takšno ali drugačno razporeditA'ijo gozdov po obratovalnih raai-ediih .in s pit^pisi o višini sečenj, kot to nekateri poenostavljeno razumejo. Pi-i tem gre za proučevanje prirodnih možnosti in rasti56iih potencialov v gozdu in za odkrivanje ekonomskih sposobnosti gospodarske oi'ganizacije tei medsebojnih optimalnih i-eSitev.
Kaj kmalu nam bo spet zastavljeno vpnaSanje, kaiko uskladiti ^ili !&tovT>ti|i seönje m etate v naših uredit\''enih elabomtih. Končno bo^ vendarle poü'ebno stopiti iz že kiu* začaranega kroga, ko menda ga^podai-imo po gosipodai-skih načrtih, s sečnjami prekoračujemo etat» in se nato spet vračamo h gospodtu-Ekini načrtom, ne da bi stvari poidrobneje anaJizirali. Smemo ireči, da prekoi-afiujwno etate iz leta v l«to od 10 do 20% in da si šii-ža strokovna gozdarska jaivnost, tako opei-ativa koit tudi strokovne institucije zaradi tega ne delajo posebnih ski'bi. Torej soglašajo, da v Sloveniji s sečnjami nad etati v sedanjem ohsegu nasploh še niano načeli naših gozdov v živo, dii so sečnje toi-ej vendai'le piila-gojene dejans'kim zmogljivostim gozdov. Pri tem prevladuje mnenje, da so etaii, predvsem v gospodarskih načrtih starejšega datuma, zasnovani na nekoUltD drugačnih izhodiščih, kot pa jih upoštevamo dandanes, ko poudarjamo intjen-zivnejšo gojitveno dejavnost in povečano vlagnaje v gozdove. Zatorej je n'ujno naše načrte bolj uskladiti z dejanskim stanjem ter pri urejanju gozdov u.po^ ätevaü bolj gibčne, predvsem ekonomske koncepte, bolj kot doslej računati z razpoložljivimi prirodnimi potenciali in možnostmi za njihovo racionalno izkoriščanje. Samo tako bomo mogli zavračaiti vedno pogostnejše očitke na r^ičun gozdarstva, češ da. je le-to samo sebi namen, obenem pa sb bomo z dobilmt naičrfci veliko odločneje držah njiiiovih določil in s tem poelavili stahilnejSe temielje nadaJjnjemu razvoju gozdarstva, hkrati pa tudi b-dnejšo osnovo predelovalni industriji. Zlasti naj bi takšna ternjeljitejša gosfpodairska osnova učinkoviteje kot doslej pt-epi-ečevala bohotenje -^vehkopoteznih- lesnoprede! ovalno h kapacitet bi^ surovinskega zaledja.
Zakon predpisuje, da se morajo načrti v prihodnjih treh letih iiskiaditi z njegovimi določili. Pri tein seveda ni mišljena nekakšna »generalna revizija«, kateri bi takoj sLedile predvsem povečaiie sečnje, kot morda pričakuje tisti, ki gleda na republiški zakon s preveč poenostavljieiHi^a stališča. To bi nas pripeljalo do nesmislov in šabLonskjih posploševanj, V prihtxäinjih treh letih bo treba v vseh gozdnogospodajrakih orgOTiizacijah Iciitično pregledati sedanje gospodai-jeaje z gozdovi, proučiti, kako se v praksi iz;\'ajajo goepadanraki uačj-ti ter iigotwiti vse razlike med dodočlli nači-tov in dejainskim .stanjem, bodisi v gozdu, bodisi v gospodarskih (xrgainizacijah. Ugotoviti bo treba nadalje, zakaj so nastale razlike, zakaj smo prekoračevali etate, zakaj smo zaostajali z gojitveno dejavnostjo in podobno, ali so temu ki-ive objektivne i-azmeire ali pa so razlike odraz rw>fcrainjega stanja v podjetjih. Temeljito bo treba oceniti stanje gozdov, dasti v zvezi z odsitopanjem od gospodarskih naiči-tov, in prikiaz^ati, ali potekajo pi-ii'odni procesi v gozdovih zai-adi tega v ipozitivni ali negativni smeri. Pregledati bo treba tudi lastarve ekoanomske možnosti im tehnične sposobnosti Lar ugotofviti, kakgna naj bo pot za naprej do konca ureditvene dobe; s tem v zvezi pa bo treba sprejeti tudi usti^ezone sklepe.
Zakon predvideva enotno ohra-vTiavanje gospodai-skih načrtov v vsej i^pub-hki in ne kot dosedaj ipo posameznih obtinah. Te enotnosti serveda ne bi smeli razumeti kot vmešavanje v pravice kolektivov, kot je bUo nekajki-at občuliti ob sprejemanju no'vega, zakona, ampak kot neogiibnosL, ki izhaja iz zelo različnih razmer, v kaiterih gospodarijo naše gospodan^ke organizacije. Potrebna so enotna merila in enoten pregled nad gospodai'skim stanjem. To dö&lej ni bilo mogoče, pa tudi če smo imeli delen pregled., najve&krat ni bilo mogoče usklajevarti dokaj i-azličnih stališč do ui-ejanja gozdov in do gospodarjenja z gaedo\d, ki so bila pogosto čisto subjektivnega značaja. Namen bodočega pmvilnika o urejanju gozdov je predvsem v poenotenju naših metod in povečanju storilnosti pii urejanju gozdov.
Namen enobn^a obraivnavanja gospodarskih nači-tov in njihovega uiskla^ jevanja z zakojiom pa je tudi v tem,, da se 'poned got^podarskimi organizadjaimi krepko poudari, da je izva.janje gospod an-skih načrtov obveznost, ki neposredno izhaja iz zakona. To pa je razumeti seveda v celoti in ne samo glede tistih doIočU, ki se nanašajo na. sečnje, kot se prenekateii gozdarji na to tako radi sklicujejo.
Novost pri gozdnogospodarakih najürtih so tudi nači-ti za gozdnogospodarska območja, ki bodo v prihodnje pravzaprav .podlaga za dolgm-očno gospodarjenje posameznih gospodarskih organizacij. Tokrat ne bi obravnavali same vsebine teh naii-tov, o njej bo treba v prihodnjih petih letih Še velilco ira^zmisjiti in marsikaj apo!xia.tt, Omienjaimo le njihov širši pomen glede ekonomike gospn-daJ'jenja v gozdnogospodarskem območj,u in glede obi'avnavanja šii'ših gospo-dairskih vprašanj, nEposl^edno ali posredno povezaonih z gozdarstvom oziroma, z gozdovi. Pri slednjem milimo pi-edvsem na regionalni značaj takšnih nači-tov.
Go/dna in kmetijska proizvodnja v hribovitih predelih
Zakon nalaga gaispodairskim organizacijam, ki gospodarijo z gozdovi, dolžnost, da v svojih mbmočjih TOdijo do zasebnega kmečkega pi-oizvaij.alca — lastnika gozda takšno gospodarsko poQi'Üko, ki bo ki^i.l.a njegovo pi^pravlj^enost za sodelovanje v gozdni pa tudi v kmjetijaki proizvodnji in v drugih dejavnostih. To naj bi prepi'ecevalo nezaželene družbeno-ekonomake procese na vaš, zlasti migracijo kmečkega prebivalstva, S tem seveda ne mislimo, da bi moglo gozdar-
stvo iiesevati, Itoimplidrane probleme kmetijstva, kot celote; to je nedvomno naloga širših ekonomskih gibanj znotraj celotne di-užbe in celovitega gospo-dai-stva. Podobne razmei'e so tudi v di'tigili industiijsko razvitil] aid razvijajo&h se deželah, kjer neogibno nas ta ju jo protislovja mecJ kmetijsko in industrijsko pi-oizvodnjo. V našem primeru gre le za prev7,«n doJočene odgovornosti pri reševanju dokaj teza'vnih vpražanj naših hribovitih pi-edelov. Ne da bi se spuščali v ocenjevanje naše politike' do takšnih pa-edelov v preteklem času v zvezi z induAtiializacijo in splošnim goe.poda.rskini razvojem, ugotavljamo, da so naslajali doslej in bodo trudi še v bodoče takšni problemi. Pri tem je koristna ugotovitev, da smo ^omali neposredno in posredno škodo prenaglo potekajočih raigriicijskih procesov v hiiboviitih predelih naše dežele. 2^to naj še nadalje velja, kot neizpodbitno dejstvo, d,a je obstoj hribovskega Icmet-a na njegovi kmetiji neposredno pogojen z dohodki iz gozdov. Pni tem ta povez^uiiost se^reda iii le v i>otre-bi po lesu, ki služi za v®di"ževanje kmečkih poslopij in v polxebi po drveh, ampak predvsem v nerposi^nih dohodkih iz gozdov, ki se vključujejo v dohodke iz kmelijstva in jih v neredkih primeirih tudi presegajo. Kdor bi V hii-bovitih pi-edelih in v kmečkih gospodai'stvlh skušal ločiti kmetijsko od gozdne proizvodnje, bd. kmalu zašel v hude nesmide in pi-ofelovja,.
V neka,te(iih ntiših gozdnih gospodarslvih, vsaj tam. kjer so ti pro'blemi 'najbolj pereči, so spoznali, da je bistvo iTeševajnja vprašanja hribovskega kmeta v tesU'em povezo\'anju in sodelovanju z njim. Po caii stü'ani so to trdni in pei'spektivni kO'Operativni odnosi v goadni proistvodnjl ki se kažejo s pi^vičnim vrednotenjem kmietovega sodelovanja v goadni pi-oizvodnji, po du-ugi siti-ani pa z gozdnimi cestami in potmi, ki jih gl^adijo gozdj:ia gospodan'&tva v odi^očnih pnedelih naših gorskih kmetij ter s pomočjo v mehamiaaciji in prevozih za pii'trebe kmečkih gospodairstev itd. Odpirajo pa se Še druge možnosti txidi izven gozdarstva. Kmetje sami ponekod že zahtevajo večjo skrb goednih gospodarstev tudi za probleme njihove kmetijske proizvodnje. Kakšno bo to sodelovanje? Na kakšen način? S podobnimi vpi-ašanji se ukvarjajo gozdarji tudi diTigoid, predvsem v alpskih pi-edeHh, in koi'is.tno bi büo uporaibiti marsilcaitei-e izkušnje naš.ih sosedov, Gozdarstvo se bo v hribovitih predelih zlasti strečavalo z vprašanji pašništva, živinoreje, že v bližnji prihodnosti pa morda tudi z vprašanji okoli kmečkega turizma.
Vse to naj ne bi gozdarstvu pomenilo nepotrebnega in dodatnega bremena, ampalt takšmo sodelovanje naj bi izvii'aio iz skuipnih interesov ob smo-trni ureditvi in i-aclonaJncin izltoa-iščanju hiibovskega proston'a., Ponekod bodo gozdnogospodarske organizacije lahko povezovale svoje interese tudi ob sodelovanju kmetijskih zadi-ug, drugje pa se bo pokazalo, da je najboljše in gospodaa'sko najbolj utemeljeno kar neposredno sodelovanje s kmeti samimi tudi v n,jihovi kmetijski pa^oizvodnji, saj gre pri tem za n.akup razne lahke kiiretijske meha-nizacijie, za cenejši, transpoirt in oskrbo z raznim m.a,tQiialom, ki se uporaibilja V kmetijstvu, za. Časiovno razporejanje i-azličnih oipravU v zvezi s kmetijsko in gozdno proiizvodnjo, za sodelovanje pii ui^ejanju pašnikov, ki je včasih celo v neposrednem intei'esu gospodai^jenja z gozdovi. Naša gozdna gospodarstva, predvsem v severni in zahodni Sloveniji, bi mogla s svojo organizacijsko in strokovno zasedbo že s^daj predvid.Bli., da se bodo vedno pogosteje sirečaivaJa v taksnimi vpitišanji. Nekattera od njih hi laliko zia.posiovala tudi posebmega strokovnjaka, gozdarja ali agronoma, ki bi se ukvarjal s specifično pro'blemaüko Iiribovskih kmetij, za. njihov nadaljnji obstoj in razvoj. Pobude za to so bile že ponekod dane in pri gozdarjih sprejete z dokajšnjim. seveda začetnim razumevanjem.
Sodelovanje kmetov v gojdni prowvodnji
V TiiKpnajVi ob spi'ejomianju -novega zakona o gozdoivih 'pa tudi pozneje se je o teni sodielovsinju največ govorilo. Obravnava je imeJa seveda niajraidič-nejša IzhodiŽča: poetična: ©konorxiskB. in tehnična. Zato ne bomo pcmavljiali vsega, kar je v zaikonu bolj ali nianj jasno povedano in kar je bilo tudi doslej reöeno o povezov^unju kmeta v goadno pi-oizvodnjo. Prav slednjega nekateai ne-poiifeni izven goadarstva ne poznajo in si predstavljajo, da so določila zakona v zvezi z zasebnimi, zlasti kmeckiim lastniki gozdov, docela novaj, toda veliko leg4i «e izvaja že vsa povojna leta.
Zalo je poci-ebno poudariti predvsem tisto določilo zakona, kjer leži bistvo gos'podai-skega sxjelovanja: kmedld. Lastnik gozda naj bo pri sodelovanju z gozdmim gospodcirsl-vaim enakopraven. Zakon mu namreč zagotavlja prednti&t piTi opravljanju vseh diel v njegovem gozdu, pri vseh storitvah v zvezi s temi deli, vse to pa pod enakimi pogoji, kot jih lahko nudi gospodarska organizacija. Bi.ütvo tega doloola je v tem. da gospodarska organizacija ni upravičena prevali v svoje sklade tistih sredstev, ki neposredno i2:vii'ajo iz kmečkega sodelovanja ali celo iz kmečkega dida. Zato je potrebno posebej poudariti, da kmet nn-sproti gcednc^ospodai-ski oi-gajüz£ieiji ni \f mezdinem ali njemu podobnean odnosu, amipalc da nastopa naspiroiti gtjepodaajiki organizaciji docela, samostojno s svojimi pnxsizvaijalinimi sredstvi (gozdom, orodjem, živino in sev^sda n-e- nazadnje s srvojim delom). In če so k^rilkulaclje za posamezna dela, ki bi jih opravile gospodarske organizacije v svoji režiji, višje kot so zneski, ki jih ponujajo fcmetu za izvi-Žitev teh op navil, potem lahko kmet zahteva za svoje sodelovanje večjo povrnitev, vse do tolikšne, kot je i-ežijska kalkulacija gospodarske organizacije, V tem je družbeni in ekonomski pomen medsebojnega sodelovanja tako za kmeta kot tudi za gospodarsko organizacijo, hkrati pa tudi za celotno družlx>, saj so gozdovi in nj'ihove funkdje splošno družbenega ponnena. Zato t.itdi del aredstjffv, ki jih ustvarja gozdna pi-oizvodnja, zlasti še biološka amor-tlzaiaija, me more biU izključna domena poseimezne gospodarske orgainizadje, anipak celotne družbe, zato se mora porabljati na kar najbolj smotjm in racionalen način, Pričakiijemo lahko, da se bo na osnovi tega določila v goixlaa-stvu pospcšU proces ekonomizacije, zniževanja stroškov, proces vecajija storilnosti; vse to je seveda hkrati osnovna težnja naše gospodarske reforme. Zavedamo pa se, da bomo pra'N'' tu rxaletieli na mnoge težave, na nerazčiščene pojme v vseh njihovih podobnostih, morda tudi na odpor, zlasti tam, kjer so se gospodarske oig^iinizacije usmerjale predvsem v izkoriščanje goadov in zaradi težavmejših pi-i-rodnih razmei- gojenju gozdov niso posvečale večje pozoimosli,
Pri iskajiju rezerv, ki je sedaj neposredna naloga gozdaa-stva, bo ti'eba opustiti inaiTSdkaj, oesar smo büi dosedaj navajeni. Izbirati bo treba le tiste tehnološke procese, ki so ekonomsko primerni, odločneje bo treba spregovoriti tudi o zasedbi delovnih mest v podjetjih, še posebno pa bo treba, pi-emisliti o tistih ddmmih mestih, ki je tna njUi navezano sodelovanje kmečkih g<^zdmh posestnikov in njihove proizvodnje. Verjetno bo tudi ta-eba majrsikje premisliti, ali ustreli, sedanja notranja organizacija podjetja, ali sta sedanja oblika in velikost goisdnih obratov res najboljša, ali ne bi kazalo gospodariti z gozdovi v manjših enotah, kjer bi bil strokovni kader, tudi inženirski, bolj povezan z nepcsiredno pa-oizvodnjo, pri čemer pa bi nujno morali poenostaviti in zlasti še poenotiti sedanjo administracijo in evidenoo. Glede tega bo ti-eba zagotoviti več sodelovanja tudi med gozdnimi gospodairstvi.
Kmečki proizvajalci, Id bodo sodalovali v saimoupraivnih orgaaiih podjietja, bodo koiTst.nO' soodločali pra kritični presoji lO -stroških podjetja iin o vlaganjih poidjetja v gozdjiio p-raiavoidjnjo. Ne moi'sino namireč poaplošitii mitienja, da bo ta nov element v samoupravnih oi'ganih gozdnili gos^jodairstev zastopali pi'ed-vs€m svoje ožje neposredne koiisti. tj. ne glede na vse d.ru.go. s'lcrbel za čim višje dohodke od prodaje lesa. dosedainjji praksa .pri nekaterih gozdinih gospodarstvih je ovrgla takšno preveč pesimistično mnenje. G-otadm iprodzvodnja je kom.plekana Ln je ne bo nikoli mogoče opredeliti siamo kot izkoriščanje gozdov. To razume zlasti tista posestnik, ki ve, kaj pomieni oesta do njegove gorske kime-tije. kaj stalni vir njegovih dohodkov in smoitrao raziporeja-nje njegovega dela talco v goKdu kot v kmetijstvu. Seveda 'pa bi se ob ipretii-anem optimizmu lahko tudi razočarali. Predvsem se moramo zavedati, da ni vseeno, ali sodeluje gospodarska organizacija s sto velikimi kooperanti ali pa s tisoč lastniki razdi^obljenih in slabih nižinskili gozdov. Tudi tejnu bo seveda potrebno prilagoiditi uiedse-boijne oidnose goadnih goapodai'Sitev in za.M^bnih goadfiüh poseatnlltov na njiho-\'em območju.
Posredne funkcije gozdov
V naši zakrniodaji poemdne funkcije gozdov še nikoli niso bile tako poudarjene kot v novem reipubüäkein zakonu o goadovih. To je seveidai neogibno spričo veidno večje industriializacijie in urbanizacije, ko pomen gozdov in njihova zaščitna vloga iz dneva v dam imraščata, pa tudi pi-aksa v nidkaj za.dnjih lelih. zlasti še 'nekatere Skoidljive težnje pri obravnavanju nižiai&kih gozdov zahtevajo bolj pi-edzira, s-tališča. Vse to pa &e kaže v določUih obravnavanega zial(on.a.
O širšem pomenu gozdov smo gavoirili že pri vprašanju naslh bodočih gozdnogusipodarskih načrtov, posebej še načrtov za gozdnogospodai^a območja, kjer smo poudarili njihov regionalni značaj. Piiav to je doslej gozdai^stvo v svojih načrtih premalo Uiposlievalo. KoKkoi^ pa so bdi ti ipi'oblemi obravnavani, se je to d'pgajalo vedno le bolj na robu «proizvodnih'- vprašanj. Pogosito je bilo iz pi-enekaterih ust slišaiti mmonje o sent.imantalijtmu do gozdov in podoibne očitke, kadaa* so se gozdarji upirali pretiLpainim posegom v gozdove. Pri \rsem tem so bili gozd.ai-ji večkrat .pi'emalo aktivni im so si-amežljilvo ostajaJi v ozadju.
Novi aakon ipredvideva, da dajejo .woje mneanje o gospodai'jienju z gozdovi tudi piizaidieti činiitelj.i zunaj gozdai'stva.. Nekaiterl gozdarji so iniieli ob tem določilu poraiis-leke, češ, kaiko naj se Jipr. urbanisti razumejo na gospodarjenje z gozdovi? Takšni ugovori pa so v glavnem neosnovani, kajiU sodielovanje ui-ba-nistov je le za pozdraviti, posebno pri širših gozdnogospodiaxskih načrtih za območja. Prav tako bo vrednost gospodairsldh načrtov povečalo lu.di sodielovaaije zastopnikov varstva narave, vai-stva kuLtuiinih spomenikov, tiKriama, lovsitva, saj gre pi-i ten; za obravnavanje splošnih vprašanj. 2-e iz sedanjih, seveda bolj skromnih izkušenj se 'pri tein gozdarstvo lahko obeta le koaristi. Gozdiarjd pa naj s svoje striam pokažejo pri obravnavanju gozdov poti-ebnio širino in a^a.zuimie-vanje za medsebojno sodelovanj'e, ki po novem zakonu ni odvisno le od dobi'e volje posameznikov, afti.pak j.e dolžnost gozdnogosipodai-skih oirga'nizadj.


634,0.945.3 (497,13)
KADRI V GOZDARSTVU INTENZIVNOST GOSPODARJENJA
Z GOZDOVI
Ing, Franjo Jurhar (Ljubljana)
Pei^&peklivm program razvoja gozdnega gospodarstva postavlja pned stiro-Irovne gozdarske kadre obsežne in zahtevne naloge. Za realno pi^esojo pogojev, pokiebnih za uresničenje teh nalog, je neo(gibno analizdi'ati stajije kadrov pri posainiezmh gozdiMjgospodiarddh organizacijah, hki-ati pa tudi oceniti pop-refine nakazovalce, ki se mtnaÄajo na vse gOKdaiTstvo SR Slovenije.
Število gozdarskih inženirjev in tehnikov in njiliova razporeditev
Sredi leta 1965 so büi s posebno anketo zbrami podatki o kadrih pri gozdno-goispodaa-skih organizacij ah. Ugotovljeno Število zaiposlemh je predočeno v raz-pi^dekiid št. 1, ki nain kaže, koliko je iineilo \'sako goadno gaapodairstvo inže-nii-jev, tehnikov, delovodij, gozdnih delavcev in kohko uslužbencev administrativnega, komei-ciahiega. racunovodsikjega in podobnega mačaja. Po teh podatkih je pri gozdnih gospodarstvili zaposleno 243 inženirjev in 494 tehnikov. Od tega je v centralah gozdnih go^odiaanstev 52% inženirjev in 25% tehnikov, neposreditio v pi-oizvodnih enotah, tj. v gozdnih obratih pa dela 48% inženirjev in 75% tehnikov.
Iz razpi-edelniee št. 2 so razividni nakaizovalci relativne številnosti zaposlenih, Za povprečje vse Slovenije odpade na 1 goadarskegia inženiirja, 3455 ha
1. Število zaposlenih v gospodarjenju z gozdovi
Gozdno gospodarstvo	Vseh	Inženirji	Tehniki	Delovodje	Delavci	Admin. komerc.
Bled	773	23	39	43	596	72
Brežice	706	14	39	72	518	63
Celje		25	34	72	429	104
Kočevje	842	15	46	70	672	39
Kranj	627	17	29	59	463	59
Ljubljana	763	34	49	97	440	143
Maribor	1.376	32	49	82	1055	158
Miir. Sobota	39»	5	12	34	316	31
Nazarje	999	10	24	54	e45	66
Novo mesto	362	17	43	82	622	98
Postojna	957	15	SO	86	727	70
Slov. Gradec	1.066	19	41	64	834	108
Tolmin	689	17	39	64	493	76
Skupaj	10.722	243	494	870	8010	1096
V	GG V	obratih	2.487 8.235	12e 117	124 370	15 864	1726 6284	496 600
goaöa. in na I teKnika 1700 ha. V tem povprečju so upoštevani vsi gotidovi, družbeni in zasebni. Za posamezna goxdna gospodaretva se gibajo wednosti za gozdarske inženirje v širokem razponu od 2200 do 5800 ha, za gazdaa:ske tehnike pia med 1300 in 2500 hai. Razponeditev gozdairskega strokovnega kadra je torej dioikaj neenakomerna, zlasti še spričo dejstva; da 50% goadnih obratov, ki so temeljns proizvodne enote, nima niti enega, gozdarskega strokovnjaka s fakul-teisko izobrazbo. Od. vseh 91 gozdnih obratov ima 44 obratov za šefa gozdarskega .inženirja, 47 ot>ra.tov pa gozdarskega tehnika.
Po pETspektivnem programu razvoja gozdarstva cxzirama po pi-edlogUi gozdnih goiipodarstev naj bi se Število gozdarskih inženirje^r v neposKKkii proizvodnji do leta 1070 .povečalo na 295, tj. glede na sedanje stanje za 52 inženirjev. Število gozdai-skih t.ehnikov pa bi se po preidlogu omenjenih gospodai-skih organizacij moralo do leta 1970 povečati na 625, tj. v primerjavi s sedanjiim Steviloim za 131.
2, Gozdna površina {ha), ki odpade na eii«ga zaposlenega
Popi-ečno odpade tia enesa
VU^UilLI 1 gospodarstvo j 1 1	zapo- [ slenega,	inž. 1	tetm,	delov.	J delav.	admin.
			ha gozdov			
Bled	6&	2200	1300	1186	86	700
Brežice	S3	4200	1500	811	113	900
Celje	in7	2BOO	2100	936	166	700
Kočevje	T3	4100	UÜO	879	92	1000
Krajraj	98	3600	2100	1037	132	1000
Ljubljana	138	3100	23ÜO	1082	238	730
MarilXÄ-	55	2400	1560	932	72	490
M. Sobota	BO	4800	2000	705	7C	770
Nazarje	40	4000	1700	744	48	61Ü
N. mesto	07	4800	1700	913	120	700
Postojna	63	4000	1200	702	83	760
SI. Gradec	54	3000	1400	895	09	530
Tolmin	143	5800	2500	1543	200	1300
Poprečje	B2	3455	1700	955	115	766
Razmerje med števiLom zaposlenih inženirjev, tehnikov, delovodij in gozdnih delavcev je po stanju 1. 6. 1965 naslednje: 1 inženir: 2 tehnika; 3,6 delovodje : 33 delavcev. Perspektivni progi-^am za leto 1970 jja predvideva razmerje: 1 inženir : 2 tehnika ; 4 delovodje : 80 delavcev. Ta iprimerjava nam omtiogoča ugotovitev, dia je predvidietno razmerje že doseženo, le glede gozdnih delavcev progi^ama Še nismo uresničilL Pri obravnavanju števila gozdnih delavcev pa moraino upoštevati dejstvo, da v zasebnih gozdovih veliko d^a opravijo nikd sami, tj. gozdni .posestniki, le-fci pa niso v rednem delovnem razmerju z gospodarskimi organizacijami. Pomembnost udeležbe goadnih posestnikov pri gozdnem delu ponazarja na^ednja primerjava: V merilu Slovenije je na ob-
močju G G Cd.je delež zasebnih gozdov relativino največji in znaša 81,9%, Tudi po vrednosti blagovne pi-oizvodnje pripada zasebnim gozdovcum na območju GG Celje prvo mesto z 68%. Glede relativnega deleža družbenih gozdov pa. piiipada prvo .mesto GG Bled, kjer zasebna gozdna posest obsega le 45,3% ozii-oma zajema le 33% vrednosti blagovne proizvodnje, V prvem primeru odpade na enega zaposlenega gozdn^a delavca povprečno 86 ha, medtem ko je ta delež pri GG CeJje skoraj dvojen in znaša 166 ha.
Pri celotni anaUzi potreb po strokoviiih kadrih bi motnali upoštevati tudi gozdifliTslte strokovnjake, ki ne delajo nepoai'edno v gozdini proizvodnji, temveč v drugih organizacijah in ustanovah (upravna diižba, kmetijstvo, šolstvo in dr.). Vendar pa bi s tem prekoračili okvir, ki smo ga dolociÜ z naslovom te^a prispevka.
3. Blagovna proizvodnja gozdarstva leta 1964 (v bruto 1000 m^)
Gozdno gospodarstvo	Družbeni goiodovi		Zasebni gozdovi		Družbeni!		in zasebni gozdovi		
	iglavci	listavci m"	iglavci	listavci	iglavd		listavci		slcupaj
	m"		m=> ■	1 m'	m" i 1	%	m"	%	m»
Bled	100.5	12.5	54,8	1.4	155.3	91	13,9	9	169,2
Bi-ežice	13,4	50,4	4,7	44,3	17,1	6	94,7	94	in,Q
Celje	19,4	27,7	61,0	38,6	80,4	55	66,3	45	146,7
ttoCevje	67,5	103,3	37,0	10,7	104,5	48	113.9	52	2111,4
Kranj	49,4	20,2	73,9	a,6	123,3	81	28,3	19	152,1
Ljul>l,iajia	52,2	31,8	85,7	47,3	137,9	63	79,1	37	217,0
Marittor	107,7	32,0	100,7	32,3	208,4	7S	64,3	24	272.7
Mur. Sobola	17,2	10,4	16,4	5,9	33,S	67	Iß,3	33	49,9
Nazarje	44,3	21,a	108.9	2.9	153,1	86	24,7	14	117,8
Novo mesto	36,3	68,6	10,7	56,9	47,3	27	135,5	73	172,8
Postojna	97.3	80,2	Ü0,3	12,8	157,6	63	93,0	37	250,6
Slov, Gradec	115,5	T,4	132,7	8.7	248.2	94	10,1	6	264,3
Tolmin	40,8	69,2	22,Q	43,5	62.8	36	112,7	64	175,5
Skupaj	760,7	535,4	768,8	313,9	1529,5	B4	849,3	38	2378,8
Strokovni kadri in njihova produktivnost
Podartki omenjene ankete nazorno Icažejo tudi stopnjo strokovne prizadiev-nosti zaposlenih in njihove dejavnosti v nepcepedni paxjiKvodinjii, Povprečna površina gozda, ki odpade na enega gozdai^tega strokovnjaka, Se na moi'e biti podlaga za dokončno oceno intenšvnosti gospodai-jenja z gozdovi, kajti potrebno je upošteva,ti tudi i:a.zlične prw-odoe razmere, stoipnjo aktivnosti gozdnih območij, degi'adirano&t gozdov, kras itd. Produktivnosit dela v gozdarstvu pi'avüneje presojamo s pomočjo t, i, naturalnih nakazovalcev (m-"' ha, noiTna ure itd.).
Realizacija blagofvne proäzvodsnje v letu 1964 je predočena v razpredebiici št. 3, in sioer lofceno za iglavce in listavce ter za družbene in zaisebne gozdove.
f
Primerjava nam omogoiöa ugotovitev, da štii-i gozdna gaspodairstva reaÜzira.jo nad 50% blagovne proizvodnje v zasebnih gozdovih.
Stopnja intenKivnosti gospodarjenja z goadovi je nasxxmo predočena v diagramu. ki prikazuje obseg dela, vloženega za oskrbofvainje gozdov, tj. za obnovo, nego, varstvo in urejanje gozdov ter za gozdne gi-adnje in diiige storitve, ne upoštevajoč pri tem i2!koriŽča!rije gozdov. Od oe-lotmega časa, pombljenega aa oska-bov^nje gozdov, odipade v povpi'eöju za Slovenijo na gozdnogojitveno in gozdiaovarstveno dejavnost 38,1?^, na urejanje gozdov 9,1%, na gradnje 33,3 in na druga api-avUa 19,5%.
Razponi časovno izi-aženega vlowen^a dela so zelo veliki, saj ima v tem pogledu vodilno gosupodairatvo 779.783 ure. gozdno goapodai'stvo na zadnjem mestu pa le 176,372 ur,
Zi OillTbovailj» ^«io,* mj/ha. @ ^ToJnjt; itfoiiftitL ivr
Obseg in intenzL^ost dejavnosti na področju oskrbovanja gozdov v letu 1964, ne upoštevajoč izkoriščanje. Stolpci s prekinjeno črto pomenijo število ur, porabljenih pox^preCno na I ha za oskrbo gozdov; stolpci z neprekinjeno črto predočujejo celotno šte\^ilo porabljenih ur za gojenje ir varstvo, za urejanje, za gradnje in za di'Ugo
dejavnost
V diagramu so predoöene tudi povprečne vrednosti porabljenih ur na. 1 ha. Razpon se giblje od 2,2 do 10,4 ure na 1 ha in najn nazsomo kaže, kako je za posamezTitt gozdna gospodarstva stopnja intanzivnosti gospodan-jenja z gozdovi zelo različna. GozdnogojiUnKna deja.vnost zEuostaja na splo^o za predpisi goed-nogcspodaa^ih načrtov za ok. 35%. Stagnacija dejavnosti za obnovo in n.^o gtKidov pri nekaterih gozdnih gospodiarsLvih Kpraviösno povzroča zaskrbljenost. Obnova gozdov jie leta 1904 v di-užbanih gozdovih obsegla 1200 ha, v zaaebniüi 678 ha, skupaj 1880 ha. Nega goadov v družbenih gozdovih je bUa opravljana na 10,285 ha, v zasebnih na 7221 ha, skupaj na 17.506 ha. Obnova in nega gozdov skupaj sta v obeh sektorjih ob&egaH 19.386 ha, tj. 2,3% od B40.000ha gaedov, ki z njimi gospodarijo gozdna gospodarstva.
Toda zaidinje čase se j.e gojenje gaadiov kakovostao pomembno izboljšalo, Kfcrati pa sta se spopotoila arganizadja dela in staxxkowia raven gozdan-skih kadrov glede uporabe sodobinejže gojitvene tehnike (iniamo wkaj vzcwnlh, študijskdh gozdnili obratov, npr. IdiUja, Radlje in dr.), vendar pa obseg gojiltvene dejaivnosti v povprečju zaostaja., alasü to velja za nego gozdov, Id sodi med primaa-ne gozdarske naloge,
Utemeijeino je pričakovamje, da bodio pradipisi temeljnega in republiškega zakona o gozdovih ter dlji gospodarske refoime pospešili in povečali p:oduk-tivnost gozdne proizvodnje.
0,304.96!»
SOCIALNO-MEDICmSKI PROBLEMI V GOZDARSTNOJ
Dr. Mario Kocijančič (Kranj)
Gozd je eno največjih iLariavi-iih bogastev naše ožje in širše damoviine. V SFR Jugosia.viji in SR Sloveniji piredstavlja. gozdarstvo glede na ptm-šino gozda in zaloge lesa. zeJo pomemlxno .panogo gcepodairake dejarmosti. Od delovnih uspehov V gozdaii'slvu je odvisna vrsta gcspodai-srkih dejavnosti predvsem mehanična in kemična predelava lesa.
Naän dda in tehnološki postopek v goizdarstvu imata svoje kai-akteristnike, ki so s^sedfične za omenjemoi stroko in gospodai-sko painogo, Prauöevajijß dejavnosti v gozdarstvu in življenja Isr dela gcadnih delavcev je pokazalo, da ima gozdai^stvo tudi svoje sodalno-mediräiske karakteristilte in probleme. Socialno-kadnovske značilnosita dela. v gozdarstvu bomo navedli po vrsti, kot smo jih spremljali v strokovni gozdai-ski in medicinski üteratiui ter psri rutiinskem dolu službe mediräne dela pri Za.vodu za zdravsitvemo vaa:stvo v Kranju.
1.	Delo v vseh mogočih klimatskih razmerah, predvsem izpostaivljenofe-t w^e-menskim neptiükam, kot so to: nu^, vlaga., padavine, vetei",	najgli prehodi mrzUh in toplih zračnih front i.td.
2.	Težko fizično delo z porabo veliko kalorij v i-ela.tLvno kratkem časovnem obdobju- Nefizi!ol.cKka in nei-acianalna drža telesa pri delu. Utrujenost in naip^ lost ter öezmeiTia obrem^initev posameznih miSičnih skupin v teiesu. Stati&na oblika telesne drže -pri delu z mehaničnimi napravami.
3.	Izpostavljenost ipri delu v gozdu ter na poti na delo in z dela ŠteTrilnijn biološkim škodljivostim — od klopov, ki lahko premašajo encelalitis, prek raznega mröe^s'a in glodalcev, pa cek> do usodnega pika strupenih kač.
4.	Ne^eTlakome(ma razdelitev dela v gozdu s konicami v poletnih in j-esensfcih mesecih, ko je značilna zeito in celo do akragmossta. jjcdaJjšama dolžina, delovnega dne.
5.	Številni zapoelem nekvalifidrara delavci z nepiTeäba,no rastočim deležem sezonoev iz dj^ugih okcnliSev in cdo iz drugih republik,
6.	Oddaljenost, neprimeren ter nei*adonalen način pi-ihajanja na delo in z dela, od kraja stanovanja (začasnega ali stalnega bivaliSča) do delovnega mesta, zvezan s porabo veliko časa.
7.	Neprimeme stanovanjske razmei-e sezonskih gozdnih delavcev in pojav, da tudi stalni gozdni delavci zaradi oddaljenosti delovišča dnevno ne morejo prihajati na delo ter staniujego večkrat v neprimeiinih ah celo zasilnih barakah in kočah.
8.	Oddaljenost gozdmiih delavoev od teuLtumih, diiiižbesTih, ipolitičimh im osfcr-bavalnih središč Ler zelo neadekvatiio izkoriSčainj.e- zelo sitopo CKJinerjiertega pa» stega časa. Procentuaino velika razširjenost negaitivjiih t'azvad, kot soi npr: alko" holizEm in nikotindzem.
9.	Precejšnja število atalnih gozdinih delavcev je med tednom dialet: od svojih diiižin. sezoinski dielavci pa oelo po več tednov aJi mesecev skupaj.
10.	Pnehi-anm gozdinlh deliavoev je In^alltajtivno in kvantitativno defidAama, enolično im slabo pi-n.pnavljena s kairenco ,ali celo s polilcarenco, predvsem v belj.akovkiah in vitaminih ter s preobilnim uživanjiem visoko kalaričnih živalskih maš&>b, ipiiedivsem v času največje fiaLöne aktivn-osü goednih delavcev v IpolBtnih mesecih.
11.	Velika flufctuacija delavcev v gozdiarstvu v teku ene sezone aü dalj.^ga obdobja.
12.	Delo v manjših delovnih skupinah biiez po&ehnega strokovnega in vai-nostnega ,nadzoi"a ob rela.tiwio veliki stmkovni sa'mostojnosti d.elovne sJtupiine, Velika dispearzija. in oddaljejiost delovišč v zelo širokem radiusu okoli sedeža gozdnih gosipodaiistev in obratov, ki je Se ipoud.arjena zaraidS deficitarnie mreže gozdnih komunikacij.
13.	Oddaljenost od zdravstvene službe, zdravstvenih in reševEdnih po&taj ter bolnic. Nezadostno Število inteinih ipostaj za pivo pomoč in pomanjkanjie kadra, ki je poučen o sodoboi prvi pomoči ter pomanjikljivs. oprema obsitoječih internih postaj za prvo pomoč. Pomianjikaniie osnovnih pievotznih sniedstev za interni tramaport poäkod'ovanca od ddovišča do gotzdne ceste.
14.	Relativno zek> pozna, vpeljava mehanizacije in k-enizacije v vse faze tehnoloških post^ipkov v gozdan'stvu (za nazliko od industrije), vendar pa jo spremlja takojšen pojav profesionalnih bolemi in okvar,
15.	Prevalenca nekatiarlh kroničnih degen,Brativnih bolemL kot so nipr.; kronične bolezni dihal, srca in ožilja, zlasti kronične bolezni gibalnega aparata s pogostimi posledicami, ki zelo omejujejo splošno in poklicno delazmožnost gozdnih delavcev i.n lahko povzaročijo celo pj-edičasno invalidmost,
16.	Problem profesdonalniega mikrotra-mnatizma in trajumatiama z veliko pogostnostjo in resnostjo poškodb, ki imajo poleg začasne' neaposabnosU za ddo še trajne posledice (inviaUdnost ali celo smi-t).
Vendar pa so v strokovni medicinsid in gozdarski lilei'aturi opisane tudi kai-afcteiriHtiike dola v gozdarstvu, ki vplivajo pozitivno na zdravstveno in socialno-medicinsko stanjie goadnih delavcev. Te značilnosti so:
1.	Delo v gozidu je eno med najsLart:ejšimi človeškimi delovmnii opravili, Id se mu je olov»^ adaptiral že skoraj tisočletja, in ima tradicijo in izkušnje pri. tem dolu že iz 'najstarejših časov.
2.	Delo 'poteka' le v druevni .izim'enj. Delovni čas j'B sioei' v konicah podaljšan, vendar je v zimski sezoni kar se da skrajšan in omogoča več časa za. delavčevo delovno in adiravstveno lesütucijo tar reki-eacijo.
3.	Kljub napornemu delu so goadni delavci zelo sam'ositoijini pri d-elu in si saimi uravnavajo delovni ritem in režim ter ipoöitek. Pri gozdnem delu ni tölüksne steiieotipije kot v indusbiji. Gozdni delavci trpijo ipsihično šele v novejšem času, po uvajanju mehanizadj.e v goadijrsitvu.
4.	Gozd deluje ipomii-jevalno, sedativno, ne le .na turi&ta, temveč tudi na gozdnega delavca. Napačno je misliti, da gozdni deltwci zaradi zav2ie!tosti z delom tega ne vedo in ne Čulij.a Zivlj'onjski ritem v gozdu deluje pozitivno tudi na kanaktegnno osebnost gozdnih delavcev.
5. Delovne operacije pri goztinem detu so delno izvedljive le z brezhibno povezavo v skupini gozdnih delavcev, ki oipravlja, določeno nalogo. Kolektivna odgovtM'nost in medsebojina povezianost v dielowni skupini gozdnih delavcev je aelo poglobljena in veliko l^nejša kot pri iprofilih industrijskih delavcev.
Vsaka od navedenih karaikteristik gozdnega dela — in vsak od socialno-medidnsJdh problemov gozdnih delarvcev zasluži obSiimejäo in temeljito analizo. Zato Sekcija za medicino Slovenskega zdravmišk^ društva in Sekcija za medicinu rada Zbora Ijeä-üka Hrvatsike skupno z Udruženjem za medidnu i-ada SFRJ namerava orgainiziiiraiü jugoalovamski simpozij s temo »Medicina dela v gozdarstvu in socialno medicinski problemi gozdnih delavcev-. Simpozij bo v dirugi polovici aprila I960 na Bledu. Zato va.bimo vse adxavstvene delavce, člane kadirovsko-socialne službe, službe HTV in tehničiio službe gozdnih gospodairaLev. da s svojimi izkufinjam.i in prispevki kot opazovanji, spcročih in referati prispevajo k uspehu tega simpozija, Pi"i-spevke je poslati na naslov: Sdcd,ja za medicino dela Slovenskega zdravniškega dijuštva, Kranj, Gosposvetska, 9.
SODOBNA VPRAŠAiNJA
TUDI V TEHNIKI NAŠA BESEDA
Zadnji das se je začelo jasnili vreme nad dragoceno naSo besedo. Po izidu novega Slovenskega pravopisa, ki je — čeprav z neljubo zadrego v začetku — prinesel pišočim mnogo bogatejšo in Irdnejäo oporo za rabo pravilne besede, je tehnikom äe posebej prišel na pomoč SploSni tehniSki slovar, ki je v celoti i:^el prve mesece leta 1964, Seveda to prvo slovensko slovarsko delo iz tehnike Se zdaleč ni moglo odpomoči vsem težavam, zlasti pa ne zajeti toliko, kaj šele vsega novega, kar tehnika naSih £aso\' ustvarja dobesedno čez noč.
Jezik tehnikov je prav zato äe posebej izpostavljen nevoi-nosti, da ]e v nJem za prvo silo marsikaj treba poimenovati po tujih vzorih, v marsičem pa celo s privzetimi tujkami, kakräne so pač skovali prvi najbolj napredni misleci s lega področja. Vrh tega je znaten del z definicijami določenega izrazja kodificiran v mednarodno sprejetih in za vse obveznih standai'dih, kar pomeni, da je tudi slovenski tehniški pisec dolžan strokovne izraze enako strogo razlikovati med seboj, če noče v izražanju zaiti v nesporazume ali zmeänjave. Tak razvoj je imel za posledico, da se je v nas tehniški jezik vrinilo mnogo kulturnih tujk, ki pa so tod ali tam sploh nepotrebne, nekatere pa še povsem spakedrane, tembolj, ker smo Slovenci v tem strokovnem jeziku Sele v zadnjih nekaj desetletjih začeli hoditi lastno pot.
Vse to pa ne pomeni, da poziv Izvršnega odbora Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije O odnosu slehernega do slovenskega jezika in njegovi rabi v javnem življenju ne bi popolnoma veljal tudi za tehniški jezik. Vsesplošen tehniški napredek v tesni zvezi s pridobitvami mehanizacije in avtomatizacije v raznih tehniških panogah nas .sili k poglabljanju v razne nove tehnološke postopke, s katerimi se je treba seznanjati in jih venomer izpopolnjevati. Nove metode dela, osvajanje novih proizvodov in njihova smotrna uporaba ter razvijanje no\ih nam nalagajo proučevanje in prirejanje raznotere tuje literature, ki jo je treba za äirok krog uporabnikov prenašati v naš materin jezik. In to je prostrano torišče, na katerem delamo še mnogo preveč napak in posvečamo domači besedi premalo
skrbi. Ni dovolj — kakor pravijo nekateri —, da se le razumemo. Zavednega Slovenca vredno je samo tisto, kar je povedano v ustrezni pravilni obliki — jasno in lepo.
Res je, da so tudi tehniki dandanes na jezikovnem področju ie precej storili za primerno izražanje, toda hkrati ne smemo izgubljati izpred ofi dejstva, da se še marsikje bohoti mnogo zastarelega, iz malomarnosti podedovanega plevela ali Iz brezbrižnosti privzetega tujega besed j a, ki bi nam moralo biti v sramoto. Zastavimo torej tudi tehniki kar največ truda, predvsem pa odločne volje, da bomo svojemu jeziku vtisnili lasten pečat, kakršnega zasluži kot ena prvih dobrin naše nacionalne kulture! Tehniški terminologi so že kj-epko zaoral! v to najmanj obdelano ledino Naj bi imeli čimveč posnemaleev!
Tehniška sekcija Terminološke komi- Komisija za tehniško terminologijo pri sije pri Slovenski akademiji znanosti in Zvezi inženirjev in tehnikov Slovenije
umetnosti
Komisija za strokovni tisk pri Zvezi inženirjev in tehnikov Slovenije
STROKOVNA TERMINOLOGIJA
Slcupni odbor organizacij F AO in 1UFB.0 obdeluje večjezično terminologijo gozdnega in lesnega gospodarstva. Lani je nekoliko preveč optimistično napovedal, da bo večjezični slovar gozdnega in lesnega gospodarst\'a že kmalu pripi^avljen za tisk. Medtem pa zbiranje osnovne kartoteke, ki se pripravlja v Commenwealth Forestry Bui-eaii v Oxfordü, napreduje zaradi mnogiii težav z vsklajevanjem izrazov počasneje, kot se je prvotno pričakovalo. Internacije o poteku dela je mogoče dobiti pri Secretary Joint FAO-IUPKO, Committee on Bibliography and Terminology (FAO, Rim}.
Za nemško jezikovno območje pa se za letošnjo zimo obeta izid .strokovnega slovarja gozdnega gospodarstva, ki ga bo mogoče dobiti pri založbi: Bayerische Landwirtschaftsverlag GMBH, München 13, Loth'str. 20.
Bralcem je vei-jetno že znano, da je leta 1962 izSel v nemškem jeziku v Stutgartu prvi Holz-Lexikon, zelo obširno delo z ok. 800Ü gesli z nad tisoč slikami in na 0ÜO straneh formata 1Ö K 24 cm. Nekoliko pozneje je podobno delo izšlo tudi v Vzhodni Nemčiji,	L 2
LANI JE SILOVITO NEDRJE OPUSTOSILO GOZDOVE
V dneh 4. in 5, julija 1Ü65 je katastrofalni vihar prizadejal našim gozdovom ogromno škodo. Močni, sunkoviti vetrovi s hitrostjo 100 do 15Ü km na uro, s ciklon-skim značajem, so lomili in podirali prostrane sestoje raznih drevesnih vrst, starosti in gojitvenih oblik. Glavni sunek viharja je bil od Slovenskega krasa prek Hruäevja, Postojne. Cerknice in Blok do Velike gore, šele tam se je ustavil. Najbolj so bili prizadeti gozdovi Gozdnega gospodarstva Postojna in Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje ter kraški gcffidovi črnega bora na območju Zavoda za pogozdovanje krasa v Sežani, zlasti v krajih: Križki bori. Novi Kal, Kokoška, Selivec, Zajčeca in Mašinec.
Gozdar.ska kronika skoraj ne pomni tolike polomije v naših gozdovih kot je bila lanska.
Takoj po katastrofi je gozdarska operativa ustavila redne sečnje. Spremeniti je bilo treba vse letne predloge za sečnjo in gojenje gozdov, zasnovane na določilih gozdnogospodai'sldh načrtov. Gozdne delavce so preusmerili na izdelavo podi-tega drevja, izdana so bila posebna varnostna opozorila, da bi se preprečile morebitne nesreče pri sečnji, izdelavi, spravilu, skladanju lesa itd., skladno s predpisi pravil-
nika o higienskih in varstvenih ukrepih pri izkoriščanju gospdov (Uradni list FLRJ St. 41/61).
Škoda, ki jo je povzročilo neurje, je zlasti v naslednjem: stroški za izdelavo polomljenega in podrtega drevja so veliko večji kot pri normalnih sečnjah; odpadek lesa pri izdelavi je večji; velika bo izguba prirastka, kajti veliki kompleksi gozdov so podrti in docela na tleh alt pa so zelo razredčeni, tako da je njihova stabilnost zaradi močno pretrganega sklepa in prehude osvetlitve v bodoče zelo zmanjšana; stroSki za obnovo prizadetih sestojev bodo zelo veliki; obstoječe gozdnogospodarske načrte bo potrebno deloma spremeniti oziroma izvršiti njihovo revizijo.
Količina podrte lesne gmote je razvidna iz razpredelnice.
			Od	tega	
Gozdnogospodarsko podjetje in obrati	Skupaj m^"				
		iglavcev	listavcev	družbeni	zasebni
		m»			
GG Postojna; GG: Bukovje, Postojna, Cerknica, Snežnik	20fl.l46	169.746	39.400	122.146	87.000
GG Kočevje; GO: Ribnica, Grčarice, Podpreska	87.800	77.800	10.000	39.000	48.800
Zavod za pogozdovanje krasa, Sežana	4.760	4.18S	575	3.895	865
Skupaj
301.706
251.731
49.975
165,041
136.665
Polomija, posledica neurja. Velika gora, gozdni obrat Ribnica
Celotna Skoda, ki je bila ocenjena, upoStevajoč navedene postavke, je znašala za GG Postojna 687,000.0(H), za KGP KoCevje 560 milijonov in za Zavod v Sežani 25 milijonov dinarjev; skupno torej 1272 milijonov dinarjev.
Vdrugih gozdnih območjih Slovenije lani ni bito večjih Skod od neurij. Sporadično je bilo polomljeno ali podrto drevje zaradi šibkejših vetrov in od snega; torej gre za
Neurje je povzročilo grozotne podrtije. Velika gora, gozdni obrat Ribnica
pojave, Id so v nekaterih predelih bolj ali manj redni. Poleti pa je ponekod toča povzročila precej škode na gozdnem drevju, zlasti v mlajSih nasadih in v gozdnih drevesnicah.
Za preprečen je Širjenja raznih škodljivcev in bolezni v hudo prizadetih sestojih bodo morali organi, pristojni za gozdno varstveno službo, pravočasno in čimbolj učinkovito opraviti vse potrebne varstvene ukrepe.	j^j-haj.
IZ PRAKSE
PREIZKUS HERBICIDNE UČINKOVITOSTI SREDSTVA fVAPAM«
Ko smo pred leti začeli uporabljati sredstvo »vapam« (Na-N-metil ditiokarbamat), smo želeli razen razkuženja tal doseči tudi to. da bi nam semenišče vsaj prve tedne po setvi ostalo brez plevela. "Vsa dosedanja obravnavanja tal s sredstvom »-vapam-pa niso imela želenega učinka. Fungicidno delovanje sredstva je bilo sicer dobro, šibek pa je bil njegov herbicidni učinek, ker je bila rast plevela Se vedno prebujna. Vpraševali smo se, zakaj v naši drevesnici ne dosegamo enakih uspehov kot so na-
vedeni v literaturi. Za delo smo dajali navodila natančno po literatui'i, uspeha pa Idjub temu ni bilo. Seveda nismo bili vsak dati v drevesnici, zato nismo mogU biti gotovi, ali so bila navodila natančno upoštevana. Zato sem se odločil sam preizkusiti, kako je s herbicidnim učinkom sredstva »vapam-. V manjši drevesnici sem napravil poskusno tretiranje tal. Ker pa nismo izvajali setve, nisem mogel spremljati fungi-cidnega delovanja omenjenega sredstva. Saj to tudi ni bilo potrebno, ker sem že prejšnja leta lahko ugotavljal učinkovitost sredstva »-vapam« ob pojavu glivičnih bolezni (Fusarium spp. itd.)
Potek poskusa
Na zoranem in pobrananem zemljišču sem izkolčU tri ploskve po 2 m'. Med njimi so ostale enako velike kontrolne površine. Poskusne ploskve so bile oštevilčene od 1 do 3.
Ploskev 1. Tretirana je bila 24, aprila z l,3dcl/lm- sredstva "-vapam«, razredčenega v 51 vode. Pripravek sem škropil z navadno vrtno zalivalko kar se je dalo enakomerno. Med Škropljenjem so bile kontrolne površine pokrite, tako da sredstvo na njih nI moglo učinkovati. Po škropljenju sem ploskev pokril s polivinilno folijo.
Ploskev št. 2. Tretirana je bila na enak način in isti dan kot ploskev št. I. Različno je bilo le pokrivanje, ker sem v tem primeru uporabil raztrgane papirnate vreče, da bi tako preprečili prenaglo izhlapevanje in izpiranje.
Ploskei; št. 3. Tretirana je bila enako kot prvi dve ploskvi, vendar tal nismo pokrili, temveč smo jih vsak dan močili.
Tla so bila v času tretiranja na vseh ploskvah enako vlažna in dobro obdelana. Pri obravnavanju so bile dnevne temperature razmeroma nizke, v povprečju pod 15" C, zato sem pokrivala odstranil šele po devetih dneh, tj. 3, maja. Učinek sem ugotavljal občasno, nesistematično, kadar sem pač prišel v drevesnico.
Pogled na ploskve 24. junija 1965 18
Ugotovitve
Dne 8, maja so kontrolne ploskve na rahlo ozelenele, vse tretirane ploskve pa so ostale popolnoma nespremenjene.
Dne 19. maja je na kontrolnih ploskvah plevel bujno odganjal, največ je bilo piniice (Agropyrum repens) in potočarke (Rorippa sllvestris). Na obravnavanih ploskvah ni bilo opaziti Še nobene klice.

Pogled na ploskev 20. julija 106S
Dne 4. junija so bile na tretiranih ploskvah opazne posamezne kUce pimice in potočai-ke. Kontrolne ploskve so bile že bujno zai-aštene s plevelom.
Dne 24. junija je bilo na tretiranih plosicvah že popolnoma razvitih po 3—5 plevelov ter nekaj njihovih Idic, drugače so bila IIa še vedno gola.
Dne 20. julija je bila približno do j4 powsine tretiranih ploskev že zaraščena s plevelom, vendar je bil le-ta slabše razvit in redkejši kot na kontrolnih ploskvali. Plevel se je zlasti širil od kontrolnih ploskev proti sredini ploskev. Zelo redko pa je bila zastopana pirnica, po ena do dve na vsaki ploskvi.
Sklepi
Čeprav sem naredil poskus le na majhni povrSinl, vendar omogoča nekatere sklepe:
1.	Zelo močno zapleveljena tla z najbolj trdovratnimi vrstami plevelov, ki jih tretiranje s sredstvom 'fsimazin« v prejšnjih letih ni uničilo, so ostala dva meseca brez plevela. Tudi kasneje so se pleveli slabše razvijali, bili so redki, pirnica se skoraj ni več pojavila.
2.	Glede na razvoj plevela od roba kontrolnih ploskev proti sredini tretiranih ploskev pa lahko sklepamo, da bi bil učinek sredstva n-vapam« na večji površini dolgotrajnejši, saj se pleveli ne bi imeli odkod širiti.
:). Za semenišče v dtevcsnici že dva meseca brez plevela omogočata nemoten ra/.voj klic v prvi kriüOni stopnji rasti. Ker pa se tudi puzneje, kot rečeno, plevel III razvijal prebu.jno, bi bila borba z njim lažja, manj semenic bi propadlo.
4.	Ker nisem opazil nikakršne bistvene razlike pri razvoju plevela na različno obravnavanih ploskvah, sklepain, da poki-jvanje s katerimkoli Kastorom ni neogibno, temveč da zadwiluje stalno namakanje gornejga sloja tal. Tako vlaženje je mogoče doseči s preprosto namakalno napravo. Mora pa biti natančno in redno.
5.	Tretiranje mora biti opravljeno res natančno, pri t^ moramo uporabiti dovolj vode. Najbolje je škropljenje z ročnimi vrtnimi zalivalkami. Čeprav je opisano delo zamudno, se vendar splača, saj porabljeni Čas nadomestimo s prihrankom, ker odpade več pletev. Poleg tega ŽibkejSi razvoj plevelov tudi pozneje omogoča s pravočasno pletvijo že majhnega plevela preprečiti njegovo razraščanje.
6.	Ta majhen preizkus učinkovitosti preparata ►^vapam-- dokazuje njegovo her-bicidno delovanje, če dodamo še njegov (imgieidni, nemalocidni in Insekticidni učinek, pol.em je »►vapanu« res koristno, čeprav drago zaščitno sredstvo. Skoda je, da ga dobivamo le iz uvoza in ga zato ni vedno na trgu.
7.	Ce ravnamo skrbno, natančno po navodilih literature, potem uporaba sredstva ■•vapam« ni tako komplicirana, kot sem to mislil, preden sem napravil opisani poskus. "Vapam-< je zelo primerno, čeprav drago zaSČitno sredstvo ya naše gozdne drei^es-nice,uporabno tudi za večje površine.	^^^ Anten P r e 1 e s n i k
OBISK POLJSKIH STROKOVNJAKOV
Lani koncem oktobra je obiskala Jugoslavijo 10-članska delegacija poljskih strokovnjakov, med njimi 5 gozdarskih in 5 lesarskih inženirjev. Poljaki so bili gostje Zveze IT gozdarstva in lesnopredelovalne industrije Jugoslavije in so si na 10-dnevnem potovajnju .skozi strokovno najzajiimivejäe predele Jugoslavije ogledali najpomembnejše objekte 'in se pri tem setznaniü z našimi razmeram;!, težavami in uspehi gospadm-jenja v obeh ,painogah.
Do obiska je prišlo po .dogovonj med našo Zvezo ITGLIJ in polj&kim sti'okovnim društvom. Zmenek o zamenjatai ekskurziji na:äih in poljskih stroJtovnjaikov je bil star že dve leti, vendar se je uresničenje tega dogovora zavleklo iz različnih razlogov do lertos, ko je tsUsčasno potovala ma Poljsko tudi naša delegacija na lO-dnevnJ obisk, V tej delegaciji so blii iz Slovenije tovariši; ing. Pavle Oliip, ki je bil obenem tudi vodja celotne ekijje, ing. Tugomir Cajnko in ing. Gregor Kei-sniJi,
Poljska delegacija je prispela v Jugoslavijo z avionom na zagrebško Jetališče, od itam je taikoj odpolovaila v Ljubljano, Od tju so se po ki-ajšem ogledu mesta in počitku odipa-avill na Bled, Kolektiv Gozdnega gospodarstva Bled jim je priredil gostoljuben in ipaisrčan sprejem, zato mu gi-e zahvala, da so se gostje tudi naslediiji dan dobro počutili in so si lahko ogledali pokljuške gozdove ter Bohinj in se nato skozi Bled odpeljali v tovarno športnega orodja "Elan« v Begunjah, Tovarna, ki so jo obiskali, je na njih mapj-avila izi^en vtis, saj rro njihovih izjavah podobne še niso videli, Itajti na Poljskem imajo le manjšo tovarno športnega orodja, ki se z "-Elanoim- ne da primei*jati. Zaradi časovne stiske si gostje, žal, niso mc^li ogledati še muzeja NOB OÄirama ikazivilnice v Begunjah, Id je bila ma programu. Tako so se gostje po krajšem .poslimku v Naklem vrnili v Lju.bljano, Naslednji dan so po^ pa-ogramu obiskali še postojnsko gozdno gospodarstvo, kjer so jih seznanili z osnovnimi podaitki teüa podjetja, nato pa so jih povabili na ogled postojnske jame, ker je moral ogled snežniških gozdov zai-adl pi-eveUke oddaljenosti in pomanjkanja časa odpasü. Žal, si gostje tudi niso mogli ogledaiti šolskega centra, kei* se jim je Že mudilo v Pivko
ohiakati tjovarno "-Javor-«. Pö daljšem in tameljitem ogledu tovai-ni&kiJi objaltlov lec kosilu, kii jim ga je priredil kolektiv, snio se morali posJoviiti cd gostov, iker so le-ti odpotovali naprej v Opatijo. Tam so jih pi'evzeli hi-vaški kol&gi Lii jih vodih dalje prek Gorsltega kotai-ja, Delnic, Zagreba do Sarajeva in Eeoga'ada.
Poljski Tovai-i&i so bili s S-dnevnJan bivanjem v Sloveniji zelo zadovoijni. saj sta to se posebno poudarila njihova vodja ing. Henryk Lesser za gozdai-stvo in ing. Jei'zy Razmlrkie^vicz za lesno indusLriijo v poslovilnem naisovoim v Pivki, ko sta izrazila željoi, naj bi bile takšne iOTnenjalme ekskumije pogosLnejäe. S podobnimi željami smo se poslovili od prlsTČnih. dragih nam kolegov in pnjaiteljev.
Ing. Ciril Remi e
KNJIŽEVNOST
LAHKI MOTORNI ŽICNI VLACILEC — VAZNA TRANSPORTNA NAPRAVA
PRI POGOZDOVANJU
(Beda G..-Ein einfacher Seilaufzug alsAufforst^ingsseilbahn, Mitteilungen, Schweizerischer Anstalt für das foi-stUche Versuch s wesen, Brf. 40, Hett 3, 1964)
Znanstveni sodelavec švicarske postaje za gozdai-ffke poslouse Beda razlaga v svojem prispevku koinstruikcijo lahkega motornega žičnega vlačilca nosilnositi do 350 kg, uporabljenega pii pogozdovanju na kostanjevem območju Tessina v Švici.
2e vi-sto let opravljajo raiziskave z Jiamenoni vpeljati napredno gozdno proiz-vodTijo na zelo obširnem in zapuščenem območju omenjene pokrajine. Ves projekt v glavneim sloni na pogozdovsinj u zapuščenih zagrm ovij enih in breTipcmih pašnikov. Eden težjih problemov je transport obilnega materiala na pogoztJovalna območja, kajti ce&tno omrežje še ni zgrajeno, ali pa ga pogozdovalna dela prehitevajo. Ktxt najbolj uporaben tranapotntTni pripamoček so Izbrali lahld motorni žični vlačileo. Za to izbiro so se odločili zaradi, posebnih okoliščin, bi so zlasti: lahka bremena, kontinuiran tramsport v daljši dobi, zdo nagnjejio pobočje, razdalje 80(1—H)O0 m, možnost lahkega mantirajnja iz delov, ki nicso ležji od ok. 30 kg isn možnost za nakladanje in raddadaanje vzdolž določeniih linij.
Za izbrano ti-anšportno sredstvo so poiskali pi'imerme konsti-uk-cljslie i-ešitve. Motor z vitlom BKM, nosilka 6X7, debela 14mm, in vlačilka f?,5 mm so osnovni deli tega vlačilca. Zanimiva Ln izvirna je kons.tTuk^ijska reSitev podpor. Izdelale so iz jeklejii-h cevnih deJov, in sL^er noiB-ilaih liravei-z 83—fiSmrn pi-eniera in 1,50 do 1,60 m dolgih, ter podponimih stebrov, sestavljenih iz 1,00—3,00 m dol^h kosov premera 83—765 mm. Število poitrebnih Itosov je odvisno od višine stebrov. "Podpore so zaslidrajie s štiirimii napenjalmrni vrvmi (premer 6 mm), iti so priitrjene za .iKisehne kavlje na vogliSču prečne traverze fa podpornih stebrov. Te \Tvi so pri taeh navite na napenjalne bobne, to so v tla vsidrajii s pomočjo t,5 m dolgih tiikotnüi želez. Nosilne Čevlje karakterižira posebnost, da so gibljivi v vzdolžni in prečni smeri ter da imajo na sebi vodilno kolo za vlačilko. Voz je preprost; zaiboj, obešen iz, dvema vei-igama za dva dvokolesna vozička. Dvokolesa sta med seiboj poverani z dvema stranskima železnima ploščama, ki kolesom, položenim na nosilno vrv, onemogočata iaskočiti in zato za 3 cm segata Čez nosilko. Naprava je tako projektirana- da je mogoče nakladanje in razkladanje na več .krajih vzdolž trase. To omogoča zadosrljna
višina poiApornih stebrov, tako da voziček vzdolž svoje poti doseže na potrebnih krajih taikšno višino nad tlani, ki omogoča nakladanje in raz)dadanje.
Značilno za to ti'an&por1;no napravo je to, da je kanstirukcijEko zelo preprosta in lahka, pralctična za postavljanje in .pri prevažanju zelo učinltovita
F. K o r d i s
KNJIGA O CESKIH JELOVIH PBEBIRALNIH GOZDOVIH
Panfflffiotidis, N, D.; Tannenplenterwälder in Griechenland, založba Paul Parey, Hamburg — Berlin, 97 strani, 39 grafikonov in 22 tahel, cena 24,80 DM.	■ 12' '' '
V knjigi sLa obravnavani jelki Abies Cephalonica in A. Borisi! regis jiod skupnim imeJiom: grška jelka. Avtor opravičuje z:iiruženo obravnavanje z ugotovitvijo, da sta obe jelki medsebojno močno skrižani, polni prehodnih oblik In bi bilo poti"cbno za raalikovainje obeh uporabljati miikraskop. M&niiino, da je ta odiločUev smotrna in pravilna, kei' gre za gozdnogojitvenp in ne botanično proučevajije južnoballianske jelke, V študiji so na !n-atko obdelame: razširjenost, glavne moi'füloäke značilnosti, nekatere biološke lasitnoeti, rast, pni ras tek, Iföna zaloga, sestojne značilnosti in gospodarski ter gozdnogojitveni ponien tega iglavca. Za rias je pomembno, da so vsi ti, do sedaj znani podatki in avtorjeve ugotovitve zbrami na enem mestu, Taku' zvemo, da je v Grčija ok. 300,000 ha jeJovLh go<Kdov (75% čistih). Ti dajejo 40% olixogäega lesa od celotnega etala te vrste. Jelka je razširjena od COO do 1750 nt n.v. iji gi-adi pseudoalpsko drevesno mejo tudi v Višini 2200 m. Grška jelka je drevesna vrs-La mediteranske goi-ske klime z nad 300 mm padavim in z vegetacijsko dobo 180—200 dni. Zgradba iglic je prilagojena sušnim raz-Tnei'am, vendar kot vse jellce tudi ta vrsta ne prenaša večjih vrocln s hujSimi suSniimi obdobji.
Vštuidlji so posebno poudai-jene morfološke značilnosti, lesne zaloge in prirastek. Ki-ošnja grške jelke je zelo zavaljena, gosta, z mailolean.im, redlto čistim deblom. Njena prednost je velika regeneracijska STJOsobnost; če se ji odlomi vrh, vedno zraste več rovih vrhov. Drevesa dosežejo višiino 30—35 m in sitai-ost 200—250 lest.
Na odličnih rastiščili anaša tekoči prirastek pri velikih lesnih zalogah (300 do 400 m "'h a) do 10,5 m"/ha. Za grško jelko je značiJma prebiralna struktura in v takšni stopničasti oblikii jo želijo gojiti tudi v bodoče. Njeno zdravstveno stanje ni najboljše. Najmočneje jo ogrožata omela in ndeča gniloba. Ta obolenja je pripisovati predvsem nepravilnemu gospodarjenju.	^ Mlinšek
GRADNJA GOZDNIH CEST IN POTI
Vsa števillva 25/26 letnika 1505 znanega münchenskega gozdarskega glasila Allgemeine Forstzei.lschrift je posvečena gi-adnji gozdnih cest in pohi. Povzemamo vsebino pomembnejših člankov.
Klotz, K.: Petnajstletne izkušnje pri gradnji preprostih gozdnih cest in poti v Bavarskem gozdu (15 Jahre forstlicher »Primitiv- — Wegebau im Bayerischem Wald).
Avtoi- uvodoma na kratko razloži, kako je skozi desetletja potekal transport lesa v Bavarskem goadu. Sprva so les vlaciii Ln plavili. Vzporedno s šii'jenjem železniške mreže so gradili pi-ve doliinske	e ceste. Po drugi svetovni vojni je nastala potreba ipo bolj intenzivnem gospodarjenju z gozdovi in prvi pogoj za le-to je gosto omrežje gozdnih prometnic. Preden so se lotiii podrobnega načrtovanja pro-metine mreže, so dodočili sistem sai odpiranje gozdorv in na tej podlagi uvrstili pro-
meinica v naslednje kategorije: gozdne ceste; dovozne poti — uü-jene iji neutrjeiie, prevozne s tovornimi vozUi; spravilne poti — prevoane se s 'traktorji in tunirnoßt; spravllne steza
Podlaga za. ^asirsinje in zgradnjo cest tei' potd je generatai načrt proniemega omrežja za določeno območje. Izračunana je bila obtimalna gostota gozdnih prometnic, ki velja za ceste lin dovozne po'ti 30 m na ha, skupaj s spravilnimi potmi pa CIO—70 m na ha. Torej je mreža zelo gosta in je povprečna spravil na razdalja krajša od 100 m. Tehniški elemejiti za ceste in dovozne poU se tastveno ne razlllrujejo od elementov, ki jih uporabljamo pri nas (Širina voziSča 3 cm, cestišča 4—t,5 m, min. radij 25 m, dovodjena hitrost do 4« km na lu-o, podolžni naklon 8—10%, v Izjemnih primerih 12—15%.
V posebnem poglavju so o,plsane dragocene izJoišnje, ki ao jih skoKi dobo li5 let v praksi pridobili ,pri izvajanju gradbenih del. Prometnice gi-adijo liji tudi vzdržujejo s stroji. Po ko.nčan.ih zejneljskih delih prevaljajo planum s i^žkim valjarjem, na morenski podlagi tudi vibrirajo. Tako .«zdelan plan-mn pustijo 1—2 leti. Medtem se xaiadi atmosfer.skih vplivov in pod težo vorzil na vsej dolžini trase pokaže, kje je potrebna posebno skrbna utrditev, le delna ali pa sploh ni potrebna (na dovoznih poteh). Tako lahko pri poosnejži obdelavi vonišča občutno znižajo gradbene stioSke.
Na gozdnih cestah solidneje uti-dijo vozišče po vsej Sirimi. Na dobro zvaljano nosüno plast iz prodea, pomešanega z materialom iz brežin, da bolje veže, nasujejo obrabno plast, debelo 4—S cm iz ga-amoza, poroeSanega z delci 0—50 mm. Obrabno plast zvaljajo in Jo zaščito z vezno plastjo suhe§a peska, debelti 3 cm. Seveda tudi gornjo plast zvaJjajo. Valjanje vsalte plasti posebej se je pokazalo za zelo koristno iiti sta za to poi'abljena Čas in denar dobro vložena. Na ugodnih in sruhih terenih tmorenah) zadošča le obrabna plast, ki jo nasujejo na mehanično utrjeno podlago. Včasih zadošča le utrditev obeh kolotedin ali pa le zunanje. Pri utrjenih dovosnih poteh utrjujejo le kolotečine. Material za utrditev dobijo. Če se da, kar iz brežin. Travai ki kmalu zaraste cestišče, >im je dobrodošla, ker prepi'ecuje erozijsko delovanje vode. Pri di-ugih d »vozni h poteh navadno ni .potrebno dodatno utrjevanje, kvečjemu na mehkih krajih le zasipanje poglabljenjh ko loteč in. Utnditve vozišča s kemičnim poslopkom ne uporabljajo, ker jim ta 'način stabilizaoije ni potreben (največ so tla kamnita, veliko padavin).
Posebno skrb posvečajo dobremu odvajanju vode s cestišča. Lesene cestne žlebiče (dražnice) so zaradi diagega vzdrževanja opustili, Ko^'inskih ne uvajajo, pač pa so se v desetletni praksi dobro obnesla pi-efena rebra, za enkrat tehniško najbolj prepTO.st in ekonomičen način odvajanje vode s cestišča. Zanesljivo odvajanje vode s cestišča je zlasti važno pri hudih nalivih. Večletne izkušnje dokazujejo, da je na teže obremenjenih cestah pii naklonu nad ekon(>mi£neje vodiŠČe zavarovati z asfaltno prevleko, ker so vadrževalni stroški taldh odsekov gi'amoznih cest zelo velilti. Ceste in poli vzdi-žujejo sü'ojno, z raznimi priključki na vozilu tmimog. Navedeni so (udi stii-oški za vzdrževanje različnih Itategorij prometnic.
Glavno misel, ki se prepleta skozi ves članek, lahko povzamemo v osnovn«« načelu, da je pri odpiranju gozdov najvažnejše, kako je položena trasa, nadaljnja izvedba pa je nato odvisna od funkcije prometnice, od talnih in klimatičnih razmer, od gospodai-ske zmogljivosti in tehniške opremljenosti,
Zölsmann. H.: Uporaba h i g r o s k o p i č n i h soli pri cestogradnjl (Die Verwendung hygroskopischer Salze beim Wegebau).
Za obsežno gradnjo gozdnih cest in poti je pottrebno veil ko 'denarga. Zato je razumljivo, da iščejo nove možnosti za .poenostavitev, predvsem pa za poceniitev gradbenih in vzdi-ževalnih sti-oškov. V določenih raizmerah pride v poštev uporaba htgroskopičnjh soli (kalcijev klorid, magneKijev klorid). To so snovi, ki vežejo nase
■ zračno vlago öin s tean pi-eprečujejo, da se material za utrjevanje vozišča preveč ne izsuši. Soli uporabljajo pri metiiuiiineco titrjevtmju cest z namenom,, da bi se suiii deki bolje med seboj sprijeli. Nadalje uporabljajo soli icot primes že pripravljeni mešanici utrdiiinega materiala, da le-ta ohram pri lL-ainsiK>i-l.i; lin vgrajevanju potrebno vlago. Predvsem pa se je pokaizala smotrnost «poi'abe so-U pri vzda-ževaiiju zemeiljskih poti in mehainičjio utrjenih voaišč. Iter .prihrani stroške za solidnojSo izvedbo graidnje. V člainJoi, žal, ,pogi"ešanio [Xjdrobnejäi opis uiporabe soli, poda/t.ke u ekonomičnosti ta,ke metode im c izliuSnjah pri delu.
Moo^moyer H.: Gradnja pi'ometnic v kmečkih gozdovih (Bauernwaldwegebau).
Zaradi iaredne raadrobljetiüsLl kmet-kih gozdov (povprečna veli.kosl paj'cele na območju Allgäus je 0,5 ha) je načrtna gradnja gozdnih promettiie zelo težavna. Kljub pripravljenosti posameznih kmetov za skupno akcijo im ipcmnoči države, ki krije 25—50% gradbenih stroškov, se borijo s precejšnji ml težavami prav zai-adi razdi-ob-Ijenosti parcel in zaradj različnih interesov posestniIcov, kajti trasa seka tudi 60 goztinih paj-ceJ, modilem ko se nekatciih niti ne doital^ne. Na podlagi splošnih načel o gos.podai-jenju z gozdovi je bil sestavi j ejn glavni načit prometnic (povprečna gostota 40 m na ha). V članlcu je püdrobino apiisano sodelovanje lastnikov, občine in gozdne uprave. Avtor opisuje tudi potek same gradnje, glavne tehnične elejneaiite pi'ometniic in poudarja važnost pi-aviine iz.bdre letnega časa za posamezno faao dela tei- pravilno izbiro ma.teriala za uitrditev vozišča. Iz avtorjevih misli lahlio povzaaTiemo. fla je za intenzivno gospoidarjenje z gozdavii^ ki kmetom zagotavlja povečan vsakolelaiL donos, neogibno potrebno kompleksno reševati vprašanje go^idnega prometnega omrežja, ne oziraje se na število in obliko malih zasebnih parcel.
Po obKegu skromen, po tematiki pa omembe vreden jc članek, ki govoii o gradnji prometnic in zag6itl narave (C. Z.: Forstwegebau und Naturschutz). Znano je. da z vedno gostejšo mrežo gozdnih prometoic povzročamo vedno več novih .presek in da vnašamo nove tehn.iške oibjekle v prvotno naravo'. Da ne bi preveč porušili estetskega videza pokrajiaie, je potreben skrben ipreudarek že pri saJTiem trasi ran ju še boli pa pri opi-av)janju gradbenih del. Prometnica, ki je lepo prilagojena tei-enu, se hlti'o zaji-aste in se sčasoma zlije s .poltrajino. To. .pa ne velja za grobo potegnjene linije, kii lii-uto posegajo v pokrajinsko sliko in ne morejo nikdai" postati njen sestavini del,
forster, P.r Kovinski cestni žlebiči (Stahlwasserrinnenl. Avtor v uvodu opozarja na pomanjkljivosti lesenih in na prednosti kovinskih ces):nih žlebičev (.diražnikov). Na.to ugotavlja, kakšna naj bi bila medsebojna razdalja med žlabiči pri tazliičnih podolžniih maJtlomih ceste. V prsiksi so se posebno dobro obnesli dvoj.nl kovinski žlebičL ker se pri ,pre£-norr) nagibu nad sami Čistijo. NadaJje je opisan način njihoveiga vla.gainja v cesrt.i^če in zaš&iita pred korozijo. Izdeilri se razlikujejo po obliki in izdelavi. Oblika prečnega profila vpliva na funkciororanje žilebiča. V glavnem obstojata dve obli.ld prečnega prereza: oblika V in hruškasta oblika. Y Švici upoi'aibljajo betonske dražnike, ki jih sestavljajo kot beto.nskc' ce\i. Ti izdeLki so Je en način iskaaija naj.primernejge rešitve, da bi č.im uspešneje im ceneje odvajati vodo s površi.ne cestišča,
jlbt, P os k u s i Ln dosedanje izkušnje z asfaltno nosilno in obrabno plastjo (Versuche und bisherige Erfahrungen mit bituminösen Trag-und Verschleifschichten).
Naglo večanje motoriziranega prometa, vedno dražje vzdrževanje in novi izsledki za preprostejše in cenejše utrjevanje zgornjega ustroja cest vedno- bolj spodbujajo tudi gozdarja k preudarku, da hi bilo potrebno zlasti huje obremenjene in strme gozdne ceste prevleči z zaščitno asfaltno plastjo. V članJtu so podrobno opisani razni
IMStopkii za utrjevanje nosiilne in eubreutme plasti voziSča, kritično so ocenjene prednosti in ipamanjk]jiivosl.i ter lipoi'aibnost različnih metod. Navedeni so tudi sitroški, tj. podatki, M omogt>čaao lažjo primerjavo ekoinomiönüsti iposameane i-eäih^e. Sedaj še ni mogoče oc&niti, katei-a metoda utrjevanja gozdnih cest iin poti je najbolj u&ti'ez,na. Potrebno bo še veliko poakuiSati čn iskati novih iaboljšav. Zelo maiio pa je vei-jetno, da, bo sploh kdaj mogoče priti do enotnega receipta, Id bü veljal za vse številne raznovrstae pilmere. ki jili srečujemo pi-i gradnji gozdniJi cest in ptrti. Hagel, J,; Gradnja v režiji (Waldwegebau in Eigenregie). V člainltu so prikazane večletne prajctične izkušnje s strojno gradmjoi in Z vzdi'že~ van jem gozdnih cest Našteti so stroji, ki so jih uporabljali pri gradnji, navedena je njihova upoi-aibnost, praktične iz/kušnje, učinek ter strošld. Podrobno je opisano strojno vzdrževanje cea:t ter obnova voaišča. Ta sestavek je še posobno pcumembeji, ker daje praiktlčne Jiapotke za, strojno vzdrževanje, ki se ga pri nas ,Se nismoi lotili, ampak doslej le ugotavljamo, da so naše ceste slabe in da je način vzdrževanja, ki ga 'pii nas še vedno uporabi j amit>, zelo drag, Wa Iconcu članka so predočeni stroški za posamezne fa^^e gi-adenj in VÄdräevanja. PodatJtd in izkušnje niso teoretično obdelani, skušajo le prikazaiti, kako je mogoče z osnovmijni stroji, ki j'Uii ima posestvo» in z dodatnimi priključki ter z iznajidijivostjo upesno giraditi in obvladati cestno omrežje.
Tudi .pri nas veliko gi-adLmo, in z nenehnim opazovanjem in aiializiiranjem pcav gotovo pridobivamo dragocene izkušnje, ki so še toliko pomembnejše, ker se porajajo v naših razmerah. Velika škoda bi bila, če bi se take izkiišnfle zgubdle in ne bi koi-isMie tudi dru^m'. Zato hi bilo zelo komtno in Sjpodibuidino, če bi se tudi naši slTokavnjalvi iz prakse lidaj pa kidaj oglasdM v stroikovnem listu s prispevki z obrav-nav^ega področja,	^ ^ b r e
IZ ŠVICARSKEGA GOZDARSKEGA GLASILA
(
Objavljamo v povzetkih najpomembnejše članke iz lanskega letnika strokovnega časopisa Schweizerische Zeitschrift für Forstwesen,	,
Keller, Th.: Poskusi gnojenja sadik v ruši {Modellversuche zur Düngung von BallenpHanzen, 1965/3,)
Na območju TessJna so napravili poskuse a namenom poaiiagaü sadiitam v pi-veün stadiju raisti. V prvem delu posbusa so pojasnili, katera gnojiila so najboljša za začetni pripomoček kislim Hem iin kdaj ter kako reagirajo r^izUčne drevesne vrste na začetno gnojenje. Dodajanje različnih gnoju vrtni zemlji, kjer so rasle sadike v ruši, je pripeljalo do zanimivih rezultatov: dosegli so pospešeno rast, toda zaito se pri smreki doba, poti-ebna za nego rnladja, kiljub temu ni bistveno skrajSala, pri jelki pa se siploli ni spremenila. Nasprotno pa lisrtavta zelo reagirajo. Za sadike v ruši so se bolj obnesla težko topljiva onganska ali polorganslia piojila kot v vodi lahko topna mineralna gnojila. Zlasti velja to za dušilt. Smreka v drugem leLu močneje reagira na gnojenje kot v prvem, medlem ko jelka sploh ne reagira. 2 različnimi gnojili zmemo gnojene sadike v ihm se ne razrastejo bohotno temveč razvijejo ki-epek habitus, Pfti-astek lesa pri listavcih bistveno preseže višinski prirastek. Zgradba celic pa se ne spremeni. S poskusi nadaljujejo.	^
Beda, C.: O razvoju tehnike sajenja v švicarskem gozdarstvu. (Zur Entwicklung der lorsthchen Pflanztechnik in der Schweiz, 1965/3.)
Na razvoj tehnike sajenja precej vphvajo gospodarski ter biološki čini tel ji. ki prevladujejo v določeni deželi. Razvoj sadilvene tehnike v Švici lahko i-aadeLimo na tri večja obdobja; V prvih 40. letih 10. stoletja so opuščali izključno setev in so
uvajali saditev. Zlasti se je uveljavila saditev v luknje ter v ginide in v Sope (zadnje manjl. V nadaljnjUi nekaj desetletjrth so preizkušali različne metode saditve, zlasti metodo po Birmannsu in v Buttlarsu, ki imata za nadaljnji razvoj sadilne tehnike precejšen pomen. Zinačilen za to dobo je hiter razvoj dre\-esnic, hkrati pa tudi skrb za namvno pomlajevanje ter umetno apopobijevanje v go/du.
Nasledjijo razvojno stopnjo saditvene tehnike pi-e^lstavlja doilgotra.ina doba konsolidacije in dopolnitev v 60. letih pi-eteWega stoletja. Uveljavila se je saditev v Luknje, pri pogo7/iovanju gorskih leg sajenje pa v gcwKiile in nasipe. Počasi so uvajali saditev v zasek, zlasti v zvezi s .posiluisi Burgerja za hi-ast, med tem ko so Münchensita poževno saditev komaj praktično preizliusili.
V novejši dobi stopajo v ospredje tri tendence: mehanizacija saditve na splošno — v Švici so ji določili osü-e meje. Di-ugi način je talco imenovana -poenostavljena saditev-, JbL je pravzaprav le stpapolnjena kotna saditev. Tretji na^in je saditev v kepali ozij-oma v grudah, ki piisdstavlja najstai'ejäi način saditve, saj so poskusi z umetnimi grudami že starejši od 100 let.
Surtier, ET.: O rezultatih pridobivanja semena, o poteku ka-litve in gostoti setve smrekovega semenja iz gorskih predelov (über Ernteergebnisse. Keimverlauf und Saatmenge von Fichtensamen aus Gebirgslagen, 10B5/3.>
Sntrelta ima v alpskem prostoini najSirSo ekoloSko amplitudo. V Švici gi-adi sestoje na zgornji gozdni meji, je pa ta tudi drevo alpskih in predalpskih gozdov. Bogata semenitev löta 195U je omogočila zbrati za poskuse smreikovo s(?n\e iz vse dežele. Sku.pno so nabrali seme iz 35 sestojev oziroma z 2(18 smi-ek. Pridelek o^iäfte-nega in prebra^iega semenja je nihal glede na pro veni j en co ali drevo med 4 in ti%, eitsti-emno pa celo med 0,3 do 13,2?S, Podatek se nanaša na suho tezo storäev po su.šenju. Atjsoilutna teža (1000 zrnc) anasa od 5,5 do B,5 g. Srednja vrednost kaiivo&ti presega Za nekatere osebke je ta vrednost le 5%, za druge pa celo 100%. Glede na obiinost pridelka in glede kallvosit so najboljše provenience s Schwar^walda in z Jure. Iz podatkov o kalivosti izhaja, da daje smreka v svojem optimalnem območju največ semenja, ki je hki-aü najboljše. Na robu njenega naravnega ai-eala ,pa njena proizvodna süa peša. Ugotovili so, da je najprimernejša gostota za setev smreJiovega semenja s 100% kalivostjo 150 semen na dolžinski meter. Ob upoštevanju kalivosti izračunavajo kolibo semena, potrebno na dolžiJlski meter, po obrazcu 150 X 100 ; % kalivosti.
Kalitev jc najuspešneje potekala pri dnevni'temperatur i 25° in pri nočni 15" C. Pri temiperatun 35''C (dan) in 25" C (noč) pa smrekovo seme sploh več ne kali. S tem dejstvom lahko razložimo slab uspeh pozne setve. Smrekovo seme kali praviioma po 5 do 8 dneh in zaključi kalitev po 14 dneh. Količino semenja za setev določijo s pomočjo setvenih poskusov ,in rezultate primerjajo -s krivuljami, idealne kalitve. Takšne poskusne teste v Švici s pridom uporabljajo. Končno navaja avtor smernice za načilovanje semenske iproiavodnje. V tabeli je navedena teža storžev z enega drevja in ustreznega semenja glede na različne nadmorske višine ter Število in teža semena z enega drevesa. Za večje drevesnice priporoča uporabo poskusne metode, ki omogoča pravilno doziranje semenja in s tem enakomerno setev.
Stou de Tirna nn, P.: Ureditev in obratovanje regionalnih drevesnic v Berner Mittellandu (Einrichtung und Betrieb regionaler Forst-gäften im Berner Mittelland, 10(35/3.)
Članek obravnava gojenje sadik in organizacijo drevesnic v Bemer Mittellandiu, ukrepe za racionalizaicijo te dejavnosti ter izkušnje pri obratovanju drža^me gozdne uprave. V gozdcrvih tt^a otMnočja posadijo letno ok. 4 milijone sadik. Držame, zasebne ,ln občinske drevesnice kiijejo celotno .potrebo po sadikah. Za semeaasko blago skrbe
okfajne goizdne uprave same. Od leta 195B daJje nabirajo seme z izbranih semenskih dreves. Uskladiščijo ga v semenski centi'aM in nalo oddajajo sku.paj s provenienčnLm listom drevesnicam za setev. Na kratko so navedene delovne izkušnje in postopki, [d se v drevesnicah zelo dobro obnesejo; npr.: tal ne sterilizirajo za setev, pac pa .setveno površino pognojijo z dobtlm gozdnim kompostom, plevel že več let uspešno zatirajo s simazinom, presajevanje 1 .'-^-letnih sm.rekovih sadik opravljajo v avgustu itd. S preizkušenimi metodaimi se jim je posrečilo premostili spomladaJisko delovno konico. Končni po.udarek je na ugotovitvi, da so se splačale invesrticije za ureditev drevesnic ter za naJtuip strojev, saj so Mjub nai-aščajočlm ixdatkom stroške proizvodnje po sadila znižali,
Giss, Načrtovanje proizvodnje za gojenje gozdnih sadik v Kantonu Ohwalden (Produktlonsplanung für die Waldpflanzennachzucht ira Kanton Obwatden, 1965/3.)
Gojenje sadik je v Obwaldenii zadovoljivo urejeno. Menijo, da so provenience zadostno idoločejie s podatld o nadmorski vi gin i in talni ix)dlagi (apnenec ali üiä). Ocena količine poia-ebnih sadik ni lahka, ker so se razmere zelo spremenile; v petih letih se je poraba sadik v javnih gozdovih podvojila, gospodarjenje z gozdovi se je intenziviralo. Osnova za cenitev je razdelitev goKdnih tal na območja z apnencem in takšna s flišcm s dodatno razčlenitvijo po viäinskih stopnjah. Menijo, da so z nadaljnjo opredelitvijo deležev različnih drevesnih vrst in lesne zaloge po višinskih stopnjah sestoji zadovoljivo opisani. Gozdovi Obwaldena so razdeljeni v Stari višinske pasove: do BOO m, od 800 do 1200 m (gorske lege), od 1200 do 1500 m (spodnje subalpske lege) In nad ISOO m (zgornje subalpske lege), Objavljena tabela kaže deleže različnih drevesnih vrst. Sadika je lahko vzgojena 200 m višje ali nižje od materinjega drevesa. Obseg saditve je od rastišča do rastišča različen in je odvisen tudi od nadmorske višine. Upoštevajo uspeh naravnega pomlajevanja ter stopnjo umetne dopolnitve. V ta namen upoi'abljajo posebne opise iz elaiboratov. Določijo srotinjo rastno dobo sesloja in la-itevij za število sadik na hektar, da imajo lahko nasad za popoln. Ka podlagi talisnih cenitev lahko določijo količino sadiJt, ki jim je vsako leto pob-ebna. Določajo tudi število sadik za nova pogozdovanja goličav, pregradb Ln osuševalnih zemljišč, V lastnih drevesnicaJi pridelajo vsalio leto 550,000 sadik (smreke, jeAke, bora, javora, jesena, itd.), piiimajijliljaj pa doliupijo. Površina drevesnic kaže, da je za omenjeno proizvodnjo potrebno 34 arov posevkov in 640 arov presajenk. Avtor dodaja tabele, v katerih navaja podatke 6 letni potrebi po sadikah v gozdnogojitvenem obratu, za nova ipogoKdovanja, semens.ki pridelek na eno drevo, potrebo po semeaiu, število irotrebnih semenskih dreves, površino, potrebno za posevke iin za presaditev.
Trepp, W.: Preskrba z gozdnim semenjem v kantonu Graubünden (Beschaffung des forstHchen Saatgutes im Kt. Graubiinden, igßS.'S.)
Po težJrih (posledicah plazov v leiih 1950/51 so morali v Graubündenu nujmo predvideti obsežnejša pogozdovanja za zaščito naselij in poti, V ta nameji je kanton zagotovil potrebno količino sadik iz kantonalnih drevesnic, ker lokalne niso zadoščale za veükanske potrebe. Uporaba rastišču primernih sadik je postala v kanlionu že pravilo, V ta namen so izbrali Štiri rastna območja, ki se skoraj popolnoma ujemajo z različnimi vegetacijskimi okoHSi oziroma klimatičnimi prostori: 1. Nordbünden (severno alpsko btikovno območje), 2. Mittelbünden (okoliš bora), 3. Engadin (centralni alpski okoliš tise), 4, Südtäler (južno alpski okoliš hrasta).Rastna območja so razdeljena titdi po višinskih stopnjah ter na sončne in senčne lege; odločilna pa je tudi stopnja vlažnosti rastiSča. S 26 provenlencami smreke zadovoljivo krijejo vse potrebe kantona po snu-ekovih sadikah. Poseben problem v tem predelu je nabiranje storžev, ka.tti doba njihovega zorenja je tam zelo Itratka (2—3 tedne). Manjša skupina nabiralcev (na pomoč pridejo lokalni delavci) opravi v semenskih letih
nabij'anje semenja, vendar pa ne moi-e nabrati dovolj semena za. večletno zalogo, zato priporočajo pomoč okrajnih gozdarskih oblasti, ki naj zberejo seme vsaj za svoje poirebe. Setev in gojenje sadik potekata v cenlralni di'evesmci.
Sonja Horvat
Leibundgut, H.: Misli o izobraževanju gozdarskih inženirjev (Gedenken zur Ausbildving der Forstingenieure, 1965/3.)
Članek je zelo zanimiv. Avtor razvija svoje misli okoli izobrazbe sedanjega študenta gozdarstva in inženirja, ki bo moral delati in ustvarjati jutri v novih, delovnih razmerah.
2ivlmo v zrevolucioniranem svetu novih nazorov, razvoja, perspektiv na vseh toriščih človekovega ustvarjanja. Ta čas prinaša revolucijo tudi pri izobraževanju. Gozdarstvo in njegov študij sta pri tem se posebej prizadeta in morata doživeti celo bistvene spremembe in dopolnila. Naj navedem nekatere avtorjeve misli, IÜ prežemajo članek in zaslužijo preudarek!
Na področju gozdarske znanosti se je obseg učne snovi močno povečal, in sicer zaradi novih nalog, ki jih prevzema gozdno gospodarstvo. Kljub priznanju, da ni niti med profesorji niti med praktiki nikogai', ki bi ob.sežno .snov v celoti obvladal, jo mora študent prebaviti. Profesorji pogosto kipa j o in äii'ijo svoj predmet z vedno novimi prizidki, namesto da bi izdelali nov projekt in materijo na novo oblikovali. Rezultat takšnega načina študija je določena -brezciljnost« študentov in njihov beg v prezgodnjo specializacijo. Vprašujemo se, kako naj bodoči gozdai'ski strokovnjak s takšno izobrazbo obvlada vednn večje in zahtevnejše naloge, ki ga čaltajo in ki se jih sedaj v celoti niti ne zavedamo? "Rešitev je v solidni raziskovalni dejavnosti docenta, predvsem pa v njegovi zavesti o dolžnosti do m.ladine, od katere je odvisen razvoj našega gozda.
Našim učnim programom in načrtom manjka kompas, ki bi nakazoval pot do določenega cilja. V čem pa je bodoči cilj gozdnega gospodarstva? Le dve nalogi silita v ospredje: ohranitev gozda za skupnost in izboljšanje njegove proizvodnje. Vse drugo ni bistveno. Pri postavljanju ciljev mora biti gozdarjev pogled uprt daleč
V	prihodnost, pri tem pa ne sme izgubiti sedanjosti spod nog.
GcKzdarsko politične naloge postajajo vedno pomembnejše. Sedanja Evropa ne more konkurirati v proizvodnji lesa z cenenimi množiCnimi sortimenti, zato je izhod
V	pridelovanju lesa odlične kakovosti. Gozdarska politika in gojenje gozdov s tehnologijo lesa postajata zato osrednji delovni torišči bodočega gozdarja. Ta pa zahteva oblikovanje strokovnjaka s širokim zornim kotom, ki bo razumel, da je naloga go-zdai'stva ne le izkoriščati nai-avne dobrine, temveč jih tudi ohraniti in ki'epiti. Takšna zahteva pa terja od gozdai-skega visokošolskega študija več kot pičlo suho oblikovanje strokovnjakov, Naloga visokošolskega študija je pospeševanje talentov, zbujanje veselja in odgovornosti, pospeševanje iniciative in preizkušanja vztrajnosti pri slušateljih.
Ni težlto zakrpati strokovnih vrzeli, če se le-te pozneje v praltsi pokažejo. Skoraj nepremostljive pa so pomanjkljivosti v splošni izobrazbi in le-te vodijo pogosto na stranska pota v splošno škodo gozda in skupnosti. Potrebujemo strokovnjake, ki niso "■priročniki^> temveč ljudje, ki znajo analizirati in samostojno sklepati ob upoštevanju celote. Kako naj to zahtevamo od slušatelja? Ce vidi učitelj le posamezne izreze v kompleksu bodočih gozdai-skih nalog, kako naj zahtevamo od slušatelja, da bo boljši? Gozdarstvo Srednje Evrope ne potrebuje specialistov, temveč večinoma le strokovnjake. ki poznajo Sii'ino svojega delovanja in obsežnost nalog. Specializacija pel.je v slepo ulico, kot je to primer v medicini. Gozdarstvo potrebuje predvsem vodilne osebnosti z odličnim razumevanjem poklica, delavne in sposobne prepričevati. Sola mora vplivati tudi na pra\'ilen odnos do dela. Zlasti je njena naloga usmerjati gozdarja k delu
in ukrepanju v gozdu z odločnim odmikom od uradniškega gozdarskega koncepta. Nov čas terja od gozdarstva nove naloge, zato je dosedanje število sluäaleljev gozdarstva odločno premajhno.
Avtor razpravlja tudi o dosedanjem načinu ocenjevanja, dociranja, o asisten-skem režimu, ki ne ustreza, in o di'ugih pedagoških vprašanjih. Posebno poglavje posveča postdiplonislcemu študiju. Pri tem vpleta vrsLo novih osvežujočih idej in sklene s poglavjem ~0 smislu gozdarskega dela-«, ki ne sme postati obrt, temvač mora ostati poklic z bogato moralno in etično osnovo,	, i ,
filittsha-ttser, M,; Bukovina kot surovina v industriji papirja in celuloze (Buchenholz als Rohstoff für die Papier- und Zelluloseindustrie, 1965/5.)
Pred očeti je pregled problemov pri proizvodnji celuloze iz bukovega le.sa. Tudi v Švici poizkušajo razširjati surovinsko bazo celulozne industrije na bukovino, Za-četniških težav ni več. 2 izpopolnjenim načinom sortiranja in beljenja slepiče niso več problematične. Zaradi kratkih vlaken pri bukovini pa je uporaba bukove celuloze v industriji papirja še vedno otežkočena. Sortiranje in izločanje kratkih vlaken podražuje tovarniški postopek in povečuje delež odpadkov. Kljub tem objektivnim težavam pa se bukov les vedno močneje uveljavlja v industriji papirja in celuloze. V Švici so to dosegli s smotrno politiko cen. Znižali so proizvodne stroške za bukov celulozni les in tako vzbudili pri papii'ni industriji Živahen interes za to polsurovino. Uspeh je pripisovati dobremu sodelovanju med proizvajalci in porabniki lesa, V članku je poudarjeno, da je opisana situacija nov dokaz, kako dandanes le zaupno sodelovanje med obema partnerjema lahko pripelje k obojestranskemu uspehu in zadovoljstvu.
Grünig, P.: O izvajanju g oz d ii og o j i t v e n e g a n a č r t o v ajti j a |CZur Durchführung der waldbäulichen Planung, 1905/3.)	' ,	,
Gojitveno načrtovanje se je zadnje Čase uvrstilo med redne naloge gozdarja operativca. Očitki nekaterih, da je gojitveno načrtovanje komplicirano, dokazujejo, da te vrste načrtovanja dovolj ne poznamo. Avtor razlaga pomen gojitvenega načrtovanja in opozarja, da si le težko zamišljamo delo tudi gozdarja začetnika, ki bi gojitveno ukrepal brez poprejšnjega skrbnega načrtovanja. Zakaj?
Gojenje gozdov je sinteza bioloških, socialnih in gospodarskih preudarkov. Zato so gojitveni posegi v gozdne sestoje kompleksni in zahtevni. Gojitveno načrtovanje poenostavlja predvidevanje in opravljanje gozd nog oj It veni h deJ in dopušča goji tel ju pri ultrepanju prostost.
Z gojitvenem načrtom so določene jasne smernice, kako v sestoju ula'epati. Gozd-nogojitvena dejavnost brez načrta in vnaprej določenega cilja pomeni "tavanje« brez določene smeri, izgubo časa, sredstev in prirastka, V članku so na kratko nanizana načela gojitvenega načrtovanja. Predočen je tudi manjši gozdnogojltven načrt.
ßÜL'di, K.: Vprašanje možnosti i ti neogibnosti obstanka rastišču primerne divje favne pri Intenzivnem gospodarjenju 2 gozdovi (Die Frage der LebensmÖgllchkeU und Notwendigkeit einer standords-gemässen Wildfauna bei forstlicher Intensiv Wirtschaft, 1965/5.)
Z intenziviranjem gozdnega gospodarstva izginjajo določene divje živali, druge pa se preveč razmnožujejo. Ta pojav povzroča na.sprotja med gozdarstvom in lovom. Pisec meni, da je vzrok za te spore pomanjkljivo znanje o favni {vitljučno o človeku-lovcu) v rastiščnem kompleksu. Divjad je sestavni del gozda. Človek lovec je igral v tem živalskem svetu vlogo zveri in to zver tudi danes nadomešča. Posebno pa je vprašanje, če to nalogo tudL zadovoljiva opravlja. Pisec se v članku navdušuje za vzpostavitev pravilnega razmerja med členi živalskega sveta v odvisnosti o^ različnega rastiščnega am bi en ta. Pri tem opozarja, da obstojajo meje intenxi^'no^, ki jih


gozdarstvo ne sme prekoračiti Ln s tem ogrožati živalsko komponento v določeni življenjski združbi. Na področju Itmetijstva so namreč to napako že storili, zato bodo potrebni ulti-epi, ki vodijo v naravnejše ravnanje z negozdnimi zemljišči, V članku 30 naäteti pogoji, ki jiii je treba v gozdai'stvu izpolniti, če hočemo doseči ravnotežje med favno in gozdom. Na koncu so dodani že praktični ukrepi, ki omogočajo ponovno dosego harmonije med favno in goadom.	^ M H n ä e k
Bachmann, P.; Sedanja in naravna gozdna meja v Binntalu ter gozdna meja, določena z regionalnim načrtovanjem (Die heutige, natürliche und im Rahmen der Regionalplan ung anzustrebende Waldgrenze im Bin-ntal, 1965/6.) (Izvleček iz diplomskega dela.)
Težišče dejavnosti je zlasti v zbiranju osnov, kajti bodočo gozdno mejo je mogoče načrtovati le v okviru skupnega regionalnega načrta, V uvodu so opisane topografske, geološke in klimatične razmere v Binntalu. Sedanjo gozdno mejo, ki je nastala kot posledica delovanja različnih faktorjev, so uspešno določili z aerofotogral-slcimi posnetki. Ta metoda ima precejšnje prednosti pred starimi. Omogoča zanesljiv pregled nad celotnim območjem, objektivno in natančno določanje gozdne meje, drevesnih vrst, razmerja mešanosti in slojanja ter pomeni prihranek na času itd.
Potek sedanje gozdne meje nazorno kaže priložena kana, gralifina pre do č i te v in tabela. Sedanjo gozdno mejo določa večinoma macesen, man.i smreka, na severnih legah pa cemprin. Zanimivi so sklepi glede nastanka sedanje gozdne meje (orogtafska, gospodarska drevesna meja). Naravna gozdna meja poteka večinoma po Čj-ti, Iti ustreza klimatski in orografski gozdni meji, ni pa povsod enako visoka kot prejšnja naravna gozdna meja.
Tehtni preudarki pripeljejo do sklepa, da na območju Einntala naravne gozdne meje sedaj ni mogoče doseči. Predlagana gozdna meja je zato bolj ali manj identična s sedanjo. Težišče regionalnega načrtovanja mora biti vsekakor na ohranitvi sedanje gozdne meje. Zato pa so potrebni določeni ukrepi; popolna izločitev paše iz gozda, strnitev gozda, obnova gozdov za povečanje varovalnih ter blagodejnih učinkov ter koristi in zavestna nega gozdov z namenom, da bi se ti vplivi trajno ohranili,
Ft.>!eJie7-, F.: Üetliberg kot območje za rekreacijo (Der Üetliberg als Erholungsgebiet, 1965/C.)
Sedanji tehnični pripomočki in tempo razvoja posegajo vedno globlje v življenjski prostor Človeka na tleh, v zralcu, v vodi in v najbližjem stanovanjskem ter delovnem okolju, Gozd ima poleg proizvodnje lesa še mnoge druge važne naloge, razen drugega omogoča počitek in sprostitev za delovnega človeka. Üetliberg leži v neposredni bližini Ziiricha (160 m nad Ziiriškim jezerom) in predstavlja s svojimi gozdovi. Jd so odprti z železnico, žičnicami, cestami in potmi, s svojo rastiščno pestro.-itjo, topografsko razgibanostjo in florističnim bogastvom pravo zakladnico, izrazito primerno za sprostitev delovnega Človeka, Številna divjad dopolnjuje prelepo podobo. Avtor navaja število obiskovalcev, ki se vsako leto zatečejo v območje go/dov Üetliberga, Med obiskovalce gozda so razdelili vprašalne pole, da bi s tem spoznali njihove želje in vtise. Pisec je analiziral te odgovoi-e. Ker je obisk gozda skorajda množičen, bi pr-ičakovali, da gospodarskih nalog tega gozda ne bo mogoče uveljavljati, toda posredne in neposredne škode v gozdu niso posebno velike. Najpogosteje izvirajo iz vandalizma, zai-adi odmetavanja odpadltov, teptanja in kuj-jenja ter gozdnih požarov. Gozd je odprt in vsakomur dostopen, zato pisec meni, da je potrebno globlje vcepiti zavesi odgovornosti in dolžnosti do gozda.
Braun, R.: Odstranjevanje trdnih odpadnih snovi — naloge in problemi (Die Beseitigung fester AbfallstotSe — Aufgaben und Probleme, 1965/6.)
Slaba stran cvetoče konjukture se kaže razen drugega tudi v poplavi trdnih in tekočih odpadkov, ki jih je potrebno odstraniti, da bi ohranili življenjslti prostor snažen. Do pred nekaj leti je bil edini problem oblasti odstranitev hiänih smeti, le-temu so se pozneje pridružili äe odpadki industrije, obrti, raznih čistilnih naprav itd. Marsikje odvajajo blato očiščenih odpadnih voda na poljedelska zemljišča, kjer ga pomeSajo s hlevskim gnojem. Toda blata je vedno več in ze preveč, in ker so se bali, da bi z njim prinesli na polja (za nüeko, sir in živali) škodljive bakterije, so napravili poskuse ter so dognali nasprotno, da je gnojenje z odpadnim blatom celo koristno. Ponekod Švici kompostirajo blato skupaj s smetmi, drugje gradijo posebne naprave za sežiganje blata in smeti. Posebne težave povzroča odstranjevanje posebnega industrijskega odpadnega materiala (škodljive snovi), medtem ko neškodljive industrijslie odpadke mešajo s hišnimi smetmi, sežigajo ali kompostirajo. Tudi odstranjevanje mrhovine, živalskih odpadkov itd. je potrebno izboljšati. Končne produkte predelave odpadkov pofiosto koristno upoi'abijo. Pri sežiganju odpadkov v vetjih napravah koristno poi'abijo toploto, pepel in nezgorele ostanke pa odlaga.io na ustreznih prostorih. Tehnika kompostiranja je različna, odvisna od materiala in namena komposta.
Pravilno pripravljen kompost laliko rabi za izboljšanje tal ter pospešuje rast.
Tla lahko obogatimo z organsko snovjo in hkrati povečamo njihovo plodnost. Tudi pri gojenju gozdov in v gozdnem cLrevesničarstvu utegne uporaba komposta precej koristiti, zlasti kot dodatek na težkih, moltrih ali peščenih, na hranilih revnih tleh (raziskovanje v tej smeri je opravil SiU'ber od 195R do lfl62). Tudi pri uporabi sadik v ruši se kaže no\'a možnost za uporabo itomposta. Mešanec bi lahko s pridom uporabljali v vinogradništvu, sadjarstvu in vrtnarstvu pri kultivu-anju neobdelane zemlje ler kot dodatek pri rekultiviranju rudnikov, lahlio pa tudi za utrjeTOnje pobočij pred erozijo.	Sonja Horvat
Vn« Mieffroei, M..' Presojnost in odboj svetlobe z listja nekaterih listavcev (Die Lichttransgression und die Licht reflexion bei Blättern einiger Laubbaum art en, 1965/7.)
V članku so obravnavani rezultati študije, kjer si avtor zastavlja naslednja vprašanja: Kako prepuščajo nekatere drevesne vrste svetlobo skozi liste? Kakšne spremembe nastanejo v sestavi tiste svetlobe, ki preseva slcozi lis I je? Kolikšna in kakšna je svetloba, ki se odbija od lista? Posloise so napravili z naslednjimi drevesnimi \Tstami: z bultvijo, rdečim hra.stom, gabrom, dobo m, lesko, veliltim jesenom, javorom, brezo in s črno jelšo ter so uporabljali nalašč za io zgrajene apai-atm-e. Ugotovitve so zelo zanimive.
Količina prepuščene svetlobe se s trajanjem vegetacije zmanjšuje in doseže najmanjšo vrednost v septembru. Pojav je značilen za vse drevesne vrste, \'endar so med njimi razlike. Listi najbolj prepuščajo zeleno in rdečo svetlobo, najmanj pa rumeno In modro. Cim debelejši je list, tem manjši je delež prepuščene svetlobe. Proti koncu vegetacijskega obdobja odvisnost med debelino lista in količino presojne svetlobe ni več tako izrazita. To opozarja na druge činitelje (npr. spremembe v zgradbi listal, ki vplivajo na prepustnost za svetlobo. Avtor je razvrstil dreves nt; vrste glede na količino prepuSčene svetlobe takole; bukev, rdeči hrast, gaber, dob, leska, veliki jesen, gorski javor, breza, črna jelša. Razvrstitev se dobro ujema z zahtevami posameznih drevesnih vrst po svetlobi. Zanimivo je zaporedje pri vrstah, ki si stoje v lestvici zelo blizu (npr. med velikim jesenom in javorom ah pa med dobom in rdečim hrastom).
Delež svetlobe, ki se odbija od listja, je mnogo manjši in znaša le 20—35% svetlobe, ki jo listi prepuščajo. Sestava odbite svetlobe ni tako zelo spremenjena kot pri presojni svetlobi, če ju primerjamo z izvirno svetlobo. Pri odbiti svetlobi Je
delež rdečega dela spektra enak, delež rumenega pa za 50% manjši, delež zelenega za 30% manjSi in delež modrega do 3-krat večji kol pri izvirni svetlobi, Jakost odbite svetlobe je v raznih letnih časih različna in je največja v jeseni. Med količinama odbite svetlobe in prepuščene svetlobe ni bilo mogoče najti nobenih korelacij, zalo avtor sklepa, da odločajo pri odbiti svetlobi povsem dmgi faktorji, npr.: morfologija lista, posebnosti na njegovi površini, kot pa pri svetlobi, ki jo Usti prepuSčajo.
Trompj H., Schirotser, Nekaj /nisli o izrazu -gozdarska polili ka- (Einige Gedanken zum Ausdruck »ForslpoMUk«, 19Q5/7,)
Pisec razlaga pojem -gozdarska politika« in nato navaja definicije nekaterih pu-membnejših gozdarskih ekonomistov in politikov. Definicije je kritično ocenil s stališča sedanjih in predvidenih bodočih razmer v gospodai'stvu in še posebej v gozdnem gospodarst^'U. Avtor meni, da je od \'seh številnih definicij najprimernejša Endre-sova, čeprav predlaga tudi za njo določeno skrajšavo. Za pojem -gozdarska politika" predlaga spopoljnjeno definicijo: gozdarska politika obsega javno in zasebno uveljavljanje z namenom neposredno in posredno razvijati in pospeševati gozdarstvo.
Ecfcmiilltier, O.: Problemi zasebnih gozdov v Avstriji (Probleme des Privalwaldes in Oesterreich, 1963/7.)
Tri četrt avstrijskih gozdov sodi v privatno posest, Avstrija pridela več lesa kol ga porabi, Cene lesa pogosto zanihajo. Za delovno silo v gozdarstvu je vedno leže. Stroški režije, predvsem pa izdelave in spravila lesa se približujejo ceni lesa na trgu. Avtor v članku analizira naštete razmere, bodoči razvojni trend gozdarstva in zastavlja vprašanje: Kako se orientirati in kako gospodariti, da bo ostalo avstrijsko gozdno gospodarstvo aktivno, na strokovni viSini z ohranjenim gozdom? Njegovo stališče sicer že poznamo, dodal pa je äe nekaj misli. Cilj avstrijskega gozdarstva mora biti proizvajati čim kvalitetnejši les z minimalnimi stroäki, s povečanim melianizl-ranjem in racionalizacijo brez škode za solidno in zdravo gospodarjenje z gozdom. Potreben bo tudi premik določenih delovnih faz iz gozda v industrijo in podobno.
Pre orientacij a k proizvodnji drobnih sortimentov z znižanjem obhodnje je zanesljiva pot v še težjo krizo, V bodoče se bo avstrijsko gozdarstvo srečavalo z vedno večjimi problemi konkurence na svetovnem trgu. Resen problem predstavlja tudi vedno občultiejše spodrinjanje lesa s tržišča zaradi močnega vdora umetnih mas. V tej borbi za trg bo v bodoče še najmanj prizadet kmet z lastno delovno silo in minimalno režijo. Avtor zavrača vsiljevanje di-žavne uprave in podobnih dragih administrativnih spon kmetu in njegovemu gozdu. Avtor pričakuje rešitev avstrijskega gozdarstva v trdnem kmetu, ki ima prirojen zdrav odnos in spoštovanje do gozda. Namesto predpisov potrebuje ta kmet večjo izobrazbo. To je osnovna naloga za oki'e-pitev avstrijskega gozdarstva. Zakoni in predpisi, če že morajo biti, naj ostajajo kot šiba za ogledalom za --vsak primer«. Avstrijski kmet ni kapitalist, zato se ga tudi niso prijele nove ameriške ideje o potrebi visokega obrestovanja v gozdu. Potrebna pa mu je strokovna izobrazba prav tako kot je potrebno nenehno strokovno izpopolnjevanje gozdarskiii kadrov, ki pogosto ne dohajajo razvoja.
Tromp. H..- Napovedi o porabi lesa (Prognosen für den Holzverbrauch, 1965/7.1
Mnogi resni gozdarslti ekonomisti zadnje čase vedno bolj pi'Oučujejo prognozo o porabi lesa. Pri temi se naslanjajo na znane Študije organizacije FAO o trendu f	porabe lesa v naslednjih 20 letih (npr. FAO/ECE European Timber Trende and
, ' Prospects a New Appraisal 1950—1975, New York, 1064). Avtor kritično obravnava citirane Študije. Kritika je namenjena tehniki napovedovanja, kaicor tudi rezultatom in priporočilom, ki jih prinaša študija organizacije FAO,
Pisec se ne strinja povsem s tehniko bodočega razvoja in trdi, da so osnovni podatki za žagan les pomanjkljivi, Se bolj pa so po avtorjevem mnenju sporna pri-
poročila Študije, kjer predvidevajo npr, skrajševanje obhodnje, proizvodnjo mase, ne pa dobre kvalitete lesa, nagle tevizije gozdnogospodarskih načrtov in plantaže. Strinja se s predlogi o mehanizaciji, redčenjih in boljšem Šolanju gozdnih delavcev. Po mnenju pisca je prognoza pomanjkljiva. V njej je zajeta le proizvodnja lesa, vse druge važnejše proizvodne naloge gozda pa so izpuščene. Dokler bo gozdarstvo dobivalo za kvaliteten debel žagarski okrogli les več kot za drobni okrogli les, mu ne kaže spreminjati proizvodnega koticepta.
Članek ne zavrača študije organizacije FAO v celoti, ampak nasprotno celo poudarja njeno dobro stran: spodbujanje k nadaljnjemu intenzivnejšemu študiju obravnavanih problemov o bodoči porabi lesa. Trompovo stališCe je zanimivo tudi za Jugoslavijo. saj je Jugoslavija obravnavana v študijah organizacije FAO v sklopu Avstrije i" Švice.	D, Mlinšek
DRUŠTVENE VESTI
PLENARNI SESTANEK CENTRALNEGA ODBORA ZVEZE IT GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE V SLOVENIJI IN POSVETOVANJE O LESNI
INDUSTRIJI
Po skoraj 4-letnem presledku je naša zveza ponovno priSta na vrsto, da je organizirala plenarni sestanek centralnega odbora Zveze ITGLIJ, ki se po že ustaljeni praksi izmenično vrši vsakokrat v drugi republiki. Ker je bil zadnji tak sestanek pri nas na Gorenjskem in Primorskem (Kianjska goi'a, Tolmin, Nova Gorica), se .je tokrat upravni odbor naSe zveze odločil za Kamnik, kjer naj bi bil organizacijski del plenarnega sestanka. K taki odločitvi nas je vodila tudi želja predsedstva zveze ITGLIJ, da bi se člani pleniima udeležili kakega aktualnega sti'okovnega posvetovanja s tematiko s področja lesne industrije. Upoštevajoč sugestije predsedstva zveze, smo se v ponedeljek 8. novembra zbrali ob prihodu jutranjega brzovlaka iz Beograda in se nato z avtobusom odpeljali v Duplico pri Kanuiiku, kjer nam je kolektiv tovarne "Stol- odstopil svojo društveno dvorano, da smo lahko ves dan nemoteno razpravljali o problemih, ki jih je za sejo pripravil izvršilni odbor oziroma predsedstvo zveze. Dnevni red je bil zelo bogat In obravnava tako živahna ter pomembna, da smo pač morali opustiti prvotni program, po katerem bi si z Velike planine ogledali območje Kamniške Bistrice in zanimivosti Velike planine. Tako je bila lahko seja centralnega odbora v večernih urah končana.
Katera pomembna vprašanja je centralni odbor obravnaval na tem sestanku? Ker so za naše bralce prav gotovo zanimiva, bomo na kratko omenili najvažnejša.
V referatu o delu predsedstva zveze za razdobje od zadnjega kongresa, ki je bil lani junija v Beogradu, kjer je bilo izvoljeno sedanje predsedstvo na čelu s predsednikom ing. B, Čopom iz Zagreba, sla predsednik In tajnik zveze poročala zlasti o izvršitvi sklepov zadnjega kongresa in posvetovanja o bukovlni, ki je bilo ob priliki kongresa. Celotno gradivo s posvetovanja bo objavljeno v knjigi, ki se tiska, in bo razposlano republiškim strokovnim zvezam, da ga bodo posredovale podjetjem, društvom in članom. Predložen Je bit tudi obračun stroškov in izvrševanja vseh nalog ter obveznosti v zvezi s posvetovanjem.
Prccej živahna je bila razprava o poročilu komisije za stike s tujino. Centralni odbor je na predlog te komisije sklenil, da naša zveza izstopi iz mednarodne organizacije za znanstveno raziskovalno delo lUFRO, ker po vsebini dela ne sodi v to
organizacijo, ter da predloži Skupnosti jugo&lovanskih inštitutov, naj se ona včlani v lo organizacijo. Centralni odbor je obravnaval tudi sestavo skupine, ki je obiskala Poljsko na podlagi iztnenjalne ekskurzije poljskih strokovnjakov in sklenil, da je v bodoče treba sestavi delagaclj, ki potujejo v tujino, posvetiti več pozornosti. Kritično je obravnaval tudi realizacijo potovalnega programa poljskih strokovnjakov pri nas in obsodil samovoljno spremembo programa v BiH, kjer so se Poljaki zadržali 1 dan več, kot je bilo predvideno, ter je zaradi tega nastala Kmeda v nadaljnem programu, lako da si gostje nazadnje v Beogradu niso mogli ogledati niti mesta, ker so se morali ob določenem času vmlti z letalom na Poljsko. Nadalje je dal centralni odbor priporočilo, naj se svetovnega gozdarskega kongresa gozdarstva, ki bo letos junija v Španiji (Madridu) udeleži najmanj 5—8 strokovnjakov, ki bodo na kongresu primerno zastopali našo stroko in državo.
Dolga, živahna in razgibana diskusija se je raz\'ila po poročilu, ki ga je imel predsednik ing. B. Cop, ko je razložil pregled najvažnejših problemov gozdarstva In lesnopredelovalne industrije, o katerih je naša zveza v zadnjih letih že zavzela določena stališča in sklepe na raznih strokovnih posvetovanjih, kongresu, plenarnih sestankih Ln pod., vendar pa ta vpraSanja doslej še niso bila rešena ali pa obravnavana pri ustreznih oblastvenih organih. Predvsem so diskutanti opozarjali na težavne nerešene probleme s podi'ocja izobraževanja kadrov, od visokokvalifici ranih (veliko fakultet) do kvaliticiranih, na opuščanje strokoy^ih äol zaradi pomanjkanja denarja (Sola za kras v Splitu itd,), dalje na vprašanje raziskovalnega dela in težav, s katerimi se srečujejo naši inštituti itd. Glede vseh teh ätevilnili nerešenih vprašanj, o katerih je stroka že zavzela svoja stališča, je centralni odbor sklenil, da jih ponovno posreduje odgovornim zveznim organom z zahtevo, naj jih vzamejo v pretres in rešitev.
Razen naštetih načelnih strokovnih vprašanj je centralni odbor obravnaval tudi nekatera vprašanja bolj organizacijskega značaja. Tako je bil obravnavan statut zveze oziroma njegova usklajenost s statutom zveze IT in s statuti republiških zvez. Sprejet je bil tudi poslovnik dela centialnega odbora oziroma izvršilnega odbora zvezs in njen proračun za prihodnje leto. Po tem proračunu je povečan prispevek naše zveze z dosedanjih 17Ü.OÜO na 250,000 din. Razen tega pa morajo republiške zveze poravnati Se vse dolžne zneske za strokovno literaturo, ki je bila že pred leti razposlana društvom in članom oziroma podjetjem. Centralni odbor je veliko razpravljal tudi o sistemu dela zveze in je sklenil, naj v bodoče vsa dejavnost, kolikor je to mogoče, poteka v komisijah in na plenarnih sestankiJi oziroma strokovnih posvetovanjih.
Naj na koncu omenimo še vprašanje graditve doma IT v Beogradu oziroma prispevkov, ki jih v ta namen morajo prispevati republiške zveze. Da bi laže zbrali potrebni denar, je zveza IT natisnila "ciglice-*, ki jih naj hi republiške zveze in društva razpečala in tako zbrala potrebna sredstva. Po razdelilniku mora naša zveza prodati za 1,600.00(1 din -opekic«. Zveza poziva vse članstvo, naj bi ob prodaji opekic ^-sak član prispeval vsaj IDOO din in s lem pripomogel za gradnjo doma.
Po zaključku seje centralnega odbora so se udeleženci odpeljali v Kamniško Bistrico, kjer jim Je Gozdno gospodarstvo Ljubljana priredilo zaključni večer. Ob tej priliki se zahvaljujemo Gozdnemu gospodarstvu L.iubljana kol tudi tovarni -»Stoj-v Duplici za pomoč pri organizaciji in izvedbi plenarnega sestanka, za tovariški sprejem in za omogočen ogled tovarne.
2e uvodama smo omenili željo predsedstva zveze, naj bi se člani plenarnega sestanka centralnega otibora udeležili ob tej priliki tudi strokovnega posvetovanja s tematiko iz lesne industrije. Upoštevajoč to priporočilo, smo se v dogovoru s poslovnim Kdmtenjem Les, z Gospodarsko zbornico SRS in z Zvezo sindikatov Slove-
nije vključili v 2-diievno posvetovanje lesne industrije Slovenije 9. in 10, novembra 1965 na Bledu. Tako smo še isti dan po zaključnem večeru v Kamniški Bistrici odpotovali na Bled In smo naslednji dan že sodelovali pi'i glavnem dopoldanskem delu posvetovanja, ko so bili na programu glavni referati, in sicer:
1,	O nekaterih vprašanjih gospodarske reforme (referat je imel Jože Knez, pi-ed-sednik upravnega odbora Poslovnega združenja Les);
2.	Položaj lesne industrije po gospodarski reformi (referent: direktor poslovnega združenja Pavla Vihar);
3.	Organizacija dela v lesni industriji (referent ing, MiloS Slovnik, direktor Visoke šole za lesno stroko v Ljubljani) in
4,	Proizvodni programi v finalni lesni industriji (referent ing. Jožko Golob, direktor lesnega inštituta).
Snov, ki je bila obravnavana na posvetovanju, je bila zelo zanimiva in aktualna tudi za udeležence plenarnega sestanka centralnega odbora. Bili so zelo zadovoljni, da so se lahko udeležili posvetovanja. Med zasedanjem komisij jim je bilo omogočeno, da so si lahko ogledali äe Veliko planino, ki so se ji v času plenarnega sestanka morali odredi.
Posvetovanje o aktualni problematiki lesne industrije, ki so se ga udeležili številni predstavniki slovenske lesne industrije in vodilni zastopniki gospodwstva, je v 2-dnevni razpravi v komisijah in na plenarnem sestanku pripeljalo do dobrih in za nadaljnji razvoj ter za usmerjenost te panoge koristnih sklepov. Končna stališča, ki so se izoblikovala na posvetovanju, pa so zajeta v sklepih, ki jih je sprejel plenum na svoji zadnji seji.
Sklepi posvetovanja
—	Organi združenja naj se dogovorijo z organi Združenja gozdnogospodarskih organizacij □ količinah, dinamiki Ln pogojih, pod katerimi bo oskrbovana lesna industrija za leto 1966.
—	Proučijo naj se in podjetjem predložijo načini in vsebina dolgoročnega sodelovanja med lesno industrijskimi in gozdnogospodarskimi organizacijami ter med obema združenjima,
—	Lesna industrija se zavezuje, da bo iz svojega deviznega efekta in sredstev (retencijske kvote) oskrbovala gozdnogospodarske organizacije z devizami,
—	Organi obeh združenj naj proučijo vprašanje financiranja za povečano proizvodnjo gozdov (plantaže).
—	Gospodarske organizacije lesne industrije naj se v ok\'iru združenja dogovorijo glede porazdelitve surovin, ki jih bodo gozdna gospodarstva dala na razpolago.
—	Institutu za lesno Indtistrijo se naroča, naj pospeSi izdelavo elaborata o bazenih lesne industrije.
—	Lesno industrijskim organizacijam se priporoča, naj se dogovorijo o ožji razmejitvi svojih allmentacijskih območij, kjer so sporna.
—	Z usmeritvijo vseh hlodov v lesno industrijska podjetja morajo le-ta prevzeti odgo^'ot-nost za preskrbo s surovino deficitnih članov združenja Ln gradbeništva. Pied sklepanjem pogodb z gozdarstvom je potrebno urediti obveznosti iz tega sklepa.
—	Posvetovanje meni, da ni potrebno snovati novih žagarskih kapacitet,
V primeru, če gospodarske organizacije nameravajo rekonstruirati ali koncentrirati sedanjo žagarsko proizvodnjo, je potrebno zagotoviti likvidacijo sedanjih starih kapacitet v takšnem obsegu, kot ga bodo nadomestile rekonstruirane kapacitete.
—	Industrijskim podjetjem, ki nimajo lastne žagarske predelave, se priporoča organizacijsko se povezati z bazenskimi podjetji za lesno predelavo. S posredovanjem zdi-uženja naj se skuša doseči dogovor o zagarantirani preskrbi na podlagi organiza-
crjsko'tehiiiCnega in ekonomsko-komei-cialnega sodelovanja med specializiranimi podjetji in bazenskimi nosilci, ki pridejo glede preskrbe v poštev,
■	— Pri zveznih organih je potrebno posredovati zaradi uvoza bukovine in morebitnih drugih defičitnih lesov, katerih cene presegajo mejo ekonomske upravičenosti.
" ' ■— Studijsko je obdelati problematiko zapornih carin zapadnih dr-žav, ki uvažajo finalne izdelke končne predelave lesa.
' "— Ponovno izdelati skupno zahtevo za odpravo standardov pohištvenih izdelkov in jo predložiti v čimprejSnjo rešitev zveznim organom. S proizvodno-Iinančnitni tfeŽaVEiiTii; "ki jih povzročajo sedaj veljavni standardi, je prek dnevnih publikacij seznaniti širšo javnost.
—	Potrebno je sprostiti na domačem trgu cene izdelkov finalne lesne industrije. Za izdelavo utemeljitve ekonomske upravičenosti se zadolži sekcija za finalno lesno pröfz'vodnjb pri PZ »Les«.
—	Naj se dokončno definira vsebina študije o sodelovanju pri proizvodnji in prcrftyi na domaČem IržiSču, in sicer tako s strani proizvodnih kot s strani trgovskih gospodarskih organizacij.
. — Novi načini zunanjetrgovinskega sodelovanja naj se proučijo na izvršilnem ojdboru združenja skupno z glavnima trgovskima izvoznima gospodarskima organi-^c^ama,
,,,..7-7 Zaradi pogostih birokratskih metod, ki jib pri svojem poslovanju uporabljajo pps.Loyne banke in s tem v dokajšnji meri onemogočajo in zavirajo tekočo proizvodnjo in prodajo, naj predsednik in biro združenja ukreneta potrebno, da se tak način poslovanja takoj odpravi. Primerno bi bilo seznaniti Ludi sirSo poslovno javnost z metodami in težavami, ki jih ima lesna industrija pri poslovanju s poslovnimi bankami,
■ ' —: Pri naküpu hlodov iglavcev 111. Iiakovostnega razreda je potrebno doseči enako IMTodiajno ceno kot za celulozni les in s tem odpraviti sedanje disparitetne cene, ki delujejo v korist celuloznega lesa,
■ —i Glede na nove gospodarske razmere je potrebno izdelati predlog za odpravo sedanjih neenakih startnih cen, Le-te bi morali urediti po nivoju limimih cen.
—	Komisija za poslovna vprašanja in tudi ekonomsko-finančna komisija vztra-jBita'iia spi-ostitvi cen pohištva,
—	Izdelati je potrebno ekonomsko utemeljen predlog za spremembo oziroma za korekcijo' sedanjega razmerja glede izvozne stimulacije med primarno in finalno protz\'odnjo v korist slednje, in ga čim prej posredovati pristojnim organom v rešitev.
—	Združenje mora vztrajati na spremembi deviznega režima na podlagi svojega že izdelanega osnutka (razmišljanja o deviznem sistemu).
' — Zaradi revalorizacije deviznih posojil so se le-ta občutno povišala, finančni položaj lesne industrije pa ne zagotavlja, da bo odplačilo deviznih anuitet lahko realizirano skladno s prevzeto pogodbeno obveznostjo. Potrebno bi bilo pogoje deviznega odplačila olajšati za lesno industrijo, ki v novih gospodarskih razmerah prihaja v t^vnejši finančno-elconomski položaj.
^ — Potrebno je lesni industriji kot vodilni izvozni panogi ob pomanjkanju njenih lastnih obratnih sredstev omogočiti boljšo preskrbo s potrebnimi krediti in zopet doseči možnost kreditiranja proizvodnje za izvoz.
, —V predpisih o prometnem davku ]e potrebno doseči spremembo oziroma popravek, kajti za uveljavljanje sedanjih predpisov je potrebna okrepitev admini-Sti-adje in s tem nepotrebno povečevanje strc«ko\',
■	^ Za zvišanje ravni osebnih dohodkov v lesni industriji je potrebno uporabljati stijnulativnejše oblike nagrajevanja,
—	Naj se slcuša prek poslovnega združenja vplivati, da bi se sedanje dajanje potrošniških kreditov spremenilo, in sicer tako, da se dovoljevanje kreditov prenese na področje trgovske mreže in se talto omogoči kreditiranje blaga, ki se teže prodaja.
—	Potrebno je liberalizirati uvoz strojne opreme in tako odpraviti sedanji biror kratskl način njenega nakupovanja. Za boljšo regeneracijo strojne opreme so potrebni naslednji ukrepi:	, ^
a)	potrebno je določili metodo za ugotavljanje pravilne izbire stroja, ki , ga podjetje potrebuje v svojem proizvodno-tehničnem poslovanju;
b)	okrepiti je tehnično-servisno službo za pomoč podjetjem pri nakupu ustrezne strojne opreme;
c)	potrebno je posvetiti večjo pozornost nakupovanju drobne dopolnilne strojne opreme za delo.
—	Za ustvarjanje boljäih prodajnih pogojev je potrebno proučiti razne načine za osvajanje tržišča z lastnimi proizvodnimi Itreacijami in modeli. V zvezi s tem je proučiti profil Industrijskega oblikovalca.
—	Za zaäCito kvalitetne proizvodnje in za doseganje boljših prodajnih pogojev je potrebno začeti uvajati zaščitni kvalitetni znak.
—	Proučiti je oblike proizvodno-poslovne kooperacije v okviru slovenske l^sjie industrije.
—	V okviru možnosti je potrebno postopoma uvajati večje skupne nakupe materiala, ki bi omogočili boljše kupne pogoje.
—	Tehničnim vprašanjem, ki se porajajo na različnih toriščih lesne industrije, je posvetiti več pozornosti. Na podlagi konkretne problematike je potrebno občasno organizirati ustrezna posvetovanja.	g
PREDPISI
TEMELJNI ZAKON O GOZDOVIH
(prečiščeno besedUo) (Uradni Ust SFRJ, št 26 od B. 6. 1365)
C
V-
1. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Gozdovi so zaradi svojih splošno koristnih funkcij dobrina sploänega pomena.
Gozdovi in gozdna zemljišča uživajo posebno, z zakonom določeno varstvo.
Gozdovi in gozdna zemljišča v družbeni lastnini, ki jih upravljajo gospodarske in di-uge delovne organizacije, so njihova osnovna sredstva.
Z gozdom je po tem zakonu miäljeno zemljišče, zaraščeno z gozdnim drevjem v obliki sestoja.
Z gozdnim zemljiščem je mišljeno zemljišče, ki se zaradi svojih nai-avnih lastnosti in gospodarskih pogojev najbolje izkorišča, če se na njem goji gozd, in je kot tako vpisano v kataster,
Gozdove je treba vzdrževati in obnavljati tako, da se trajno ohrani njihova vrednost ter zagotovita trajnost in nenehno naraščanje prirastka in donosa, kot tudi njihove splošno koristne funkcije (gospodarjenje z gozdovi).
Gospodarjenje z gozdovi obsega zlasti:
1.	soj i te v gozdov: vzdrževanje gozdov (nega, varstvo In čuvanje), obnovo gozdov (pogozdovanje rednih posek), rekonstrukcijo (sprememba gozdov nižjega tipa v višje, nadomestitev drevesnih vrst, vzgoja iglastega drevja in dr.) ter vzgojo novih gozdov in nasadov;
2.	izkorLščajne gozdov in nasadov (drevja in drugih goznih proizvodov);
3.	dajanje lesa in drugih gozdnih proizvodov v promet;
4.	gozdni transport;
5.	graditev in vzdrževanje gozdnih cest in poti in drugih ustreznih objektov.
3.	člen
Po namenu so gozdovi gospodarslii, varovalni in gozdovi s posebnim namenom.
Gospodarski gozdovi so namenjeni predvsem za proizvodnjo lesa in drugih gozdnih proizvodov.
Varovalni gozdovi so namenjeni predvsem za zavarovanje gospodarskih in drugih objektov, naselij, vodnih tokov, zemljišč in drugega premoženja,
Gozdovi s posebnim namenom so:
1.	gozdovi, ki pomenijo posebno redkost ali lepoto aH so posebnega znanstvenega ali zgt>d o vinskega pomena (narodni parki in rezervati);
2.	gozdovi, ki so namenjeni za izletišfa;
3.	gozdovi, ki so namenjeni za znanstveno raziskovanje, za pouk, za vojaške ali za di-uge, s posebnimi predpisi določene potrebe.
Pristojni organ razglasi skladno z zaltonom gozd za zavarovalni gozd oziroma za go7.d s posebnim namenom.
Zvezni sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo razglasi v soglasju z Državnim sekre-tEiriatoni za narodno obrambo gozd za gozd s posebnim vojaškim namenom,
V aktu, s katerim se gozd. ki je družbena lastnina, razglasi za gozd s posebnim vojaškim namenom, se določi organizacija oziroma organ, ki bo gozd upravljal; če pa je na gozdu lastninska pravica, se sme gozd razlastiti po posebnem zveznem zakonu.
4.	člen
Organizacija, druga pravna oseba ali občan, ki je njihov gozd razglašen za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom, ne da bi jim bila vzeta pravica izkoriščanja, ima skladno z zakonom pravico do odškodnine od delovne organizacije ali druge pi'avne osebe, Id je zahtevala razglasitev gozda za varovalni gozd oziroma za gozd s posebnim namenom, če je s tem izkonščanje gozda omejeno,
5.	člen
Gozdove In gozdna zemljiška, ki so di-užbena lastnina, upravljajo gospodarske in druge delovne organizacije, izjemoma pa tudi posamezni državni organi (organizacije),
Za pravilno gospodarjenje z gozdovi se oblikujejo gozdnogospodarska območja.
Gozdnogospodarsj?o območje se oblikuje po naravnih, gospodarskili in drugih razmerah, ki kažejo', da je območje enota in celota, tako da so organizaciji, ki z njim gospodari, zagotovljeni pogoji, da si ustvari na takem območju tudi investicijska sredstva,
Gozdnogospodarsko območje obsega gozdove in gozdna zemljišča, ki so di-užbena lastnina, ter gozdove in gozdna zemljišča, na katerih je lastninska pravica, ki tvorijo skupaj z gozdovi v družbeni lastnini na tistem območju enotno naravno in gospodarsko celoto.
Iz gozdnogospodarskega območja so izvzeti gozdovi s posebnim namenom ter gozdovi in gozdna zemljišča, ki jili imajo že v upravi druge delovne organizacije (kmetij slia posestva, Icmetijske zadruge in dr.)
Gozdovi in gozdna zemljišča v družbeni lastnini, ki so zajeti z gozdnogospodarskim območjem, se dajejo kot celota v gospodarjenje eni gospodarski organizaciji.
Z zakonom repubüke se smejo gozdovi in gozdna zemljiSČa, na katerih je lastninska pravica in so zajeti z gozdnogospodarskim območjem, dati v gospodarjenje gospodareki organizaciji, kateri so dani v gospodarjenje gozdovi tega gozdnogospodarskega območja, ki so družbena lastnina.
6.	člen
Gozdnogospodarsko območje ustanovi pristojni organ, določen z republiškim zakonom.
Po sporazumu med dvema ali več republikami se lahko ustanovi gozdnogospo-dai-sko obmoSje, ki leži na njihovem ozemlju.
7.	člen
Gospodarska organizacija, ki upravlja gozdnogospodarsko območje, lahko prenese posamezne gozdove in gozdna zemljišča, ki so njena osnovna sredstva, v upravo drugih delovnih organizacij, če se S tem strinja organ, ki je pristojen za ustanovitev
gozdnogospodarskega območja.
Organ, ki je pristojen za ustanovitev gozdnogospodarsltega območja, lahko prenaša pravico upravljanja gozdov in gozdnih zemljišč, ki jih obsega to območje, z ene na drugo gospodarsko organizacijo, če je to v splošno korist.
Šteje se, da je podana splošna korist v smislu tega zakona:
1.	če se s prenosom iz drugega odstavka tega člena zagotavljajo pogoji za intenzivnejše gospodarjenje z gozdovi;
2.	če se pri gospodarjenju z gozdnogospodarskim območjem pokaže, da gozdnogospodarsko območje ne ustreza pogojem iz S, člena lega zakona;
3.	če sta gozd ali gozdno zemljišče potrebna za zgraditev investicijskih objektov ali za drugačno kulturo, ki daje družbeni skupnosti večjo korist.
Pri prenosu pravice upravljanja gozda ali gozdnega zemljišča iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
Gospodarska organizacija, ki se njena pravica upravljanja gozda ali gozdnega zemljišča prenaša na drugo organizacijo po prvem ali drugem odstavku tega člena, ima pravico do povračila neamortizirane vTednosti vloženih sredstev od organizacije, na katero se taka pravica prenaša.
O povračilu iz petega odstavka tega člena se ti dve organizaciji sporazumeta. Ce se ne moreta sporazumeti, določi povračilo pristojno gospodarsko sodišče.
8. člen
Lastnik gozda, ki ga zajema gozdnogospodarsko območje, mora pri gospodarjenju z gozdom uporabljati ukrepe in metode, M se uporabljajo pri gospodarjenju z gozdovi v družbeni lastnini, s katerimi tvori njegov gozd enotno naravno in gospodarsko celoto.
Republika lahko predpiše z zakonom, da izvaja gospodarska organizacija, ki upravlja gozdove in gozdno zemljišče v družbeni lastnini, na gozdnogospodarskem območju ukrepe in metode iz prvega odstavka tega člena na lastnikove stroške.
9.	eien
Lastnik gozda, ki ni zajet v gozdnogospodarskem območju, moi'a izvajati ukrepe, ki so predpisani za pospeševanje gozdov.
Ce lastnik gozda iz prvega odstavka tega člena ne izvaja ukrepov, predpisanih za pospeševanje gozdov, se lahko z zakonom republike predpiše, da izvaja te ukrepe delovna organizacija, ki gospodari z gozdovi, na lastnikove stroške.
Ce to terja posebna družbena korist na področju gojitve in izkoriščanja gozdov, se z zakonom republike lahko predpiSe:
1.	da morajo lastniki gozdov sodelovati z delovno organizacijo, ki gospodari z gozdovi;
2.	da se morajo lastniki gozdov združili v delovno organizacijo, ki bo gospodarila s takimi gozdovi;
3.	da se gozdovi, na katerih je lastninska pravica, izročijo v gospodarjenje gozdnogospodarski organizaciji ali drugi delovni organizaciji, ki gospodari z gozdovi.
10.	člen
Delovna organizacija, Iti gospodari z gozdom, na katerem je lastninska pravica, je dolžna izvajati ukrepe za njegovo pospeševanje,
U. člen
Ce delovna organizacija gospodari z gozdom, na katerem je lastninska pravica, ima lastnik gozda skladno z zakonom zagotovljeno: pravico do lesa za neposredne potrebe njegovega kmetijskega gospodarstva in gospodinjstva, ki ustreza donosni možnosti njegovega gozda; pravico pasti v gozdu živino, grabiti steljo in mah, če je to po predpisu dovoljeno, in izkoriščati druge gozdne proizvode; pravico do odškodnine za stoječi les razen za les, ki ga potrebuje za svoje kmetijsko gospodarstvo in gospodinjstvo.
Odškodnina za stoječi les se izračuna tako. da se od prodajne vrednosti aorti-raentov, dobljenih iz posekanega lesa, odbijejo stroški za njihovo proizvodnjo in ustrezni del stroškov za gojitev in pospeševanje gozda.
Odškodnina za stoječi les ne sme biti nižja od zneska, določenega na podlagi republiškega zakona.
12,	člen
Za pospeševanje gozdov, na katerih je lastninska pravica in z njimi ne gospodarijo delovne organizacije, skrbi lastnik gozda oziroma občina.
Zakon republike lahko naloži lastnikom gozdov iz prvega odstavka tega člena, da morajo povrniti stroške za pospeševanje njihovih gozdov, de skrbi za to občina.
Povračilo iz drugega odstavka tega člena se odmerja po vrednosti posekanega lesa.
13.	člen
Zakoni in drugi predpisi, ki veljajo za promet lesa in drugih gozdnih proizvodov iz gozdov v družbeni lastnini, se uporabljajo tudi za les in druge gozdne proizvode iz gozdov, na katerih je lastninska pravica, pa z njimi gospodarijo gospodarske organizacije.
Gospodarske organizacije, ki gospodarijo z gozdovi, lahko od lastnikov gozdov odkupujejo les in druge gozdne proizvode.
Z gozdovi se gospodari po gozdnogcKpodarskem načrtu, če ni z zakonom drugače določeno.
Pri gospodarjenju z gozdovi je treba uporabljati ukrepe, s katerimi se zagotavljata vzdi'ževanje in obnova gozdov, ter ukrepe, s katerimi se pospeäujejo gozdovi In gozdna proizvodnja.
15.	člen
Od vrednosti gozdov in gozdnih zemljišč kot osnovnih sredstev se ne plačujejo obresti.
16.	člen
Za umne j Se gospodarjenje z gozdovi sta dovoljeni arondacija in komasacija gozdov ob pogojih, ki jih določajo ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.
17.	Člen
Za evidenco o stanju gozdov in spremembah v gozdovih se ustanovi gozdni kataster.
Gozdni kataster ^-sebuje podatke o povräini, lesoi gmoti, prirastku, donosu in tehnični opremljenosti gozdov ter podatke o spremembah, ki nastanejo v njih.
la. člen
Za promet z gozdovi in gozdnimi zemljišči veljajo spletni predpisi o prometu z zemljišči in stavbami, če ni v tem zakonu drugače določeno.
Kadar je gozd, na katerem je lastninska pravica, naprodaj, imajo organizacije, hi gospodarijo z gozdovi, predkupno pravico.
Pri prodaji gozdov, na katerih je lastninska pravica, veljajo smiselno določbe 83. člena temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (»Uradni list SFRJ-St, 25/65).
Organizacija, ki gospodari z gozdovi, sme v šestih mesecih od dneva vpisa drugega lastnika v zemljiško knjigo s tožbo pri rednem sodiSču izpodbijati kup in prodajo gozda, če je bila s tem prizadeta njena predkupna pravica.
19.	eien
Kadar se daje gozd, na katerem je lastninska pravica, v zakup, imajo organizacije, ki gospodarijo z gozdovi, pri zakupu prednostno pravico.
Pri oddajanju gozdov, na katerih je lastninska pravica, v zakup, veljajo določbe temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (83. Člen), ki se nanašajo na zakup kmetijskega zemljišča.
20.	člen
Da bi se gozdovi in les kot surovina umneje izkoriščali, se smejo na podlagi republiškega zakona predpisati tehnični, gospodarski in drugi pt^oji (preskrba s surovinami in dr.) za ustanovitev in delo podjetij in delovnih enot, kot tiadi delavnic, ki se ukvai-jajo s predelavo lesa.
21.	člen
Drevoredi, gozdne drevesnice, parki v naseljenih krajih in pod. ter skupine gozdnega drevja na površini do 5 arov se ne štejejo za gozdove v smislu tega zakona.
Določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ne veljajo za plantaže listavcev in iglavcev. Če ni to v tem zakoau ali v predpisu, izdanem na njegovi podlagi, izrečno rečeno.
23.	člen
Republike uredijo s svojimi predpisi, kako je treba gospodariti z grmišči, degradiranimi in dinigimi gozdovi ter z gozdnim: zemljišči (goljavami, krasom In pod,), Jd so izven gozdnogospodarskega območja.
24.	Člen
Za gozdarsko inšpekcijo pristojni organi nadzorujejo, kako organizacije, druge pravne osebe in občani, ki gospodarijo z gozdovi, izvršujejo določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
II. poglavje GOSPODARJENJE Z GOZDOVI 1. Gozdnogospadarski načrt
25.	člen
Gozdnogospodarski načrt je podlaga za dolgoročno gospodarjenje z gozdovi; načrt prikazuje stanje gozdov ter določa smotre gospodarjenja, vrste in obseg del, ukrepe in metode za dosego teh smotrov in ekonomsko-finančno podlago za gospodarjenje.
Prikaz stanja gozdov mora navajati podatke o površini, lesni zalogi, prirastku gozdov in o tem, katere vrste drevja so zastopane v gozdu po oblikah gojitve in ohranjenosti gozdov, podatke o starostni oziroma debelinski sti'uktui'i gozdov ter pregled gozdov, ki veljajo za požara o ogrožene.
Smotri gospodarjenja se določajo glede na stanje gozda in potrebe, za katere je gozd namenjen (za proizvodnjo, v poseben namen, za splošno koristno funkcijo in dr.).
Vrste in obseg del in metode za dosego smotrov gospodarjenja morajo zajemati ukrepe za pospeševanje gozdov, določene v 29, členu tega zakona.
V gozdnogospodarskem načrtu mora biti skladno z zakonom določen minimalni obseg gojitvenih del in minimalni obseg sečenj.
26.	člen
Za vse gozdove morajo biti napravljeni gozdnogospodarski načrti, če ni po republiškem zakonu določeno kaj di-ugega.
Določbe gozdnogospodarskega načrta so obvezne,
Ce se med izvajanjem gozdnogospodarskega načrta ugotovi, da je določeni obseg sečnje manjši ali večji, kot ustreza donosni možnosti gozda, alt če se spremenijo okoliščine, na katerih temeljijo druga določila gozdnogospodarskega načrta, sme delovna organizacija gozdnogospodarski načrt spremeniti in dopolniti, bodisi glede obsega sečnje ali v drugih njegovih določilih.
Gozdnogospodarski nači't sme spreminjati in dopolnjevati organizacija, ki gospodari z gozdom, z dovoljenjem organa, ki je pristojen za potrjevanje gozdnogospodai'-skih načrtov.
Gozdnogospodarske naörte sprejemajo organizacije, ki gospodarijo z gozdovi.
Gozdnogospodarske naSrte potrjuje pristojni organ v roku, Iii ga doloCa zakon republike.
Za gozdove, s katerimi ne gospodarijo gospodarske organizacije, se sestavijo gozdnogospodarski načrti v skladu s predpisi republike.
Gozdnogospodarske načrte za gozdove s posebnim vojaSkim namenom predpisujejo organi, Iti jih določi državni sekretar za narodno obrambo.
28.	člen
Zvezni sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo izda v soglasju z zveznim sekretarjem za finance predpise, kako se v skladu z ustreznimi predpisi o sredstvih gospodarski!) organizacij ugotavlja vrednost gozdov.
8. Izkoriščanje, vzdrževanje, obnova tn pospeševanje gozdov
29.	člen
Organizacije, ki gospodarijo z gozdovi, in lastniki gozdov morajo z ustreznimi uki-epi, s katerimi vzdržujejo, obnavljajo in pospešujejo gozdove, povečati prirastek in donos, da gozdove kar najbolj intenzivno izkoriščajo, pri tem pa ohranijo njihov namen.
Z ukrepi za pospeäevanje gozdov so miäljeni ukrepi, s katerimi se zboljSujeta stanje in sestava lesne zaloge ter povečujeta obseg gozdnih cest in poti in tehnična opremljenost gozdov,
30.	člen
Sekanje v gozdovih je dovoljeno Sele, ko so drevesa odbrana in zaznamovana za posek (odkazovanje).
Odkazovanje opravlja organizacija, ki gospodari z gozdovi, v gozdovih, v katerih ne gospodarijo organizacije, pa organ, ki ga določa predpis repubUke.
31.	člen
O načinu sečnje goüdov in o izbiri trase za daljnovode in podobne objekte v gozdovih se spoi'azumeta izvajalec del in delovna organizacija, ki gospodari z gozdom.
Ce se sporazum iz prvega odstavka tega člena ne more doseči, določi način sečnje in izbere traso organ, ki ga določa zakon repubUke,
32.	člen
Prepovedano je pustoäenje in krčenje gozdov, gola sečnja, ki ni v gozdnogospodarskem načrtu, sečnja redkih vrst drevja, zasekovanje debel, paša živine in prašičev, brstenje listja, kleščenje vejnikov, grabljenje stelje in mahu ter vsako drugačno dejanje, ki zmanjšuje donosno moč gozda in gozdnega zemljišča ali ogroža njegov obstanek ali namen.
Ne glede na prvi odstavek tega člena je dovoljeno krčiti gozd zaradi spremembe drevesne vrste, vpojnih oblik gozda ali vzgoje plantaž, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon republike, če se s tem ne ogrožajo varovalne funkcije gozda,
33.	člen
Vrednost krčenega gozda mora biti nadomeščena; z nadomestitvijo dobljena sredstva se smejo uporabljati enako kot sredstva, dobljena z amortizacijo gozdov.
Ce pa delovna organizacija razen ki'čenega gozda nima drugega gozda, sme ne glede na prvi odstavek tega člena uporabiti z nadomestilom pridobljena sredstva v namen, zaradi katerega je bilo krčenje dovoljeno,
34.	člen
S predpisom republike se lahko določi, v katerih primerih je dovoljeno;
1.	sekati na golo, če to ni v gozdnogospodarskem načrtu;
2.	sekati drevje redkih vrst;
3.	pasti v gozdovih živino in prašiče in brsti ti listje, Izvzemši pašo in brst koza, klestili vejnike ter pridobivati steljo in mah,
35.	člen
Ce se prenese pravica upravljanja gozda v družbeni lastnini na drugo organizacijo, ki naj ga izkorišča v druge namene, ne pa v namene iz 3. člena tega zakona, ima organiKScija, ki gospodari z gozdom, pravico poprej izkoristiti lesno gmoto takega gozda in zahtevati povračilo neamortizirane vrednosti vloženih sredstev.
Ce organizacija, ki gospodari z gozdom iz prvega odstavka tega člena, ne more izkoristili lesne gmote, ima pra\'ico do povračila vrednosti gozda.
Ce nastane spor, ugotovi vrednost gozda iz drugega odstavka tega člena pristojno gospodai-sko sodiSČe.
Od izkoriščene lesne gmote iz prvega odstavka tega člena mora delovna organizacija vplačati ustrezno amortizacijo.
Sredstva tz drugega odstavka tega člena uporablja delovna organizacija kol sredstva za amortizacijo gozdov,
36.	člen
Orgnizaclje, ki gospodarijo z gozdovi, oziroma lastniki gozdov morajo pogozditi gozdna pogorišča, površine, na katerih se ni posrečila pocimladitev, površine, ki so bile opustošene aH brezpravno do golega posekane, in površine, na katerih je bilo brezpravno posekano drevje redkih vrst.
Organizacije in osebe iz prvega odstavka tega člena morajo opraviti pogozditev v roku, ki ga določi za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ, če ni ta rok določen v gozdnogospodarskem načrtu.
37.	člen
Občinske skupščine so pooblaščene, da smejo predpisovali gozdnokullui'ne ukrepe za zboljšanje gospodarjenja z gozdovi, ki morajo biti upoštevani pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov; pogoj pa je, da so zagotovljeni tehnični pogoji za izvrševanje takih ukrepov.
Občinske skupščine lahko predpišejo ukrepe iz prvega odstavka lega člena tudi za gozdove, za katere ni obvezen gozdnogospodarski načrt.
3B. člen
Ce organizacija, ki gospodari z gozdovi, ali lastnik gozda ne izvrši ukrepov, odrejenih po tem zalvonu ali po predpisih, izdanih na njegovi podlagi, jih izvrši organ, ki jih je odredil, ali druga organizacija, ki jo on pooblasti, na stroške organizacije ali lastnika, ki bi jih bila morala izvršil.
Organ, določen v zakonu republike, lahko odredi, naj izvrši ukrepe iz prvega odstavka tega člena namesto lastnika gozda delovna organizacija na lastnikov račun,
£e so take narave, da jih lastnik s svojimi tehničnimi si-edstvi alt iz kai;šneBa drugega vzroka ne bi mogel sam izvräiti.
39.	Člen
Od divjadi Je dovoljeno gojiti v gozdu le tiste vrste in toliko divjadi, da to ne ovira pravilnega gospodarjenja z gozdom.
Vrste in število divjadi v smislu prvega odstavka tega člena se določijo z gozdnogospodarskim načrtom v skladu s predpisi o lovstvu.
40.	aen
Poti, ki 50 namenjene predvsem za prevoz gozdnih proizvodov in so osnovno sredstvo organizacije, ki gospodari z gozdom, veljajo za gozdne poti.
Gozdne poti smejo uporabljati tudi druge organizacije in občani.
Organizacije in občani, ki uporabljajo gozdne poti, se morajo pri tem ravnati po pravilih, ki jih za to predpiše organizaL-ija, kateri pripadajo poti kot osnovna sredstva, ter ji plačevati za prevoz odškodnino po medsebojnem sporazumu.
Ce se organizacije in občani, ki uporabljajo gozdne poti, ne morejo sporazumeti, določi odškodnino upravni organ občinske skupščine, ki je pristojen za promet, tako, da odškodnina ustreza amortizaciji in letnim stroäkom za vzdrževanje teh poti.
Zoper odločbo o odškodnini iz četrtega odstavka tega člena ni dovoljena pritožba in ni mogoč upravni spor, pač pa lahko predlaga stranka, ki z njo ni zadovoljna, v enem mesecu od vročitve odločbe, naj sodišče določi odškodnino.
O predlogu za določitev odškodnine odloča v nepravdnem postopku občinsko sodišče, pristojno za območje, po katerem teče gozdna pot.
41.	člen
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora dovoliti začasen prevoz (zasilno pot) in zložitev tujih gozdnih proizvodov na svojem zemljišču, Če tega ni mogoče opraviti dnigače ali če bi bil drugačen način nesorazmerno dražji.
Kdor uporablja zasilno pot ali zloži goüdne proizvode na tuje zemljišče, mora plačati za to lastniku oziroma uporabniku zeraljlšča odškodnino,
Odločbo o pridobitvi služnosti iz prvega odstavka in o odškodnini iz drugega odstavka tega člena izda na zahtevo prizadetega upravni organ občinske skupščine, ki je pristojen za gozdarstvrf.
Pritožba zoper odločbo o pridobitvi služnosti iz tretjega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.
Zoper odločbo o odškodnini iz tretjega odstavka tega čfena ni dovoljena pritožba in ni mogoč upravni spor, pač pa lahko predlaga vsaka stranka v enem mesecu od vročitve odločbe, naj sodišče določi odškodnino.
O predlogu za določitev odškodnine odloča v nepravdnem postopku občinsko sodišče, pristojno za območje, na katerem leži zemljišče, ki se na njem pridobi služnost.
3. Varstvo gozdov
42.	člen
Organiaaclje, ki gospodarijo z gozdovi, in lastniki gozdov morajo ultreniti, kai-je treba, da se gozdovi zavarujejo pred požarom in drugimi elementarnimi nezgodtimi. rastlinskimi boleznimi, mrčesom in drugimi škodami.
Organ, določen v zakonu republike, lahko odi-edi, naj izvrši posamezne ukrepe, 3 katerimi se zatirajo jn preprečujejo karantenske ali gospodaisko škodljive rastlinske
bolezni in Škodljivci v gozdovih in na gozdnem zemljiSču, na katerem je lastninska pravica, delovna organizacija na stroäke lastnika gozda ozij'oma gozdnega zemljišča,
43.	Člen
Da bi bili gozdovi zavarovani pred požarom in plantaže drevja preventivno zavarovane pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci, se lahko v skladu z zakonom republike predpišejo posebni ukrepi, Iti jih je treba izvesti v gozdu in na zemljišču v neposredni bližini plantaže.
44.	člen
Lokomotive in druga vozila, lü se kurijo s trdnim gorivom in vozijo skozi gozd, morajo imeti varovalne naprave, ki preprečujejo iskre,
45.	člen
Varstvo gozdov pred protipravno uporabo in drugimi škodami (čuvanje gozdov> opravljajo organizacije, ki gospodarijo z gozdovi, skladno s posebnimi predpisi o službi za zavarovanje premoženja delovnih organizacij,
46.	člen
Na podlagi republiškega zakona se lahko predpiše cenik za gozdne škode.
III. poglavje AHONDACIJA IN KOMASACIJA GOZDOV
47. člen
Arondacija gozdov je dovoljena, če je potrebna za umnejše gospodarjenje z gozdovi, mehanizacijo gozdnih del, izvedbo melioracijskih in protierozijskih del, za uspešnejše varstvo gozdov, pogozdovanje ter za vzgojo drevesnih plantaž.
Z arondacijo se lahko pripoji gozd ali kmetijsko zemljišče, na katerem je lastninska pravica in leži kol enklava ali polenklava v gozdnem kompleksu.
4B. člen
Arondacija je možna le v korist gospodarske organizacije, ki gospodari z gozdovi.
Pri arondaciji gozdov se smiselno uporabljajo določbe temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, ki se nanašajo na arondacijo kmetijskega zemljišča.
Arondacijo predlaga organizacija, ki zahteva, naj se opravi arondacija v njeno korist.
Po predlogu za arondacijo postopajo pristojni organi; ti organi izdajo tudi odločbo.
4B. člen
Za komasacijo gozdov se ustrezno uporabljajo predpisi o komasaciji kmetijskega zemljišča.
50. Člen
Pri arondaciji in komasaciji gozdov se lahko gozd in gozdno zemljišče zamenjata za kmetijsko zemljiSče in nai'obe,
IV. poglavj e GOZDARSKA INŠPEKCIJA
51.	člen
Izvajanje določb tega zakona nadzorujejo organi, ki so pristojni za gozdarsko inšpekcijo.
52.	Člen
Pri gospodarskih organizacijah, ki delajo za določene potrebe Jugoslovanske ljudske armade, in pri o-rgamzaeijali, ki jih ustanovi Državni sekretariat za narodno obrambo ter gospodarijo z gozdovi, nadzorujejo izvrševanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov organi, ki jih določi državni sekretar za narodno obrambo.
53.	člen
Zvezni sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo skrbi za napredek gozdarske inšpekcije v Jugoslaviji v zadevah iz izključne pristojnosti federacije in v zadevah, ki imajo pomen za vso državo.
Zveeni sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo skrbi tudi za izvajanje mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na gozdove,
54.	člen
Ce organ za gozdarsko inšpekcijo ožje družbeno-politifne skupnosti ne opravi kakšne zadeve iz svoje pristojnosti, lahko opravi tako zadevo zvezni organ za gozdar-, sko inšpekcijo na stroške organa, katerega inSpektor bi jo bil moral opraviti.
55.	člen
Pri opravljanju gozdarske inSpekcije je gozdarski inšpektor upravičen:
1.	pregledovati vsa gozdna dela, objekte, priprave in naprave ter vsa mesta, kjer se les seka, zlaga, predeluje, spravlja iz gozda ali daje v promet;
2.	pregledovati gozdnogospodarske načrte, letne načrte gospodarjenja, poslovne knjige in druge listine, če je to potrebno za kontrolo, kako se spoätujejo predpisi in ukrepi, ki se nanašajo na gozdove;
3.	začasno ustaviti sečnje, ki niso v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ter druga nezakonita dejanja do dokončne odločitve pristojnega organa;
4.	zaseči brezpravno posekan les ter druge brezpravno prUašČene ali pridobljene gozdne proizvode;
5.	odrediti v nujnih primerih, ko bi sicer nastala splošna škoda, začasne ukrepe, da se škoda prepreči;
6.	obvestiti pristojne organe o zapaženih nepravilnostih in zahtevati njihovo intervencijo, če ni sam neposredno upravičen zanjo;
7.	zbirati od odgovornih oseb, prič, izvedencev in drugih potrebne podatke in obvestila, kadar je to potrebno;
8.	storiti in ukreniti drugo, za kar je upravičen po posebnih predpisih.
Organizacije, druge pravne osebe in občani, katerih delo je pod nadzorstvom
gozdarskih inšpektorjev, morajo tem omogočiti nadzorstvo in jim dati potrebne podatke.
Pritožba zoper odločbo gozdarskega inšpektorja praviloma ne zadrži njene izvršitve.
Gozdarski inSpektor lahko odloži izvrSitfiv odločbe, Če ni pričakovati, da bi zaradi lega nastala nevarnost za ljudi ali premoženje ali če bi njena izvršitev povzročila škodo, kJ bi jo bilo težko popraviti.
I
50. Člen
Gozdarski inšpektorji morajo imeti predpisano strokovno izobrazbo in izpolnjevati druge določene pogoje.
Gozdarski inšpektor mora imeti izkaznico, s katero dokazuje, da je gozdarski inšpektor.
Natančnejše predpise o strokovni izobrazbi in o drugih pogojih iz prvega odstavka tega člena ter o izkzanici zveznega gozdarskega inšpektorja izda zvezni sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo.
V. poglavje KAZENSKE DOLOČBE
57.	Člen
Delovna organizacija ali druga pravna oseba se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo od 100.000 do 10,000.000 dinarjev:
1.	če pustoši gozd ali zaseku je debla (32. Člen);
2.	če krči gozd, kadar to ni dovoljeno (32. člen);
3.	če poseka gozd na golo, kadar to ni dovoljeno (34. člen);
4.	Če pri gradnji daljnovoda ali podobnih objektov v gozdu določi traso daljnovoda oziroma podobnega objekta ali seka gozd na način, ki je v nasprotju z 31, členom lega zakona;
5.	če ne opravi v določenem roku obvezne pogozditve (36. člen).
Za gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 20.000 do 300.000 dinarjev tudi odgovorna oseba delovne organizacije ali drage pravne osebe, Če kršitev ne pomeni sodno kaznivega dejanja.
Ce je imelo kakšno dejanje iz 1., 2, ali 3, točke prvega odstavka tega člena posebno hude posledice, se sme izreči delovni organizaciji ali drugi pravni osebi denarna kazen do petkratnega zneska storjene škode.
58.	člen
Delovna organizacija ali druga pravna oseba se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo od 50.000 do 5,000,000 dinarjev:
1.	če ne izvrši odrejenih posebnih ukrepov, da se prepreči požar v gozdu, s katerim gospodari (43. člen);
2.	če ne izvT'Si ukrepov, odrejenih za preventivno varstvo plantaž pred rastlinskimi bolezni in škodljivci (43. Člen),
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba delovne organizacije ali druge pravne osebe, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
59.	člen
Delovna organizacija ali druga pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 20.000 do 3,000.000 dinarjev:
1. če nima gozdnogospodarskega načrta za gozdove, s katerimi gospodari, kljub temu, da bi ga po prvem odstavku 26. člena In po 65. členu tega zakona morala imeti;
2.	če seka all dovoli sečnjo gozda brez poprejšnjega odkazUa {prvi odstavek 30. člena);
3.	če seka redko drevje, kadar to ni dovoljeno (34. čien);
4.	če opravlja ali dovoli paSo živine ali prašičev, kleščenje vejnikov ali objedanje brstja, kadar to ni dovoljeno (34. člen);
5.	če ne izvaja ukrepe, ki so predpisani za zboljšanje gospodarjenja z gozdovi (37. člen);
6.	če goji v gozdu divjad take \i-ste aU tolikžno število, da divjad ovira pravilno gospodarjenje z gozdom (39. člen);
7.	če svojib lokomotiv in drugih vozil, ki se kurijo s trdnim gorivom in vozijo skozi gozd, ne opremi z varovalnimi napravami, ki preprečujejo iskre (44. člen);
B. če ne prilagodi v določenem roku obstoječega gozdnogospodarskega načrta temu zalionu (65. člen);
9, če nima letnega načrta gospodarjenja za gozdove, s katerimi gospodari, čeprav bi ga po tretjem odstavku 65, člena tega zakona morala imeti.
Z denarno kaznijo od 5000 do 50.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba delovne organizacije ali druge pravne osebe. Iti stori preki'äek iz prvega odstavka tega člena.
60. člen t
Delovna organizacija flli druga pravna oseba se kaznuje za prekräek z denarno kaznijo od 10,000 do 1,000.000 dinaijev:
1.	če se ne ravna po gozdnogospodarskem načrtu (drugi odstavek 26. čl en a), kolikor ni s tem zakonom ali s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, predpisana posebna kazen;
2.	če pridobiva ali dovoli pridobivanje stelje ali mahu v gozdu, Icadar to ni dovoljeno (34. člen);
3.	če gozdarskega inšpektorja ovira pri nadzorstvu ali mu ne da potrebnih podatkov (dmgi odstavek 55. člena).
Z denarno kaznijo od 3000 do 30,000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba delovne organizacije ali druge pravne osebe, Id stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
61 člen
Z denarno kaznijo od lO.OOO do 200.000 dinarjev se kaznuje za preki-šek posameznik:
1.	če se ne ravna po gozdnogospodarskem načrtu (drugi odstavek 2ö. člena), ko-Ukor ni s tem zakomom ali s predpisom, izdanim na njegovi podlagi, predpisana posebna kazen;
2.	če seka ali dovoli sekati gozd brez odkazOa (prvi odstavek 30. člejia);
3.	če iz malomai-nosti poseka redko drevje, kadar to ni dovoljeno (34. člen):
4.	če' pase ali dovoli pašo živine ali praSičev, kleščenje vejnikov ali brstenje, kadar to ni dovoljeno (34. člen);
5.	če v določenem roku ne odpravi obvezne pogozditve (36, člen);
6.	Če ne izvaja ukrepov, predpisanih za zboljšanje gospodar j en.ja z gozdom (37. člen);
7.	če ne izvrši predpisanih posebnih ukrepov, odrejenih za preprečitev požara v gozdu, s katerim gospodari (43. člen);
8.	če gozdarskega inšpektorja ovira pri nadzorstvu (drugi odstavek 55. člena),
Z denarno kaznijo do lOU.OOÜ dinarjev se kaznuje za prekrši posameznik:
1.	če z namenom tatvine poseka v gozdu eno ali veC dreves, pa količina posekanega lesa ne presega enega kubičnega metra;
2.	če grabi ali dovoli grabijenje stelje in mahu, kadar Vo ni dovoljeno (34. člen).
V	ponovnem primeru se sme izreči za preki-sek iz 1. točke pi-vega odstavka te^a člena poleg denarne kazni L udi zapor do 30 dni.
63.	člen
V	primerih iz 1, do 3. točke prvega odstavka 57. člena, iz 2. in 3. toclie prvega odstavka 59. člena in iz 62. člena tega zakona se sme izreči poleg obsodbe na kazeji tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili upravljeni ali namenjeni za gospodai-ski prestopek oziroma prekršek ali so nastali z gospodarskim prestopkom oziroma prekrškom.
V	primerih iz 1. do 3. točke prvega odstavka 57. člena in iz 2. do 4, točke prvega odstavka 59. člena tega zakona se sme izreči delovni organizaciji ali drugi pravni osebi poleg obsodbe na kazen tudi varstveni ukrep odvzema premoženjske koristi.
VI. poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
64, člen
Delovna organizacija, ki gospodari z gozdom, lahko v skladu z zakonom in s svojim statutom preskrbi delavcem, ki gozd čuvajo, v breme poslovnih stroškov službeno obleko, obutev, stanovanje, kurjavo in določeno zemljiško površino.
Dohodek od zemljišča iz prvega odstavka tega člena se ne všteva v dohodek, po katerem se priznava pravica do otroškega dodatka oziroma odmerja otroški dodatek.
G5, člen
Sedanje gozdnogospodarske načrte (gozdni ureditveni elaborati in pod.) je treba v predpisanem roku prilagoditi temu zakonu in na njegovi podlagi izdanim predpisom.
Za gozdove, ki nimajo gozdnogospodarskih načrtov, po določbah tega zakona pa jih morajo imeti, je treba načrte sprejeti v predpisanem roku,
Z gozdovi, za katere še ni gozdnogospodarskih načrtov, se bo dotlej, dokler ne bodo sprejeti, gospodarilo po letnih načrtih.
66.	člen
Republike so pooblaščene, da izdajo predpise o ugotavljanju meja gozdo\' v družbeni lastnini, če te niso ugotovljene, ter o ureditvi premoženjskih razmerij, ki nastanejo z ugotovitvijo teh meja.
67.	Člen
S T, majem 1961 so nehali veljati:
1.	splošni zakon o gozdovih (^-Uradni Ust FLRJ« št. 106/47);
2.	splošni zakon o varstvu gozdov pred požarom (•►Uradni list FLRJ<< št. 29/47):
3.	uredba o organizaciji pomožne gozdno-tehnične službe (»Uradni list FLRJ^-Št. 64/49 in 77/49);
4.	drugi predpisi, ki so v nasprotju s tem zakonom,
Ugotavlja se, da so nehali veljati;
1.	uredba o upravi narodnih parkov (»^Uradni list FLRJu St. 75/4B);
2.	odredba o ukrepih za odvrnitev nevarnosti gozdnih požarov, ki jih .utegnejo zanetiti lokomotive gozdnih industrijskih železnic in železnic javnega prometa (»Uradni list FLRJ« SI. 54/47):
3.	pravilnik o razglašanju varovalnih gozdov, njih evidentiranju in upravljanju (»-Uradni list FLRJ^- št. 30/48);
4.	odredba o prepovedi sečnje in uporabe mecesna (Larix europaea) — {--Uradni list FLRJ« št, 47/48);
5.	odredba o prepovedi sečnje bresta na področju Livade v Istri (-Uradni list FLRJ- št. T/49);
6.	odA-edba o varstvu in omejitvi sekanja črnega gabra (Ostrya carpinifolia) ~ {"Uradni list FLRJ- št. 17/4B);
7.	pravilnik o službeni obleki (unLlortni) uslužbencev pomožne gozdno-teh nične službe (»-Uradni Ust FLRJ<- 5t. 96/49);
8) odredba o prepovedi gole sečnje gozdov (>*Uradni list FLRJ" £t. 100/49);
9.	odredba o prepovedi sečnje in uporabe taninsliega lesa za kurjavo (-Uradni list FLRJ* št 17/5Ü);
10.	odlok a ugotavljanju in delitvi dohodka gozdnih gospodarstev (»Uradni list FLRJ" št. 28/58) z navodilom za njegovo Izvajanje (-'Uradni list FLRJ-" št. 5/59),
11.	navodilo o varstvu gozdov in gozdnega drevja proti škodljivemu mrčesu in nalezljivim boleznim (»Uradni list FLRJ« št. 32/49);
12.	splošna navodila za urejanje gozdov z dne 8. marca 1948 in 2. februarja 1949. ki jih je predpisiilo Ministrstvo za gozdarstvo FLRJ.
P. R, št, 160, Beograd, 27. februarja 1965.
Predsednik	Predsednik republike;
Zvezne skupščine:	j^^ip	^^^^ 3 r.
Edvard Kardelj s. r.
ZAKON O GOZDOVIH
(Uradni list SRS, št. 3Ü od 4. 11, 1965)
I, SPLOSNE DOLOČBE
1.	eien
Z gozdovi v Socialistični republiki Sloveniji je treba gospodarili po določbah temeljnega zakona o gozdovih (Uradni list SFRJ, ät. 26-470/65), po določbah Lega zakona in po predpisih, izdanih na njuni podlagi,
2.	člen
V sporih, ali se zemljiSče šteje za gozd oziroma gozdno zemljiSče, ali za kmetijsko zemljišče, odloča za gozdarstvo in kmetijstvo pristojni občinski upravni organ.
II. OBLIKOVANJE GOZDNOGOSPODARSKIH OBMOCIJ
3.	Člen
Za pravilno gospodarjenje z gozdovi se oblikujejo gozdnogospodarska območja.
Gozdnogospodarsko območje se oblikuje po naravnih, gospodai'skih in drugih razmerah, ki kažejo, da je območje enota in celota, tako da so organizaciji, ki z njim
gospodari, zagolovljene možnosti, da si ustvari na takem območju tudi investicijska sredstva.
Gozdnogospodarsko območje obsega gozdo\'e in gozdna zemlJiäCa, Iti so družbena Uelnina, ter gozdove in gozdna zemljLSča, na katerih je lastninska pravica, ki skupaj tvorijo na tistem območju enotno naravno in gospodarsko celoto.
Iz gozdnogospodarskega območja so izvzeti gozdovi s posebnim namenom ter gozdovi in gozdna zemljišča, iti jih imajo že v upravi druge delovne organizacije {kmetijska posestva, kmetijske zadruge in dr.).
4.	člen
Gozdnogospodarslta območja določa in spreminja izvršni svet Skupščine SR Slovenije potem, ko dobi mnenje prizadetih občinskih skupščin ter zainteresiranih gospodarskih organizacij.
5.	člen
Gozdovi in gozdna zemljiSča v družbeni lastnini v okviru enega gozdnogospodarskega območja se dajejo kot celota v gospodarjenje eni gospodarski organizaciji, katere poslovni predmet je gospodarjenje z gozdovi. Tej organizaciji se dajo v gospodarjenje tudi gozdovi, na katerih je lastninska pravica.
Gozdove in gozdna zemljišča znotraj posameznega gozdnogospodarskega območja odda v gospodarjenje gospodarski organizaciji skupščina občine, na katere območju ležijo ti gozdovi in gozdna zemljišča.
III. GOZDNOGOSPODARSKI NAČRTI
6,	člen
Z gozdovi se gospodari po gozdnogospodarskih načrtih. Gozdnogospodarski načrti so gozdnogospodarski načrti območij in gospodarski načrti gozdnogospodarskih enot.
7.	člen
V	gozdnogospodarskih načrtih območij mora biti zlasti podana ekonomska osnova za pospeševanje gozdne proizvodnje, in sicer glede izboljšanja biološkega stanja gozdov, tehnične opremljenosti in gradnje gozdnega prometnega omrežja.
Gozdnog<wpodarslti načrt mora upoštevati splošni gospodarski razvoj v območju, razvoj lesno-predelovalne industrije in druge potrebe po lesu, razvoj kmetijske proizvodnje ter drugih gospodarskih dejavnosti. Usklajen mora biti s .splošnimi regionalnimi načrti. Posebej mora obravnavati pomen gozdov pri oblikovanju kulturne pokrajine, njihovo zaščitno nalogo pri ustvarjanju naravnega ravnovesja v prostoru ter njih pomen za turizem, lovst\'o, reki'eacijo in drugo.
V	gozdnogospodarski načrt območja se vldjučujejo tudi gozdovi, ki so na podlagi petega odstavka 5. Člena temeljnega zakona o gozdovih iz obmoöja izvzeti, vendar pa sestavljajo z drugimi gozdovi v območju zaključeno celoto.
Gozdnogospodarski načrt območja se izdela praviloma za dobo desetih koledarskih let.
6. eien
Gospodarski načrti gozdnogospodarskih enot so podlaga za neposredno gozdno proizvodnjo. Ti načrti morajo biti izdelani za vse gozdove in gozdna zemljišča ne glede na lastništvo. Sestavljeni morajo biti tako, da upoštevajo napredna načela
gospodarjenja z gozdovi in sodobne izsledke gozdarske vede, da se ti-ajno ohranjajo vrednosti gozdov in njihove splosno koristne funkcije, ter da se zagotavlja nenelmo naraščiinje prirastka in donosov gozdov.
Gospodarski načrti gozdnogospodarsltih enot morajo obsegati opiü stanja gozdov in cilje gospodarjenja, vrsto in obseg de! ter ujtrepe za dosego teh ciljev, opis semenskih sestojev, izloCenih po obstoječih predpisih o semenih, določbe o uisvepih za gospodarjenje s temi sestoji, določbe glede vrste in števila divjadi, ki jo je dovoljeno gojiti V gozdu, da ne ovij'a pravilnega gospodarjenja z gozdovi, upoštevajoč pri tem lovskogospodai'ski načrt.
Gospodarski načrt gozdnogospodarske enote mora vsebovati določbe o elionomsko-linančni podlagi za gospodarjenje.
Gospodarski načrti gozdnogospodarskih enot se izdelujejo praviloma za deset koledarskih let. Po preteku te dobe se izdela obnova gospodai'skega načrta gozdnogospodarske enote, Id velja za nadaljnjih deset koledarskih let. Morebitne spremembe in dopolnitve načrta se uveljavljajo za razdobje, za katero načrt še velja.
0. Člen
Republiški sekretar za gospodarstvo izda tehnične predpise o izdelavi gozdnogospodarskih načrtov območij in gospodai'skih načrtov gozdnogospodarskih enot ter O evidenci njihovega izvrševanja,
10. člen
Gozdnogospodarski načrt območja oalroma gospodai-ski načrt gozdnogospotlarske enote sprejme organizacija, ki gospodari % gozdovi, potrdi pa ga republiäki sekretariat za gospodarstvo potem, ko je dobil mnenje republiškega sekretariata za urbanizem, in skupščin, tistih občin, na katerih območju ležijo gozdovi, za katere načrt velja, O potrditvi načrta mora odločiti v šestih mesecih potem, ko mu je bil predložen.
IV. IZKORIŠČANJE, VZDRŽEVANJE, OBNOVA IN POSPEŠEVANJE GOZDOV
11.	člen
Gozdove je treba izkoriščati tako, da se zagotovi obnova gozdov, povečanje prirastka in smotrno izkoriščanje lesa v gozdni proizvodnji,
12.	člen
Drevje za posek odkazuje strokovno gozdarsko osebje organizacije, ki gospodari z gozdom.
Republiški seki-etar za gospodai-stvo predpiše minimalne pogoje za strokovno usposobljenost oseb, ki odkazujejo drevje za sečnjo in izda tehnične predpise o od-liazovanju drevja za posek,
13,	člen
Drevesa za posek je treba odbirati, upoStevajoč sodobne gozdnosojitveiie metode, in sekati tako, da se sosedna drevesa v gozdu, zemljišča, poti in podobno ne poškodujejo ter da gozd ne bo ogrožen od vetra, padavin, plazov, usadov in drugih škodljivih vplivov.
14,	člen
V gozdovih se lahko seka na golo samo, kolikor je to v gozdnogospodarskem načrtu predvideno ali Če za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ izda dovoljenje za takšno sečnjo.
Sečnja na golo se V gozdnogospodarskem načrtu lahko predvidi oziroma se lahko dOvoH, če je ta sečnja potrebna zaradi spremembe gozdnogojitvene oblike alt za zgraditev gospodarskih objektov, vendar samo, Če bi sečnja ne ogrožala gozdnih tal alt pa podmladka.
Za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ Lahko odredi sečnjo na golo na površini, na kateri je zaradi škodljivega gozdnega mrčesa, gozdnih bolezni ali druge
naravne nezgode, ogrožena večina dreves.
1 .
Sečnja na golo v varovalnih gozdovih in v gozdovih, ki so zavarovani po posebnih predpisih, je prepovedana, razen v primerili iz prejšnjega odsta^-ka.
■ i	13. člen
Za krčenje go>:da je potrebno posebno dovoljenje, ki ga izda za gozdarstvo pristojni' občinski upravni organ.
Dovoljenje za krčenje se lahko izda;
a) da se zasadi plantaža gozdnega drevja, . b) da se spremeni gozd v kmetijsko kulturo, če se s tem doseže dont>snejše trajno izkori|čatije izkrčene površine,
C) če je krčenje gozda potrebno za zgraditev ali vzdrževanje javnih objektov in naprav ali če je skladno z urbanističnim projektom potrebno za zgraditev naselja.
č) če je krCenje gozdov potrebno za gradnjo gospodaiskih ali drugih objektov ztihaj gradbenih okolišev In je pristojni urbanistični upravni organ izdal izjemno dovoljenje za uporabo zemljišča za gradbene namene.
V primerih iz točke b) prejšnjega odstavita izda dovoljenje za gozdarstvo pristojni občinslci upravni organ v soglasju z občinskim upravnim organom za kmetijstvo, v primerih iz točke c) v soglasju z občinskim upravnim organom za urbanizem, v primerih iz točke c) pa po prejšnji predložitvi izjemnega dovoljenja za uporabo zemljišča za gradbene namene,
'V primerih iz točk c) in č) drugega odstavka tega člena lahko za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ izda tudi nalog za krčitev gojida.
Pri izdajanju dovoljenja oziroma naloga za krčitev gozda je treba gledati na to, da bi s krčitvijo ne bili prizadeti splošni družbeni interesi (nai-avna značilnost ali podobe pokrajine, kulturni spomeniki in naravne znamenitosti, rekreacija, turizem in podobno).
Dovoljenje oziroma nalog za krčenje se ne more izdati, če bi bile ogrožene varovalne naloge gozda,
Ce je gozd ali del gozda, ki naj se izki-Ci, zavarovan kot kulturni spomenik, se dovoljenje oziroma nalog ne sme izdati, če ne izda za to poprej dovoljenja pristojni zavod za varstvo kulturnih spomenikov. Ce je gozd ali del gozda, ki naj se izkrčl, razglašen za zavarovano zemljiSče oziroma za pokrajinsko znamenitost, se dovoljenje oziroma nalog za krčitev ne sme izdati brez poprejšnjega dovoljenja organa, ki je razglasil to zemljišče za zavarovano zemljišče oziroma za pokrajinsko znamenitost.
Kadar se dovoli ali odredi krčitev zato, da se zasadi plantaža gozdnega drevja ali da se gozd spremeni v kmetijsko kulturo, se mora obenem določiti tudi rok za takšno zasaditev ali za spremembo kulture, Ce je krčitev predvidena v gozdnogospodarskem načrtu, mora biti hkrati določen v načrtu tudi rok za zasaditev ali spremembo,
Ce je krčenje gozda potrebno za zgraditev gozdnih cest ali za zgraditev manjših stavb in je za takšno graditev potrebno dovoljenje po predpisih o gradnji takih objektov, ni potreben postopek po prejšnjih odstavkih tega člena.
16.	člen
predlog za sečnjo na golo oziroma za krčenje gozda mora biti obrazložen in opremljen z ustrezno tehnično-ekonomsko dokumentacijo.
Pred izdajo dovoljenja aH naloga za seCnjo na golo oziroma za krčitev gozda je treba dobiti mnenje občinskih upravnih organov, pristojnih za zadeve urbanizma, za varovanje tal pred erozijo, hudourniki in plazovi, za zadeve turizma, varstva kulturnih spomenikov in varstva narave, po poti-ebi pa tudi mnenje predstavnikov samoupravnih organizacij, Iti se ukvarjajo z zadevami iz drugih področij, če utegnejo biti z nameravano ki-čitvijo prizadeti splošni družbeni interesi teh področij.
Ce se krčitev ali sečnja na golo predvideva v gozdnogospodarskem načrtu, je potreben za to določbo enak postopek, kot je določen v prejšnjem odstavku. V gozdnogospodarskem načrtu mora biti ustrezna tehnično-ekonomska dokumentacija glede krčitve. Postopek izvede za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ,
Ce se ne doseže reäitev, ki bi bila sprejemljiva za vsa prizadeta področja, odloči o krčitvi gozda republiški sekretariat za gospodarstvo potem, ko je dobil mnenje repubJiškega sekretariata za urbanizem.
17.	člen
Ce gre za gradnjo daljnovodov in podobnih objektov v gozdovih ter se investitor oziroma izvajalec del in delovna organizacija, ki gospodari z gozdom, ne sporazumeta o izbiri trase in o načinu sečnje v prizadetih gozdovih, izbere traso in določi način sečnje za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ v soglasju z republiškim sekretariatom za urbanizem.
18.	člen
Izvršni svet SkupSčine SR Slovenije lahko predpiše omejitve za sečnjo redkih ali pomembnih vrst drevja
19.	čien
2aganje hlodovine za neposredno domačo potrebo prebivalstva je dovoljeno zasebnim lastnikom in drugim imetnikom zasebnih Žag, ki imajo dovoljenje na dan, ko začne veljati ta zakon.
Izjemoma je mogoče na novo dovoliti žaganje hlodovine za namene iz prejšnjega odstavka tudi lastnikom in drugim imetnikom zasebnih žag v hribovitih in drugih odročnih krajih, ki takega dovoljenja nimajo, pa je zaradi krajevnih potreb obratovanje takäne žage smotrno.
Dovoljenje za žaganje hlodovine po drugem odstavku tega člena izda za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ, potem ko je dobil mnenje tamkajšnje gozdnogospodarske organizacije in tamkajšnje lesnopredelovalne industrije.
Za žaganje lesa za neposredno domačo uporabo lastnika ali imetnika žage ni potrebno dovoljenje.
Les za domačo uporabo mora biti posebej označen. Označen je opravi gospodarska organizacija, ki gospodari z gozdom. Podrobne predpise o Dznače^'anju izda republiški sekretar za gospodarstvo,
20.	člen
Na borovih drei'eslh je dovoljeno smolarlti samo V zadnjih petih letih, preden se posekajo.
21.	Člen
V gozdovih paša ni dovoljena.
Za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ lahko izjemoma in začasno do poteka določenega roka dovoli pašo, če se s tem ne povzroča večja Skoda zemljiSču, gozdnemu mladju ali drevju.
PaSa se lahko po prejšnjem odstavku dovoli samo v gozdovih, v katerih se je do dneva uveljavitve tega zakona živina že pasla, in le za potrebe skupnih pašnikov (12. člen zakona o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti — Uradni list SRS, št, 7-46/65), drugim živinorejcem pa le, če bi takojšnja odprava paše povzročila zmanjšanje števila živine, ki jo redijo.
Dovoljenje iz drugega odstavka tega filcna se ne sme izdati za pašo v varovalnih gozdovih, v mladih gozdovih, na zemljiSčih, ki so pripravljena za pogozditev, na gozdnih zemljiščih, na katerih bi paša lahko povzročila ali povečala erozijo, ter za pašo koz in konj.
23. člen
V	gozdovih ni dovoljeno klestiti vejnikov.
Stelja, listje in mah se lahko pridobivajo, kolikor to ni škodljivo za gozdno mladje, le s kol obar j en jem.
23. člen
V	gozdu je vsakomur dovoljeno nabirati prosto rastoče gozdne sadeže (maline, borovnice, brusnice; kostanj, gobe itd.) in zdravilna zelišča, vendar tako, da se ne dela gozdu škoda, V gozdu je dovoljeno čebelarjenje.
Glede nabiranja gozdnega semenja veljajo posebni predpisi o semenju.
V. UKREPI ZA VARSTVO GOZDOV
24.	člen
Prepovedano je netiti ogenj na prostem v gozdovih, na plantažah gozdnega drevja ali v njihovi bližini. Izjemoma smejo osebe, ki delajo v gozdu, netiti ogenj na prostem, vendar le ob primei-nem nadzorstvu in na takih krajih, kjer ni -nevarnosti za nastanek požara. Po končanem km-jenju morajo ogenj in žerjavico pogasiti. Ob močnem vetrn ali ob izredni suši ter v mladih gozdovih in v gozdnih nasadih ni niti izjemoma dovoljeno netiti ognja.
Za gradnjo poslopij, postavljanje apnenic, opekarn in drugih podobnih naprav v gozdu ali v njegovi bližini je potrebno poprejšnje soglasje za gozdajstvo pristojnega občinskega upravnega organa.
Občinska skupščina lahko predpiše še dodatne ukrepe za vai-stvo gozdov zoper požare.
Gozdnogospodarski načrt mora obsegati pregled gozdov, ki veljajo po mnenju organizacije za požarno ogrožene in pregled gozdov, ki so po petem odstavku tega člena razglašeni za požarno ogrožene gozdove. V požarno ogroženih gozdovih je treba ukreniti vse potrebno, da se nevarnost požara čimbolj zmanjša.
Občinski svet, pristojen za gozdarstvo, razglasi za požarno ogrožene tiste gozdove, ki jim posebno gi'ozi nevarnost požara, in gozdove posebne vrednosti.
Za varstvo gozdov, plantaž in gozdnih zemljišč se uporabljajo tudi drugi predpisi o varstvu pred požarom.
Republiški sekretar za gospodai'stvo ter republiški sekretai- za notranje zadeve predpišeta sporazumno natančnejše določbe za varstvo gozdov in gozdnih zemljišč pred požarom. Pri tem laiiko določita Ludi prekrške in kazni za kršitve posameznih določb.
25.	člen
Organizacija, ki gospodai'i z gozdom, je dolžna ukreniti vse poti-ebno, da se zatrejo škodljivci in nalezljive bolezni gozdnega drevja in da se prepreči njihovo širjenje ter da se ohranijo koristne ptice, ki uničujejo te škodljivce. Ce ne zmore sama, obvesti
o tem za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ. Ta organ odredi potrebne ukrepe.
Razdiranje mravljišč in nabiranje mravljinjih bub (jajčec) v gozdu je prepovedano.
Za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ lahko izjemoma dovoli nabirati mr a vi j in je bube (jajčeca) za znanstveno raziskovalne namene in prenašati mi'avljišča zaradi njihove kolonizacije.
26.	člen
Les in panje iglavcev je treba obeliti takoj po sečnji. Prepovedano je prevažati, sprejemati in uskladišei1;i neobeljen les iglavcev.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za les iglavcev, ki se impregnira neobeljen.
V predpisih iz 28. člena tega zakona se lahko določi, da za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ lahko izjemoma dovoli spravljati in prevažati les iglavcev neobeljen; pogoj za takšno dovoljenje je, da bo tudi ob opustitvi beljenja zagotovljeno varstvo lesa pred škodljivci in boleznimi gozdnega drevja,
27.	člen
Za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ lahko odredi, da izvrši delovna organizacija, ki gospodari z gozdom oziroma gozdnim zemljiščem, potrebne ukrepe, s katerimi se zatirajo in preprečujejo karantenske In gospodarsko škodljive rastlinske bolezni in škodljivci v gozdovih In na gozdnih zemljiščih.
I I i I
28.	člen
Republiški sekretar za gospodarstvo izda tehnične predpise za izvajanje določb IV, in V, poglavja tega zakona (gozdni red). V teh predpisih lahlio določi tudi prekrške in kazni za ki-šitve posameznih določb.
VI. GOSPODARJENJE Z DEGRADIRANIMI GOZDOVI IN GOZDNIMI ZEMLJlSCl
29,	člen
Degradirane gozdove in degradirana gozdna zemljišča, kjer lahko uspeva le gozd. je treba usposobiti za redno gozdno proizvodnjo,
30,	člen
Za usposobitev degradiranih gozdov in degradiranih gozdnih zemljišč, ki ležijo znotraj gozdnogospodarskih območij, skrbi gospodarska organizacija, ki gospodari z gozdovi in gozdnimi zemljišči na posameznem gozdnogospodarskem območju,
31,	člen
Gozdovi in gozdna zemljišča na Krasu in na območjih, ki so z njiro neposredno povezana, se ne glede na lastništvo izločijo v posebno kraško območje, kolikor niso vključeni v gozdnogospodarska območja (3. Člen). Z gozdovi in gozdnimi zemljišči na kraškem območju gospodari zavod za pogozdovanje Krasa. Glavni nalogi tega zavoda sta pogozdovanje in melioracija teh zemljišč po perspektivnem načrtu in letnih načrtih.
32,	člen
Perspektivni načrt izdela organizacija iz prejšnjega člena, potrdi pa ga republiški sekretariat za gospodarstvo potem, ko je dobil mnenje prizadetih občinskih skupščin.
Letni načrt izdela organizacija iz prejšnjega člena, potrdijo pa ga za gozdarstvo pristojni sveti občinskiti skupščin v občinah, v katerihi leži krašlto območje.
33. člen
Za delno kritje stroškov za opravljanje uki'epov iz potrjenega perspektivnega oziroma letnega načrta za gozdove in gozdna zemljišča iz 31. člena tega zakona se zagotavljajo sredstva v vsakoletnem proračunu. SR Slovenije,
VII. VAROVALNI GOZDOVI IN GOZDOVI S POSEBNIM NAMENOM
34,	člen
Občinska skupščina odloči, da se določeni gozdovi razglasijo za varovalne gozdove ali za gozdove s posebnim namenom,
Ce so gozdovi, M naj se razglasijo za varovalne gozdove ali za gozdove s posebnim namenom, na območju dveh ali vei občin, odločijo o tem sporazumno prizadete občinske skupščine. Ce se ne sporazumejo, odloči Izvršni svet ali republiški upravni oi'gan, Id ga določi Izvršni svet.
Organi iz prejšnjih odstavkov lahko ob spremenjenih razmerah spremenijo ali razveljavijo akt o razglasitvi varovalnega gozda ali gozda s posebnim namenom.
V primerih iz 5, in 6. locke 36, člena tega zakona in kadar bi razglasitev gozda za gozd s posebnim namenom vplivala na gradnjo gospodarskih ali drugih objektov zunaj gradbenih okolišev ali če je zaradi takšne gradnje potrebno razglasiti gozd za gozd s posebnim namenom, je pri izdaji akta o razglasitvi potrebno poprejšnje mnenje republiškega sekretariata za urbanizem.
35.	Člen
Organ iz 34, člena tega zakona razglasi gozd za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom po svoji pobudi ali na predlog zainteresiranega državnega organa gospodarske ali druge organizacije.
3G. člen
2a varovalne gozdove se lahko razglasijo;
1.	gozdovi, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja ali krušen ja, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdovi, ki so izpostavljeni vetru, ter gozdovi na ki'a-Ških tleh;
2.	gozdovi, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode ter s tem varujejo zemljišča erozije in plazov;
3.	gozdni pasovi, ki varujejo gozdove in zemljišča pred vetrom, vodo in plazovi;
4.	gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije;
5.	gozdovi, ki sestavljajo zeleni pas ob večjih naseljih, oziroma gozdovi, ki so potrebni za zdravstvene namene;
6.	gozdovi, ki varujejo objekte in naprave.
37. Člen
Za gozdove s posebnim namenom se lahko razglasijo gozdovi, navedeni v četrtem odstavku 3. člena temeljnega zaliona o gozdovih.
Akt o razglasitvi gozdov za varovalne gozdove ter za gozdove s posebnim namenom se izda v upravnem postopku. V teh aktih je treba navesti, kako je treba v prihodnje gospodariti s takimi gozdovi, upoštevajoč namen teh gozdov.
39.	člen
Ne glede na določbo 34. in 38. člena tega zakona lahko Izvi-šni svet z odlokom razglasi posamezne gozdove za varovalne gozdove ali za gozdove s posebnim namenom, če je to potrebno zaradi varovanja splošnih družbenih koristi.
Z odlokom iz prejšnjega odstavka se v skladu z namenom teh gozdov določi ludi način gospodarjenja z njtmi.
VIII. GOSPODARJENJE Z GOZDOVI OBČANOV
40.	člen
Gospodarska organizacija ima pri gospodarjenju z gozdovi, ki so ji dani v gospodarjenje, enake dolžnosti, kakor jih ima pri gospodarjenju z gozdovi v družbeni lastnini.
Gospodarska organizacija mora gospodariti z gozdovi tako, da pri tem vzboja interes kmečkega prebivalstva za sodelovanje v gozdni in v kmetijski proizvodnji ter diugih dejavnostih in tako ohranjuje naravno in gospodarsko ravnovesje.
41.	eien
Kmetje-lastniki gozdov so upravičeni sodelovali v upravljanju gospodarske organizacije in njenih delovnih enot v listih zadevah, ki se tičejo gospodarjenja z njihovimi gozdovi.
Pravice lastnikov gozdov iz prejšnjega odstavka se določijo v statutu gospodarske organizaci,ie oziroma v splošnem aktu njene delovne enote.
Določbe statuta oziroma splošnega akta iz prejšnjega odstavka veljajo, ko jih potrdi pristojna občinska skupščina.
42.	čien
Lastnik gozda, danega v gospodarjenje gospodarski organizaciji, ima tele pravice:
1.	pravico do lesa za neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu in za potrebe domače lesne obrti (suha roba in obodai-stvo) v okviru donosnih možnosti svojega gozda ter prai-tco do sečnih odpadkov, kolikor jih gospodarska organizacija ne uporablja sama za industrijske namene. Količino in vrste lesa določa okvirno skupščina občine, na katere območju ležijo prizadeti gozdovi, in sicer potem, ko je dobila mnenje in predloge gospodarske organizacije;
2.	pravico pasti v svojem gozdu živino, grabiti steljo in mah ter izkoriščati druge gozdne prtrizvode, upoštevajoč pogoje, določene s tem zakonom:
3.	ob enakih pogojih prednost pri opravljanju gozdnogospodarskih del v svojem gozdu in drugih storitev v zvezi s temi deli;
4.	pravico do cene lesa na panju za posekan les, izvzemsi les iz 1. točke tega odstavka; ta cena se ugotovi tako, da se od prodajne (tržne) cene lesa odštejejo stroški proizvodnje, znašati pa mora najmanj toliko, kolikor predpiše IzvrSni svet glede na vrednostne razrede gozdov;
5. sodelovati pri odkazovanju drevja za poselc in pri drugiii gozdnogojitvenih Lilcrepih v svojem gozdu ter dajati pripombe k osnutku gozdnogospodarskega načrta, koliltor se nanaša na gospodarjenje z njegovim gozdom.
Pravice iz prejšnjega odstavka se natanfineje uredijo s statutom in z drugimi splošnimi akti gospodarske organizacije.
Ce spremeni gospodarska organizacija gozd, na katerem je lastninska pravica^ v plantažo ali intenziven nasad gozdnega drevja in vloži vsa sredstva sama, pripada lastniku gozda na podlagi 4. točke prvega odstavka tega člena najmanj cena lesa na panju, samo za les, ki bi ga dajal gozd, če bi ne bil spremenjen. Pravice po L., 3. in 5. točki prvega odstavka tega člena ostanejo lastniku tudi v tem primeru. Ce uporaba teh pravic ni \'eč izvedljiva, pripada lastniku zanje ustrezno nadomestilo.
Gospodarska organizacija in lastnik gozda se lahko tudi dogovorita, da bo organizacija plačevala lastniku za les ceno lesa na panju v obrokih ne glede na to, kdaj oi'ganizacija les poseka.
Določbe tega člena veljajo tudi za lastnike gozdov na kraSkem območju.
43.	člen
Pravice iz prejšnjega člena se skladno s statutom in z drugimi splošnimi akti gospodarske Organizacije določajo k dogovorom med lastniki gozdov in gospodarsko organizacijo. Dogovor je lahko usten ali pismen ter skupen ali individualen s posameznim lastnikom gozda. Skupen dogovor se ugotovi z zapisnikom., ki ga podpišejo vsi prizadeti Lastniki gozdov in gospodarska organizacija.
Ce lastnik sodi, da je prikrajšan v svojih pravicah iz prejšnjega člena, se lahko pritoži na samoupravni organ organizacije, ki je po statutu organizacije za to pristojen. Ce se z njegovo rešitvijo ne strinja, lahko vloži tožbo pri pristojnem sodišču.
44.	Člen
Gospodarska organizacija mora iz sredstev, ki jih pridobi iz gospodai-jenja z gozdovi, na katerih je lastninska pravica, izločiti ustrezen del za biološko amortizacijo teh gozdov. Ta sredstva se morajo uporabljati za pospeševanje gozdov, na katerih je lastninska pravica, po predpisih, ki veljajo za uporabo sredstev bioltwke amortizacije gozdov v družbeni lastnini.
Izvršni svet predpiše merila za računanje biološke amortizacije.
Določbe prejštijili odstavkov veljajo tudi za gospodarjenje z gozdovi na kraškem območju (31, člen).
IX. GOZDARSKA INŠPEKCIJA
45.	člen
Občinski organ gozdarske inSpekcije opravlja vse zadeve gozdarske inšpelicije. ki po temeljnem zakonu o gozdovih ali po tem zakonu ali po predpisih, izdanih na njuni podlagi, ali po posebnem zaiionu niso v pristojnosti kakšnega drugega organa.
46.	člen
Republiški organ gozdarske inšpekcije ski-bi za pravilno organiziranje, opravljanje in napredek gozdarske inšpekcijske službe v Socialistični republiki Sloveniji ter za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje delavcev, ki opravljajo gozdarsko inšpekcijo, in neposredno nadzoruje delo občinske gozdarske inšpekcije.
Ce občinski organ gozdarske inšpekcije liljub naročilu republiSkega gozdarskega inšpektorja ne opravi kakšne zadeve iz svoje pristojnosti, jo sme neposredno opraviti republiški gozdarski inSpektor na stroške občine.
47.	člen
Za gozdarskega inšpektorja je laiiito postavljena oseba, ki ima dovräeno drugo «topnjo gozdarske fakultete in pet let prakse v gozdai-ski stroki.
Gozdarski inšpektor mora pri opravljanju nadzorstva imeti službeno izkaznico, s katero dokazuje svojo uradno lastnost. Obrazec izkaznice predpiše republiški sekretar za gospodarstvo.
X. KAZENSKE DOLOČBE
48.	Člen
Delovna organizacija se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo od 100.000 do 10,000.000 dinai-jev:
1.	če ob krčitvi gozda v predpisanem roku ne zasadi gozdne plantaže ali ne spremeni izkrčenega zemljlSča v kmetijsko kulturo (osmi odstavek 15. člena);
2.	če ne stori, kar je potrebno, da se gozdni škodljivci in nalezljive bolezni na gozdnem drevju zatrejo ali da se prepreči njihovo širjenje {prvi odstavek 25. člena);
3.	če ne obeli lesa iglavcev ali panjev iglavcev takoj po sečnji ali če tak neobeljen les prepelje, prevzame ali uskladišči (prvi odstavek 26. člena);
i. če lastniku gozda, s katerim gospodari, krati pravice iz 42. člena;
5. če uporabi sredstva biološke amortizacije gozdov občanov v nasprotju z določbami 44. Člena.	,
Za gospodarske prestopke U prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 dinarjev tudi odgovorna oseba delovne organizacije,
49.	člen
Delovna organizacija se kaznuje za prekršek z denarnu kaznijo od 10.000 do 1,000.000 dinarjev;
1.	če prepusti odkazovanje drevja za sečnjo osebi, ki za to nima predpisane strokovne usposobljenosti (12. Člen);
2.	če v nasprotju S prvim in drugim odstavkom 24. člena neti ogenj na prostem v gozdu, na gozdni plantaži oziroma na gozdnem zemljišču aH v njihovi bližini ali če brez soglasja pristojnega organa gradi v gozdu, na gozdni plantaži oziroma na gozdnem zemljišču ali v njihovi bližini poslopje ali postavi apnenico, opekarno aH drugo podobno napravo ali sicer ravna nasprotno določbam pi-vega odstavka 24. člena;
3.	Če brez dovoljenja razdere mravljiSČe ali nabira mravljinjo bube (jajčeca) v gozdu (drugi odstavek 25. člena).
Za prekrške iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 dinarjev tudi odgovorna oseba delovne organizacije.
50.	člen
Z denarno kaznijo od 5000 do 50,000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik:
1.	če žaga hlodovino v nasprotju z 19. členom;
2.	Če smolari v nasprotju z 20, Členom;
3.	če v nasprotju z določbo pfvega odstavka 24. člena neti ogenj v gozdu na gozdni plantaži ali na gozdnem zemljišču ali v njegovi bližini ali sicer ravna nasprotno tej določbi;
4.	če brez soglasja pristojnega organa gradi v gozdu, na gozdni plantaži ali na gozdnem zemljišču ali v njhovi bližini poslopje ali postavi apnenico, opekarno ali drugo podobno napravo (drugi odstavek 24. člena);
5.	če razdere mravljišSe ali nabira mravljirje bube (jajčeca) v gozdu, če za to nima dovoljenja (drugi odstavelc 25. aena);
Ö. Če nasorotno 26. Menu prepelje, sprejme ali uskladišči neobeljen les iglavcev;
7, če gospodarski organizaciji v svojem gozdu, ki ji je dan v gospodarjenje, onemogoča gospodarjenje ali jo ovira pri gospodarjenju ali si prilasti les v tem gozdu nasprotno 1, točki prvega odstavka 42. člena.
Za prekrške iz prejšnjega odstavka se posameznik kaznuje z denarno kaznijo do 300.0(j0 dinarjev, če je storil dejanje zaradi materialne koristi.
51. člen
Za prekrške po 50, členu tega zakona se poleg kazni lahko izrečejo tudi tile varstveni ukrepi:
—	v primerih iz 1., 2., 5-, G. in 7, točke odvzem predmetov, s katerimi je bil prekršek storjen, ter predmetov, ki so biii pridobljeni s prekrškom, oziroma odvzem premoženjske koristi, Če teh predmetov ni več;
—	v primerih iz 1. točke odvzem dovoljenja za žaganje:
—	v primerih iz 4. točke odstranitev oziroma poruSenje prepovedanega objekta iz te točke in odvzem premoženjske koristi, pridobljene z obratovanjem tega objekta.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
52.	člen
Gozdnogospodarski načrti za gozdnogospodarska območja morajo biti sprejeti v petih letih potem, ko začne veljati ta zakon.
V treh letih potem, ko bodo izdani predpisi iz 9. člena tega zakona, morajo biti sedanji gospodarski načrti gozdnogcspodai-skih enot prilagojeni določbam tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov. V enakem roku je treba sprejeti gospodarske načrte za gozdnogospodajske enote, za katere načrti Se niso izdelani.
53.	člen
Dokler ne bodo sestavljeni gozdnogospodarski načrti, je treba gospodariti z gozdovi po letnih načrtih gospodarjenja.
Letni načrt gospodarjenja mora obsegati gozdnogospodarske naloge, ki jih je treba opraviti v letu, za katero načrt velja.
Letne načrte sprejemajo organizacije, ki gospodarijo z gozdovi, potrjuje pa jih za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ.
54.	člen
Dosedanji občinski in medobčinski gozdni skladi prenehajo. Njihova sredstva, vključno terjatve, se prenesejo na biološko amortizacijo gozdov iz 44, člena pri gospodarskih organizacijah, ki gospodarijo z gozdovi, na katerih je lastninska pravica. Na te gospodarske organizacije preidejo tudi morebitne obveznosti gozdnih skladov.
55.	člen
Gozdovi, ki se na dan uveljavitve tega zakona upravljajo kot gozdovi s posebnim namenom, veljajo Še naprej za gozdove s posebnim namenom,
Z 31. decembrom 1901 so prenehali veljati:
1. zakon o gozdovih {Uradni list LRS, Št. 22-78/53 in ät. 13-66/57), kolikor niso posamezne določbe prenehale veljati že z uveljavitvijo temeljnega zakona o gozdovih;
2- 2. Člen zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev (Uradni list LRS, št. 26-96/54);
3,	1. do 6. člen zakona o prispevku za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini (Uradni list LRS, št. 18-158/61);
4,	1. člen uredbe za izvrševanje zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev (Uradni list LRS, št, 30-115/54 in št. 6-13/56);
5,	uredba o obratovanju žag veneciank (Uradni list LRS, št. 11-41/53) in na njeni podlagi izdano navodilo (Uradni list LRS. Št. 18-100/39);
0. pravilnik o gozdnem redu (Uradni list LRS, St. 9-53/60);
7, pravilnik o lopravljanju logarske službe v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 2S-132/51),
57.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
1.	7. do 11. člen zakona o prispevku za pospeševanje gozdov v di-žavljanskl lastnini (Uradni list LRS, št. 18-158/61);
2.	uredba o omejitvi paše koz (Uradni list LRS, it. 34-197/52);
3.	I. in 3. do 6, člen zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev (Uradni Ust LRS, št. 26-96/54);
4.	2. do 4. člen uredbe za izvrševanje zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev (Uradni list LRS, št. 30-115/54 in št. 6-13/36);
5.	uredba o sečnjah gozdnega drevja (Uradni Ust LRS, št. 27-141/57, Št, 25-146/5!) in št, 26-149/59);
6.	2, do 5. člen uredbe o likvidaciji gozdnega sklada LR Slovenije in okrajnih gozdnih skladov (Uradni list LRS, Št. 20-190/61);
7.	uvedba o prispevkih za gozdne sklade (Uradni list LRS, št. 31-213/62);
8.	odlok o posebnih pogojih za ustanavljanje podjetij na področju gozdnega in lesnega gospodarstva (Uradni list LRS, št. 27-144/57);
9.	navodilo o organizaciji gozdarske službe v okrajih in občinah (Uradni list LRS, št. 27-145/57);
10. odlok o prepoved) razdiranja mravljišč in nabiranja mravljinjih hub (jajčec) v gozdovih (Uradni list LRS, št. 42-183/57);
U. odredba o ukrepih proti kostanjevemu raku in čmilovki {Uradni list LRS. St. 33-191/52 in Št. 15-56/54);
12. pravilnik o tehnični opremi in strokovnem kadru gospodarskih organizacij in obrtov, ki se ukvarjajo s primarno predelavo lesa (Uradni list LRS Št. 10-61/62).
38, člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 321-6/65
Ljubljana, dne 28. oktobra 1965,
Skupščina Socialistične republike Slovenije
Predsednik: Ivan Maček 1, r,
IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA
DOLENJSKI GOZDOVI V TEREZIJANSKEM KATASTRU
(Nadaljevanje)
Posestvo Volavče je imelo 3 gozdove; od njegovih 38 fiodloinUcov je bilo 19 gozdnih .posestnikov, V lastmii gozdnih deležih se je oskrbovalo 15, v skupnem gozdu 5. diiigi so drva kupovali. Porabili so letno 2 do ß vozov drv ter 2 do 3 vozove lesov j a za plotove in druge strebe.
Zapfovo imenje je bilo brez domvnikalnega gozda; od 13 podložnikov je 10 imolo gozdne pai-cele, ki so jun dajale potrebna di-va. Ein podložml4 je dobival diva v tre-benjskem gozdu, za kar ^je dajal vino, eden jih je kupoval.
Novo mesto je imelo 2 mala gozda, Veliko üi Malo Brezovico s hrasto v j earn in drugim različnim drevjem in gmovjem. V teh gozdovih so mesto in psdložnild skupaj z drugimi soseskanii imeli le brezplačno .pravico paše. Les so uporabljali samo za potrebe mesta, gradbeni les za popravilo mostov, gladek ]es za. mline, drva za kurjavo ratovža. Ejstje grabiti je bilo dovoljeno dotnačim in tujim podložnikom od 1. juüja dalje proü določeni dajatvi mestu.
Davčni okraj Turjak
V tem okraju sta bili gos.po&tvi grofiji. Turjak iin CuSperk; di'ugi dominiji so bih; župnija Dobrepolje, župna cerkev sv. Križ v Dobr^lju in podružnična cerkev v VeliM Slevici (18).
Grofija Turjak je imela oäjäimo gozdno posest, ki je bila v napovedi isiazana pri posam^nili gospostvu pripadajo&h dvorih in piristavah. Dominikalna zemljiSČa turjaškega gospostva niso ležala le v turjaškem davinem okraju, temveč tudi v sosednih okrajih Ljubljana-okolica in Snežnik, Neposredno Turjaku so pripadali gozdovi: Smrečje, Medvedica, Pod goro, Dednik, Maökov gozd {mc^oče identičen z Mačkovcran), Brdo iin Mokrec, V gozdovih so rasle bukve, hoje, smi-eke in di-ugo di-evje, povečini primemo le za drva. Ker so bili gozdovi več ur oddaJjeni od Ljubljane in v Älal» legi, se je moglo le malo pix»dati; glavni dohodek je bil oves kot gozdna pravda, V nekaterih gozdovih so drvan-ili domači in tuji podložniid, v gozdu Moki'ec je imelo pravico do drv in gradbenega lesa za svoje potrebe tudi go^>ostvo Ig ter nekateri njegovi podložniki. Pri pristavi Poljana je bil gozd Ravno bukovje 2 bukovino; v okoliäu Zelimelj sta ležala Namršeljski boi-ätek z buliovjem in smrečjem ter grmišče Kopijsfci borst. Vsi ti gozdovi so dajali les za drva. Pri Pajkovem (Hiteno pri Sv. Trojici v snežniškem okraju) so izkazani gozdovi Pajkov ki'aj, Mali-njek, Žerkovec, Lahov breg, Iška do Zale, Zebo\-mk in ObŠina, V teh gozdovih je raslo bukovje, hojevje in smrečje; v njih so se zalagali z divmi domači in tuji podložniki brea dajatev. Podložnike, ki so bili zelo številni in razü-eseni v 21G vaseh, je gosijostvo imelo predvsem v turjaškem, snažnišltem in sUškem oki-aju, nekaj jih je bilo tudi v oki-ajih Ki-upa, Mokronog in Ruperč vrh. Neposredno pod TurjaJu^n je bilo 520 podloänikov. od katerih je bilo 178 gozdnih posestnikov, pod imenjem Pajkovo jih je bilo 516. od. teh 268 gozdnih posestnikov, v Beli krajini jih je bilo 61, od teh 46 goctdnih posestnikov, in pod moki-onoškiin imenjem S+, od teh 14 gozdnih posestnikov. Pogostejši nazivi kmečlcih gozdov pod Turjakom so biU Jelševje, Zavod, Jelovec, Hrastičje, Bukovje, pod imenjem Pajkovo Smrečje, Zavod, Steljnik, Brezje.
(Nadaljevanje bo sledilo)
Dr. Vlado Valenči č
634,Ü,945,31;M5,4 (497.12)
>K0S0LSK1 ŠTUDIJ IN RAZISKOVALNO DELO V GOZDARSTVU SLOVENIJE
Dr. Dušan M 1 i n š e k (Ljubljana!*
ro.
jvojnem gospodaifSkem dogajanju so bili naši gozdovi sedaj bolj. dToigič .animivi, Dokl-er bo polovica Slovenije porasla z gozdom in doklear bo prispeval tako obilen delež kot dos-Iej, tako dolgo bo gospodarjenje z ,doni izredno pomembno. Kei- pa se bodo moi-ale z razvajiem dražbe in njeanih treb gozdne dobrine vedno bolj povečevati {v a.bsahitnili koKäinah prav govt}), je poitrebno več razmišljati o bodočem razvoju gozdairstva. Uspešen navedek pa je odvisen od razvoja znanosti, zato moiramo temu pc^lavju gozdai-va posvetiti posebno sfci-b.
Nameravam razviti nekaj misli s tega področja in odgovoriti zlasti na naslednja, vprašanja: Kaj 'dajidanes priičakujemo od sodobnega visokošolskega študija in od raziskovalnega diela? Kakšni so pri nas pogoji in razmere za vazvoj visokošolske niiselmosti in za plodno zrLanstveno delo? Kjle in 'kakžna je pot do solidnih znamstveJiih temdjev za razvoj gozdarstva?
Slovanija je dežda z gozdarsko tradicijo ali pa tudi .ni. S ti-adidjo zato, ker nam jie naš kmet skozi stoletja znal ohramti gozdove. Brez traididje pa zato, ker zaoen,ja razen častnih izjem večji vzpon šele po drugi svetovni vojni. Majhno število gozdai'skih stix>kovnjaikov pred vojno, močan vpliv bodisi hrvaške- lodisi srednjeevix>pske šole in bosenskih goepodanaldh konceptov, ni bil kos ustvariti slovenskemu gozdai-stvu enotnega obeležja. Z ustanovitvijo gozdarske fakultete in inštitaita po letu 1945 je bU napravljen prvi korak k jasnejšemu oblikovanju goadaratva kot stiroke. 2e po prvih smelih korakih smo se znašli snedi dogajanj, kot je evropska refotTna visokošolskega študija, in v ognju domačih razmer, med njimi je tudi gospodai-ska irefonna. Ni dvoma, da postajata pri, takšnih razmerah iskanje in obMJiovanje strokovnih temeljev izredno' težavna in zahtevna naloga.
Kje je jedio visokošolskega izobiaževanja is raziskovalnega dela
Visokošolski študij in raziskovalno delo sta lahko temelj za napredek v gospodarstvu le tedaj, kadar se uveljavljata s posebnimi odlikami. Le-te pa so idejna samositojnost in izdelan lik Šole^ ki vhva duha bodočemu gozdai-skemu strokovnjaku In razvija raziskovalno dejavnost. Le takšna Šola je lahko osnova visokošolskemu študiju, ki zasluži takšno ime. V nasprotnem primei'u gre za tehnično višjo šolo bi-ez vodilnega idejnega koncepta in s kopico tehničnih nadrobnosti Idejni pi-ogram šole je v gozdarstvu še posebno pomera.ben, saj gi^e izobi-aževamje strokovnjakov, ki lahko s svojim delom v gozdu z enkratno
* Ve. Inštituta m gojenje gozdov Biotehniške fakultete v Ljubljani.
odločitvijo za sto in več let zavrejo ali pa pospešijo napredek kakega gozdnega objekta. Idejne osnove, pridobljene na Ukšni fakulteti, so plod dolgotrajnega zcirenja šole kot tudi slušatelja. Taksen .idejni kapital ne sodi v kategorijo golega tehničnega znanja., ki ga slušatelji l.ahko trpajo iz najrazličnejših piiiToönikov. Ideje nastajajo, zorijo, oblikujisjo šolo in ji dajejo svoj pečat. Zato je potrebna daljša razvojna doba., žlasti se tam, kj^eir obs.ta.ja visoka, šola šele malo časa, kot na prinier pi-i nas. Smemo trditi, da je z osnovanje<m gozdai-ske fakultete opravljeno do s^daj že določeno pionirsko delo, medtem ko se pravi razvoj šole šele lahko začenja. Za to obstaja del osnovnih pogojev. Od temeljev je odvisen uspeh bodoč^a idejnega ra2\''oja in s tem tudi napredek gozdarstva kot sti^oke v slovenskih razmerah.
Pomanjkljivosti bodo razumijivejše, če še nekoliko pojasnim vlc^o vi^'>ko-šolske ustanove. Visokošolski študij za gozdarstvo in gozdno gospodairetVv ne sme biti vklenjen v ozke spone tehniciznia in specializacije. Bistvo gozdai-ske stroke zavrača takšno izobraževa.nj.e na najvišji stopnji. Vzi'oki za tc. so naslednji: Gozdai-stvo ima po svoji nairavi v vseh hitro razvija,jočih se deželah vedno številnejše naloge, ki presegajo zgolj proiz\-'odnjo lesa. Te naloge postajajo vedno zahtevnejše in odmaknjene od sedanje osi-ednje naloge (proizvodnja lesa), čimbolj postaja neiia dežela razvita. Sem spadajo predvsem družbeno-•socialne naloge, ki z razvojem indusü'ijske družbe sJtokoma pridobivajo na pomenu. S tem se v naših i-azmei-ah proizvodnja lesa ne umika v ozadje. Nasparotno, pmizvodnja lesa postaja vse odgovornejša spričo upoštevanja novih dognanj na biološkem področjiu in sodalnih nalog gozda.
Naravne razvojne zakonitosti gozda, široko pojmovatna gozdna proizvodnja ber novi dlji in z njimi nove naloge gozdnega gospodarstva zahtevajo, da oblikuje gozdarska visoka šola strokovnjaka z izredno širokim pi-ofilom. Njegoš' zoim kot ne sme biti zožen z enostransko usmerjano specializadjo, ki poplitvi idejni hoi-izont in onemogoči dojemanje novih nalog, ki se že porajajo. Narava razvoja v gozdu je takšna, da gozdarstvo ne more slediti in se meriti z veKkimi tehničnimi dosežki, ki jih prinaša novi Čas. Iskati mora enakovredno razvojno pot na di-ugačen. način, usklajeno s dJji in nalogami v gozdarstvu. Gre za pre-lommico v tekmi k napredku, iti se pojavlja, na sedimjem razvojnem nivoju piri razvitih narodih med gozdairstvom ki tehničnimi področji. Nepravilna pot je, ne videti širokih nalc^ gozdarstva, slepo capljati daleč za napredkom tehnike in ustvariiti iz gozdai'Stva nebistven prives^ celotnega gospodarstva. Takšen razvoj lahko močno prizadene razvoj družbe, predvsem V sodalnem pogledu. Pravilnejša pot je zavestno slediti jasno določenim ciljem stroke, negovati in. uravnavati naravno tvorbo — goad. Pri tem sicer uporabljamo doloceaie tehniške dosežke, ne zaradi njih samih, mai-več zaradi doseganja določenih dJjev. Pri tem je zelo odgovorna naloga odrediti pravo mesto tehničnim dosežkom, ne da bi se stroju podi-edüi. Ta naloga je težko izvedljiva s pomočjo povprečnih strokovnjakov. Zato potrebujemo gozdai-ja s široko temeljno izobrazbo, brez njega bi postal bodoči razvoj stroke neuspešen.
Pogoji za razvoj šole in raziskovalnega dela pri nas
Razvoj šoJe je odvisen od okolja, v katei-em Šola nastaja. Cim ugodnejše so razmere, tem laže se oblikuje znanstvana misd, napredno pedagoško delo. kot usmerjevalca v stroki in pomoč v praksi. Pri sti-okah, kjer je značaj proiz-vodiij.e bioložki in dolgoročen, je sredina pomembnejša, kot na nekaterih di-ugih področjih. Rezultati dela so vezani na daljSa časovna razdobja in tudi učni
objekti ne nastajajo prek noči V Jiaših slwenskih razmej-ali obstajajo posebno ugodni pogoji za zdravo rasi gozdarskega visokošolskega študija z organsko ^rezannn ra^iskofv-alnim delom. Vzroki za tö so številni:
Slovenski gozdovi so dokaj ohranjeni in kultivii-ani. Gospodai-jenje v njih je doseglo določeno razvitejšo stopnjo. Gozdno gospodai-stvo in goad tvorita torej odličen piiipomoček v izobraževalnem programu šole.
Slovenski gozd je ostal kljub težki preteklosti slovenskega naroda ohi-anjen. Tu gre zahvala našemu človeku, ki je podobno kot vsi alpski nai-odi vedno znal ceniti, gozd. Ljudstvo, ki je znido kljub težavam ohraniti gozd, je naj-botjže zagotovilo, da se lahko razvoj študija na gozdai-skem podi-očju usmerja le v naprednem pomönu.
Slo^'ensko ozemlje predstavlja rastiščno bogat in raznolik svet na majhnem prostoi-u. S tem so dani idealni pogoji za vsesti-ansko delo rui raziskovalnem področju pa tudi za sii'oko večstransko oblikovanje \'iaokoŠolskega študija.
Gozdni sestoji in rastišča &o v primerjavi z drugimi območji v Evropi zdaleč najbolj primei-ni za oblikovanje sodobnega gozdarskega sti'okm^njaka, V gozdovih Slovenije je mogoče najti zelo različne raziskovalne objekte rut majhnem prostoru med Alpami, Panonsko nižino in Meditei-anom, Tej posebnosti se pridiružuje še ena značilnost; Ne gre pozabljati, da je mala Sloveniji« nil majhnem mejnem prostoru med slovanskimi, romanskimi, madžarskimi in germanskimi sosedi, V svojem vsaj tokrat ugodnem položaju lahko ta dežela z visoko razvito äolo in gozdai'stvom usp&^no vpliva na razvoj drugod in na medsebojno zbliževanje med sosedi.
Relativno ugodno je tudi stanj.e v razvoju pri gozdnih gospodasrstvih, saj postaja sti-okovna zasedba vedno bolj,ša. Prali^ je sedaj že dosegla v Sloveniji tisto razvojno stopnjo, ko naj kadri samostojno prevzemajo določene raziskovalne naloge, ki so neposredno vezane na praktično delo. Vključevanje operative v takšen višji pi-oizvodni proces pa zahteva tudi intenzivnejše pedagoško in znanstveno delo na osrednjih inštit-udjah. Podobno, kot se s pogla.bljain.jem na poidročju raziskovalnega dela širi komplelis novih problemov, tako se v stroki, ki j.e dosegla določeno razvojno stopnjo, odpirajo vedno nove naloge in nova delovna torišča. To je povsem normalen pojav pri vsaki dejavnosti, ki se razvija, zato ni potrebna posebna razlaga. Takšno stanje zahteva, da visokošolski študij z obsežnejšim raziskovalnim delom pospešeno intenziviramo, V nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da bo razvoj gozdai-stva kljub naštetim optimalnim razmeram zaostal. Sicei- pa se poleg omenjenega obseg novih nalog v gozdnem gospodarstvu šiii, odvisno od napi^edka družbe. Zelo i-azvita skupnost postavlja pred gospodai-jenje z gozdovi povsem nove in pomembne naloge. Pi^ed tem dejstvom ne moi-emo in ne smemo zamižati. Odgovorni smo pired ljudstvom. Sedaj, ko imamo svojo stroko, je ta odgovoiTiost še očitnejša. Ni nobenih moralnih pravic, da bi z gozdovi, ki so nam dani na skrb, pri edinstveno ugodnili razmerah premalo resno gospodarili. Sola s svojo idejno osnovo je med prvimi poJdicana moralno skjrbeti, da bodo kadri, zi'asli v njenih nedi-ih, pravilno razumeli gospodjarsko in socialno vlogo gozdarstva. S skupnimi močmi moramo popolnoma izkoristiti naravni položaj in stroko v evi'opskem prostoru vrhunsko razviti.
Fakulteta in inštitut v Sloveniji že obs.tojata. Njuna pionirska naloga je izvršena. Pred obema prav tako pa pred vsem gozdarstvom se pojavlja na-sledriiii, težavnejši del naloge, razvijati znanstveno misel tei* obUkovati šolo. Trenutne gospodarske težave ne smejo ovii'ati, da se ne bi lotih ureditve načelnih stališč ter uporabe zanesljivega kompasa pri raz\'oju študija in raziskovalnega dela. Prav tako pa je ti'eba oblikovati sodobne učne programe, ustvariti
naprednejše razmei'je med predavateljem in študentom ter med študentom in študijem.
Nasa odgovorna, naloga je, da vse ugodne razniei-e za rast in oblikovanje visokošolskega študija poipolnoma izkoristimo. Te razmere so pomembnejše od gole mateirialne osnove. Maiteaialna si^edstva za razvoj študija iti stroke je mogoče pridobiti, ni pa mogoče z denarjem ustvariti odličnih naravnih pogojev in takšnih, ki so zoreli skoai stoletja.
Bodoči visokošolski študij z raziskovalnim delom v gozdarstvu
Hftzvoj štuidija in raziskovalnega dela je odvisen od perspektiv in vloge gozdarstva v nastajajoči skupnoölL Odvisen pa je tudi od razmer, v katerih se šola razvija. Vemo, da bomo po'trebovali vedno več lesa, istočasno pa bosta gozd In gozdarstvo prevzemala vedno, odgovornejše sodaine naloge za ohranitev zdi-avega in za delo sposobnega d:ržavljana, Z diiigiinii besedami, gozd bo moral postajati vedjio boljši in sposobriiejSi, da bo laJiko -dajal več in da bo lahko istočasno služil .družbeno socialnim namenoni. Ni dvoma, da bodo tej nalogi kos le zdravi gotzdovi; to pa so gozdovi v niejah naravnosti. Pri tem nočem Irdiü, da plantažno pridelovanje lesa ne bo pomenilo učinkovite pomoči.
Zato bodo nove generalne naloge morale dajati tudi ton bodočemu raz-jskovalnemM in pedagoškemu programu. Proizvodnja vrednejšega lesa, pomen gozda za rekireacijo, gozd kot oblikovalec pokrajine, gozd v vodnem gospodarstvu, divjad v biocenoai in s tem tovr.stna usmeriterv v lovnem gospodarstvu osi^etljujejo visokošolski študj z ramskovalnim deloni v novi luči in mu nakazujejo bodočo pot. Z novimi nalogami dobivajo pravi pomen misli, izražene v stavku i^goffid je maravna dobrina, ki pripada skupnosti-«. V novih razmerah ta misel ne pomem veČ obrabljene paix>le. Z novimi nalogama se pojavljajo pri ljudstvu ne le koristi, temveč vednO' ve^e dodžnasti. Vsak mora vedeti, kaj gozd za ljudstvo pomeni, če kot član celote od gozda tuidi posi^edno. ali nepo-fiedno dobiva, Paisivna sfci'b šii-oldh ki-ogov za gozd je pri nas dobro razvita. Potrebna pa je aktivna ski'b in zato aktivna, piritegnitev čim. večj.ega števi.la državljanov, da. skrbe za. gozd. Kmet je še vedno lastnik velikega dela gozdov. Treba je najti pot ne le kako sodobneje goispodaiiti s kmečkim gozdom, temveč iudi kako pritegniti loneta in 'druge, da bodo z voljo sodelovah in razbremenjevali goadanstvo in gozdarskega sti^okovnjaka. Gozd.arstvo in gozdarsika visoka šola sta. poklicaina,, da z raziskovanjem na področju gozdairske politike in ekonomike naredita pri teiin problemu odločilne korake. Ni odveč, če naglasim, da najuglednejši evropski gozdarski znanstveniki, med njinu še posebej ekonomisti, poudarjajo poti-ebo po poglobljenem študiju in raziskovanju na lern področju.
Vidimo, da postaja delovno torišče gozdarskega študija in razi-sfeovalnega d.ela \iedno širše; Močneje se uveljavljata dve komponientl, pivič biološki kompleks z otsrednjim gozdnogojitvenim toriščem in drugič, gozdai-slsa. ekonomika z gozdai-sko politiko'. Razvoj šole in gozd.arstva bo \ispešen, & bo delo med obema poudarj.enima težiščema tudi usklajeno. Razvoj na biološkem področju z gojenjem gozdov ipa bo lahko uspešen, öe bo slanel na naravnih temeljih in če bo deležen razumevanja ter podpore na področju uvajanja mehanizacije in novih delovnih navad.
Ta skopo očrtana orientacija bi morala biti vodilo pri razvij.anju in usmerjanju študija in raziskovalnega dela. Temu primarno bi biio potrebno uskladiti Uidi programe med znanstvenimi inštitucijami in njihovimi enotami.
Razširjene naloge V gozdarstvu, razširjen program štiidija, nagel raz\'oj l.eluiike in viden tiapi^edek v biologiji zahtevajo tudi spremembo v režimu študija in j'aziskovalnega dela. Oblikujemo strokovnjaka za dolgo dejavnosi (30—40 let) v praksi in na znasnstvenem področju. 2e pri počasnem in umirjenem razvoju ni bilo preprosto Izobraziti strokovnjaka, ki bi svojo aktivno dobo znal spremljati razvoj v stroki. Ali ne bo goedairskj strokovnjak, nastal po obstoječem pi-ogramu, v naglem in bui-nem raarvoju na vseh področjih, ra\Tio zaradi pomanjkljivega, času neprimernega načina izobraževanja še hitreje zaostal kot njegov pi^ednik? Poja.vlja se vpi'ašanje, kaikšni mai'ajo biti učni jk-o-grami in tehnika pouka, da slušatelj, bodoči stro&ovnjak ne bo v praksi zaostajal ian ne bo postal že zgodaj nekoristen?
Vemo, da so sedanji učni programi pj-enaitlačeni. To ne \'elja samo za goadsirstvo in tudi ne samo za našo deželo. Snov se je kopičila, Osredi^jega nosilnega ogrodja, pogosto ni več opaziti. Z novim znanjem bodo te obremenitve se večje. Takšne tendence pomenijo zavoro v razvoju stroke. Poti'iebne so temeljite .spi'emembe. Pi'epaacljivo je mnenje, da je nujno potrebno obseg predavanj skrčiti. Pi'edavajija naj vsebujejo le idejno jedro, osnove in naj delujejo usmerjevalno. Nasprotmo pa je potrebno v dopolnilo predavanjem bistveno razširiti in poglobiti terenski pouk. Za vse drugo je treba slušatelja preusmeriti na literatuio in sfciipta, ki jih lahko pripravlja predavatelj v obliki poUkopij.
TakSen program in način dela s študentom, bo omogoČU, da bo bodoči gozdar znal pi'avilno oceniti vrednost no^dh dosežko^r. Se posebej važno pa je, da bo tem dosežkom znal odrediti pravo veljavo na podi*očju svojega praktičnega ali znanstvenega dela^ S pomočjo takšne izobrazbe bo znal pravilno ločiti bi-^veno od nebistvenega, kai' se na žalost pri sedanjem učnem režimu včasih ne dogaja niti pri fakultetnem učitelju. Slušatelj se bo navardil uporabljati lite-1'aturo, česar sedaj ni opaziti in je to velika hiba našega študija ter px'akse. Izgovori, da, slušatelji ne znajo jezikov, pri Slovendh niso utemeljeni'. Iz pi'akse vemo, da to nekoS ni bÜ problem. Ce ta zapreka sedaj obstaja,, smo jo napravili sami, zato je ni težko odpraviti,
Z ustvarjanjiem novega težišča v \'isriikoŠokkem pouku na terenskih vajah je mogoče tudi odločUno vplivati na značaj nastajajočega gozdarja^ Osrednje torišče dela v bodočem gozdarstvoi bo \'edno bolj v gozdu. Zato naj slušatelj gozdarstva študira, spoznava go;Ed in gozdarske naloge v Škomjih in manj v obutvi za večei-no promenado. Pri skrbno pripravljenem terenskran pouku bo slušatelj hitifje dojel snov. Dano pa bo tudi zagotovilo, da bo v praksi svoji nalogi kos. Vedel bo od vsega začetka, kje je njegovo delovno mesto, S tem bo odstranjena bojazen, da bi se gozdar izixxiiL
Sedanji štu-dij premalo pospešuje slušatelja in stroko. Razpoložljiv čas je pogosto neracionalno izkoi^čen. Poudarjam, da to ni osamljen pi-imer. Gre za splošen problem visokošolskega šLndija v svetu. Pri naših razmerah bomo lahko v doglednem času tej oviii kos. S prvimi poizkusi so bili doseženi dolo-čem uspehi. Vendar bo treba v bodoče vzeti za izhodišiSc kakovost študija, ne pa zgolj zmanjŠe^vanje ur. Pri tem gre za razbremenitev študentov, za veČje individualno delo s posameznikom ter za privajanje slusateljev k samostojnemu načinu mišljenja. Obremenitev pi'edavateljev bo S tem ni^p'rimenno večja. Zahtevno je proučevati nove dosežke, luščiti jedro, pia-vilno ocenjevati tei- po poti'ebi oblikovati novo celoto za predavanja. Razmeroma preprosto je vedno znova prištevati novo snov k staa'i. Po novem so potrebne dolgotrajne in stalne pri-pi'ave, če hočemo, da bodo predavanja krajša in boljša. Isto velja za priprave pri terenskem pouku. Ski-bna piiprava objektov je zelo zahtevna. I>olžnc»t
predavatelja j«, da osebno vodi takšne vajie, ki so enako vredne predavanjem, Prikazajia oblika dela med slušateljem in predavateljem ustvai-ja Lovariftko raz-mei-je med obema. Tako bo slušatelj sprejemal snov v ugodnejšem vzdušju kot sicer, Leibundgut v esn.i od zadnjih študij navaja, da ne smiemo pozabiti, da bodo slušatelji danes^ jutri naži stanovski kolegi. Med drugim omenja tudi, da gozdai-stvo nikdar ne Iro zmedlo talto plačevati strokovnjakov kot di-uge sti-oke. ZatiD je treba slu.^atelja na diTJga.een način, navdušiti za stroko. To je posebna dolžnost predavatelja. 2;ato pa so potrebne izdelane metode, tesno sodelo^'anje med učitidjem in študentom ter privlačen način podajanja snovL Tako negovan slušatelj, kol bodoči aU-okovnjak ne bo odpovedal. Znal bo pravilneje sprejemati in voditi mlajše kolege. Povsod, kjer se slušatelji oblikujejo ob znanstveni misli in pri navajanju k uporabi litei-ature, čutijo pozneje potrebo po tej "vi-sti pripcwnaoÄtov, Ce sedaj tega ni opaziti pri pi*aktikih, temu ni kriva operativa. temveč institucije, ki so jih oblikovale. Naše osrednje znanstvene institucije morajo znati vzgajati tudi svoj krog sttx>kovnjakov v praksi. V tej točki se na raziskovalno dejavnost naslanja nasvetovalno delo in se izsledki prenaSajo v življenje. Te naloge ni mogoče opravljati z vzvišenega tdi izoliranega položaja, temiveč na isti raivni s konki-etno akcijo. Vsalco raziskovalno delo mora v naših gozdarskih razmerah vsebovati bistvene elemente vzgoje in tudi narobe. Pri tem je šola v bist\ai pomembnejša od znanstvenih izsledkov. Le tedaj bomo lahko dosegli, da bo äoia v opei-aüvi našla svoje sadotve, praksa pa v ^li svojega resničnega pomočnika in usmei-jevaJca. V tem je bistvo nedeljivosti pedagoškega dela od raziskovalne dejavnosti.
Tako usm'ei'jena sola se bo znala pravilno lotiti i'aziskovalnega dela svoje stroke. Razumeli bomo. da sodi sestavljanje elaboratov, mtinsko delo in podobno že v pi-akso. Utrjeno bo tudi zagotovilo, da t(o dotok iz šol v prakso poživljajoč, kar sodi k vsaki stroki, ki se želi razvijati.
Vse naiteto je mogoioe uspešno doseči, če je pri stiku med učiteljem in slušateljem mnoge individualnega sodelovanja. Uspešno individualno sodelovanje je mogoče le pri majhnih obremenitvah šole s .slu.šatelji. Gozdarska visoka šola z množičnim slušatelj s tvom v posameznih letnikih se mora umakniti v preteklost. Saj takšna šola ne zagotavlja, da bo izobrazila taksne strokovnjake, ki bodo mogli pravilno sipi'emljati in razvijati stroko v novih razmerah, Za nekdanje razmere je bil to normalen in delno razuniljiv pojav. Vsi, ki sme* 1'astli na univerzi v takšnih »-masavnih" letnikih, podzavestno menimo, da je takšen režim z nekaj deset slušatelji v semestru gozdarstvu tudi še sedaj piimeren. Pii novo orientiranem visokošolskem študiju v gozdarstvu pomeni veliko število slušateljev, ali bolje: veliko slušateljev na enega fakultetnega učitelja ovira za večjo kakovost študija.
Združeno oprai'ljanje pedagoškega in raziskovalnega dela obe dejavnosti medsebojno oplemenjuje. S pi'edavanji in pripravami na njih bujneje vzniknejo nove idejie, ki pritegujejo k razLskovalniemiu delu. Plodno raziskovalno delo pa vedno znova poživlja in obhkuje ptredavanja. Združevanje obojega na pedagoškem podjx>čju je v gozdai-stvu pomembno, če se zavedamo, da značaj stroke ne doipušča zoževanja zornega kota in zahteva celovitost v doj,emanju,
V bodoče bo potrebno skrbneje usklajevati programe med šolo in znan3t"ve-no raziskoivalnim delom. To ni pobi-ebno zgolj zaradi bistva naprednega gozdarstva. temveč tudi zaradi skromne materialne osnove, s katero Lahko v gozdai'-.stvu sedaj in v bod.oče ra&Lma,m(j. Poenoten program lahko tudi na podi^očju te stroke vodi k naglemu in uspešnemu napredku.
Piogi-ami za enotno raziskovalno delo moi'ajo obstojatL Pi'i tem ne gi'e za administi'ativno potezo, temveč za pripomoček, ki je potreben vsaki delovni
orgiuruzaciji. V nažih razmerah je takšen program kot neke vrste kompas še posebej pomemben. Pogoste spremembe, negotovost pri dotekanju sredstev in različne želje ter nai-očila posameznih naročnikov prav lahko zameglijo cilje, ki jih raziskovalna organizacija, v resnici skuša doseči, Razhčna naročila je potrebno uskladiti z idejnim programom institucije. Brez progiama lahko postane znanstvena institucija vaÄka trgovina za prodajo špecerijskega znanja brez perspektiv za svoj razvoj in za uspešno pomoč v stroki. Le po tej poti se lahko znanstvena institucija razvije v pomembno ustanovo z lastnim in vplivnim značajem.
Ko govorimo o raziskovalnih programih pri nas, se moiramo zavedati, da narava raziskovalnega dela ne prenese dirigiranja. Komandno usmerjanje lahko zato Škodljivo deluje na razvoj raziskovalnega dela in na stroko, Zato sme biti program rasskovalnega dela le solidna oiientaäja, ki jo je mogoče in potrebno v teku razvoja izpopolnjevati.
Idejni koncept raziskovalnega dela
V članku nanizane misli nakazujejo tudi že glavne poteze orientacijskega pi'ograma za ra2äskovalno ddo pri nas:
Biološko področje
Razširjeno i-sziskovanje naravH'Sga gozda. Pi-oučevanje razvojnih zakonito-sli v gozdu in pii posameznih členih, ki gozd sestavljajo. Posebno važno postaja proučevanje medsebojnih vphvov sestoj-okolje in obratno.
Pi-aktiČen cilj raziskovanja jie naslednji: Lažje in praviikiejše usmerjanje proizvodnje v go^u in pi'avilnejše usklajevanje številnih funkcij gozda.
Pi-edmeti: gojenje z biocenologijo, genetiko in varstvom. Na tem področju bo poti^ebno uismerja,ti i-azLskovanj.a vedno bolj v naslednji smeri;
1.	Ekologija naravnega gozda (medsebojni vpliv sestoj-okolje, pomladitvaia ekologija); proučevali je lavne in floape kot elementov biooenoze; varstvo v pre-\-entivni vlc^ na. temeljih biocemoae.
2.	Proučevanje bioloških lastnosti glavnih di-evesnih vrst, njihovih ras in sestojev,
3.	Raziskovanje in obliko\'-anje nege na prii-odnih načelih. Tehnologija lesa; na gozdarskem podfočju je zaxe\€x)s> tudi v bodoče biološko usmerjeno raziskovanje domačega lesa; pospešeno i'aziskovanje meha.nakih in kemičnih lastnosti lesa v korelaciji z rastiščem, raso in gojitveno obliko.
Gozdno vodno gospodarstvo; Sedanje urejanje hudourniških obmoüj se vedno jasneje usmeija od tehničnega k biološkemu. Glede n.a nove naloge bo UL odklon še oütnejsi. Naloge se poja.vljajo na naslednjih raziskovalnih področjih: naravne zakonitosti v vodnem nežimu v gozdu; iskanje naravnih načinov in metod za uravnavanje vodnega režima v gozdu in na gozdnatih območjih.
Tehnično področje
Proučevanje novih na,prav in delovnih metod, ki upoštevajo načela sodobnega n^ovalnega gospod^enja z goedo^d, naičela ekonomike, naravo človekom vega dda in kulturni odnos äoveka do gozda. Praktičen cilj raziskovan j a je jasen: Nenehno moriuno iskati takšne metode pri izkoriščanju gozda in pri uvajanju komunikacij, ki zagotavljajo^ da bo gozd uveljavljal in krepil svoje funJtcije in hkrati ostal ohranjen.
Predaneü: idioi-iščanje gozdov in gozdne komunikacije. Težižče i-aziskovanj je usmeriti tako, da bo navedenim posebnim zahtevam v celoti ush-eženo. Med oar«inje naloge sodir
1.	Razi^ovanje fiziologije in psihologije gozdnega dda.
2.	Stiidij delovnih procesov t>b upoštevanju intenziviranja v gospodarjenju z gozdovi.
3.	Proučevanje strojnih in diugih naprav za delo in komuniciranje v gozdu ob upoštevanju intenzivne proizvodnje, mnogosU-anskega pomena gozdov in narave dela v gozdu.
Ekonomsko področje
Domala pozabljamo na izj-edno pOTusmbna raziskovanja na tem področju. Sem soüj v prvi vrsti študij posebnosti gozdne pn'oizvodnje in gozdarje dejavnosti v pa-imerjavi s sedanjimi in bodočimi družbenimi razmerami. Pi-afctični cilji vaaLskovanja na ekonomskem področju naj bodo: pravilno vrednotenje uspehov gospodai-jonja z gozdom, usmerjanje gozdarstva z njego\dmi kompleksnimi nalogami, seznanjanje javnosti z gozdom in gozdarstvom in iskanje poti za vključevanje širokih množic v varstvo gozdov.
Predmeti; gozdarslca ekonomika, politika in načrtovanje v gozdaa-stvu,
1.	Iskanje in raziskovanje novih metod za prikazovanje vi'ednoetl gozda in gozdne i»t>izvodnje nasploh,
2.	Vrednotenje neposrednih in poei-ednih koristi iz gozda s posebnim po-udai-kom na nesposrednih koristih,
3.	Proučevanje in uvajanje novih načrtovalnih metod.
S tem pa še ni rečeno, da niso mogoče tudi irazisikave in Študij zunaj orisanega okvira. "Usklajeno navezova3ije na osrednji program je celo zaželeno, Vendai' pa je pii vseh raziskovalnih temah treba poizkušati usmmti konkreten raziskovalni progi-am v opisano smei\ Pri programiranju z enotnim izhodiščam odpade potreba po posebnem usklajevanju med posameznimi raziskovalnimi enotami.
Očitno je, da bo pri bodočem delu potrebno tesnejäe 9odelo-\'anie meti biološkimi vejami. Posebno koristno in potrebno bo boljše sodelovanje med gojenjem, gozdarsko ritonomiko in izkoi-iSčanjem gozdov. Večjo skrb moramo posvečati povezavi mod tehnologijo lesa in gojenjem gozdov. Enotna raziskovalna politika na tem področju lahko odigra zelo pomembno v]ogo pri iskanju novih možnostd za uporabo lesa. Gojenje gozdov lahko pri takšnem sodelovanju najde nova in zanimiva razi^ovalna pixii'ocja.
Vedno bolj ugotavljamo, da je naše raziskovalno delo pogosto preveč loČL^no od raziskovalnega dela na splošnem biološkem področju, na podiočju mfididne in psihologije ter tudi nekatej-ih drugih panog. Ne smemo pozabiti, da pomeni iskanje stikov z obrobnimi podi-očji naše stroke obojesti-ansko korist in novo razvojno stopnjo raziskovalnega dda. Menim, da je že čas za sodelovanje predvsem na podi-očjih: fiziologije rastlin, ekologije, fiziologije dela, psihologije dela, fizike in strojništva. Takšno sodelovanje je za našo stroko tudi splošno pomembno. Drugi nagega dda ne poznajo, zato je prav, da tudi strokovnjakom iz diTigih znanstvenih področij omogočimo vpogled v našo dejavnost. Le na ta način bomo lahko nevsiljivo seznanili širši krog znansh'enih delavcev s pomenom in vsebino naših problemov in dela.
Poizkušal sem prikazati poslanstvo šole z znanstvenim delom v gozdai'stvu. Pi-ed nami se torej pojavljajo .številne naloge. Mnogih (xJ njih še v celoti ne
dojemamo. DeJo je zahtevno, saj gi'e za Širok kompleks pi^oblemov, ti jjh je treba enovito reševatL Naä uspeh je odvisen od enotnosti naših stališč, ta pa so lahko usklajena samo s pravim in dolgotrajnejšim sodelovanjem na osnovi plemenitih hotenj.
DAS HOCHSCHULSTUDIUM ÜIVD DIE WISSENSCHAFTLICHE FORSCHUNGSARBEIT IN DER FORSTWIRTSCHAFT SLOWENIENS
(Zusa mman f assujig)
Im Aufsatz werden folgende Fragen beamtwortet: Was wird heute vom Moth-schulstudium und von der wissenschatUichen Forschungsarbeit in der Forstwirtschaft verlangt? Welche sind die gegebenen Grundbedingmigen in Slowenien für die Weiterentwicklung des forstlichen Hochschulwesens? Welchen Weg soll man beschreiten um in der Forstwirtschaft die zuverlässigen Aushilungs- und Foi-schungs-unterlagen ausEUbauen und weiter ru entwickeln. Im Unterricht und in der Fcfcrschung sollen gemeinsame Programme ausgefertigt werden, wobei das Bdolc^sche und das Wirtschaftliche hervorgehoben werden muss. Das Studium und die forstliche Forschung soUen die Kernfragen behandeln und anschneiden. Das Studium der natürlichen Wälder und die Weiterentwicklung der nabümaihen WaJdgesinnung muss bis Leitmotiv gelten. Forstakademikei-, welche an der Hochschule durcli solches Ideengut reifen, können die Praxis ständig befruchten und für die Fortentwicklung der Waldpüege die Sorge tragen. Hinsichtlich der neuen forstwirtachaftUchen und vor allem waldbaulichen Aufgaben wui-de ijn Aufsatze ein Entwurf der Leitmotilve für die I(ünftige Forschung voi-getragen. Die Schule muss auch itn der Zukunft weiter kräftig die Fühlung mit der Praxis behalten um auch die Forschungsergebnisst-durch gemeinsame Besprechungen nützlich zu gestalten. Im forstlichen Studium müssen künftig die Übungen usid der UnteiTicht mehr im Walde abgfrfiaiten werden. Die Möglichkeit einer bunten Auswahl der geeigneten Waldbilder in Slowenien wird diese Arbeit sehr erleichtern. Slowenien besitzt eine Sonderslellimg zwischen rcma-nischen, germanischen, ungarischen und slawische« Naclibam, erhaltene Wälder vom Mittelmeer bis in die Alpen und in das Innere des Landes sowie eine waldgesinnte Be^'ölkerung. Dies alles ist eine günstige Umwelt für die Weiterentwicklung der natniuah orientierten forstlichen akadert^chen Aiisbil-dung.
634.0.854 (497.1)
O STANDARDIZACIJI PROIZVODOV V GOZDARSTVU
Prof, ing. Zdrav ko Turk (Ljubljana)*
Celotna gozdna proizvodnja delonia blagovne, deloma neblagovne narave. Del gozdarsldh dejavnosti ima mamreč nalogo razvijati in povečevati donosnost gozdov s tem, da kvantitativno in kvalitativno izboljšuje drevesni lesni prirastek ali, kot pravimo, povečuje prirastek lesa na pajiju. Ta tako imenovana primarna gozdna proizvodnja pa ne pomeni direktne blagovne proizvodnje, ampak nedokončano proizvodnjo lesa na panju. Sama, po sebi je
• Referat s posvetovanja o standardizaciji, ki se je vrSilo v Ljubljani 17. Ln 18. decembra 1965,
iüi-edno pomembna, kei* daje podlago njej sledeči sekundarni proizvodnji, ki izdeluje uporabne proizvod« in jih dobavlja trgu. Blagovna pi-oizvodnja. v glavnem obsega, izkoiiščanje gozdov, ki ima nalogo izkoi'istiti za sečnjo določeno drevje in iz njega, izdelati usti^ezne proizvode ali tako imenovane g^jzdne lesne sortimiente.
Les je organska snov s pripadajočimi naa-avnimi dobrimi in slabimi lastnostmi, ki jih moramo pri standardiziran ju proizvodov upoštevati, saj na njih sloni upoi'abnost vsakega materiala. Značilnost gozdnih lesnih sortimentov in njihova uporabnost pa je zaradi različnih lastnosti zelo variabilna, kei- je odvisna od drevesne vrste in njene rase, za določeno vrsto pa še od rastišča, starosti, dimenzij in prii-odnih napak lesa. Pri izdelavi ali opredelitvi soitimentov je potrebno vse to primemo uipožtevati. Pri cdotni proizvodni manipulaciji mod goßdom in porabnikom, ki pomeni precej dolgo in drago pot, pa je ti-eba skrbeti, da se ohranijo dobre lastnosti lesa izdelanih sortimentov. Stimdai'di-zacija gozdnih soi-timentov toi-ej posega tudi v čas izdelave in dobave ali v manipulacijo s sortimenLi.
Gozdni lesni sortimenti se razlikujejo od proizvodov lesno p(-edelovalne industrije. Slednja zajema samostojne proizvodne procese, povsem drugačne od gozdne proizvodnje, le da uporablja določene gozdne Sortimente za svojo &ui'o~ vino, ki jo predeluje in z različnimi postopki ter dodatki oplemenjiaje in tako gospodm-stvu daje Številne, za vsakodnevno življeoije potrebne lesnoindustrijske izdelke.
Med gozdnimi lesnimi soitimenti so takšni, ki pridejo v poštev za neposredno uporabo v gospodarstvu (npr. telegi-afski, telefonski in etektrovodni di'ogovi itd.) in pa takAni, ki i-abijo kot sui-o\dna za nadaljnjo predelavo. Med slednjimi SLU*ovinskimi sortimenti pa ločimo Sortimente za melianično industrijsko pi^elavo {npr. vse viste hlodov za fm-nir. za luščene izdelke, za žagai-sko pi^delavo itd.) in Sortimente za kemično predelavo (npr, celulozni, tanin&ki in destilacijski les).
Standardne značilnosti .raznih gozdnih lesnih sortlmentov slonijo na dt*e-A'esni vrsti, dimenzijah in kvaliteti, oziix>ma na dopustnih napakah ali tole-lancah, ki jih zahteva ali dopušča njihova upomba. Seveda so zahteve glede dimenzij piUagojene obliki soa*timentov, ki so večidel, ker so izdelani iz drevja, \'aijasti ali paii-aboloidni. Dopustne naipake se nanašajo zvečine na napake, ki so posledica naravne direvesne rasti in človekovega dela ter kvaa^no vplivajo na kvaliteto sortimenta. Lesne snovi, kakršno nam daje narava, pa pri gozdnih sorümentih ne opredeljujemo naj-avno&t ali povsem po anatomski in kemični sestavi, ampak piuktično pretežno po makroskopskih znamenjih, tj, po Številu, veUkosti in razpoi-editvi vidnih in ocenjenih (noti-anjih) napak, ki v določeni meri zmanjšujejo kakovostno upcn-abnost sortimentov za določene namene. To so pa številne napake lesa od nepravilnih nWik sortimenta. do raznovi-stnih vplivov različnih grč, razpok, bolezenskih pojavov, deformacije lesniii vlaken, estetskih napak v teksturi in bai-vi lesa itd. Razumljivo, da Leh napak lesa ni mogoče natančno opi-edeliti ali odmeriti. Zato jih navadno navajamo v d<do-čenih specifičnih obsegih in intei-valih, odvisnih od vpliva različnih napak, vendar tako, da jih Lahko v praksi jasno ugotovimo in uporabimo. Zato je pri istem soirtimentu navadno tudi več kvalitetnih razi-edov.
Znano je, da so standai'di proizvodov, ki so regulator med proizvodnjo, porabo in ti-žnim pTOmetom, zlasti važni tam, kjer gi-e za občutljive sestavne dele. ki se morajo med seboj ujemati po dimenzijah in kakovosti ter omogočiti
izdelavo usti-ezno sestavljenega pi-oizvoda n.€ glede na to. kdo izdeluje posamezne dele. V gozdarstvu nimanio opravka s posebno zahtevnimi, medsebojno odvisnimi standardnimi postavkami, ker gi-e zvečina za šii-ši interval uporabnosti sofrtimentov ali za surovino, ki se da uporabiti bolj ali manj v različnih dimenzijah in v raznih kvalitetnih širinah. Vendar pa se v vsakem primeru izraža stopnja uporabnosti in dosledno z njo tudi različna vrednost gozdnega Sortiment a, pa. najsi je namenjen neposredni gospodarski uporabi ali pa kot surovina predelavi. Zato pa so potrebni standardi, ki naj t-akšno razlikovanje omogočijo.
Četudi je torej v gozdarstvu natančnejše opredelje\'anje soi'Ümentov precej težko ali pa tu in tam raztegljivo ter je ponekod mogoče prelivanje med doti-kajočimi se sortimenti, je vendar neogibno upoštevati dejstvo, da gi'^ tudi pi'i istih sortimentih za razUčne stopnje uporabnosti all za različne kvalitetne raz-lede, Id jih je treba za pravilno vrednotenje materiala iistrezno okaraJtterizirati oziroma standardizirati, da. bi tako proizvajalec ali dobavitelj kot tudi porabnik ali prevzemalec imeli nespomo podlago za pi-avilno presojo naroČila in dobave ter za pravilno določanje cen. Kadar so ti-žne cene odrej«ne ali mafesimirane, kakor so pri nas za lesne Sortimente že ves čas po vojnij je neogibno poti-ebno okarakterizirati tiste sortimEinte, ki imajo vezajio ceno. še zlasti, če hočemo njihovo uveljavljanje v praksi nadzofiwati ali pa V dnažbanem lintesresu utrjevati disciplino zai-adi uveljavljanja ekonomskih regulativov. Znano je namreč, da ponekod pri deficitnem materialu, kot je les iglavcev, izigravajo predpisane cene tudi na ta način, da slabäi kvalitetni razred deklaa-irajo ali dobavijo za boljšega in tako dosežejo višjo ceno. Porabnik ali kupec se moa-ata & tem spii-jaznitij če hočeta priti ido blaga, ki ga primanjkuje. Zal, je poslovna moraia. ki bi morala sama po sebi vplivati na soliden odnai med gosptxiarslcimt aii trgovskimi partnerji, precej spodrinjena. Tu lahko pomaga le objektivna diniž-bena kontrola, ki pa mora imeti v JUS jasno mei-ilo za opredelitev ali presojo izdelka in njegove kvalitete ah določenega kvalitetnega razi-eda.
Razumljivo je, da so izdelki lesne industi-ije v določeni meji odvisni od lesne surovine, tj. od gozdnih lesnih sortimEsntov. To dejstvo mora standardizacija upoštevati ali zagotoviti, soglasje med usti-eznimi JUS gozdnih soitimen-tov m lesnoindustrijskih proizvodov. To pa ni tako preprosto, ker se iz iste lesne surovine Izdelujejo zelo številni in i-azUčni industrijski proizvodi. Razen tega pa so lesnoindiistrijsld izdelki odvisni tudi od stopnje razvitosti lesnopredelovalne industrije ali njene sposobnosti za oplemenitenje upoa-abljemh materialov. Vemo, da so pni nas med piizadetimi tovamami v raznih krajih in republikah precejšnje razlike.
Na področju izkoriščanja gozdov je sedaj v Jugoslaviji v veljavi 45 JUS. Bili so pi^,pisani med leti 1955 in 1964. Večina le-teh je obstojala že tedaj, ko je izšel zakon o jugoslovanskih standiii'dih iz leta 1960, ki jim je dal obvezno zakonsko moč. Morali bi jih torej dosledno uveljavljati. Razen tega je kmalu izšel še predpb o obveznem označevanj it sortunentov ozii-oma njihovih kvalitetnih razi-edov, ki naj bi omogočil konbT>lo nad izvajanjem predpisanih makai-mii-anih cen lesa. To velja zlasti za vse vrste hlodov, ki so med gozdnimi soi'ti-menti najštevilnejši in zato najpomembnejši. Oni so suirovina za lesno industrijo vseh vrst.
Vse to bi bilo v redu, če bi bili tedaj veljavni JUS gozdnih sortimentov takšni, da bi jih lahko jasno razumeli m uvel ja valjal i. Toda. na žalost, so v tistih
JUS za hlode, Id so Se st^daj v veljavi, takšne ponia,TiJMjivo&ti in nejasnosti, da jili praktično ni mogoče uporabljati ali pa celo zavii'ajo smotmo izkoriščanje lesa, namesto da bi mu pojKiagali. Gospodarska zbornica Slovenije je že tedaj t^ikoj opozorila Zvezni zavod za standai-dizacijo na te pomanjkljivosti in pi'edlo-žUa, naj se piizadeü JUS hlodov popravijo aü pa naj bodo pi-oglašeni za neobvezne, dcdtler ne bi izdelali novih, iLstreznih JUS. Nalote-la je na, precej gluha užesa. Sele na. ponovne pritiske se je Zvezni zavod za. standardizacijo lotil izdelave novih JUS za hlode. Po enem letu tenieljitih prtiučevanj in posvetovanj ob najširšem sodelovanju oi-gaimzacij iz gozdai'stva in lesne industi'ije ter ob upoštevanju JUS za izdelke lesne industrije, ki sloxiijo na piizadeti surovini, so bili izdelani in objavljeni poipravljeni ali novi JUS za hlode iz leta 1961. Toda tedaj «no prišli v pi^v zanimivo in hkrati žalostno situacijo. Novi JUS se nami'eč niso še niti prav ogreli v praksi, pa so že büi po precej skrivnostni poti odpi'avljeni in mesto njih spet uveljavljeni prejšnji iz leta 1955., ki so zaradi šte\filnih, že omeJijenih ponmnjkljivosti skoiraj nsupc-.-abni. Pri tem pa zbornica in gozdnogospodarske organizacije niso bile niti vprašane za mnenje ter sploh ni bil u\'t-den običajni postopek, ki velja, za uvedbo ali ukinitev JUS, ko bi ae bib. novi JUS iz 1. 1961 tudi lahko popravili. Razimiljivo je, da piizadene Zvezni zavod za standardizacijo vsaj moralna odgovornost za takšno ravnanje in za njegove posledice, Intervencionisti se niso niti potrudili, da bi ugotovili ali spoznali in povedali, v čem je razlika med JUS za hlode iz leta 1955 in med tistimi iz leta 1361, niti niso računali s posledicami svojega 1'avnanja. Pogosto smo slišali le prizvok, čes da to, kar se izvaja v praksi, sloni na starih JUS iz 1, 1955, medtem ko bi majavijanje novih JUS iz leta 1961 pomienilo veliko večjo popustljivost v kvaliteti in s tem višjo ceno isLih soi-timentov. Takšno mišljenje potrjuje tudi nedavna razprava v Beogradu pri Zveznem zavodu za standardizacijo, ko se je govorilo o novih JUS, To pa je tragikoiiiična zabloda, in nerazumljiva neinformiranost. Ravnanje prakse v Sloveniji je precej daleč od vseh omenjenih JUS, K takšnemu odstopanju pa je največ piipomogla ravno odprava, JUS iz leta 1961 in sankcionh-anje ne-upoi'abnih prejšnjih JUS iz leta 1955, Vae to skupaj je močno diskreditiralo JUS in njihove izdajatelje na sploh. Pomanjkljivosti JUS iz leta 1955 je namreč praksa, moi'a.la hočeš nočeš nadomestiti s sti'okovno pametjo. Pri tem pa se je ventil odprl tako, da je klasificiranje deficitnih sortimentov od dobaviteljev, tj, od gozdarskih podjetij, seveda z ne pi-eveč navdušenim piistankom pi^evze^ malcev, kmalu pi"eseglo vse JUS, v posmeh tistim, ki so se nehote v lastno škodo boriH proti novim JUS iz leta 1961. Določeno vlo^o so pri tem imele tudi togo vezane cene. Trditi, da se ta. praksa ujema s starimi JUS, ki so v veljajvi, in s tem opravičevali borbo pi'oti novim JUS iz leta 1961, ki bi jih mogli tudi popraviti, pa pomeni najmanj slepo zavajanje samega sebe. Spričo takšnih razmer je bila tudi inšpetcija, ki naf bi kontrolirala pravilno uporabo predpisanih cen, precej bi'ez moči in se je morala smotrno ravnati po obstoječih j'azmerah, tei' zato za^uži celo prizinanje.
Po starih JUS za hlode iz leta 1955 je mogoče jasno opi-edeliLi le dimenzije sortimentov. Pin tem je zlasti odločilna debelina. Res je, da ti JUS sploh ne irsebujejo bukovih hlodov pod 25 cm, toda to ni nikakršna prednost, ampak zgolj pomanjkljivost, ker bi povzročUa,, da bi lesna industrija t.njeia še hujše pomanjkanje hlodov, Vsalcdo tudi ve, da groe ne segajo skozi celotno deblo, ampak največ do njegove sredine. Diiig problem pa je vprašanje cene za hlode slabše kakovosti, ki pa jih JUS ne rešuje, ampak se morajo ra\TT.o one
prilagajati JUS, bodisi s tem, da so primei-no maksimii-ane ali pa tako, da jih pogodbene stranke sporazumno določajo.
Pri sartimentih, ki rabijo kot surovina, je pomembna tudi stopnja predelovalne sposobnosti dotične industi-ije. Enoten jugoslovanski trg zahteva enotne standai^e. Vendar se večja sposobnost predelave lahko upošteva tako, da se pri najnižjem k\'alitetnem razredu hlodov dovoli, da se prizadeti stranki, tj. dobavitelj in prevzemalec sporazumno domenita, kaj še prihaja v poštev, seveda za usti'ezno nižjo ceno, ki moa-a slcmetL na spoa-azumu in posltj^-nl so-lidnostL
Za izvoz upoštevamo zahteve inozemskega trga, ne ozii'aje se na domače JUS. Ce pa z našimi JUS lahko piimerno upoštevamo tudi zunanji trg, je to toliko bolje.
Res je potrebno JUS tudi poenostaviti. Toda najboljša poenostavitev je tista, ki omogoča., da soitiment v pi'aksi jasno in hitro ali sistematično opredelimo, Tudi vpliv raznih na.pak je treba upoštevati po določenem medsebojnem ravnotežju, pri tem pa je treba izpustiti vse tisto, kai' je za uporabo v praksi odveč. Seveda pa je treba vsak predlog za izboljšanje JUS konkretizirati, da ga je mogoče presoditi in upoštevati,
Res je ŠJtoda^ in obžalovati je Ixeba, da SO JUS v gozdarstvu tako diskredi-tirani in da ima pri tem px-eoejänjo zaslugo ravno tisti zavod, ki bi moral najbolj skrbeü za njihovo avtoü'iteto. Ne gi'e, da 2 enim zakonom nekaj pi-ed-pisiijemo, z dnagim pa to onemogočamo. Potem je bolje, da takoga zaikona ali enega od njiju sploh ni. Razumljivo je, da je potem tudi piedpis o obveznem označevanju soi-timentov ali njiho\'ih kvalitetnih razredov zgrešil svoj namen in je postal zgolj bii-okratska cokla, ki aamo v Sloveniji požre na leto nad 100 milijonov din.
Zavoženo ali diskreditiraoo zadevo je težko zopet spraviti v pravi tii-. Za to je potj-ebno več naipora kot drugače. Ce bi bile cene gozdnih lesnih soiti-mentov prosto foimu-ane, potem bi morale biti tudi za proizvode lesne industrije, Čeravno se pri deficitnem matei-ialu zavedamo določenih pi-'oblemov, bi seveda bilo konsoUdiranje in izvajanje JUS veliko bolj objektivno in učinkovitejša Cena bi se namreč lahko ravnala po stvarni uporabnosti sortimenta, nt pa tako, da je ona določena ah maksimirana, razvrščanje aH opi-edelitev sortimentov pa je prepuščeno tako nezanesljivim ali neuporabnim JUS, kaki-ine imamo sedaj.
Kaj i'ö toi-ej potrebno v obstoječih razmerah napraviti? Na dlani je, d.a je treba pripraviti mnfe JUS ob sodelovanju vseh pi-izadetih, ki naj najprej na svojem območju ugoto^fijo, kakšna je struktura kvalitetnih razi-edov in sortimentov hlodov po JUS iz leta 1955 in 1961 in po sedanji praksi ter na kakšne ovire ali pomanjkljivosti JUS pri tem naletijo. Potem naj svoje ugotovitve primerjajo z JUS usti-eznih proizvodov lesne industrije. Na podlagi teh dognanj naj pTOdlagajo, kaj je treba popraviti ali dopolniti, da bi čim bolje ugodili vsem prizadetim oziroma našim skupnim gospodarskim interesom. Seveda morajo biti zadevni JUS jasni in praktično uporabni aH smotrni. Le na podlagi takSnih stvarmh podatkov je mogoče zadevo uspešno obraivnavati, namesto da iz leta v leto mahamo z praznimi rokami.
Nihče ne nasprotuje želji ali zahtevi, da je treba iwidirati tudi JUS lesno-indiKtrijskih proizvodov in jih piilagoditi doseženi tehnologiji. Ravno nasprotno, saj JUS pravzaprav registrirajo doseženo stopnjo tehnološkega aü gospodarskega razvoja,
634.0,902 {497.12)
LIRtlDITEV VELIKIH GOZDNIH POSESTEV NA KRAŠKEM OZEMLJU NOTRANJSKE
Ing. Franc Dolgan (Ljubljana)
Na območju Snežnika, Javoniika, Manosa in Logaške planote ležijo raz-sežni gozdovi, k.i so bili še nedavno, tj. do osvoboditve, last priviiigiran^a plemstva. Takoj po vojni pa so pi"ešli v splošno ljudsko premoženje in so bÜi v začetku razporejeni med tii gozdne uprave; Postojno, Ilirsko Bistrico in Snežnik, nekaj let pozneje pa so bUi združenj pod upravo Gozdnega gospodarstva Postojna,
Med razlaščenimi gozdovi tujerodnega plemstva so bili gotovo najlepši, že pred desetletji ui'ejeni gozdovi kneza Windischgraetza, Iraeli so svojo glavno upravo do konca pi-ve svetovne vojne v Planini, nato pa v Postojiii. Ti obširni gozdovi so zanimiv primer smotrne tehnične in upravne ureditve velikih gozdnih posestev, zato ga bo koristno opisati, da bi mogli s pridom upoi'abiti marsikatero izkušnjo.
Posestvo je büo razdjdjeno' na 10 okixßij ali revirjev, ki so bili upi^avne in ekonomske enote, in sicer: Nanos, Hrušica, Podkraj, Logajtec, Zagora, Planina, Skocjan, Debeli kamen, Ja;vornik in Ravnik s skupno površino 10,674 ha, od tega 10,488 ha go2idav, 98 ha kmetijskih zemljišč in 88 ha neplodnega sveta. Od \'seh revirjev je bil na ozemlju stare Jugoslavije samo Ravnik, vsi diugi so priipadli po rapalski pogodbi Italiji.
Posestvo je v teku zgodovine prehajalo iz rok v i-oke ]:'azmh plemenitašev. v začetku 19. stoletja pia je postalo last gm-iškega grofa Mihaela. Coa-oninija, ki je 1. 1846 prodal planinsko, l(^aško in predjamsko graščino s skupno površino 18.913 ha za 3,900.000 renskih tolarjev knezu Veriandu Wmdischgraetzu. Na tem posestvu je i-melo sei-vitutne pa-avice 22GÜ kmetov in 712 ko6aj-jcv. Vrednost servitutov so cenili na 4,800.000 ki-on. Za to vrednost so raoi'ali odstopiti kmetom iz okoliških vasi. 9050 ha gozda. Revir Podkraj, nekdanja last grofa Lanthieria, je bü kupljen 1. 1916 od Ljudske posojilnice v Ljubljani.
Geološka podlaga obravnavanega območja je izrazito kraškega značaja, pripada po večini kredni formaciji in je siestavljena iz raznih vrst apnencev, med katerimi so vrinjene dolomitne plasti. Ponekod so apnenčeiri skladi jurske starosti, poredko tudi eocenske tvoi-be.
Gozd je ust\^aril obilno rdečo zemljo, ki po dolinah in položnih .pobočjih doseže precejšnjo globino. Humi:^ je naibran v bogatih plasteh, zato so talne razmere izvrstne, čeprav kamenje in skale, ki predü'ajo na površino z različnimi obUkami in velikostmi, pričajo o kraškem značaju tal. Pokrajinska podoba jie precej enolična, gradijo jo bolj ali manj zaokj-oženi gorski grebeni, ki jih sekajo globoke doline in kotline, ponekod prepadno poglobljene. Glavna gorska masiva sta Nanos in Javomik. ki z nadmorsko viSino 1269 m predstavlja najvišjo točko. V dolinah, ki se združujejo v glavni dolini rečice Unca, je najnižja lega 4SI m nad morjem. Poprečna nadmorska višina bi bila ok. 700 m.
Glede na podnebje sodi obravnavani gozdni kompleks v območje mešanja gozda jelke in bukve Fagetimi abietetc«um z letno popi'ecno temiperaturo 8" C. Letne padavine so precej enakomerno porazdeljene in znašajo poprečno 1950 mm. Jasni dncT^i so zelo redki in tudi poleti pogosto dežuje, največ pa spomladi. Zime so ostre z veUko snega. Vegetacijska doba ti'aja 5 mesecev. Poglavitna vetix^va sta jug in burja, ki pa ne razvijeta posebno velike moči, ker ju zavirajo
pifjstrani, dobro sklenjeni gozdovi. Veter je nevaren le na izpostavljenih legah, posebno jug po daljšem deževju, medtem ko je drevje že od zgodnje mJadosti uU-jeno proti burji in je dobro Kaltoreninjeno.
Prevladitjoča drevesna vrsta je jelka, ki porašča 90% povi'sine in gradi skoraj čiste sestoje; med drugimi drevesnimi vrstami pripada največji delež bukvii, pridružujejo pa se Še javoi", brest, lipa, jesen idr. Bukve je naj\'eč po dolomitu in okoli vi'ha Javornika tei' v .i-evii'ju Debeli kamen. Smreka raete le posamič, manjše skupine so po goličavah v jelovih sestojih, kjer je dovolj potrebne svetlobe in vlage, po dolinah, kjer jelka zaradi spomladanskih pozeb ne uspeva, ter V večjih in ali manjših nasadih revirjev Planina, Skocjan in Ra\'7uk. Na jasah in med redkim diwjem bujno raste razno grmovje, kakoi-; leska, dren. obe vrsti bezga, kločak, iva, mokovec, krhhka. Ln dr. V presvetlih sestojih pa je obilo gozdnega plevelii, posebno srobota in volčje jagode.
Do leta 1672, tj. pred zemljiško odvezo in tudi še nekaj let po njej, ao bih obravnavani gozdo\T v zelo slabem stanju, ki je bUo posledica nenačrtnega in divjega gospodarjenja. Gozdove so izkoriščali brez kakršnegakoli reda in pravila, samo da je bilo zadoščeno služnostnim pravicam okoliških naseUj, Drevje so odbii-ali brez načrta, sekali so le tam, kjer je bUa boljša, rašča in lažji izvoz, medtem ko so ostali odročni predeli s pi-ezrelira in defektnim drevjem neizkoriščeni. Zaradi takega slabega gospodai-jenja so na laže dostopnih krajih nastali mladi aH kvečjemu srednje stari sestoji z debelinami 20—30 cm in z množico rakastega ter poškodovanca drevja..
Po odpravi servitutov zaradi pomanjkanja denarja veljeposestaiki niso takoj zaöeli z urediitvijo tn s pravilnim izkoriščanjem gozdov. Kmetje so namreč postali močni konkurenti, saj so tako rekoč preplavili trg z lesom, največ s tesanim, posekanim v t. i. ekvivalentnih* gozdovih. Zai'adi pi-evelike ponudbu so cene padle, zato so moi^ velejKJsestniki izkoriščanje gozdov kai- se je dalo skrčitL Les so prodajali napi-ej iraznim malim in srednjim trgovcem, in to na panju, da je nosU kupec vse slro&ke od sečnje do izvoza. Drevje so izkoriščali le tam, kjer je ti-govcu ustrezalo. Takšno nepravilno gospodai-jenje je popolnoma spremenilo zgrad'bo gozdov, Na velikih površinah so nastah nepraviln«' prebi-nalni sestoji, drugje pa skoiaj oplojno gospodarjeni gozdovi z večinskim deležem določenih debelinskih razredov. Te gozdove, jelove in bukove, so pi^šnji gospodarji zaradi lova in drugih namenov skrbno varovali in Čuvah, le podrastje in zastrto da^evje so dali posekati, da jim pri lovu ne bi bilo napoti. Zaa-adi pomanjkanja svetlobe in vlage se je pfHTÜadek posušil, kajti .široke krošnje so pospešile izhlapevanje na že tako suhih apnenčastih tleh. Zato je naravno mladje hrnalo in odmiralo, prezrelo drevje pa zaradi svoje starosti ni moglo uspešno obnoviti gozda v pi-ebirahu sečnji. Uvesti so morali postopno (oplojno) sečnjo, ah pa «o se odločili za sečnj,o na goäo in za umetno pomlajevanje. To so opravili na razhčne načine, predvsem na 60 m širokih progah {dvakratna dolžina odraslih jelk). Golosečni pasovi so se vrstili od vzhoda na zahod, tako da so preostali gozdovi laže kljubovali južnim in sevei-nim vetrovom. Dokler na posekani progi pomladitev ni uspela, ob njej niso sekali. Pi-i sečnji na golo so puščali takšne jelke in bufcve, od katerih je bilo pričakovati, da bodo še seme^ nUe. V revirjih Planina, Skocjan in Ravnik je bilo posajenih ok. 1000 ha, in sicer s smreko in hiti-o rastočimi di'evesninü vrstami, zlasti z zeleno diiglazijo, Sadih so tudi bodečo smreko in sitko, ki pa se nista obnesli. Namen teh nasadov je bil ustvariti pionii-ske kulture, ki naj bi varovale gola tla pred izhlapesvanjem,
da bi mogli pozneje pod doraSčajočim di-evjem podsejati jelko in bukev, ki sta
-—
• Gozdovi, ki 30 jih dobili Itmetje kot ekvivalent za služnostne pravide. -
najbolj prilagojeni ki-aškemu svetu. Takšno ravnanje se je marsikje obneslo. Nasemenitev pa so navadno uspešno opravili piiščeni jelovi semenjaki.
Kot že omenjeno, so obravnavani gozdovi večinoma prebiralni, zato se pa>ejänji gospodai-ski načrti nanašajo izključno na to vi-sto go&podai-jenja. Za druge načine, kot za postopno sečnjo in sečnjo na golo, so bUi izdelam le sečni načrti, ki naj bi ui-edili čim uspešnejše izkoriščanje, medtem ko so nameravali ureditvene naičrte sestavki pozneje.
Kako so ravnali pri urejanju prebirainih gozdov in Itako so gospodarili z njimi, je razvidno iz naslednjega 'poglavja.
Ureditveni načrti
Z uz'ejanjem gozdov niso mogli začeti, dokler ni bila leta 1872 opravljena zeiTiJjivška odveza. Veleposestniki so odstopili kmetom v odškodnino za njihove servitutne pravice obsežne gozdove kolikor mogoče bHzu naselij. Po spixDstitvi gozdov služnostnih pravic so se veleposestva lotila gradnje dobrega cestnega omrežja, ki so ga pozneje vedno bolj povečevali in izboljševali. Po prvi svetovni vojni so bile izvozne razmere po vsem velepoeestvu zelo dobre, ker so ga prečkale števil,ne javne ceste, med temi tudi glavna cesta Trst—Ljubljana, ki se ji je pridružLla tudi 130 km dolga, gosta mreža lepih zasebnih cest, primernih tudi za tovorne avtomobile. Velik pomen za pi-evoK žaganega, lesa in drugih polizdelkov ima gotovo tudi železnica Trst—Diinaj, Javne in gozdne ceste so povezane s potmi, kolovozi in vlakami, ki izaredno lajšajo spravilo in prevoz lesa.
Po kmečki odvezi je bUo celotno posestvo omejeno z bairvnimi znamenji, prve ui'editve pa so se lotili v začetku leta 1880. Že pi-ej obstoječe revirje so razdelili na do 100 ha velike oddelke glede na .pomen gozdov, lesno maso so določili s pomočjo primerjalnih ploskev, deloma pa tudi s cenitvijo na oko, letni etat pa so iigotovili po avstrijski kameralni taksi. Gospodarske oanove v ožjem pomenu niso izdelali, zadovoljili so se z navedbo najpotrebnejših podatkov, tj. veHkoeti letnega etata in načina gospodarjenja.. Poijrobnejšl predvideni ukii-epi niso nikjei- omenjeni, kratko i'eceno, pri prvi ureditvi gozdov so izdelali samo neke vrste memorandUim o načinu bodočega gos,podarjenja To je za taki-atne razmere pač zadoščalo. Vsi, v teh operaitih navedeni podatki so büi precej pomanjkljivi; gospodarske knjige so vodili zelo površno, tako da vpisi o posekanih lesnih masah pai poznejäi reviziji 1, 1910 niso mogli biti uporabljeni za primerjavo.
Z načrtnim izkoriščanjem obraivnavanih gozdov so začeli šele po drugi Ui-editvi in sestavi gozdnogospodarskih načrtov, tj. po letu 1900, ko je gozdarski strokovnjak Moric I-Iladnik, upokojeni direktor kočevske graščine in predhodnüi znanega gozdarja Hufnagla, začel z urejanjem predjamskih in logaških gcsdov po svoji metodi za pi-ebiralne gozdove, in to pod vodstvom višj^a dir^toi-ja Windischgraetzovih gozdov Hanuscha, ki mu je sedil direktor A. KörbeL Uporabljena metoda za urejanje gozdov je z malimi spremebami skoa-aj enaka tisti, ki so jo uporabljali na snežniški in kočevski graščini.
Po topografskih ugotovitvah v vseh revirjih so celotno gozdno zemljžiče prostorno razdelili na oddelke. Pri tem so uporabljali nai-avne meje, kakor: grebene, jarke, žlebove, kakor tudi v nekateiih revirjih že davno izdelane preseke, čeravno niso bile primerne za prizadeti valoviti teren. Odseke so razčlenili s cestami, potmi, stezami in vlakami. Vendar takžne razdelitve niso uporabljali dosledno, ker v nekaterih revii-jih j^elief ni dopuščal uporabo naiavnih mej, zato so pogosto uporabljali tudi ceste in poti za meje oddelkov. Odseke so
skušali določiti na čim boljši način, ki bi ustrezal pesLri raznolikosti sestojev prebtralnega gozda, tako da bi vsak zase pi^edstavljal homogeno gcxsdnagojil-veno enotO'. Meje revirjev so omačili s ti'emi rdečimi črtami, oddelke z dvem^, odseke pa z eno cfta. Na križiščih so bili oddelki označeni z arabskimi številkami) odseki pa z malimi či-kami. Za ^-isak revli' so izdelali sestojne karte v merilu 1 ; 8640 in 11.520, pozneje pa v meillu 1 ; 10,000 in 1 :15.000.
Ko je bilo to delo končano, so se lotili meritve sestojev po 10-centimetrskiih debeÜTLsfcih razredih z 1- ali 2-centimetrskimi debelinskimi stopnjami. V začetku so merili le di'evje nad 20 cm p, pr., pozaneje pa nad 16 cm. Drevje p'rvega debelinskega I'azreda (11—20 cm) in dievje pod taksacijsko mejo sO' v vsakem odseku ocenili v desetinkah zarasti in so tako pnbližno doloŠli pripadajočo površino oziroma maso., Debelinskih razredov skupno s pi-vim je bilo 5. Kjer Fo meritve opravili le .nad 16 cm, dreves od 11 do 15 cm niso upoštevali ali pL-i so jih izračunali na podlagi razmerja njihovega števila in števila, dreves, debelih od 16 do 20 cm. Podaitki teh miea-jenj za ves itevii- so dali pi-vo osnovno podobo o zgradbi sestoja.
Za ugotovitev lesne zaloge so razen številnih raziskav na .posekah in stoječih drevesih posekali še stotine jelovih modelnih di-^ves v glavnih in tipičnih oddelkih za debeline, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45 in 50 cnh Po razdelitvi drevja na sortimisiite so iai-ačunall lesno maso. Na podlagi ugotovitve lesnih mas modelnih diwes in po razdelitvi teiiena na 3 bonitetne razrede so sesitavili lokalne lesne tablice za iglavce. Te tablice imajo razen Lesne mase drevj'a s 2-centi-mctrskuni stopnjami od 16 cm naprej še podatke o višinah in oblikovnih šteidlill. Za drevje nad 50 cm so spopolnili tablice s pomočjo drugih tabhc, upostevaj'oc pri tem tudi rastne razmere. Za bukev so uporabljali tablice, ki so takrat veljale za kočevske gozdove, seveda so jih primemo predelali
S pom'ocjo gmotnih tablic (deblovnic) so določili lesno zalogo za vsak odsek pi.fsebej, nato pa za ves odd^ek oziroma j-evir. Ker so v začetku ureditve merili drevje le nad 20 cm. so lesno maso od 11 .do 20 cm ne glede na. di-evesno vrsto in boniiteto s pomočjo ocenjene površine preračunah s 35 m'/ha in jo pripisali iglavcem; kjer pa so Idupali nad 16 cm, so lesno maso za debelino od 11 do 15 cm določili z Ü lesne mase, pripaidajoče debelinam od 16 do 20 cm. Drevja do 10 cm niso upoštevali. Istočasno, so dioločjU tudi temeljnice za vse debelinske razrede.
Po ugotovitvi lesne mase so iziračunali Se letni lekoči pirii-astek. V ta namen so analizirali modelna drevesa, ki so bila posekana, za sestavo lokalnih tablic in s štetjem letnic so določili vrastno dobo, ki je potrebna za nastanek debeline 10 cm oziiroma za prehod iz nižjega v višji .debelinski razred, nato pa so z gmotnimi tablicami ugotovili koliičino obeh debelinskih razredov, s. pomočjo volum.nih razlik pa še prirastek lesne mase, ki, deljen z vrairtno dobo, da prilastek na djievo in leto. Ta. vrednwst, izi'azena v % osnovne mase, pa da prirastni procent.
Jasno je, da je v prebh-alnih gozdovih individualni razvoj izredno raziLčen, toda, kei" se prej aH pozneje vsako .drevo osamosvoji in prosto raste ter tako nadomasti prejšnje zasenčenje o(ziroma zastrtje, na splosno lahko ra:ä.mamo z določenim enotnim piii-aščanjem dnevja.
S številnimi ponovnimi opazovanji ali pa s sečnjo modelnih dreves kakor tudi z vrtanjem s Presslerjevim svedrom so bile zti jelko ugotovljene naslednje vrastne dobe za prirastek 10 cm in za, različne debelinske razi'ede:
I. debelinski razred (11—20 cm) znaša vrastna doba povpi^ečno 28 let;
n. debelinski razred (21—30 cm) znaša vrastna doba povprečno 21 let:
III.	debelinski razred (31—40 on) masa vi'astna doba povprečno 20 let;
IV,	debelinski razred (41—50 cm) znaša, wastna doba povprečno 18 let.
Volumna razlika dveh modelnih dreves, deljena z vrastno dobo, da. pc^rečni letni prirastek na drevo in leto.
Po tako opravljenih računih so dognali povpa'eüni prirastek za jelko na drevo in leto po debelinskih razredih kot je predočen v tabeU.
Debelinski razred
Bonitetni razred
I,	I II. 1	III.
0,06	0,54	0,50
2,17	1,07	1,43
3,95	3,55	2,B5
4,67	4,30	3,78
I, (11—20 cm) II. (21—30 cm) lU. C31—40cm) IV, (41—50 cm)
Bukev je bila v teh gozdovih vedno podrejena rentabilnejši jelki. Zaradi izsekavanja lepo i-as^lih bukev za časa. servitutov je bilo v debelinskih razredih nad 30 cm le slabotno in kržljavo drevje, zato nifio mogli napraviti dobrih analiz za določitev prirastka, ampak so bukov prü'astek ugotovili na bolj sumaričen način s primerjavo prirastka v enoidobnih gozdovih enake bonitete.
Letni prii'a&tek za odseke so določili na ta način, da so število drevja v vsakem debelinskem razt^u pomnoräU z letnim prirastkom vsake drevesne vrste us tirnega bonitetn^a razi"eda ali pa so lesne mase debelinskih razredov pomnožili z njihovim odstotkom prirastka. Letni prirastek za vse posestvo je znašal poprečno 6 m^/ha.
Po navedenih ugotovitvah so določili se osnovni element, tj. letni etat. Za to opi'avilo pa niso uporabili foirmul ali posebnih metod, ampak so etat odredili glede na stanje gozdov, situacijo na lesnem trgu, prirastek in prsni premej*, ki je usü'ezal finančni sdai'osti ozii'onva, zi-elosti, določeni s Pressleirjevim obrazcem z 50 cm. Čeprav se sedaj ne strinjamo s takšnim načinom ugotavljanja, zrelosti, vendai' imamo takšno debelino za takratiie i-azmere za primemoi, v praksi pa se v veliki meri izkoiišča tudi tanjše ali debelejše drevje v skladu z gojitvenimi nalogami ali z ekonomskimi ugodnostmi.
Ko je bil tako opredeljen pojem zrelosti, je bilo lahko določiti redni posek ali etat Prehodna, ali vrastna doba, ki je potrebna za prehod iz III, v IV, debelinski razred znaša, kot je že navedeno, 20 let, Ce delimo vse di-evje in V. debelinskega razi-eda s to dobo, izračunamo letni etat po številu drevja, iz njega pa dendi-ometiični etat, tj, letni etat v m". Ta etat mora biti v non-malnem prebiralnem gozdu enak številu dreves, pomnoženim z maso za sečnjo finančno zi-elega drevesa. Na ta način se etat za določeno dobo uravnava; avtomatsko dosežemo in dozenemo trajnost s primerjavo letnt^a prirastka in količino etata. Če se prvi pillagodi drugemu, ki Je lahko večji ali manjši, torej se lesna zaloga veča ali manjša.
Toda etata niso v v^h revii'jih enako ugotavljali. Največkrat so k masi V. debelinskega razreda dodali polovico mase IV. razreda, tj. m^aso, ki bo v prihodnjih 10 letih prirasla v V. razred in skupno maso razdelila na desetletno dobo, Zaj-adi kontrole so etat ugota.vljali tudi po drugih znanih obrazdh, kakor po avstrijski komeralni taksi, po Guttenbergu, Hundeshagenu idr. in so rezultate med seboj primeirjali.
82
J
Kot se vidi, so pri določanju etata upoštevali maso zrelostnih razredov, letni prii-astek in prehodno dobo, razen lega pa še pa-^tai'e semenjake, poškt>-dovano in bolno drevje ter vmtsne sečnje v nižjih debelinskih razi-edih. kjer je to bilo iz gojitvenih vidikov potrebno. Sečnjo so porazdelili po odsekih, upoštevajoč pri tem obhodnjico 20 ali 10 let. Nato so izdelali sefeno osnovo za bodoče 20- ali 10-letje.
Ker je v prebiaraln.em gozdu težko vnaprej ločiti glavne in vmesne sečnje, zato so tudi pTi obravnavanem veleposestvu to opustili in so posritan les 111. do V, debeline dodelili h glavni sečnji, tanjši izmerjeni les predsečnji, vse di'ugo neinerjeno drevje pa vmesni sečnji. Sestojne razmere se ne ujemajo vedno s povpraševanjem po določenih saitimentih. razen tega pa potrebni gojitveni uki-epi na svoj način vplivajo na nižje debelinske razrede, ki jih izkoriščamo v pi'edsečnjah.
Pri urejanju obravnavanih gozdov so uporabljali naslednje registi-e: 1. Splošen popis premoženja glede na položaj, zgodovino, spremembe posestnega stanja, itd.; 2. Popis nasadov; 3. Popis gozda; 4. Rezultati inventure; 5. Gmotne tablice; e. Glavni sečni plan; 7, Go&podaa-ska knjiga i 8. Pcksebni i-egister za oddelke, ki so bili določeni za sečnjo na golo v prihodnjem desetletju in vzgojni načrt s predvidenim umetnim pogozdovanjem v predelih, ki se morajo obnoviti. Vsi ti registri in knjige so bih vodeni 2 največjo natančnostjo in vestnostjo za \fsak revh- posebej.
Nekdanja uprava si je pri ^^seh revizijah gospodai'skih osnov pa-izadevala vse napake, ki navadno nastanejo pri urejanju gozdov, pokiigoma odpraviti a točnejšam in vestnejšim delom pri nierit^rah drevja in i-ačimanju podatkov, posebno pa natančno ugotoviti lesno maso, pru^astek, prehodno dobo in etat, V ta namen so stalno primei'jali lesno maso posekanih z maso odkazanih di-eves. da bi odpravili razliko med dejanskim stanjem in gmotnimi tablicami in tako pripomogli tudi do ugotovitve piirastka, Id ustreza stanju gozda. Trajnost so spoštovali na najdo^ednejši način. Zaradi krašk^a značaja prizadetega terena, kakor tudi zaradi buj'ji in južnemu vetru izpostavljenih leg so z gozdovi zelo previdno gospodarili in skrbeh, da bi z gojitveno negovalnimi ukrepi dosegli normalno stanje.
K ureditvi nekdanjega gozdnega po&ratva kneza Windischgrätza bi bile potrebne naslednje ipiipomibe: način lu-editve, ki ga je nekdanja uprava uporabljala za svoje gozdove, ima šibko točko, in sicer domnevo, da prirastek pri določenem debehnskem razredu nastaja v stalnem časovnem razdobju. To diej-stvo pa je v pratislovju z zek> spremenljivim stanjem v pi'ebirainüi gozdovih. Vendar je, kakor že omenjeno, v tem primeru izkušnja dokazala, da obstoja ndia stalnost, toda pod pogojem, da izkoriščanje pravilno opravljamo^ tj. da vse drevje vzd2-ži skozi dobo zasenčenja in osvetlitve,
Dmgo vprašanje, ki vzbuja pomisleke, je ugotavljanje etata po finamčiii zrdosti, ki j-e določena v debelino 50 cm. 2e poprej smo videli, da v prebiralnih sestojih premera ni mogoče tako natančno določiti kot v encdobnih gozdovih. Zatorej praktično stališče nadomeSča pomanjkljivosti teorije. Tako je balo lahko ugotoviti, da je bU prirastni odstotek še vedno velik, pri jelkah s prsnim premerom 60 cm oelo večji, da pa višja cena za tak les ne sme vplivati na odlašanje s sečnjo, zato ni opravičljivo podaljševati tumusa, kvečjemu smemo pustiti izbrana, lepo rasla di'evesa v bližini oest in potov, kjer večja osvetlitev pospešuje prirastek in kjer bodo poškodbe pri sečnji in pre^fozu verjeitno manjše, seveda Če trg potrebuje Sortimente iz debelga drevja:. Prebiiralni gozd je idealna oblika za. proizvodnjo lesa velikih dimenzij, zato ne bi bilo pametno, če ne bi izkoristih te prednosti prebiralnih pred enodobnimi gozdovi.
Po pi-vi svetovni vojni so imedi gozdovi v mnogih predalih, posebno v revirjih Planina in SktKjan, tj. v PocivEdniku in drugje tudi po 700 do 800 nri''' na ha zi^elih in pi-ezrdih j.elovih in bukovih di^eves, ki so bila zaradi visoke staix>sti (tudi nad 200 let) laožljiva in snetliva, raaen tega od njih ni bilo pričakovati naravne pomladitve. To drevje je bilo postopoma v nekaj letih posekano. Z odsiianitvijo teh dreves in z vzgojnimi ukrepi so skušali doseči boljše ravnotežje med lestio zalogo in letnim prirastkom. To se je v nekaterih predelih res tudi posrečUo,
Gojitveno negovalni ukrepi
Najvažnejše opravilo v gozdu je bilo odkazovanje. Z določanjem drevja za sečnjo hkrati obUkujemo bodoa gozd. To delo je pri obravnavanem vele-posestvu opravljalo edino le vodüno osebje, tj. vsaj gozdai-ji s srednjo gozdaa-sko šolo in večletno prakso. Ko je bilo izvršno txäkazovanje, so eno leto pred sečnjo jelke poeakaJi bukve in druge listavce. Bukovo drevje, ki rii bilo primemo za predelavo, so na.vadno porabili za drva in za, žganje oglja. Sele po odstranitvi jelovine se jasneje pokaže stanje pomladka. Preveč zasenčene jelčice so sproščali z zmerno sečnjo podraslega dievja in grmovja, v nižjih legah pa srobota, ki so ga, UTiičevali s koreninami vred, kei* bi drugače še močneje pognal,
V	^rseh obravnavanih gozdovih je zelo značilen razvoj raznega grmovja, prav posebno pa še leskovja:, ki ima kot podrastje prednost pred bukvijo, ker se njegovo listje hitreje razkroji v plodna črno prst, ki je zelo pi-ipravna za nara\'no pomlajevanje jelke, Jelov pomladek ostane dolga leta, kakor bi spal, nato pa ru^glo visoko ipoäene, doklei- mu rasti ne ustavi prevladajoče drevje. Tako stoji poleg vsakega orjalca malo potrpežljivih naslednikov, ki čakajo svoj trenutek. In res, komaj orjak izgin-e, komaj se krošnje dotlej zastrtih jelk morejo razviti, se sproži njihova rast z izredno silo. S pomočjo analize debel je bilo dognanov da jelke potem, ko so se v 70 letih razvile komaj do debeline 15—20 cm, dosežejo po sprostitvi v pičlih 20 do 25 letih debeline 50 cm in ae več.
Kot je bilo že rečeno, se zgradba prebu-alnega gozda neprestano spreminja.
V	nekaterih sestojih se zdi, da imamo opravi,ti z enodobnim gosdom. Lnka je piemoč enega debelinskega razi^a. Ce je bila ta premoč v nižjih debelinskih razredih, so v obravnavanih gozdovih vrših pogosta redčenja, tam pa, kjer je büa premoč v višjih razredih, so uvedli postopno sečnjo z njenimi različnimi oblikami. Navadno je tiajala pomlajevalna doba 20 do 40 let. Opravili so zelo zmerno pripravljalno sečnjo, nato pa Še nasemenitveno. Pred končanim posekom so navadmo izvršili že dve svetlitvmi sečnji. Kjer naravno pomlajevanje ni zadoščalo, so si pomagali z \imetnim. tj. s saditvijo smreke in deloma tudi jelke, Sa^ke so sadUi med korenine panjev ali na senčno striin kamenja oziroma štorov.
Tehnično upravna ureditev
Gozdna direkcija veleposestva je bila sestavlj,ena iz direktorja, gozd.nega inšpektorja, ki je nadzoroval in vodil vsa gozdna dela, dalje računovodje, blagajnika, tajnika in drugega ,pisai'niškega osebja, razen tegÄ je bü v direkciji Še 1 taksator.
Zunanja služba je bila orgamzii-ana po tako imenovanem j evirnem sistemu, tj. za vsako gospodarsko enoto ali revir je bil odgovoren fevirni gozdai' z 2 do 4 logairji Upravna ui-editev obravnavanega gozdnega podjetja je bUa torej zelo preprosta, toda imela je zelo sposobno tehnično vodstvo.
Pr-ed prvo svetovno vojno so les prodajali raznim velikim in malim trgovcem, in sicer vedno le na panju. Vse proizvodne stroške, tj. za sečnjD', izdiflavu, in spravilo je nosil kupec, prodajalcu je ostala kot izkupiček pi-odajna cena na panju. Količina lesa, pi-odajiega na panju, je bUa takoj po kmetski odvezi le majhna, povečala se je šele po zgr-aditvi prve parne žage na obravnavanem območju leta 1878 na Pivki in drugih, nekaj let pozneje v Postojni in Ajdovščini, Razen teh pamih žag je obratovalo še veliko venecijank.
Z načrtnim izkorišfianjem gozdov so začeli šele po prvi svetovni vojni, ko so pa-ežli od prodaje lesa na panju na goerpodai'jenje v lastni režiji. Z lesom, izdelanim v režiji, so zalagali lastne žage v Postojni, na Belskiem, Pivki, Kačji vasi in na Planini ter na Ra^Tiiku. Na Pivki so razen žaganega lesa izdelovali mdi furnir in vezane plošče. 2ago na Ravniku, ki je bila zgrajena med prvo svetovno vojno sporazumno in s pomočjo avstrijske vojaške uprave, so dali po vojni v najem nekemu lesnemu trgovcu. Povpi^no so predelali na žagarskih obi'atih ok. 40.000 m' oki-oglgga lesa na leto, dinge izdelajie lesne soi-timente pa so prodajali ob panju raznim trgovcem.
Grospodarjenje z obravnavanimi gozdovi je bilo zelo dobro. BJižina in dober položaj gozdov, uači-tno in racionalno izkoriž&nje, velika proizvodnja lesa, lepa lega posestva, ki ga ptrečka železniška prc^a Trst—Dunaj, bližina. Italije kot dobrega odjemalca, gosto cestno omrežje, sposobno tehnično vodstvO', zelo dobra upravna in knjigovodstvena ureditev z majhnim Številom uslužbencev, predelava lesa v lastni režiji na modernih strojih ter šLi-oka trgovska razgledanost, vse to je pripomoglo, da so bih dohodki iz teh gozdo\' zelo vrfiki.
Viri
1.	Hladnik, M,: Forsteinricbtungsergebnisse aus dem Pelnterwalde, OesterreiclU-sehe Viertejahresschirift für Forstwessen Wien, 1903.
2.	Pavari, A.: Ordinamento di un grande proprieta forest ale pri vata, Rivista forestaie ita liana, Serie 11—1920.
3.	Razni ui'editvent operati.
634.0.451.2 : 030.1.021 {497,12)
ZAŠČITA GOZDNIH NASADOV PRED POŠKODBAMI OD ATLIKE DIVJADI
Ing.Borut Stanifi (Ljubijama.)
Z intenziviranjem proiz\^odnje v gozdarstvu in z napredkom lovstva raste pomen zaščite naravnega pomladka gozdnega drevja in umetno osnovanih intenzivnih nasadov hitro rastoäh in zelo vrednih vrs-t iglavcev in listavcev pred poškodbami od velike divjadi.
S problematiko za^ičite se Že vrsto let ukva.rja odsek za lovstvo Inštituta za gozdno in lesno goepodiairstvo SRS, ki svojo raziskovaJno dejavnost najtesneje povezuje s prakso in daje poleg rezultatov iz znanstveno raziskovalnih nalog tudi konkretna navodila in pomoč gozdnim gospodarstvom pri zaSčiti gozdnega drevja pred škodami od divjadi. Na drugi strani pa rešuje problem«, ki nastajajo v zvezi z gojitvijo male in vieBke divjadi, daje lovski oirganizaciji strokovno pomoč in rešuje konltretne naloge.
Da bi bUo to delo čim nači-tnejše in kotristnejše za gozdai-sko in lovsko opei-ativo, smo z opravljeno anketo po gozdnih obratih Slovenije skušali dobiti
natančne podatke o škodah od velilte divjadi, o zaščiti gozdov 'pi'ed njimi: t> zimskem krmljenju wlike divjadi, o gozdovih, kjei- škode nastajajo tel' o perspektivnem šii-jenju gozdnih nasadov. (Anketii-ani gozdni obrali so vestno izpolnili anketne liste, za kiii- se jim toplo zahvaljujemo.)
Analiza podatkov je pokazala., kaiko razširjene so škode, ki jih v naših gozdovih jn umetnih nasadih povzix)čata srnjad in jelenjad in koliko denarja že porabljamo in koliko bi ga še potrebovali vsako leto za učinkovito zaščito^
Anketa je bila vsebinsko razdeljena na štiri dele, in sicer; I. del; gozdovi, II. del: divjad, III. del: škode, IV. deh zaščita.
Prizadeti gozdovi
Iz prvega dida ankete povzemamo, d,a je pri anketiranili obratih skupno 11.680 ha na. novo pogozdenih površin {enklav, polj) in intenzivnih nasadov oziroma plantaž gozdnega drevja. Vrste di'evja v nasaxüh so po številnosti razvrščene takole; največ je nasadov smi-eke, nato macesna, zelenega boa^a, dugla-zije, rdečega bora; sledijo listavci: javor, jesen, rdeči hrast. Manj so zastopane naslednje vrste: črni bor, črna jelša, jelka, topol, kostanj, bukev, trepetlika in lipa. Močno prevladujejo prve stiii omenjene vrste iglavcev, ki so razen smreke vse hitroi'astoce in dajejo za kemično in mehanično predelavo zelo vredno surovino, po kateri je živahno povpraševanje. Ziato so škode, ki nastajajo v nasadih teh vrst di^evja, izredno boleče, ker z njimi ne izgubljamo samo dejanske lesne mase, ampak s tem odtegujemo tudi surovino za dragocene finalne izdelke,
V nasadih iglavcev je od O—50% primesi listavcev raznih vrst, med njimi vodi javor, sledita mu jesen in bukev, manj je jelše, gabra, kostanja, rdečega hrasta, br«2e, leske, jerebike, ive in bi^sta.
Razen prim.esi listavcev v nasadih iglavcev je za prehrano divjadi in s tem za zaščito glavnih vrst pomembna še podi*ast, ki je skoraj v večini nasadov (32) srednje razvita, 17 anketiranih obratov ima v nasadih šibko podrast, 9 bujno in le 7 obratov sporoča o nasadih brez podrasti. Kljub temu, da bujna podira&t v nasadih poleti ugodno deluje na prehi'ano divjadi, je pozimi prav le-ta delni vzrok za hujše objedanje sadik iglavcev. Divjad se nama^eč v teku vsega leta razen zime, tj. od spomladi do jeseni v teh nasadih pase in je navajena tam najti hrano. Ko pozimi sneg upogne in pritisne k tlom grmovje in zelišča, ter jih pi-ekrije, štrlijo iz snega le Še vršički posajenih drevesc. Iti jih divjad tedaj, ko ni druge hrane, z objedanjem poškoduje.
Čas, ki je poti^eben, da sadike odi'astejo z whom iz dosega divjadi (smjadi ozii'oma jelenjadi) je z gozdarskega stališča izredno pomemben in je pii različnih vTstali di-evja, na različnih rastiščih različno dolg. Medtem moramo isadike Ščititi s kemičnimi ali mehEmičnimi zaščitnimi si-edstvi, če želimo, da bodo zrastle v zdrava drevesa in ne bodo desetletja životarila s pičlim višinskim priiiastkom in se razvila v košate grme, Id sicer nudijo divjadi odlično zimsko hrano^ za gozdarja pti predstavljajo razvrednotenje njegovega dela. Iz ankete prxvzemaimo, da či-ni bor rabi za to 4—8 let, smreka. 5—10 let, duglazija in macesen 5—7 let in jelka 10—15 let.
Visoka snežna odeja, ki otežkoča divjadi prehi-ano, je škodljiva nasadom tudi zato, ker je divjad na njej dvignjeaia nad tla in tako dosega vršičke tudi tistih drevesc, ki v zimah z malo snega niso ogiioženai, kei* so že ušla objedanju terminalnih poganjkov. O povprečni debelini snežne odeje sicer ne moremo govoriti, kei* so nasadi raztreseni po vsej Sloveniji in zato ta, podatek močno varüi'a, vendar pa je iz odgovorov ankete razvidno, da doseže debelina snežne
Slika 1. Levo ; Smrekovo deblo v Kokri, ki ga je poSkodoval jelen z objedanjem — Desno; Zavarovanje debla pred jelenovim objedanjem: navzdol upognjene in
zavezane veje. Jelen dol (orig.)
odeje v nasadih od 20 do 200 cm; največ pa je podatkov o višini ok, 75 cni snega. Tolikšna, snežna odeja pa divjadi onemogoča uspešno iskanje hrane, hki-ati pa ne prekrije teiTiiinalnih poganjkov iglavcev (razen pii prav mladih sadikah), kei" z njih sneg kmalu odpade in so nato na beH podJagi zelo dobro opazni. Prav mlade nasade ogroža divjad zaisti na sončnih legah spomladi, kjer sneg hitreje kopni. Iz tega sklepamo, da moramo v krajih z visoko snežno odejo vise zavairovati. drevesca, kot tam, kjer pade manj snega. Meja objedanja je za jelenjad seveda višja, kot za smjad in j.e odvisna od ki-ajevnih rastiščnih razmer (boniteta rastišča, nagnjenost terena, višina snežne odeje).
Predvidoma bodo nasadi vsako leto povečani za 1740 ha, dokler ne bo dosežena površina 24.000 ha, ki je določena v perspektivnih planih anketirancev. Ta dva podatka sta izredno pomembna, in jih lahko upoi'abimo kot osnovo za dolgoročno programiranje zaščite in za vnaprejšnjo proizvodnjo zaščitnih si-ed-stev. Ce poraibimo za zaščito 1000 terminalnih poganjkov smi^eke, jelke ali drugih iglavcev od 1—2 pa. tudi do 5 kg kemičnih zaščitnih pripomočkov, bomo morali imeti vsako leto na razpolago vsaj od 9—17 t zaščitnega sredstva, če bomo hoteU zavarovati zgolj predvidene nove nasade v letu osnovanja. Upoštevajoč Se dii-uge, že osnovane nasade, ki jih je po sedanjih podatkih že 11.680 ha, bo narasla količina letno poti^ebnih zaščitnih sredstev na 58 t In bi zanjo moi'a.li po ceni 700 idin za kg odšteti letno kar 40,6 milijonov star. dinarjev. Marsikdo se bo zgrozil ob tej številki in menil, da se pod taikimi pogoji zaščita ne bo izplačala in da se bo gozd tudi brez zavarovanja razvijal in zrasel kot dodej, ko ga nismo ščitUi,
Toda, Se huje bi nas presenetila številka, če bi natančno .izračunalL v^: škodo, ki nam jo letno ipovzroči velika divjad. Prepričani smo da bi ob tej primei-javi postalo teh 40 milijonov din le delček vrednosti, ki jo predstavlja škoda od divjadi. Seveda pa ne bi ravnali prav, öe bi upoštevali to izgubo kot absolutno., kajti del lesne gmote, presnovljene v divjačino, isti-žijo lovd, ki jo prodajo.
Gozdarji še zdaleč ne nameravajo odvzeti hrane divjadi s tem, da bi sadike popolnoma premazali s kemičnim zaSčitnim sredstvom in jih napravili za divjad neužitne. Popolna zaščita na velikih povi-šinah, ki pridejo v poštev, ne bi bila niti ekonomična, niti izvedljiva. Gre namreč le za zavarovanje najvrednejšega in edinega d^a sadike, ki ga brez škode ni mogoče nadomestiti, tj. tenrmnalnega poganjka in včasih pai iglavcih še vejic zgornjega vretenca.
Poeebno spomladi divjad rada obiskuje nasade (izstopa iz gozda) zlasti zaradi tega, ker je v gozdu tedaj več snega in hladneje, kot na posekah, ki jih obseva sonce in tam sneg kmalu skopni, zato se divjad rada tam zadi-žuje in pri tem objeda posajene sadike, saj so vejice s popki tedaj edino dosegljiva in najboljša hrana.
Švicarji so s poskusi dognali, da objedanje tei-minalnih poganjkov iglavcev začne škodljivo vplivati na prirastek in kvaliteto bodočega sestoja, ko število poškodovanih terminalnih jwganjkov pi-eseže 27 % skupnega števila sadik (di-e-vesc). Interval, v katerem igrajo individualne lastnosti drevesc važno vlogo pri tvorbi bodočega sestoja, obsega razpon med 27 in 38 % obj^edenih sadik. Takšni nasadi lahko še uidejo škodljivim poledicam objedanja, toda ne vedno, ker soodloča tudi intenzivnost objedanja. Ce stopnja prizadetosti preseže 38%, potem je kvarni vpliv prehud in ogroža nasade, ker sta število ali delež nepriza-
Slika 2. Mlad smrekov nasad v Jelendolu, zavaa-ovan s t, i. zelenim ovajem (orig.)
detih sadik teko majhna, da ]e izguba na prirastku in kakovosti sestoja neogibna.
Ker je odstotek poškodovanih sadUi v naših nasadih, ki niso zaščiteni, od 50 do 90%, to pomeni, da so skoiraj vsi nasadi v Sloveniji ogi'oženi in da moramo računati z občutnO' izgubo pi^-astka in kakovosti lesa. To kažejo tudi odgovoiri ankete, saj je v 43 obratih gojenje gozdov ogroženo. Izguba je tem občutnejša, čim več let traja objedanje vršičkov. V noifmalnih rastnih razmerah je poti-ebno še najmanj 3 leta, da smrekove sadike (2/2) s teiTninalnimi poganjki uidejo dosegu divjadi, Ce so snežne padjaivine obilne, se ta doba še podaljša.
Slika 3. Jelovo mladje je pozimi zelo izpostavljeno objedan.iu od srnjadi; g. o. Črni vrh (orig.)


v nekaterih s^to^ih, zlasti v smrekovih monokultui'.a.h poškodbam od ob-jedanja kmalu ^edi Še obgrizovanje in lupljenje lubja od jelenjadi, Zai-adi teh poškodb pa je poitrebno včasih podaljševati zaščito celo do sečne zrelosti sestoja. Ponavadi pa moi*£mio od lupljenja ptKkodovane smrekove gozdove prezgodaj posekati (z zgubos ki znaša po podatldh GG Kranj tudi do 10.000 din za 1 m' lesa), tj. predno dosežejo svojo zn'elost, kajti poškodovana debla, napadejo sekundami škodljivci (npir. rdeča gniloba), ki se jim pridružijo Še polomije zai-adi snega in vetra.
Večkrat se pi-imeri, da je zaraidi objedanja in drgnjenja pcškodovamih toliko sadik, da je treba dosaditi nove, če hočemo doseči ustrezen sklep sestoja. Ti uki-epi pa povečajo stroške gospodarjenja, ken: nasad ni več homogen in je potrebno z nego nenonnalno pogosto posegati v sestoj.
Vrste divjadi
Drugi del ankete, ki obravnava podatke o divjadi, ki povzroča škoido, opo-zaa-ja, da je srnjad glavni povzročitelj (67 odgovoiw), jelenjad je na di-ugem mestu (28 odg.), sledijo zajec (18), gams (6), polh in podlesek (4) ter končno divji prašič (2). Skoi-aj vsi anketiranci navajajo dej&tvo, da se stalež velike divjadi veča.
Lovci skora] x>ovsod knnijo ptiaimi si'njad (53), jelenjad (20) in zajca (3); 11 odgovorov na to -vprašanje pa je zanikovalmh. Z izvi'semm boni tiran j ein lovišč, ki moi^a, načeloma upoštevati interese gozdai'stva, je seznanjena polovica od skupnega Števila, anketirancev, druga polovica pa. ne. Ta ugotovitev ni raz-ireseljiva,
Vrsle poškodb
Iz tretjega dela ankeie spoznamo, da je po vrstah poškodb, ki jih jelenjad povzroča v naših gozdovih, na pa-vem mestu zimsko obgrizovajijie lubj.a, njemu sledi obj.edanje vršičkov, dirgnjenjje z rogovjem, poletno lupljenje in Westen je ali udarjanje z rc^ovj'em (v času ruka). V vseh gozdovih anketiranih obratov je bQo ugotovljeno drgnjenje srajadi z rogovjem (v času, ko ästi rogovj'e), medtem ko objedanje ni jjovsod pomembno. To se zidi precej razumljivo, ker je za vso si-njad in povsod drgnjenje rogovja neogibna naravna potreba, medtem ko namesto vršičkov smrek, jelk ali dioigih vrst posa.jenih drevesc lahko objeda gimovjft
Poškodbe od srnjad! nastajajo na dva načina. Objedanje je po obsegu na prvem mestu, zajema največ gozdov, vendaa' pa ni bilo ugotovljeno pri vseh anketiranih obratih. Drgnjenje z rogovjem pa je veliko hujša poškodba, ker ponavaidi prizadeto direvesce odmre. Na srečo pa je La pojav omejen na manjša površine oziroma na manjše število primerkov, vendaa- pa nanj naletimo v vseh gozdovih.
Vrste drevja, ki jih divjad aajiraje poškoduje, so razporej.ene po pogostnosti takole; 1. macesen, 2. jelka, 3. smreka, 4, duglazlja. 5. javoir, 6. jesen, 7. zeleni bor, 8. rdeči hrast, 9, čiTii bor, 10. rdeči bor, 11. bukev, 12. brest, 13. kostanj, 14. jerebika. Vidimo, da so na prvih štirih mestih iglavci, ki jih v nasadih najbolj pogosto srečujemo. Škode se v večini nasadov poinavljajo trajno in le četrtini nasadov nastajajo samo občaisno.
Na vprašanje, ali so se škode pojavile šele v zadnjem času (po zasa^ditvi enklav, po osnovanju intenzivnih nasadov, plantaž itd,), j.e 44 ank.etiranih obratov odgovorilo, da so büe škode tudi že prej in le 32 jih je ugotovilo, da. so Skod.e novejšega datumai. Da. divjad poškoduje tudi naravni poraladek, pritrjuje 61 odgovoi-ov, le v petih primerih je odgovor zanikovalen. Skoda je prizadela reducirano površino 28.000 ha,
Preprečevanje škode
Iz četrtega dela ankete, tj. iz poglavja o zaščiti povzemamo, da. gozdarske orga.nizacije že izvajajo zaščito proti objedan.ju in drgnjenju in to na površini 1393 ha, Vai'ujejo zlasti zelo vredne iglavce (macesein, duglaznjo, bor, smreko, jelko), ki so poškodbam tudi najbolj podvrženi. Listavcem posvečajo manj tovrstne skrbi. Za zaščito pa-ed di'gnjcnjem najpogosteje uporabljajo količenjej nato ogra.jievanje in aluminij astie foUje Poškod.be zaraidi objedanja pa ^ušajo pi-epi-ečiti s premagovanjem terminalnih poganjkov, z natikanjem ščitnikov, z ovijanjem s stekleno ali dralon volno, z ograjevanjem in z drugimi bolj ali manj učinliovitimi si'edstvi. Proti obgi'izovanju in lupljenju od jelenjadi ne vršijo pi-aktien.e zaščite.. To problema.tiko proučuje s poskusi tehnične zaščite naš inštitutski odsek za lovstvo.
Doslej Äe je najbolj obneslo kot zaščitno sredstvo proti objedanju prema-zovanje tei-minalnih poganjkov s kemičnimi zaščitnimi sredstvi, Drugo mesto pripada upoi-abi plaističnega. ščitnika, šele nato sledi uporaba steklene volne in


v

Slika 4. Desne štiri smrečice so bile namazane s kemičnim zaščitnim sredstvom, nato so ostale skoraj nedotaknjene, medtem ko je štiri leve, nezavarovane srnjad
popolnoma objedla (orig.)
Slika 5. Krmišče za jelenjad v Jelendolu (foto.: J. Cop)
draion vobie, filtUTiinijaste folij'e, oigi'ajeviinje itd. Ogi'ajenih je le 211ha pomlajenih zeraljižč oziroima iiasadov, ker so ven-jetna sti-oski za postavitev in vzdrževanje ograj preveliki. Trajnost ogi-aje igra ipri tem važno vlogo, saj z daljšo dobo oziroma dvojno dobo trajnosti padejo stroški na polovico. Zaželeno bi bilo, da bi tudi naža industi'-ija po ^^zgledu v drugih državah izdelovala ceneno in trajno ograjo za zaščito gozdnih in kmetijskih kultur ter sadovnjakov in cest pred divjad^jo'.
Stroški za zaščito pred divjadjo so v letu 1964/65 znašali skupno 41,440.000 dinarjev, za leto 1965/66 p>a je bilo predvideno 39,293.000 din. Skoi-aj vsi gozdni obrati so pripi-avljeni soddovati ali pa že sodelujejo pri knmlj'enju divjadi, saj se zavedajo, da s tem lahko veliko prihranijo pri stroških za zaš&iitO' in se tako izognejo večjim škodam. Letno so piispevali v ta namen 2,748.000 diu, poleg tega pa so nekateri gozdni obrati prispevali tudi krmila (seno, vejnik. podiranje košatih jelk pozimi), Za osnovanje pašnikov in iremiz so gozdni obrati pripi'av-Ijeni izločiti 748 ha zemljišč, kjer bi pridelovali knno za veliko in malo divjad. Večina je faripravljena pomagati pri krmljenju divjadi s krmo gozdnega izvora, le nekaj anketirancev bi lahlto pomagalo tudi s kmetijskimi pridelki.
Za zaključek navajamo še nekaj predlogov iz ankete, nanašajioah se na vsklaiditev interesov gozdarstva in lovstva in na sodelovanje z inštltutskim odsekam za lovstvo. Mnogi menijo, da bi trilo potrebno' stalež divjadi znižati oziroma prilagoditi boniteti rastišč, več krmiti in načrtneje ščititi mlade nasade pred škodami. Pii tem delu naj inštiitutski odsek za lovstvo pomaga z nasveti pri izbiri najuspešnejšega načina zavarovanja in zašStnega sredstva in si skoraj vsi v tej smeri zde še tesnejšega sodelovanja z omenjenim odsekom.
V SPOMIN INŽENIRJU FRANCU DOLGANU
Pojem snežniških in javci'niskih gozdov je tesno povezan z življenjem in strokovno dejavnostjo inženirja FraTica Dolgana, ki smo ga pred kratkim izgubili iz svojih gozdarskih vrst.
Vsaka smrt je pretresljiva in bolestna, posebno pa nas je prizadela tokrat, ko je posegla po dragem prijatelju in strokovnem sodelavcu.
Rcdü se je leta 1889 v Gornji Koääni pri Postojni. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in v Postojni, realko pa v Ljubljani. Po maturi se je vpisal na gozdarsko fakulteto na Dunaju, kjer je tudi dokončal svoj študij. KaÜsti'ova. štipendija^ katere je bil deležen do konca svojega študija, zgovorno izpričuje njegovo izredno marljivost.
KoL gozdarski inženir je svoj.e prvo službeno mesto nastopil pri tedanjem Okrajnem komisafiatu za gozdairstvo v Postojni leta 1921, kjer se j.e skupno z za.slu4nim gozdarjem — pionirjiem Ai^gustom Kafolora uveljavljal pri. pogozdo-\'anju ki'asa, se temeljito seznanil s ki-aškimi problemi in pri tem dobro spoznal težave in stremljenja našega kmeta. — gozdai-ja.
Leta 1925 je stopil v službo pri biv.šem veleposestniku Sehönburgu-Walden-burgu, kjer je opravil zaupana mu taiksacijska dela za ok. 14.500 ha gozdov. Izdelal je gospodarske načrte za desetletje 1923—1933, V priznanje za vestno
jTi temeljito strokovno delr) je bil inienavan za pomočnika direktcwja tedanjega
Bil je tih in £:kranien delavec. Pri svojem službovanju na krasu in na veleposestvu sd je pridobil bogate strokovne izkušnje tn Je obilno pri&peval k napredku slovenskega krasa in gozdov na snežniško-javorniškem masivu,
Ko je italijanski fašizem začel preganjati slovenski živelj v Julijski krajini, so se zanj in za. njegovo družino začeli težki dnevi. Kot zavednem Jugoslovanu mu je tedanji fašistični ležim pi'eprecil nadaljevati plodno sti'okovno delo in viamETjati ter bodilti mladi rod.
Zagrenjen je leta 1934 aapuslll snežniške gozdove, ki jih je tako vzljubil ter se pre&eUl z družino v Jugoslavijo, kjei' je dobil službo na. bivšem sremskem veleposestvu knezov Odescalchi v Itoku. Tam je izdelal gospodai-ski načrt za 9000 ha gozdov ter kot »äumamik** vodil upravne posle do leta 1938. ko se je ztuposlil pri bosanskem gozdarsko-industrijskem podjetju Sipad v Olovu, Ki-vavi u.^ta&ki režim ga je skupaj z drugimi zavednimi Jugoslovani pregnal Oid tam,
Po osvoboditvi je bil imenovan za oki-ajnega gozdarja v Trstu, Vendar pa ga je želja najdaljevati z delom v kn-ajih, kjer je živel in delal v svoji najboljši življenjski dobi, zvabila nazaj v snežniške in javomiške gozdove, 2e leta 1945 ga najdemo kot šefa Upi'ave snežniških gozdov v Ilirski Bistrici,
V raadobju 1945—1951 se je uveljavljal kot sodelavec Gozdarskega inštituta v Ljubljani na področju Študija in proučevanja snežniških gozdov. Sredi leta 1951 je prevzel mesto taksatorja pri Gozdnem gospodarstvu Postojna, kjer je ostal do svoje zaslužene upokojitve.
Kot dobei- lovec je ing, Franc Dolgan našel v siiežniškili gozdovih svoje zadoščenje. Številna divjad, s katei-o se ponašajo taatikajŠnji lepi gozdovi, ga je že v mladosti tesno navezala na ta prelep košček naše domiovine.
Razen di-ugih vTÜn krasi lik inženirja Franca Dolgana njegov pravilen odnos do sodelavcev in podi-ejenih tudi V času fašističnega zatiranja in v pol-fe\'dalnih razmerah, ki so ga obdajale. V najtežjih caisih je dosledno ohi-anil svojo demokratičnost in tovarištvo, Ti-pel in veselil se je z malim človekom; ni bil samo gazdai*, temveč veliko več: nenehno si je piizadeval zaščititi socialne in gospodarske interese in padavice delovnega človeka.
Kot dobremu gozdarju in zavednemu So-\'encu, ki je ves čas svojega gozdarskega službovanja plodno in koristno ipi*ispeval k procvitu in napredku snežniških, javomišidh in nanoških gozdov, mu naše gozdarstvo dolguje priznanje m zahvalo. Vsi tisti pa, ki so dolga leta z njim sodelovali, še posebno visoko cenijo njegovo dejavnost in Hk vzornega gozdarja, ki je svoje življenje plodno dai'oval našim gozdovom in jih napolnil z uspehi svojega dela.
Umii je gozdar .— njegov spomin pti bo živel!	„ ,
J o t- r-	Vjljem K1 n d 1 e r
IZ PRAKSE
rONOVNl POJAVI EKSTENZIVNEGA GOSPODARJENJA V NASIH GOZDOVIH
V Gozdarskem vestniku šl, 1—3/1065 je pod gornjim naslovom dr, ing, Dušan Mlinšek napisal pripombe na moj članek »»Možrosti na območju Gozdnega gosptv dai-stva Celje za premeno listnatih seslojev v mešane z iglavci«. Kec pripombe niso v skladu s stanjem na terenu, bom skuSal ugovar.iati osnovnim ugotovit\'am, seveda dokumentirano.
I, Pisec omenja, da so sestoji v predelih, kjer so izvršena obnovitvena dela g. a. Rogaška Slatina glede na kakovost izredno dobri in ponos naSega gospodarstva.
Ureditveni načrt za gospodarsko enoto Rogaška Slatina za dobo 1954—1963, ki ga je sestavil ing. Anton Knez, pa vsebuje naslednji opis sestojev; Stanje sestojev in dosedanji način gospodarjenja (str. 23): Splošna oblika enodobrih gozdov je absolutno nepovoljna. Oni dajejo sliko zapuščenih, nepomlajenih, kvalitetno zelo slabih sestojev. Količina tehnike je pri listavcili zelo nizka. Prevladujejo drva, in še ta so v mnogih sestojih zelo slabe kakovosti.
Do podobnih ugotovitev je prišla tudi republiška komisija, ki je pregledala omenjene sestoje. Komisija, ki je zasedala dne 13. B, 1965, je ugotovila sledeče (čl, 3): Prisotni ugotavljajo, da možnost, prii'odnega pomlajevanja ne predstavlja nobene ovire za izvajanje oplodnih sečenj z 20-letnim pomladnim obdobjem, kot je to predpisal gospodarski načrt za razdobje 1954—1963. Predstavljala pa sta za izvajalca načrta oviro za izvajanje ureditvenega elaborata dva čraitelja:
a)	Zelo razgiban in topografsko nehomogen, razbit teren z nezadostnim cestnim omrežjem, Iti onemogoča izgradnjo rentabilnih gozdnih komunikacij. Izkoriščanje gozdov na takšnih terenih prenese samo improvizirane, začasne komunikacije, ki se po uporabi opuste, to pa zahleva določene koncentracije seCenj.
b)	Pretežni del sestojev, katere obnavlja gozdno gaspodarstvo na tak način, ni bil gojen, so zreli za sečnjo in so slabe Irvalitete, zaradi česar opravičujejo hitrejšo obnovo.
Navajam še rentabihiostni račun za eksploatacijo odseka 16 b, ki glede proizvodnih stroSkov in kakovosti predstavlja poprečje odsekov, kjer so bila izvršena obnovitvena dela. Omenjeni odsek meri 4,90 ha in je bilo v njem posekano 436 m' lesa, od tega 31 m'' iglavcev in 405 m' listavcev.
Iglavci — žagovci	5 m'' X 13.500 din = 07.500 din
Iglavci — jam. les	26 m^' X 13.300 din = 346.000 din
Hrast — žagovci	3m'i X 15.000	din = 43,000 din
Bukev — žagovci	152 in- X 9.500	din = 1,440.000 din
Bukev — celuloza	80 m-' X 7.450	din - 595.000 din
Listavci — drva	170 m" X 0,470	din = 1,100.000 din
Skupaj	430	3,593.000 din
Povprečna biološka amortizacija za 1 m" .	2,040 din
Dosežena prodajna cena za 1 m^..........Ö.230 din
Proizvodni stroški za 1 m''	.	5.292 din
Stroški režije na 1 m"......................4.487 din
Lastna cena za 1 m^...........11,819 din
Izguba pri 1 m" .................3,589 din
2. Pisec članka trdi, da so sestoji sekan! na golo, stanje na terenu pa kaže, da je na obnovitvenih površinah ostalo Se dovolj pomladka listavcev. Predno so bile te povTšine v celoti pomlajene, je gozdno gospodarstvo izvj-šilo predčasne končne poseke z namenom, da bodo na nepomlajene površine vneseni iglavci. Pri tem smo si postavili predvsem ekonomski cilj gojenja mešanih sestojev listavcev in iglavcev. Dejansko razmerje med iglavci in listavci, ki ga lahko potrdijo tudi kolavdacijski zapisniki, je naslednje;
Oddelek in odsek
Razmerje v
	14 a	15 a	16 b	IG C	18 a	22 b
Iglavci	32	59	53	40	58	23
listavci	68	41	47	60	42	77
V navedenih odsekih je bilo posajeno H8.000 iglavcev, pri čemer je smreka zastopana z 62%, macesen; z 21%, duglazija z 8?S in rdeöi bor z 9%.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da na obnovljenih površinah pripada listavcem površinski delež od 41 do 11% ali povprečno 55%, iglavcem pa od 23 do 59% ali povprečno 45%. Med iglavci sta zastopana macesen in duglazija z 29%, znano pa je, da ti drevesni vrsti ne vplivata kvarno na tla.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je bil v gospodarski enoti RogaSka Slatina gospodarski cilj: postopna likvidacija čistih, slabih, pičlo priraščajočlh listnatih sestojev ter njihova premena v ekonomsko donosnejše mešane sestoje listavcev in iglavcev ter pri tem nismo Imeli kratkoročnih ekonomskih koristi.
V odseku 18 a gospodarske enote Rogaška Slatina so dobro vidne skupine bukovega mladja, ki so ostale po sečnji
Dr. ing. Dušan Mllnšek je bil večkrat povabljen in je še vabljen k skupni obravnavi problema premene čistih bukovih sestojev, toda vabilu se, žal, ni odzval.
Premena slabo priraščajočih sestojev listavcev v mešane z iglavci po svetu
kak01" tudi v Sloveniji napreduje (primer Gorjancev, Ljubljanski dnevnik z dne
12. junija 1965, zato je potrebno način premene po možnosti zboljšati, nikakor pa
zavirati.	, , „ ^ ,
Ing. Ivan Zabukovec
Pripis uredništva:
Kot smo mogli ugotoviti iz arhivskih virov, je na območju gozdnega obrata Rogaška Slatina po opravljenih -"končnih-« posekih umetno obnovljeno ok. 200 ha gozdnih po\'ršin in se pred gospodarsko podjetje postavljajo važne naloge, zlasti: zagotoviti mora strokovni kader za opravljanje zahtevnih negovalnih in varstvenih del; vsakoletno mora pripraviti zadostna sredstva za pravočasno in kontinuirano nego nasadov.
KNJIŽEVNOST
Ceteti zbornik instituta za gozdno in lesno gospodakstvo
SLOVENIJE
Delo je izdal in založil Inštilijt za gozdno in lesno gospodarstvu Slovenije in obsega naslednje razprave: Ing. Jože Miklaviič: Premena belokranjskili steljnikov v gozdove — Milan Piskerntk: Gozdno rastlinje Slovenskega Primorja — Ing. Martin čokj: Rast zelene dugluzije v Sloveniji, Knjiga obsega 187 strani, 10 preglednih kart in se naroča pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani; cena 45 nov. din.
Obravnavana četrta številka inštitutskega zbornika Je izšla konec preteklega leta, Razprave, ki jih vsebuje, pomenijo nov prispevek za reševanje aktualnih vprašanj, s katerimi se srečuje naša operativna gozdarska služba.
Pri izbiri novih zemljišč za pridelovanje lesa, Ui ga v našem gospodarstvu vedno bolj primanjkuje, ni bilo mogoče prezi-eti prostranih belokranjskih steljnikov, ki so sltrajnu slabo izkoriščeni. Bilo je na dlani, da se je treba premene teh stelj~ nikov lotiti načrtno in s proučevanjem polsiiati najboljše oblike in načine njiho\'e pogozditve. S tem namenom je bila Inštitutu za gozdno in lesno gD.spodarst\'o Slovenije tudi zaupana naloga izdelati načrt za premeno belokranjskih steljnikov v aozclove.
Ob prevzemu naloge je inštitut s pomočjo mešanih komisij — kmetijcev in gozdarjev — najprej razporedil steljnike med tiste, ki naj bi jih spremenili v poljedelske kulture, in med tisije, ki naj bi Jih pogozdili. Poslednje Je dalje razdelil na površine, kjer bi bilo glede na značaj reliefa in tal mogoče gojiti gozdne nasade bolj ali manj plantažne oblike in kjer naj bi osnovali dvoslojni gozd iglavcev s pridruženimi listavci, nadalje na površine, kjer naj bi se oblikoval skupinski gozd^ in končno na površine, kjer naj bi osnovali varovalno-meliorativne gozdove. Za premeno steljnikov v te oblike sestojev je avtor podrobno obdelal tehniko dela, izdelal navodila za ravnanje s steljniki pred premeno in za nego gozdnih nasadov ter nakazal prognozo njihovih donosov. V razpra\'i je tudi podrobnejši opis ekoloSkih razmer v Beli ki-ajini in posebej na steljniki h, predvidenih za premeno v gozdove, Prispevek odkriva nove zamisli o snovanju gozdov ne le na steljnikih, temveč tudi na drugih podobnih, slabo izltoriščenih površinah, ki bi jih bilo treba pogozditi. Gledana s tega vidika je razprava o premeni belokranjskih steljnikov v gozdove ne samo lokalnega, temveč tudi sploSnega pomena.
Dfugo važno torišče dela Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v zadnjih letih so bila gozdna zemljišča na kraškem svetu Slovenskega Primorja. Tudi za ta zemljišča no moremo trditi, da so njihove. čepra\' borne zmogljivosti popolnoma izkoriščene. Pomembno vlogo pri aktiviranju teh zmogljivosti bi mogel odigrati prirodnim razmerani prilagojen gospodarski gozd., ki bi se lahko s svojo življenjsko silo upirai surovim ekološkim razmeram v teh območjih in poleg gospodarske vloge igral tudi vlogo vai-uha izpiranju in izsuševanju izpostavljenih plitvih kraških tal. Tem nalogam pa bodo gozdovi na teh rastiščih kos le tedaj, Če bo njihovo gojenje v zadostni meri prilagojeno življenjskim pogojem gozda. Pot v to smer nam kaže predvsMn prirodna gozdna vegetacija. Zato je bilo v okviru načrta za melioracijo zemljišč na krasu opravljeno tudi proučevanje prirodne gozdne vegetacije Slovenskega Primorja. V poročilu o dosežkih lega dela, objavljenem v zborniku, nam avtor najprej razkriva posebnosti metodil^e dela, ki so jih narekovale obsežnost in posebne razmere raziskovanega območja, V nadaljnjem nas popelje v razvoj gozdne i^egetaclje na krasu pod vplivom prirodnih faktorjev in človeka ter podi'obno opiše ekološke razmere, zlasU podnebne, pri čemer poda na kartah in v
Stevilkali podobo podnebja za vso Slovenijo. V nadaljnjem nam predoči ekologijo drevesnih, grmovnih in zeliščnih vrst tei* kot zaključek poda pregled pfirodnih se-slojnih sestav, ločeno 2a flišna in apnenčeva območja.
Naraščajoče potrebe po lesu nai'ek.Lijejo med drugim tudi obogatitev naših gozdov 5 hiU'o rastočimi drevesnimi vrstami, zlasti iglavci, katerih les ima najširše področje uporabe. Med temi drevesnimi vrstami Že od nekdaj vzbuja največjo pozornost aelena duglazija. Od osemdesetih let preteklega stoletja dalje so tudi v Sloveniji nastali številni, sicer manjši nasadi te tujke, ugotavljana je bila njena izredna rast, ni pa bilo dela, ki bi njeno rast tudi dovolj dokumentirano osi'etlilo. Tako nam tretja razprava, o lasti zelene duglazije v Sloveniji, prinaša zanimive, s številkami dokumentirane podatke o rasti in donosih te drevesne vrste pri nas, in to v njenih čistih sestojih ter v družbi in primerjavi s primešanlmi domačimi in tujimi drevesnimi vrstami. Eazprava se opira na podatke s številnih raziskovalnih ploskev Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, izločenih pred 15. leti v nasadih zelene duglazije, raztresenih po vsej Sloveniji. 2e same mere vzorčnih dreves za proučevanje njihove individualne rasti — premer tudi nad 70 cm in višina olt. 45 m pri startsti 65 lel — nam kažejo izredno rast in pomen te tujke tudi v naših razmerah. Njeno prednost pred pri mešanimi di'evesnimi vrstami — upoštevaje, da se le-te razvijajo pod večjo ali manjšo dominacijo duglazije — izpričujejo tudi srednje mere dreves, prirastek lesa in donos sestojev ter njihova dinamika. Iz te dinamike tudi izhaja, da bo duglazija svoj naskok pred primes an i mi drevesnimi vrstami tudi v bodoče ne samo obdržala, temveč še povečala. Pridobitev te razprave so tudi posebne dvovhodne deblovnice za zeleno dugtazijo v Sloveniji kot pripomoček za nadaljnja raziskovanja in gozdno-ureditvena dela v sestojih zelene duglazije pri nas.
M. C.
KNJ12ICA o SEMENAESTVU v bosni in HERCEGOVINI
Djtfcič, Jovančevič, M., Panov, A.: Principi i perspektive unapre-djivanja proiz\'odnje šumskog sjemena u Bosni i Hercegovini, Sarajevo, 1965.
Delo obsega 77 strani teksta, tabel in slik. Avtorji obravnavajo stanje in perspektivni razvoj semenarstva oziroma proizvodnje gozdnega semenja v republiki BiH, Ugotovitev, da je gozdno semenarstvo v tej republiki šele v povojih, da so sodoifini temelji in prijemi te mlade panoge, ki se uveljavljajo že po vsej Evropi, šele dobro prodrli do strokovnih ici-ogov v BiH, vzpodbuja avtorje vedno znova k poudarjanju važnosti modernega usmerjanja semenarstva ter k discipliniranemu, doslednemu izvajanju sodobnih ukrepov. Odpor proti »novemu«, strah pred zmanjšanjem sečnje v semenskih sestojih, pomanjkanje strokovnega kadra, ki bi znal prepričljivo podpreti novo smer v semenarstvu, ter "-šepava« organizacija dela pri opravljanjti terenskih del, vse to zavira uvajanje sodobnih načel v gozdnem semenarstvu v BiH. Današnje stanje proizvodnje in porabe gozdnega semenja v BiH ni zadovoljivo. Nabiranje in čiščenje gozdnega semenja poteka brez strokovnega nadzora, primitivno, bi'ez upoštevanja osnovnih načel selekcije in genetike.
Torej predstavlja izločanje semensltih sestojev prvi korak. Inštitut za gozdarstvo in lesno industrijo v Sarajevu je zaradi pomanjkanja denarja s tem delom resno začel šele leta 1962, Doslej je izločenih za Iglavce 107 semenskih objektov s skupno površino 3677 ha, (jeducirana površina 1832 ha.) Vendar je ta povi-sina mnogo premajhna za potrebe po semenju v SR BiH, zlasti, če upoštevamo, da vnašanje iglavcev poteka v glavnem s podsetvijo.
Semenskih sestojev za listavce äe niso izločili. Avtorji na lahko dostopen, poljuden način obravnavajo osnovne pojme modernega semenarstva: pravilno razporedi-
Lev semenskih objektov po vsem ozemlju BiH z istočasnim upoštevanjem lokalnili ia klimatskih razmer, geolosiie podlage, vrste tal. nadmocske višine itd. Poudarjajo tudi važnost nekaterih ras drevesnih vrst, ki še niso raziskane.
Gospodarjenje v semenskih sestojih ima predvsem za cilj povečati donos najbolj kvalitetnega semenja ter s pravilnimi gojitvenimi posegi izboljšati genetsko sestavo semenskih sestojev. Plantažna proizvodnja semenja z upoštevanjem vseh sodobnih načel predstavlja vsekakor naslednji korak v razvoju semenarstva.
Rajonizacija proizvodnje in potrošnje gozdnega semenja, ki daje poudarek pro-venienci semenskega materiala, je nujna, ter pomeni tudi splošno gozdnogojit\'eno rajonizacijo v BiH. Vse ozemlje BiH je razdeljeno na tri karakteristična obmoija, zlasti s stališča mogočih klimatskih ras gozdnega drevja na prehodu od mediteransite k kontinentalni klimi.
Knjiga je pisana precej poljudno, je lahko razumljiva ter tako dostopna vsakemu gozdarskemu tehniku pa tudi manj izobraženim gozdnim delavcem, Iz tega vidika bi jo lahko priporočali. Pomanjkljivost pa gotovo predstavlja ugoto\'itev, da avtorji ne ilustrii'ajo v svojih izvajanjih zadosti, kako se moderna načela v semenarstvu in plantažni proiwodnji semenja izvajajo v drugih državah (pa tudi v drugih republikah v Jugoslaviji, Op. ured.) in kakšni so uspehi takšnega dela.
Sonja Horvat
SüSENJE BUKOVINE V GOZDU IN ZAVAROVANJE BUKOVIH HLODOV PRED ZADUSENOSTJO IN PIR.WOSTJO
Bajukalič, H., Beltram, V.: Zaštita bukovih trupaca protiv zagu-Senosti i prozuklosti primjenom biološliog načina sušenja. Zavod za tehnologiju drvela, Sarajevo, ser. VI—N, 1965.
Izšla je knjižica, ki vkljub skromnemu obsegu in opremi (32 strani formata A-5, polikopija) zelo koristno širi naäe znanje o nekaterih tehnoloških lastnostih bukovine in hkrati gozdarski praksi prinaša pomembna, neposredno uporabna napotila, kako izboljšati bukovim izdelkom kakovost Ln obvaro\'ati bukovino pred kvarjenjem. Gre za zanimive rezultate poskusov, ki so bili v raznih terminih leta 1964 skrbno opra\'-Ijeni v bukovih gozdovih na območju gozdnega obrata v Busovači in na obratu lesnoindustrijskega podjetja "SebeSič- iz Travnika.
V treh različnih stopnjah vegetacijske aktivnosti so v raziskovalne namene posekali 40 bukev in so jih deloma razžagali v hlodiče ali pa pustili neokleščene. Nekatere prereze so pustUi nezavarovane, di-uge pa so takoj po sečnji premaza!! s pasto -ZP-l", Izsledki so pokazali, da je bila glede suSenja bukovine najbolj učinkovita tista sečnja na suš, ki je bila opravljena v prvi tretjini septembra, ker je po preteku skoraj enakega časa za 117% bolj izsušila les v deblu kot junijska sečnja na suš oziroma za 17% bolj kot julijska,
Tudi glede na zaželeno svetlo barvo bukovine, na odpornost proti pokanju, zadušenosti ali piravosti pripada sečnji bukovine na suš v septembru poudarjena prednost pred podiranjem v juliju, zlasti pa še pred spomladansko sečnjo.
S premazovanjem hlodov z mažo ZP-1 so zelo učinkovito preprečili pojav zadušenosti in piravosti bukovine, ki, žal, zelo pogosto zmanjšuje vrednost in uporabnost našega bukovega lesa. Učinek te paste je bil posebno dober, kadar so jo namazali na debelni prerez takoj ob sečnji na suš.
Za zavarovanje bukovih hlodov pred zadušenostjo in piravostjo je potrebno namazati čela hlodov s hladno pasto ZP-l takoj po sečnji. Maža se namreč rada prime tudi na moker les in deluje učinkovito tudi 4 mesece, tj. popoLnoma preprečuje nastajanje in širjenje zadušenosti ali pa piravosti bukovine. Nanašanje paste na
četa hlodov je zelo preprosto, I,i, s čopiči kot npr. pri barvanju. Razen učinkovitosti in preproste uporabe ima obravnavana zaščitna metoda še lo prednost, da je poceni. Za 1 bukovih hlodov zadošča namreč 0,75 do 1,0 kg maže ZP-l lei' znašajo tako stroski za 1 m' bukovine od 105 do 140 din, kajti 1 kg omenjene paste stane 140 star. dinarjev. N"aroča pa sc pri podjetju »Bitiimenka-, Sarajevo, Alipašin most.
M. B.
standardno delo o merjenju lesa in sestojev	-
ProdoJj, M.: H o I z m e s s 1 e h r e, J. D. Saiierlanders Vei'lag, Fi'ankfurt a/M. 1966, 644 Str., 272 slik. 2S6 label; cena v plaLno vezane knjige je 92 DM.
2e skoraj dve desetletji zavzema vodilni položaj v literaturi, Id obravnava teorijo in prakso merjenja lesa in gozdnih sestojev, knjiga profesorja na univerzi v Frei-butrgu, M. Prodana; -Messung der Waldbestände«, Delo je bilo že pred leti razprodano. Pred kratkim pa je izšla knjiga istega avtorja pod imenom »Hol zmes s lehre-«, ki je v bistvu bogato razširjena in predelana nova izdaja omenjene knjige. V nje) so poleg teoretičnih dognanj in praktičnih metod na podroCju merjenja lesa Ln sestojev, obdelanih že v prvi knjigi, naSla prosior tudi številna nova, za znanost in prakso važna dognanja, nastala po izidu pr\''e knjige. Med mnogimi prednostmi lega dela je zlasti omembe vredna naslonitev na matemati&no-statistične metode, prav lako pa tudi izčipen pregled sodobnih načinov merjenja lesa in sesLojev ter razširitev snovi na mnoga druga, doslej malo obdelana področja,
V	knjigi nas avtor z njemu laslno temeljitostjo in izvirnostjo najprej seznani s teorijo in prakso merjenja gozdnih lesnih izdelkov, deloma povzeto iz prve knjige, v veliki meri pa tudi razširjeno s pridobitvami raziskovalnega dela na tem področju. Avtor je namenil tej snovi kar sLo strani,
V	naslednjem, sicer kratkem poglavju o merjenju stoječega drevesa nas popelje avtor med drugim tudi v teorijo volumne In vrednostne analize stoječega drevesa in nam z njo daje dragocen pripomoček za iskanje najuspe.šnejših metod za kvalitetno in vrednostno analizo sestojev, ki ji bo treba tudi pri nas posvetiti več pozornosti, ker smo jo zaradi pomanjkanja uspešnih delovnih metod odlagali. Nadaljnjo, še obsežnejšo poglobljeno študijo takšnih metod najdemo v enem naslednjih poglavij, ki obravnava metode za ugotavljanje strukture gozdnih sortimentov v sestoju.
Največji del knjige je avtor posvetil teoriji in praiisi merjenja gozdnih sestojev, razdeljeni na teortjo merjenja sestojev, prakso merjenja lesnih zalog, ocenjevanje lesnih zalog z reprezenlačnimi metodami, ocenjevanje strukture gozdnih lesnih izdelkov in uporabo aerofotogramelrije pri merjenju sestojev.
Teorija merjenja sestojev je sicer v nekih t očita h razširjena in spopolnjena, v glavnem pa je po\'^eta po pri-i knjigi. Posebno pridobitev te knjige pa predočuje poglavje o reprezentančnih metodah za merjenje sestojev, V tem poglavju nas avtor predvsem seznani z osnovami statističnih metod kot podlage za ocenjevanje lesnih zalog z reprezentačnimt metodami; vprašanje ocenjevanja lesnih zalog s temi metodami obravnava predvsem z vidika statističnih metod. Večji del tega poglavja posveča Bitterlichovi metodi, ki je po avtorjevih besedah dosegla mednarodni pomen kot nobena druga metoda. Pri tem se ne omejuje zgolj na njeno teorijo in ocenjevanje lesnih zalog s to metodo, temveč izčrpno obravnava tudi njeno vsestransko uporabo za najrazličnejše namene.
Knjigo zaključuje avtor z obsežnim poglavjem o ugotavljanju prirastka. Velik obseg te obravnave so narekovali že obsežnost same snovi in teorije, Številna nova dognanja na področju proučevanja ustreznih metod in pomen, ki ga ima prirastek ne samo za določanje obsega sečenj, temveč tudi za ugotavljanje uspeha raznih gojitvenih in drugih ukrepov v gozdu.
standardno delo izpod peresa vodilnega znanstvenega delavca na podinčju
gozdarske biometrije slotii predvsem na znanstvenih dognanjih tako imenovane
freibiirške Sole, ki si je pridobila ugledno mesto v vrsti gozdarskih šol, in jo glede
na bogato vsebino, podano v jeziku, dostopnemu tako teoretiku kot praktiku, še
posebno priporočamo,	^ , ,
Ing, Martin C old
knjiga o eksperimentalni ekologiji
Earner, J.;E!isperimentelle Ökologie des KulLurpflanzenan-baues, 231 strani, 113 slik in diagramov, založnik: Paul Parey, Hamburg in Berlin, IP63: cena v platnu 46 DM.
Pisec je predstojnik sekcije za eksperimentalno ekologijo na badensko-würtem-burškem gozdarskem poskusnem in raziskovalnem zavodu ler docent za gozdno ekologijo na univerzi v Freiburgu i. B, Na področju eksperimenUine ekologije je biLa obravnavana do sedaj že komaj pregledna množica podrobnih problemov, manjkal pa je sistematičen celoten prikaz eksperimentalno-ekološke raziskovalne metodologije gojenja kulturnih rastlin. Zaradi tega je avtor napisal učbenik, tj. prvi in izvirni sistematični prikaz in hkrati metodični uvod v eksperimentalno ekologijo. Kakor pravi v u^'odu, želi jasno In pregledno pokazati načelno problemaiiko s tega področja. Namenoma pa opuSCa podroben opis tehničnih pripomočkov, uporabljenih pri raznih meto-dali raziskovanja, ker se le-ti neprestano razvijajo in menjajo in naglo zgubljajo svoj pomen, pojavljajo pa se novi. V prikazu se omejuje pisec le na splošen opis njihovega delovanja. S tem seveda lajSa bralcu, ki na področju eksperimentalne ekologije še ni doma, razumevanje bistva ekspevimentalno-ekološkega raziskovanja. Vkljub temu pa daje tudi izkušenemu ekologu pobudo za obravnavanje problennatUce in za uporabo ok. 7(1 različnih opisanih raziskovalnih metod z ustreznimi raziskovalnimi napravami. Zraven pa navaja ok. 70 raznih primerov, v katerih so büe uporabljene opisane raziskovalne metode.
Za nas je med navedenimi primeri najbolj zanimiva eksperimentalno ekološka raziskava 3 različnih oblik pogozdovalne tehnike na Slovenskem primorskem krasu v ekološko ekstremnih razmerah. Objekt za te raziskave je pripravil s sodelovanjem Sekcije za pogozdovanje in melioracijo krasa v Sežani Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani leta 1958 (v Petrinji). Objekt je poleti leta 1!}50 raziskala znanstvena skupina Earner-Viehweg s svojo aparaturo. Izbrali smo 8 raznih načinov sajenja In osnovali po matematično-statistifeni metodi poskusni nasad črnega bora na burji inočno izpostavljeni kraški goli planoti. Za raziskave, ki so trajale mesec dni, so bili uporabljeni najmodernejši aparati. Opravljene so bile mei'iti'e vlage tal in zraka, temperature tal in pritalnega zračnega sloja, vetra, asimilacije, transpiracije in dihanja nasada. Ti podatki so bili obdelani in preneSeni v koordinatni sistem ter postavljeni v razmerje s povprečnimi višinskimi letnimi poganjki in z njihovo težo v posušenem stanju.
Raziskave so pokazale, kateri način od osmih je ekološko najmanj obremenjen in zato biološko ter gospodarsko najuspešnejši. Tri leta pozneje (1962) opravljene kontrolne meritve nasada so pakazale, cia je izredno sušo prestal Li^ti del poskusnega nasada, kjer so bile mladice na "poseben- način posajene; te so popolnoma potrdile prvotno trditev glede najuspešnejše tehnike sajenja črnega bora.
Gradivo učbenika je razčlenjeno zelo pregledno, dosledno postavljeni shemi, opisano jedrnato in lahko razumljivo. Snov je razčlenjena na 8 poglavij, V poglavjih I—III, nas avtor seznanja z zgodovinskim razvojem eksperimentalne ekologije, z njeno osnovno pi'oblcmatlko, z metodologijo In s praktično uporabo doseženih raz-
iskovalnLh izsledkov, dalje navaja nekaj ekspetimenlalnu raziskanih primerov kul-tivirsnja rastlin v ekološko eksiremnih razinerah {med njimi že omenjeni petrinjski primer) in na kratko opiše merit vene naprave, meri t veno ieiiniko, kontrolo meritev, zahteve v pogledu teimične izvedbe in zanesljivosti mei'ilnih naprav.
V	IV. poglavju pisec obravnava meritev delovanja ekoloških öirüteljev na gojenje kulturnih rastlin. Ti činitelji so: svetloba, [emperatura, voda, relief, veter in tla. Opisuje jih z vidikov problem a like, metodologije in uporabe izsledkov v gozdarski oraksi.
V	V. poglavju se ulcvarja avtor z meritvijo sprememb, ki nastajajo v öbnasanju kulturnih rastlin pod vplivom ekoloških činiteljev. Sem sodijo; lenološka opažanja in fenometrične, morfološke ter fiziološke meritve in vprašanje konstitucionalnili prilagoditev rastline na delovanje ekoloških činiteljev. Morfološke meritve obsegajo: morfometrijo nadtalnega dela rastline in rastlinskih organov ter mikrometrijtv Fiziološke meritve zajemajo: gibanje rež (slom), transpiracijo, asimilacijo, dihanje inadtalni del rastline in koreninje) in premikanje hranilnih snovi.
V	VI. poglavju so pojasnjene nekatere eksperi m en tal no-ekološke raziskovalne naprave, V VtI. poglavju so razložena osnovna načela eksperimenta In o-ekološkega raziskovanja. V VIII. poglavju nas avtor seznanja z glavnimi območji eksperimental-no-ek o loškega raziskovanja, ki so: kulturna tehnika tal in melioracija tal, raziskovanja vodnega gospodarstva, rastlinska genetika in zaSčits rastlin. Avtor je izdelal podroben stvarni register, ki omogoča, da učbenik uporabljamo lahko tudi kot leksikon.
Posebna oblika tega učbenilta je prikaz obsežne strokovne literature in je doslej edina bibliografija te vrste za zelo obsežno eksperimentalno-ekoloŠko območje. V tem pi'ikazu je navednih okoli 1600 pretežno sodobnih znanstveno-strokovnih virov, kjer so obravnavani ozko speci ali airani problemi celotnega eksperimentalno-ekolo-škega območja. Ta bibliografija nam omogoča orientacijo v skoraj nepregietini množici specialne literature.
Vkljub naslovni navedbi: »-Eksperimentalna ekologija gojenja kultui-nih rasLlin«, se prav vsi, v njej navedeni primeri nanašajo na gozdne kulturne rastline. Zajeta je vsa problematika s področja produkcije lesa, Vidi se, da je knjigo napisal gozdai'ski strokovnjak. Glede na današnji razvoj tehnike gojenja gozdov, ki se vedno bolj naslanja na eksperiinentalno ekologijo kot osnovno vedo o proučevanju temeljev gojenja gozdov, in glede na industrijsko produkcijo lesa zunaj gozda, v lesnih plantažah, ki se v tujini pa tudi pri nas vedno bolj uveljavlja, priporočamo to odlično delo vsem gozdarskim strokovnjakom. Predvsem pa sodi ta knjiga med priročnike tistih, ki se ukvarjajo z gojenjem in urejanjem gozdov, ter, razume se, z gozdna ekologijo.	Miklavžie
uspehi gnojenja SESTOJEV
Scibt, G.. Witticfi, W.: Ergebnisse langfristiger Düngungsversuche im Gebiet des nor d westdeutschen Diluviums und ihre Folgerungen für die Praxis. J. D. Sauerlander's Verlag, Frankfurt a/M. 1065, 156 strani, 16 slik in 45 tabel, cena 21,ao DM,
Knjiga obravnava uspeh gnojenja sestojev rdečega bora, smreke, japonskega macesna, zelene duglazije in bukve na diluvialnih tleh sevei-ozahodne Nemčije. Poskusi se nanašajo na razna gno.jila (N, P. It, Ca) in so bili nekateri opravljeni že v začetku tega stoletja deloma neposredno po pogozdltvi, deloma tudi v starejših sestojih. Vrednost knjige ni le v rezultatih gnojit veni h poskusov, temveč tudi v obravnavanih delovnih metodah ter v načinu analize in interpretacije rezultatov.
M. C.
izkoriščanje listavcev v preteklem desetletjc
Eckmüllner, O.: Die EnlwLcklung der Laubholznutzungen im Zeitraum 1950—1960, Centraiblatt für das gesamte Forstwesen, 1964/2.
PLsec na drobno analizira razvoj izltoriščanja in industrijske porabe listavcev, ki pri svetovni porabi lesa dobivajo vedno večji pomeri.
Na svetu je zelo veliko Ustnatili gozdov, zlasti takšnih, ki jih še ne izkoriščajo. Sedaj izkoriščajo le dobro tretjino gozdov, od teh nekaj nad iü% listnatlli. Gozdovi, ki jih sedaj še ne izkoriščajo, so pretežno listnati. To zlasti velja za pragozdove Afrike in Južne Amerike.
Avtor ugotavlja še dejstvo, da svetovno gospodarstvo vedno bolj posega po lesni masi listavcev. Poseben trend naglega vzpona kaže preteklo desetletje. Podatki statističnih letopisov za izkoriščanje gozdov v svetovneni merilu omogočajo primerjavo sečnje iglavcev in listavcev med 1950, in 1960. letom. Sečnja se je v It) letih povečala za 30,5% ali povprečno letno za ok. 3%. Svetovno gozdno gospodarstvo torej dobavlja porabnikom vsako leto za ok, 36 milij. m'! več lesa. Zanimivo je, da sečnja iglavcev letno narašča za ok. 16 milij, m-'' ali za 2,3%, listavcev pa za 20 milij. m" ali 3A%.
2elo zanimivo je naraščanje izkoriščanja raznih gozdnih sortlmentov. Medtem ko je sečnja tehničnega lesa v desetletju narasla od 151 na 236 milij. m" ali za 56,3%. se je sečnja drv povzpela od 443 na 579 milij. m'' ali za 30,1%. Zanimivo je, da se je med tehničnim lesom relativno najbolj povečala proizvodnja celuloznega lesa, in sicer za 161),8% žaganega lesa za 46,6% in furnirja ter drugega tehničnega lesa za 38,7%. Pomembno naraščanje porabe celuloznega lesa je ilo večinoma na škodo drv. To dejstvo nas razveseljuje.
Pisec opira svojo sodbo o naraščanju porabe listavcev na domnevo, da je dala za to spodbudo njihova nižja cena, čeprav meni, da so cene za gozdno gospodarst\'o neugodne. Medtem ko stroški proizvodnje naraščajo, so cene gozdnih sori:imentov precej nestalne, zlasti za kalan les. Cene iglavcev kažejo precej stalen trend vzpona za razliko od listavcev, ki so jim bile cene pred 1955. letom skoraj izenačene s cenami iglavcev, od tedaj do 1962. leta pa so se razšle za več kot 25% v korist iglavcev.
V članku je nadalje analizirana sečnja in poraba listavcev regionalno, in sicer najprej po kontinentih, potem pa po najvažnejših svetovnih proizvodnih območjih in posebej v EX'ropi, Na koncu je Avstrija posebno podrobno obdelana.
Na koncu ugotavlja pisec, da je bilo preteklo desetletje za listavce zelo ugodno. To dejstvo je zlasti razveseljivo gelde na možnosti gojenja mešanih, tj. biološko trdnih in produktivnejših gozdov. Posebej izraža slirb glede cen, ki bodo zaradi naraščajočih proizvodnih stroškov postale zelo problematične. Zato mora gozdno gospo-dai-stvo z racionalizacijami in povečanjem delovne storilnosti najti svoje pravo mesto v svetovnem gospodarstvu.	P K o rdiš
/ . ' /
(
'	O PREDGORSKEM MACESNU OB BODENSKEM JEZERU
Mayer, H,: Die Sate mer Lärche im Bodenseegebiet, Forstwissenschaftliches Centralblatt. 1964/U—12.
V precej obširni razpravi zvemo marsikaj o znanem, posebno intenzivnem gojenju macesna v Južni Nemčiji, bliau Bodenskega jezera. Posebnost je v Lern, da ležijo sestoji z macesnom v predgorskem (submontanskem pasu), v višinah od 43.) do 580 metrov nad naffrjcm, kjer je sicer doma intenzivno sadjarstvo. O poreklu tega macesna, ki ga z uspehom gojijo na rastiščih predgorskega bukovega gozda, ni zanesljivih podatkov. Po arhivskih virih sklepajo, da gre za alpski macesen in ni izključeno, da so prinesli njegovo semen je iz Tirolskega. Mogoče pa je tudi, da je
macesen ob Eodenskem jezeni iz doline ob zgornjem toku Rena, kjer uspeva ob švicarsko-lihtenštajnski meji tudi v nižjih legali. Vsekakor je zanimivo dejstvo, da se je macesen alpske provenience (v kolikor drži domneva) razvil v predgorskem bukovem gozdu, vendar pa laiiko zdrži konkurenco drugih vrst iz predgorskega bu-ko^'ega gozda le ob trajni in dosledni podpori človeka.
Rastiščni kompleks označujejo takole: diluvialna morena, rjava tla s prhnino in sprstenino, dolga vegetaci.jska doba, vlažno poletje, nizka snežna odeja, izenačene toplotne razmere, Trn 7,7 do 8.7", letna temperaturna kolebaiija od 1H,7 do 18,8", J 50 do 165 dni s temperaturo nad 1Ü", množina letnih padavin od 772 do 941 mm in pogostna megla zaradi bližine jezera.
Kombinacije rastlin, ki se pojavljajo v opisanem območju, so pregledno nanizane v primerjalni tabeli, v kaleri je asociacija Asperulo-Fagetum razčlenjena v štiri Bubasociacije In v Štiri variante. Posamezne subasociacije so ekološko ostro omejene (vodne razmere v tleh, sestav humusa, rellei), floris lično diferenciacijo pa spoznamo iz tabele. Ce primerjamo te kombinacije rastlin z našo gozdno vegetacijo, najdemo največjo podobnost v naših predgorskih bukovih gozdovih (Hacquetio-Fagetum, KoSir), ki so se razvili nad nižinskimi gozdovi gradna in gabra. Posebnost švicarske združbe v primerjavi z našo pa sta izraziti jelovi varianti.
V nadaljevanju obravnava avtor rastno zmogljivost macesna v odvisnosti od različnih rastišč v mejah asociacije Asperulo-Fagetum. Ker je število drevesnih vrsl, ki uspevajo v njej (bukev, graden, jelka, veliki jaeen, brest, gorski in ostrolistni .lavur. gaber in češnja, ter kulti vira no drevje, kot; smreka, rdeči h or in macesen), veliko, je zanimiva primerjava konkurenčnosti raznih drevesnih vrst. V subasociaci-ji Asperulo-Fagetum luzuletosum, ki jo označujejo kot najbolj .sušno, dosega smreka večje srednje višine od macesna, do ok. 75. leta je tudi rdeči bor višji od macesna Na zmerno svežem rastišču (A.—E', caricetosum pilosae) CKtane podobna relacija do 30. ali 90. leta, nakar prevzame macesen dominantno vlogo, na svežih rastiščih (A.—F. typicum) pa je macesen stalno v dominantnem sloju. Seveda veljajo ti odnosi le ob predpostavki, da z nego mladja, gošče in drogovnjaka pomagajo macesnu preživeti konkurenco di'ugih drevesnih vrst.
Odgovor na \'prašanje, kako je z oblikovanjem macesna v odvisnosti od rastišča, pa najdemo v posebnem poglavju, V analizi so upoštevali naslednje znake; prsni premer, višino, sosednja drevesa, obliko debla, debelino lubja, dolžino in obliko krošnje, vejnatost. vitalnost, zdravstveno stanje in konCno presojo celotne kakovosti. Ti odnosi so podani glede na n-sto zmesi In glede na njihovo odvisncst od rastišča (združbe). Primerjava presoje celotne kakovosti macesna kaže, da variira delež tretje Icategorlje («-slaba") med 2 in 16%, Največ (»slabega"-) macesna je v subasociacijah A,—F. luzuletosum (zmerno suho) in v A,—F. ti-axinetosum (vlažno, stagnirajoča vočta), najmanj ^slabega-- macesna pa je v subasociacijah A.—F. caricetosum pilosae in A,—F, typicum Czmerno sveža in sveža rastišča). Največji delež kategorije »dobcp-variira v mejah od 45 do G5% in kaže podobno porazdelitev kot v prejšnjem pri-mei-u. V združbah z največjim deležem slabega materiala je najmanjši odstotek dobrega macesna. Druga primerjava presoje celotne kakovosti macesna, ki je odvisna od vrste mešanice, pa kaže, da je največji delež kategorije -dober- v zmesi z bukvijo in najmanjši delež te kategorije v zmesi s smreko.
Za gozdnogojitveno odločitev so pomembne naslednje ugotovitve, ki izhajajo j z analiz; Za gojenje macesna pridejo v poštev predvsem zmerno sveža in sveža rastišča. Zmes macesna in bukve se je v Salemskem gozdu najbolj obnesla in povečuje zmogli iv os t bukovih gozdov (v količinskem in vrednostnem pogledu) za 25 do 50%, Naravno pomlajevanje macesna je na peščeno-ilo\matih tleh dobro.
R obič
NOVA DELOVNA ORODJA ZA GRADNJO OGRAJ
H. Weiss; Neue Geräte zur Erleichterung des Zaunbsues. Allgemeine Porsteeltschrift, 1364'24,
Pisec opisuje nekaj novo konsti'uiranih aH izboljšanih pripomočkov, potrebnih pri gradnji žičnih pletenih ograj za zaščito mladja pred poškodbami od divjadi. Obravnavane novosti bistev eno zboljšujejo delovno tehniko in omogočajo smotrnejšo organizacijo dela. Gre za kovinsko zabijalo, žično drsalo, napenjalo in ročni vi tel .
Kovinsko zabijalo ima svojo posebnost v tem, da ima vgrajeno kovinsko cev. ki jo nataniinemo na kol in pri zabijanju kola drsi gor in dol. Učinek s tem zabijalom se celo podvoji v primerjavi z navadnim lesenim, ker je zamah moönejäi. Zaradi cevnega vodila namreč ni poCi^ebno posebno paziti na smer udarca zabijala in je udarec močnejši. Nezgode so pri delu skoraj izključene.
Žično drsalo je preprosta pomožna naprava za odvijanje kolobarja z žičnim pletivom. Sestavlja ga ce^ni okvii' z ročajem, oplatenim s saniščem, in ce\' za pletivo, ki jo vložimo v okvii'. En delavec sajn brez posebnega truda drži obloženo drsalo s pletivom in ga odvija. 2 istim drsalom laiiko obrabljeno žično pletivo zvijemo nazaj v kolobaiv Žično napenjalo je izboljšano orodje, ki ga delavec lahko uporablja samo z eno roko, za razliko od prejšnjega in z drugo roko laUto pritrjuje mrežo.
2iČnj vitel je na novo konstruirana naprava za odvijanje žice pri napenjanju nnreže, ki prihrani zamudno ročno delo. Tudi s tem orodjem dela le en sam delavec.
Prednost vseh ouienjenih pripomočkov z izjemo zabijala je v tem, da % vsako pripravo dela en sam delavec. To omogoča sproščanje sestavljenih opravil in čisto novo organizacijo dela, ki preprečuje izgubo delovnega časa. Ves delovni proces je namreč tako urejen, da opravljata dva delavca — razen pri nabijanju kolov — vsak svoje delo samostojno in pri tem ne izgubljata ča.sa zaradi čakanja. Cas gradnje je v povprečju ok. 1,5 do 2,5 min za 1 dolžinski dm ograje.
Pri postavljanju ograje z uporabo obravnavanih novili pripomočkov je posebno pospešeno zabijanje kolov, polaganje mreže in vleka žice za napenjanje, tako da je delovni čas v primerjavi s prejšnjim načinom skrajšan pri teh opravilih za 40% do 45%. Ce te delovne laze obsegajo 50—70% skupnega dela, se s pravilno uporabo novih delovnih pripomočltov prihrani za 20—25% časa. y	^ Kordii
kitajsko dbevesnicarstvo
KtcJiardsoft, S. D.,' A Note on Nuresy Practice in Mainland China, Quarterly Journal of Forestry, 1965/2.
Avtor je leta 1003 obiskal Kitajsko. V članku nam pripoveduje o nekaterih podrobnostih drevesničarske prakse v tej deželi. V nekem pomenu je to poročilo osvežitev stikov na strokovnem področju, ki so bili leta 1349 prekinjeni.
Splošni načrt za kitajsko gozdarstvo iz leta 1955. za desetletno dobo od 1956—1967, napoveduje obširna pogozdovanja na površini 1,012 milijona km- (to je približno štirikratna povi-šina Jugoslavije — vsako leto predvidevajo torej nova pogozdovanja na površini petih Slovenij). Sadike gojijo v gozdnih drevesnicah, ki zavzemajo površino 283 km", v njih pa ,ie redno zaposlenih 20,000 delavcev. Za sistematično delo pri nabiranju semenja je državna uprava za gozdai'Stvo osnovala 17 semenarskih središč, ki so razporejena po pokrajinah. Semenje nabirajo bodisi stalno zaposleni delavci, ali pa brigadirji, ki so v ta namen organizirani v posebnih delovnih brigadah.
Drevesničarska praksa na Kitajskem je v splošnem na zelo visoki ravni, proizvajalne zmogljivosti posameznih drevesnic pa so precej x-azHčne. Avtor si je ogledal več gozdnih drevesnic in opisuje eno od njih kot tipično fTailing, pokrajina Heilung-
kiang, Mandžurija). Drevesnica prideluje sadike za vsakoletno poü«/dovanje na po-viäini 12 do 16 tisoč ha. V njej gojijo sadike naslednjih drevesnih vrst: Pinus koraiensis. Larix satiurica, Piiius stlvestria var. mongolica, Fraxinus man ds hur Le a, Tilia amurensis, Junglans mandsliurica in Phellodendron amorense. Od vseh sadilt je iglavcev. Sejejo spomladi, navadno ročno. Pri Lem porabijo od 0,36kg'tTi^ (za bor Pinus silvestris var. mongolica in macesen Larix dahurica — s tem pridelajo 430 semeiiic na 1 m^") pa do 0,7R kg.' m= semen {za bor Pinus koraiensis — v tem primeru pridelajo ok. 571) semenic na 1 Kaltvosl semen je pri macesnu Larix ciahui-ica 60%, pd boru Pinus silveslris var. mongolica 84% in pri boru Pinus ko-jaiensis nad 95%. Borlit ostanejo v gredicah 3 leta, nakar jih presadijo, naslednja? leto pa so primerni za saditev: macesnovih sadik (Larix dahurica) pa zaradi nagle rasti V inicialni fazi, ne presajajo in jih oddajajo iz drevesnice kot dvoletne semenice. Gnojenje je bolj ali manj enotno. Na 1 ha drevesnice porabijo 250 kg ^-organskega gnojila" (to je mešanica greznične goSče, raznih odpadkov in v jeseni nabrane gozdne stelje). ki mu dodajo duSična in fosforna mineralna gnojila. Le-ta dodajajo julija, in sicer raznim \Tstajn zelo različne množine jod 22 do 5G kg/ha). Po dveh, treh ali petih letih (odvisno je od trajanja vzgoje sadik) zasejejo gredice s sojo. Dreve.s-nica je le slabo mehanizirana. S traktorji obdelujejo Ua in kopljejo manjSe namakalne sisteme. Vsa druga dela pa opravljajo ročno. Standardne insekticide uvažajo iz Sovjetske zveze. V drevesnici dela 41 stalnih, 4 tehnični in 30 občasnih delavcev.
Druga drevesnica »Dragon Eye« v kvangtungškem oki-ožju sc od prejšnje nekoliko razlikuje, vendar pa sta obe glede kakovostne proizvodnje precej pri vrhu. Drevesnica zavzema 32 ha in pripada pokjajinskemu gozdarskemu inštitutu. Tla so težka, rumeni laterit, ki ima malo hranil in organske snovi. Podnebje je humidno s suhimi zimami. Glavni vrsti iglavcev, ki prideta v poštev za pogozdovanje sta: bor Pinus masEoniana in kitajska jelka (Cunningham i a lanceolaVa), V glavnem ju razmnožujejo z neposredno setvijo, le včasih ju posejejo v drevesnici (januarja), maja in junija (ob nastopu tajfuna, ki prinaša dež) pa prenesejo semenice na tei'en. V času avtorjevega obiska je bila v drevesnici pretežno tako imenovana --ekonomska žetev z vrstami: Thea oleosa, Thea sinensis, Cinnamomum camphora, Aleurites cordata, Eucalyptus cortiodora, Eucalyptus exserta, Populus robusta in Salix spp. Pretežno torej vrste s kratko obhodnjo in Industrijske rastline. Evkalipti in vrbe zavzemajo polovico celotne proizvodnje, V drevesnici sta zaposlena 2 tehnična delavca in 30 delavcev. Vse iielajo ro6no (tudi globoko prekopavanje do globine 4(5 cm) torej v skladu z Mao-tse Tungovimi -»Osmimi točkami za kmetijstvo.-
V nadaljevanju opisuje avtov še nekatere drevesnice. Povzemamo dve g!a\ul značilnosti kitajske drevesničarske prakse (v primerjavi z evropska tehniko): prvič dejstvo, da razmnožujejo topole zlasU s setvijo, m drugič, da sejejo in sadijo zelo gosto in v skupinah. Prvi pojav izhaja morda iz dejstva, da sodi večina kitajskih topolov v skupini Leuce in Tacamahaca, ki hitro in brez težav zrastejo iz semena, kot sadike pa se teže zakoreninijo. Gosta setev in precej gosta saditev pa izhaja iz hipotez "Nove sovjetske biologije« (Liseniio), ki uči, da konkurence med osebki iste vrste ni in da si osebki iste vrste pomagajo med seboj v boju proti drugim vrstam, da lahka nastane v gosti gnezdni zai-asti vegetativna hibridizacija (s Itoreninami) itd. Malo je dokazov, da so kitajski gozdarji sprejeli te nauke, čeprav nekaj njihove prakse brez dvoma kaže, da izhaja iz njih. Na jugu Kitajske na primer se sejejo na gosto in v gneznih zaradi morebitne vegetativne hibridizacije, ampak zato, da z zra-Sčanjem korenin dosežejo krepkejši koreninski pletež, Zelo zgodneniu »redčenju« pa nato sledi silovita inicialna rast in po dveh letih vzgojijo na tak način že močne sadike. To bi lahko pomenilo, da dajejo izltušnjam prednost pred zavestnimi aplikacijami določene ideologije.	R o b i i
arborikultüra v sedanji kitajski

Richardson, S. D.; Arboriculture in PresenL-Day China, Quafterly Journal of Forestry, 1965/3.
O gojenju drevja je na Kitajskem razvita posebna lunetnust s tisočletno tradicijo. Članek obravnava nekatere poglavitne poteze kitajske arborikultui-e. Drevorede ob cestah poznajo že iz obdobja Cujeve dinastije, tj. v letih 1122—240 pred našim štetjem. Takrat so zgradili na tisoče kilometrov vojaškiii cest, ob katerih so zasnovali drevorede, Najpogosteje so sadili borovce (predvsem Pinus tabulae form is), vrbe (Sahx babytonica in Salix matsudana), kostanj (Aesculus chinensls), brest (Ulmus parvifolia) in japonsko soforo (Sophora japonica). V stari Kitajski so poznali tudi uradna spominska drevesa. Sadili so kraljem v spomin borovce, visokim državnim uradnikom sofore, princev so se spomnili z drevesi vrste Biota orientalis, učenjakom so posvetili drevo Koelreuteria sp., navadni smrtniki pa so se morali zadovoljiti s topoli. Pri nas dobro znana vrba žalujka je doma na Kitajskem in so jo že zelo zgodaj razširili po svetu po znani "Svileni poti-. Tudi dandanes so še ohiranili io lepo navado, da sadijo ob cestah drevorede, vendar je izbira di'evesnih vrsl nekoliko drugačna. Te* žišče gojenja dreves je zlasti na pridobivanju lesa, okrasni cilji pa so drugotnega pomena. Ker je Kitajska zelo prostrana dežela, sadijo v različnih predelih različne vrste dreves- Med poglavitne vrste štejejo topole, evkalipte, robin i jo. borovce, ciprese, metasekvoje, breste, jesene, javore in macesen (Larix dahuricaf.
Snovanje nasadov je dokaj različno. Navadno sadijo v trojnih vrstah in precej na gosto (0,3 do 1,2 m v vrstah in med vrstami), le vrbe in topole sadijo v eno,jnih vrstah. V drevoredih sadijo v splošnem nekoliko ia'epkejse sadike. Topoli in vrbe i o ob saditvi visolii 1,8 do 3,0 m. V lakih primerih obdajo debla s travo ali rogoznico, da jih varujejo pred sončno pripeko. Nasade skrbno negujejo. V Kvangtungu na primer ročno obtrgajo liste v ma.iu in juniju, da bi na najmanjšo možno mero zmanjšali škodo, ki jim preti v času tajfuna. Nasadi ob cestah so v splošnem spričo tako skrbne nege mnogo lepši in uspešnejši od tistih na velikih površinah. Wemogoce Je našteti vse vrste dreves, ki jih sadijo v mestih in naseljih, zadostuje ugotovitev, da je pogled na pestre iti razsežne nasade v kitajskih mestih edinstven na svetu.
Umetnost kitajske arborikulture opazimo ob budističnih svetiščih, na pokopališčih, ob kapelicah in po vrtovih. Zanimivo je, da so ostali vsi ti lepi spomeniki kljub dolgotrajnemu vojskovanju v pretežni meiü nepoškodovani. Po splošni nacionalizaciji, ki je zajela cerkveno in zasebno poset, so spremenili vrtove starih palač v drevesnice, v nasade kultuiniih rastlin, ljudske parke in podobno. Mnogi menihi so postali oskrbniki vrtov in uživajo vsestransko podporo lokalnih in državnih oblasti. Ostalo je sicer še nekaj budističnih templjev, ki služijo prvenstveno religioznim obredom, vendar le-te opravljajo bolj površno. Ce hočemo najti prvotno prii-odno vegetacijo, jo bomo gotovo našli v okolici svetišč.
Kitajska arhorikulturna tehnika pa je vsekakor dosegla višek v idealiziranem upodabljanju miniaturne poki-ajine, to je 1, i. Pan tsai. Začetki te dejavnosti segajo v deseto stoletje. Od takrat pa do dandanes je nastala iz tega posebna oblika umetniškega izražanja. Osrednji objekt je drevo, ob njem pa stoji kos kamna, ki ponazarja pokrajino. Od dreves, ki jih uporabljajo v ta namen, so najprimernejši borovci, bodika, ciprese in ginko. Listi morajo biti majhni, drevo mora počasi i-asti in, kar je glavno, lahko mora prenašati različne "toi-ture*< kot so: obrezovanje korenin in poganjkov, prirezovanje in dolbenje debla in korenin, krivljenje, stiskanje itd. Glede na vdiko raznolikost kitajske poki-ajine, ki mora najti svoj izj-az tudi v miniaturi, lahko izkušeno oko strokovnjaka razloči več kot BO regionalnih P'an tsai oblik. Šolanje v lej umetnosti poteka v osrednjih dl•e^^es^^cah za okrasno di'evje in traja do
deset let. Da je študij še težji, morajo kandidati, ki želijo poznati posamezne regionalne stile, študirati klasično strokovno literaturo^ to pa pomeni dodaten študij sta-L'ega jezika dotične pokrajine in seveda tudi pisave, kar pa na Kitajskem ni preprosta stvar,	^
Študij krajinarstva poteka na primer v Pekingu na posebnem oddelku gozdarske lakullete. Leta 1963 se je vpisalo na ta oddelek 400 sluäateljev. Stalnih pedaguSkih delavcev je 60 in večje število občasnih učiteljev temeljnih vea. Študentje poslušajo najprej eno do dve leti osnovne predmete kot; matematiko, fiziko, kemijo, tuj jezik fruski ali angleški), botaniko in matematično statistiko. Sledi specializacija, tj, dve- do triletni študij lemeljnih ved i;a krajmarslvo (dendroiogija, pedologija, geodezija in meteortilogija). Sele na koncu pridejo na vrsto aplikativni predmeti {štiri do pet let).
Pred letom 1949, so imeli na Kitajskem le dva botanična vrta, ki pa sta bila med kitajsko-japonsko vojno opustošena, sedaj pa jih imajo že več, in se razlikujejo med seboj po namenu. Poznajo dva osnovna tipa botaničnih vrtov, prvi so v rokah botaničnih raziskovalnih institucij pri kitajslu akademiji znanosti (te finansira fede-racijal, druge pa upravljajo ljudske skupščine pokrajin ali večjili mest. Botanični inštitut blizu Kunminga (Yunnan) skrbi na tri botanične \Ttove. V prvem gojijo na BO ha izključno le subtropsko raitEnje, di'ugi pri Sistiuan Bana je vrt tropskega rastlinja, tretji, ki je v Li ki an gu, je alpski botanični vrt. V teh vrtovih proučujejo razmnoževanje rastlin in možnosti njihovega ekonomskega izkoriščanja. Raziskovanja potekajo v smeri izločanja alkaloidov, rastlinskih olj in snovi za zdravilstvo. Botanični vrt v Hangečou, ki je drugega tipa (vzdržujejo in linansirajo ga lokalne občinske skupnosti), pa skrbi za razvoj izkoriščanja postranskih proizvodov in oskrbuje okolico z okrasnimi rastlinami. Ta vrt je zelo velik in obsega 250 ha. Razdeljen je v več sekcij: taksonomski vrt, ki ima zbranih 1500 različnih rastlin, sekcija za ekonomske rastline, sekcija za okrasno drevje, sekcija za bambus, sekcija za sadno drevje in sekcija za introdukcijo rastlin. Osebje botaničnega vrta šteje 195 ljudi, med njimi jih ima 21 fakultetno izobrazbo, administracijo pa vodi 9 ljudi, Visokokvalificirani kader se ukvarja pi-edvsem z eksperimentalnim delom pri razmnoževanju ekonomskih rastlin.
Botanični vrtovi so v splošnem usmerjeni precej v -ekonomsko botaniko-, zato ni čudno, te je liitajska literatura o uporabi in domestilikaciji rastlin najbolj obširna na svetu. ^^Eiionomski potencial" pripisujejo 2—3 tisoč rastlinam, 400 vrst rastlin uporabljajo v zdravilstvu (od tega jih raste 300 v prosti naravi).
Pri vsem tem pa velja pripomniti, da se uveljavljajo kitajski botanični vrtovi ne le s precejšnjo ekonomsko koristjo, temveč tudi z dobrim okusom in izostrenim vrednotenjem usklajenosti.	R o b i Č ^
iz švicarskega gozdarskega glasila
Povzemamo nekatere pomembnejše članice iz lanskega letnika revije Schweize-lische Zeitschrift für Forstwesen.
Ves osmi zvezek je posvečen gozdnogospodarskim probjemom male kneževine Liechtenstein, ki s svojimi 160 km- in lUUOO prebivalci leži med Švico in Avstrijo ter je v mnogočem sorodna Švici, s katero jo vezejo tesni gospodarski in politični stiki. Pred nekaj desetletji Še pretežno agrai-no usmerjena državica Liechtenstein je danes industrializirana.
Bühler, E.:Gozd in gozdno gospodarstvo kneževine Liechtenstein (Wald und Waldwirtschaft in FürsLentum Liechten.stein),
Kot majhna gorata deželica je kneževina Liechtenstein precej gozdnata. Od 16.000 l^a celotne površine ima 4.200 ha gozda, 55% je gospodarskih sestojev. Gozdovi
imajo prvenstveno varovalno funkcijo, kar je razumljivo za reliefno izi-edno razgibano ter luristično pnvlačro kneževino. V preteklosti so v precejšnji meri krčili goadove v korist poljedelskih površin in naselij, zlasti V dolini Rena, V goratih predelih pa za planšarjenje. Produktivni gospodarski gozdovi leže na spodnjih in srednjih pobočjih proti Renti (450—1700 m nad morjem) in na Eschnerbei-gu (440—700 m nad morjem). Alpski prostor Liechtensteina zajema 6000 ha, od tega je VJ sklenjenili gozdov in grmisč, 92% gozdov je javna posest, last 11 iiechtensteinskih občin, 339 ha je zasebnih gozdov, od tega je 158ha last kneza. V preteklosti so zelo pospeševali snu-eko tudi na rastiSčih listavcev in ]e še sedaj najbolj zastopana. Sledi ji jelka, njej bor. od listavcev pa je največ bukve, nekoliko jesena, javora in drugih listavcev. Lesna zaloga v urejenih gozdovih znaša 272m''/ha (predvideno je 300 do SSOm'/ha). Pri gospodarjenju z gozdovi so začeli posvečati \^eliko skrbi gojenju gozdov: leta 194B. so prepovedali sečnje na golo, opravljajo redčenja, uvajajo skupinsko postopno prebiranje, proučujejo izbiro drevesnih vrsL itd. Velik problem je divjad, ki povzroča v gozdovih velikansko škodo. Na 100 ha gozda pride nad 30 glav jelenjad!. Vsi mogoči zaščitni ukrepi, med njimi tudi zimsko krmljenje so se slabo obnesli in so bili dragi. Najučinkovitejši ukrep je bil takojšen odstrel.
Gozdnogospodai'ski načrti so izdelani za vse gozdove pod javno upravo. »^Gozdni red" iz leta 1366 velja z nekaterimi dopolnili se dandanes. Menijo, da bi bilo Čimprej potrebno sprejeti sodoben gozdni zakon. Pi-e d videna je gradnja cest v še zaprte gozdne predele. Gozdne ceste služijo hkrati tudi poljedelstvu in alpskemu gospodarstvu. Snovanju varovalnih gozdov, kot npr. zaščitnim pasovom proti vetru ter pogozdovanju gorskih, pobočij so namenili posebno pozornost. Letna sečnja v zadnjih 10 letih je znašala poviJrečno 10,000 m^. Les krije domače potrebe, viške pa prodajo največ v sosedno Švico,
Wenzel, H,; Naravne gozdne združbe v Liechtensteinu (Die natürlichen "WaldgeseUschaften Liechtensteins).
Skozi stoletja se je v Liechtensteinu površina in zgradba gozdov močno spreminjala. predvsem v škodo gozdov. Zato si sedaj prizadevajo čim bolj .se približati strukturi naravnih gozdnih združb, da bi se izognili katastrofam in tveganju, V letih od 1(^49 do J953 so opravili kartiranje gozdnih združb. Za boljše razumevanje so v Članku na kratko navedeni podatki o talni geologiji in o podnebnih razmerah. Glede klijnatsluh merjenj je Liechtenstein navezan na Švico. Geološka podlaga je raznolika. Zaradi vertikalne razčlenjenosti so se razvile najrazličnejše gozdne združbe: od pionirskih v gorskih legah do tistih v dolini. Pretežno so bazifilne. Na pobočjih proti Renu prevladuje zveza Fagion; ponokod so razširjene suhe variante bultovih gozdov, v manjSi meri tudi mezofilni mešani gozdovi listavcev, na zelo sončnih krajih pa je mešani gozd z lipo. Po gorovju je tipičen pas bogatih bukovih in bukovo-jelovih gozdov (GOO do 1200 m), više bukev nazaduje, jelki se pridruži smreka in še više macesen. Gozdna meja je pri 1800 m.
Klimatska združba Acereto-Fagetum je razvita na zgornji gozdni stopnji; na manjših površinah se pojavlja združba Equiseto-Abietum, Red Vaccinio-Piceetalia zajema vse gozdove listavcev (z izjemo jelovih gozdov zveze Fagion). Tb rastišča so v Liechtensteinu navezana na ekstremne razmere visokih leg in so navadno že izven gospodarskih gozdov, vendar so kot varovalni gozdovi prav tako pomembni. Zveza Pineto Ericions zajema gozdove rdečega in planinskega bora. Zveza naseljuje kot inicialna, prehodna ali trajna zch'užba posebna rastišča, kjer vlada absolutna ali fiziološka suša tal. Največji del subalpskih gozdov pripada zvezi: Vaccinio-Piceion, Spodnji pas iglastih gozdov pripada zvezi Abieto-Piceionu. Odpornost mešanih gozdov z nara\mo zgradbo se je zlasti obnesla v letih 1940—50, ko je čiste smi-ekove gozdove hudo napadel lubadar,
Bühler, Misli in priprave za planiranje v gorskih predelih kneževine Liechtenslein (Gedanken und Yorai'beiten für die Ba'gland-planung des Füi-stenlums Li ü eilt enstein).
Liechtensteinska pcrrajvna ima v glavnem gorski značaj, vendar pa ni najbolje urejena. Razne napake povzročajo škodljive posledice, zato je vlada kneževine leta 1963 naprosila Inätimt za krajevno regionalno in pokrajinsko načrtovanje v Ztirichu, naj izdela predloge za sanacijo vsega območja. Planirani svet obsega 7500 ha gorskih in alpskih zemljišč. To površino so razdelili (po predlogu prof. dr. Kurtha) na; zemljišča brez donosa, zaraäfcene površine, pašnike in drugo. Alpsko gospodarstvo, gozdno gospodarstvo, lov, turiz&m in rekreacija so glavni porabniki tega območja. Zato morajo vsak problem obdelati neogibno s skupnega stališča. Faša, ki je pred leti pomenila glavno gospodarsko panogo alpskega gospodarstva, je potisnila gozdno mejo navzdol, pospeäila talno erozijo in plazovitost. Gozdu pripadajo najvažnejše varovalne funkcije. Je pa tudi s stališča turizma in rekreacije izredne važnosti. Zato so nujni sanacijski ukrepi; zaradi posebnega položaja jih morajo raztegniti na daljše obdobje. Alpsko gospodarstvo v Liechtensteinu nazaduje, čeprav je v interesu državice, da bi se ohranilo in celo razširilo. Uveljavljanje in nnanciranje sanacije predstavlja posebno poglavje, saj je poudarjeno, da mora biti v interesu vseh prebivalcev državice. Varovalna vloga in prisotnost gozda sla neizpodbitni dejstvi, razen tega je gozd v pokrajinski celoti neogiben cinilelj za i-azvoj turizma, ki prinaša denar, ter za počitek prebivalcev Lieehtensteina. Zato je nujno potrebno zakonsko utemeljeno, dolgodobno planiranje. Izdelan je osnutek zakona za zaščito alpskih območij, ki je članku tudi priložen.	Sonja Horvat
Keller, Th,:0 zimski izmejijavi plinov pri iglavcih v švicarskem Mittellandu (Über den winterlichen Gaswechsel der Koniferen im schweizerischen Mittelland. 1963/9).
V	zmernem podnebnem pasu velja zima za čas, ko vse rastje miruje. Zimzeleni iglavci pa obdržijo svoje asimilacijske organe tudi čez zimo. V Sovjetski zvezi so ugotovili, da iglice oddajajo kisik zar-adi usvajanja ogljikovega dioksida, bržko naraste srednja dnevna temperatura nad O" C. V ZDA in tudi v Avstriji so pa dognali, da bor in smreka lahko asimilirata do kakih —6" C, dihata pa še pri nižjih temperaturah, dokler ne zami'znejo tla tudi v območju koreni:n. Na ta način iglavci lafiko uporabljajo svoje stalne asimilacijske organe vse dotlej, dokler ne nastopi daljše obdobje ostrega mraza, ko di-evje zapade v stanje mirovanja.
V	švicarskem Mittellandu, ki je bolj podvržen vplivu oceanske klime, so v času od januarja do konca marca 19(55 zasledovali izmenjavo plina ogljikovega dioksida v mladih iglavcih, posajenih v lončkih. To nalogo so si zastavili predvsem zato, ker je švicarska zvezna komisija za higieno ozračja letos objavila smei-nlce o najvišjih dopustnih koncentracijah plina žveplovega diolisida pozimi od novembra do februarja, s katerimi je dopustila v tem času višjo imisijsko koncentracijo plina Itol sicer. Pri tem so se opirali na novejše ugotovitve, da je odpornost iglavcev proti žveplovem dioksidu v ozračju pozimi večja, zaradi njihove zmanjšane ali celo prekinjene asimilacije.
Opisana je metodika poizkusov in prvi izsledki, ker bodo poizkuse nadaljevali na razširjeni osnovi. Uporabljali so 3- do o-letne smrečice, borovčke, jelčice in dugla-zije v lonekih na prostem. S pomočjo analizatorja plinov na infrardeče žarke so merili asimilacijo in dihanje rastlin pozimi, ko je le skromno v primerjavi s tistim v času rasti.
Mafejii, K.: Uveljavljanje ekonomskih nafiel prebiralnega gospodarjenja (La mise en valeur des principes economiques du jardinage, 1965/9),
Tudi v Cehoslovaški spoznavala prednosti prebiralnega gospodarjenja z gozdovi, in opozarjajo na sestoje, ki so zaradi svoje neenakomerne starostne s es Lave in neprimernih debelinskih razredov kot tudi zaradi rastiSčniii razmer najprimernejši za premeno v prebiralne gozdove. Pri tem gre za zasnovo in vzgojo ta Iti h gozdov, ki bi lahko proiKvajali čim več lesa čim boljše kakovosti.
Za pospeševanje razvoja prebiralnega načina gospodarjenja z gozdovi opravi j ajd primerjalne meritve. Primerjan je enodobni gozd z uslveznim prebiralnim sestojem, V ta namen uporabljajo teoretične podatke dvefi čistih jelovili sestojev prvega bonitetnega razreda (po Schwappachu) po vrednostih donosnih tablic. Ker ni bilo vseh potrebnih podatkov za prebiralne sestoje, so ustrezne vi-ednosti, ki so jih potrebovali za primerjavo, izračunali.
Ker je donos gozda odvisen od vsote projekcij vseh kroženj, so za vsak dobni razred (= debelinski razred) izračunali prirasteit na I m'-' projekcije. Tako so ugotovili, da je maksimalni prirastek v prebiralnern gozdu za en debelinski razred večji kot v enodobnem gozdu in da ima ta optimalni debelinski razred veliko več dreves. Način pomlajevanja v prebiralnem gozdu omogoča koncentracijo prirastka tako v optimalnem kot tudi V višjih debelinskih razredih. Število osebkov je torej V prebiralnem gozdu V višjih debelinskih razredih večje kot v enodobnem gozdu. Prav tako je površina projekcij krolenj v prebiralnem gozdu večja kot v enodobnem gozdu, (v opisanem primeru za	Iz teh primerjav sledi sklep, da prebiraini gozdovi
bolje priraščajo kot enodobni, zato pa je v začetku potrebna večja lesna zaloga. 2e v mladju je potrebno začeti z ustrezno nego, da bi omogočili zadostno izbiro bodočiii izbrancev,
Pripomba k i), številki švicarskega gozdarskega glasila.-
Švicarska gozdarska revija je v svoji lanski septemberski številld objavila med drugintü tudi 3 članke naših znanih strokovnjakov-gojiteljev gozdov, Vsi ti-ije prispevki obravnavajo naše prve izkušnje in dosežene uspehe s sodobnimi metodami nege sestojev, ki jih pri nas po osvoboditvi uvajamo v gozdarstvu z načrtnim in intenzivnim prebiralnim ter skupinsko postopnim gospodarjenjem z gozdovi. Preusmeritev k takemu načinu gozdnega gospodarstva pa pomeri izi-edno globok preobrat v našem gozdai-stvu, za katei-ega je potrebna predvsem notranja preobrazba in prilagoditev gozdai'skih strokovnjakov kot tudi njihova boljša strokovna usposobitev, pritegnitev gozdnih delavcev v intenziven pouk in strokovno šolanje, ker morajo le-ti postati zavestni mojstri svojega odgovornega poltlica. Končno pa je neogibno potrebna tudi preureditev obratovanja delovnih enot v gozdnogospodarskih organizacijah.
Slovensko gozdarstvo je bolj kot v marsikateri drugi deželi v izredno ugodnem naravnem položaju, ki mu s svojimi primei-nimi posebnostmi omogoča uspešno pred-njačiti s sodobnim gozdnim gospodarstvom, kar že sedaj ugotavljajo tudi mnogi tuji gozdarski strokovnjaki.
Objavljeni članki pomenijo za nas dragoceno obveščanje širokega mednarodnega kroga gozdarskih strokovnjaliov, ki v tej gozdarski reviji spremljajo silnice in izsledke sodobnega gozdarsl:va po svetu.
Mlmšek, D.: Pogled na gojenje gozdov tn njegov pomen za gozdno gospodarstvo Slovenije {Betrachtungen über den Waldbau in seine Stellung in der Forstwirtschaft Sloweniens).
Zemljepisna lega Slovenije v prostoru med Alpami, Panonijo in Sredozemljem daje deželi pečat prehodov in križanja naravnih vplivov. Le malokje v Evropi najdemo na tako majhnem prostoru talcšno pestrost nai'ave z geološkimi, pedološkimi in klimatskimi razlikami kot v Sloveniji. Te velike razlike zunanjih vplivov povzročajo, da se tudi rastlinstvo hitro menjava, in da nastajajo v razsežnih bukovih, hrastovih,
borovih in smi'ekovih gozdnih rastlinskih združbah mnoge posehnosLi. Zala Lma slovensko gozdarsti^o izredno priložnost proučevati to bogato naravno zakladnico, dfi bi moglo bolje gospodai'iU s svojimi gozdovi.
Novi Kakon o gozdovih je odpravil sečnje na golo. To zakonsko določilo je bilo ugodno sprejeto, ker ima slovensko ljudstvo pravilen odnos do narave in gozda. Tudi miselnost o prebiralnem načinu gospodarjenja je že od prej globoko zakoreninjena v ljudstvu in se je kazala predvsem na ravnanju s kmečkim gozdom. Kmečki prefairalni gozd z velikim prirastkom in bujnim naravnim pomlajevanjem je postal v201' za prebiralni način gospodarjenja. Prve metode previdnega prebiranja so bile namenjene naravnemu pomlajevanju, da bi se izognili umetni vzgoji sadik v drevesnicah. Novejše, zboljšane metode prebiranja pa namesto pomlEijevanja bolj poudarjajo pravilno nego sestojev. Pokazalo se je, da ni dovolj zgolj predrugačiti gojitveno tehniko, temveč je potrebno spremeniti tudi osnovno miselnost s preusmeritvijo načela pomlajevanja v spoznanje načela o pravilni negi sestojev. To je potrebno tem bolj, ker sicer ob neslutenih možnostih redčenja preti nevarnost, da bi mladju in goščam odredili pre\-elik delež. Po tem preudarku se ravna tudi politika določanja obsega sečenj. Načelno izberemo za pomlajevanje le toiiko sestojev, kolikor jih lahito pravilno negujemo. Zaradi vedno intenzivnejše nege sestojev neprestano raste obseg sečenj, zlasti v zanemarjenih mladih sestojih.
Osnovne zamisli o pravilni negi sestojev so se sprva le počasi uveljavljale. Zavirala jih je globoko zasidrana miselnost izkoriJčanja gozdov, ki je nekdaj navdajala vse gozdno gospodarstvo. Se sedaj z neustreznim spravilom lesa večkrat poškodujejo negovane mlade sestoje.
Cenena delovna sila in plansko gospodarstvo sta pomagala razširiti miselnost Ö smotrnejši negi sestojev. Zato se ta nova miselnost razvija kot zdravo jedi-o gozdnega gospodarstva. V zadnjem času pa nas vedno bolj vznemirja pojav, ki je tudi v tujini že hudo prizadel gozdarstvo, tj, vedno večje pomanjkanje delovne sile. Zato moramo pravočasno poskrbeti, da se bo moglo uspešno razvijati že zasidrano, zdravo gozdnogojitveno gospodarstvo. Za to pa je potrebno ustrezno gojitveno načrtovanje in poglobljeno raziskovalno delo, zlasti na področju nege sestojev. Zvišanje lesnih zalog ni več naš namen, temveč zboljšana kakovost sestojev, ki pa tie izključuje postopnega povečanja zalog.
Realno srednjeročno gojitveno načrtovanje in postopne večanje obsega sečenj zagotavljata v gozdnem gospodarstvu resničen napredek, ki je veliko spodbudnejši kot pa so pozni uspehi dolgoročnega načrtovanja. Tako zastavljene naioge pa lahko uresničujejo le zmožni in delavoljni gozdarji z napredno strokovno miselnostjo, ki bodo dali našemu gozdarstvu pečat novih gojitvenih načel in pi'avilne nege gozdov.
Posebna ski'b velja šolanju gozdnih delavcev, ker se napredna gozdna proizvodnja ne kaže zgolj z veSčim podiranjem drevja, temveč jo usmerjamo le z razvitim občutkom in razumom.
Lep, negovan gozd nam daje tudi obilo takšnih nai-avnih prvin, ki se drugod vedno bolj Izgubljajo, so pa dandanes vedno dragocenejše, ko delovni ljudje iščejo razvedrila v stiku z naravo.
Od mnogili nalog, zastavjenih slovenskemu gozdarstvu, je zaenki-at proizvodnja lesa Se v^ ospredju, vendar pa bodo gozdarji z negovanjem gozdov prispevali svoj delež k vzgoji soljudi, zlasti pa naše mladine.	,
SuSefc, M.: Sedem let gojenja gozdov v gorskem obratu Slovenije (Sieben Jahre Waldbau in einem Gebivgswaldbetrieb von Slowenien).
Opisano je gospodarjenje na gozdnem obratu Radlje na kakih 4500 ha gozdov splošnega ljudskega premoženja s poprečno lesno zalogo 315 m' na hektai'. Prevladujejo najboljša rastišča jelke, jesena in javora z letno donostnostjo do 15 m-^ na
hektar. Pred leti so sekali le 2,7tn^'ha na leio, kar gre pripisati nekdanji težji po ohranitvi lepih gozdov s kopičenjem lesnih zalog,
Na poizkusni površini 158 ha, ki je bila značilna za tamkajSnje gozdove, so začeli s pospeševanjem gozdne proizvodnje na podlagi sodobnih spoznanj. Nove delovne metode so uvajali v druge dele gozdov äele po pnnh izkušnjah. Članek opisuje uspehe, dosežene po preusmeritvi gojenja gozdov v zadnjih letih, za katero je bilo poleg delovne vneme in ljubezni do gozda poliebno tudi smotrno načrtovanje.
Najprej so s strokovnim Šolanjem osposobili gozdarje in gozdne delavce. Za to porabljeni denai- se sedaj že dobro obrestuje, ker je intenzivna nega sestojev v razmeroma kratkem času omogočila povečanje sečenj.
Na podlagi proučevanj rastlinskih združb so spočetka ugotovili rastiSčne tipe. V tistih sestojih, kjer so začeli s pomlajevanjem, so opravili natančnejše kaitiranje v merilu I ; 5000. Ob teh raziskavah so proučili tudi možnosti za odpiranje gozdov z ustrezno cestno mrežo.
Take analize so omogočile zasnovo gospodarskih ciljev z načrtovanjem dela v posameznih gojitvenih enotah. Najbolj temeljito so obdelali najplodnejša rastišča, zlasti pa tam, kjer plodnost ni bila zadosti izkoriščena.
V	mlajših sestojih so se takoj lotili pozitivne izbire ter so označili najboljša in najlepša drevesa. Tako so si ustvarili dober pregled o kakovosti drogovnjakov in gošče. Primerjava prejšnjih in novih gojitvenih metod je pokazala, da so skupni izdatki za ta dela ostali skoraj enaki, čeprav sta se intenzivnost in kakovost načrtovanih gojitvenih iiltrepov zelo zboljšala. Zaradi povečanih sečenj so se zmanjšali izdatki za gojitvena dela na 1 m-i posekanega lesa. Podobno je bilo z upravnimi stroški, ki so kljub intenziviranju gospodarjenja in večjim sečnjam ostali neapremc-njeni. Nekaj več stroškov povzroča le zavarovanje proti škodam od divjadi, ki ogroža zlasti mlade sestoje.
Intenzivno nego sestojev opravijajo le skupine gozdnih delavcev, šolane na posebnih tečajih. Le-te delajo pod strokovnim nadzorstvom. Za nove delovne metode je bUa potrebna tudi preusmeritev načina dela strokovnega gozdarskega osebja s poglobitvijo njihovega strokovnega znanja in zavestne poklicne etike. Njihovo težišče sc je premaknilo od upravnega na praktično delo v gozdu. Taka preusmeritev je imela za posledico reorganizacijo vsega obrata. Pokazalo se je tudi, da je pravo pre-biralno gospodarstvo mogoče ie v sestojev, v drugih pa postopno uvajajo gospodarski način skupinskega prebiranja z načrtovanjem ustreznega osnovnega gozdnega cestnega omrežja.
Kljub dobrim izkušnjam na poizkusnem objektu in kljub skrbnemu načrtovanju pa pri uvajanju novih gozdnogojitvenih metod ni šlo brez prehodnih napak, ki opozarjajo na Se temelj i te jše raziskovanje rastišč in sestojev in Se boljše šolanje vseh sodelavcev.
Kord i š F..' Uspehi gozdnogojitvenih načinov nege v bukovih gozdovih Slovenije. {Die Ertolge des waldbaulichen Pflegebetriebes in den Buchenwäldern Sloweniens).
V	idrijskih gozdovih že 10 let intenzivno gospodarijo po sodobnih gozdnogojitvenih načelih. Gozdni obrat Idrija obsega 6240 ha gozdov (od tega 880 ha varovalnih). Višine dreves, ki jih dosegata jelka in bukev, opozarjajo na splošno bogata rastišča. Prevladujejo enodobni bukovi in bolj ali manj enodobni meSani sestoji bukve in .jelke, ki v višjih legah prehajajo v Čiste smrekove sestoje. Značilno prevladovanje bukve pa ni le odraz rastiščnih razmer, temveč je tudi posledica nekdanjega načina gospodarjenja z gozdovi, Iti je vedno bolj spodrivalo jelko iz bukovih sestojev. Tako so nastali bukovi sestoji, ki so Se v starosti 120 let zelo gosti, toda imajo le majhne
üievesne srednje premere. Gospodarjenje po novih gozdnogojilvenih zasnovah je Uilo potrebno zlasti v zvezi z naslednjimi dejstvi:
—	prevladujejo rastiSča, katerih potencialna plodnost še zdaleč ni izkoriščena z rastnostjo sedanjih sestojev;
—	bukev je drevesna vrsta, Iti zelo motno reagira; z ustrezno nego bukovih sestojev je mogoče zelo izboljšati njeno kakovost;
—	le z ustrezno nogo mladja, goäöe in drogovnjaka v obsežnili mladih sestoj ill Je mogoče zasnovati bodoče kakovostno gozdno proizvodnjo (samo leta 1953 je požled uničil 400 ha gozdov).
Po letu 1953 so začeli z intenzivnejšo nego sestojev po osnovnem učenju Schadelina in Letbundguta. Tedaj je bila najnujnejša naloga pogozditl velike površine, kjer so bili od požleda uničeni gozdovi. Umetni smrekovi nasadi so se sčasoma sami spopolnili z bukvijo in drugimi listavci. Zadnje čase pogozdujejo tudi z jelko in duglazijo. Tem nasadom pa je potrebna skrbna nega v pr^-ih 3—i letih, ker jih ugvoža gozdni plevel, zlasti srobot, ki ga najuspešneje zatirajo z izkopavanjem korenin.
Nega sestojev zajema letno 1Ü0—120ha mladja, ki se s takimi ukrepi utrdi in dobro priraSča. Mlade sestoje najhuje ogroža divjad, zato morajo mladje zavarovati pred takšnimi škodami. Najbolje ustrezajo kemična sredst-va, ki jih že 6 let uporabljajo letno na 130 ha.
Najvažnejša je nega mladih sestojev v stadiju gc^če in zajema letno 250—300 ha. Uspehi teh ukrepov so očitni, saj praktično ni ■('■eč poškodb od stiega. Večletno izkušnje z nego mladja, gošče in drogovnjakov so odkrile tudi giobji smisel skupin-siiega načina prebiralnega gospodarstva. Tako je v gozdnem obratu Idrija položen tudi temelj temu zahtevnemu a obetajočemu načinu gospodarjenja z gozdovi, ki odpravlja nezaželene posledice oplodnega načina gospodarjenja, kot so: poslabšanje rastiščnih razmer, prevladovanje bukve, občasni izpadi proizvodnje, labilna zgradba sestojev in drago popravljanje mnogih napak iz preteklosti. Za uspešno nego gozdov, kjer prevladuje bukev s pretežno mladimi sestoji, je potrebno skrbno načrtovanje vseh opra\'il, natančna organizacija dela in smotina porazdelitev časa in sredstev. Pri intenzi^mem gojenju gozdov in negi sestojev vodijo vsa dela gozdarski strokovnjaki, ki se sproti spopolnjuieio z ustreznimi strokovnimi tečaji.	p jj
ZoUer, H.: O poledenodobnem širjenju jelke v Svlci {Zur post-^lazialen Ausbreitungsgeschichle der Weisstatme (Abies alba Mill.) in der Schweiz, ISß-J 11).
Osnova tej razpravi, ki obsega 20 strani, z enim pelodnim diagramom, so bila -raziskovanja in pel od ne analize 06 metrov globokega talnega profila v dolini Va! Frisal pod Kistenpassom (Vorderrheintal). Ugotovljena dejstva v marsičem spolnjujejo in pojasnjujejo dosedanje hipoteze o preteklosti jelke v Švici in sosednji Nemčiji.
Jelka je v mejah areala razširjenosti (z Izjemo območja med El bo in Bugom. kjer uspeva tudi v nižinskih predelih) — praviloma drevo zgornjega dela gorske stopnje. Optimalno uspeva v območjih z obilnimi padavinami, z izenačenimi toplotnimi razmerami in z izdatno meglo. Areal jelke v Švici omejujejo piedvsem; pomanjkanje toplote tv višinah) in konkurenca smreke, navzdol (v nižinah) pa poletna suža. V celinskih dolinah Centralnih Alp pa jelka popolnoma izgine zaradi občutljivosti na lemperaturne ekstreme.
Za rod Abies so v gorah Sredozemlja značilni številni in ozko omejeni areali, kjer uspevajo različne njegove vrste, {Abies cicilica, A. Nor d man ni a na, A. Born-mttlleriana — v Mali Aziji; A, Cephalonica in A, Borisi! regis na Balkanu; A nebrodensis na Siciliji in A. Pinsapo v južni Španiji). Ta disjunktna porazdeljenost
pomeni, da ima i'od Abies v Evropi že zelo stai'o do-movinsko pravico'. Dokazane SÜ tudi fosilne najdbe iz pliocena,
V	času. diluvLalnih. poledenitev v severni Evropi je ostal severno od Alp med ledeniki na severu, in alpskimi ledeniki na jugu pas, ki je bil brez drevja (tundra) in se je morala prvotna vegetacija umakniti v predele z bolj milim podnebjem. Umaknitvena območja ali refugiji srednjeevi'opske vegetacije so bila na Pirenejskem. Apeninskem in Balkanskem polotoku, odkoder je vegetacija v toplejših obdobjih sledila ledenikom, Id so se umikali,
V	doline Tessina je jelka najbrž prišla že v preborealu, tj, približno 7500 let pred našim štetjem, in sicer ob pieenontskih alpskih verigah iz glacialnih refugijev na Apeninskem polotoku. Drugi samostojni sunek iz utmaknitvenih predelov na Balkanu, katerih lega še ni znana, je napravila jelka (prav tako že pred borealno kul-minacijo leske) do spodnje Avstrije. Po letu 6000 pred n. š. se jc jelka razširila iz insubrijskega območja Alp in dosegla prednjo dolino Rena pred obratom boreal a k atlantiku. Bržkone je sledilo priseljevanje jelke v francoske zahodne Alpe tudi iz apeninskih refugialnih središč, vendar zanesljivo precej pozneje kot v piemontsko alpsko obrobje. Valovi razäirjanja iz jugozahoda so dosegli Bernske Alpe najprej ok. 4000 let pred n. š„ jugozahodno Juro 3300 let pred n. s, in Vogeze najbrž še malo pozneje. V Vzhodnih Alpah je jelko ustavila smreka že najpozneje v zgodnjem borealu. V Švici je torej doživela jelka značilno kulminacijo na obeh straneh Alp äe v mlajšem atlantiku. Mogočen pas jelovja je postajal na subalpsld stopnji v mlajšem atlantiku vedno ožji, v insubrijskih dolinah ok, 3500 let pred n. š., v Berner Oberlandu pa 3000 let pred n. š. Približno istočasno pa je dobila jelka v nižjih legah močnega konkurenta V bukvi. Tudi V poznejši topli dobi (subborealu) je smi'eka še vedno omejevala a real jelke. Jelka se je lahko obdržala kot dominantni graditelj sestojev le v zgornjem delu gorske stopnje, posebno v okolici jezer v He\'eiTii Italiji in na flišnih ter molasnih območjih severnega alpskega obrobja, kjei' se je buke\-še vedno umikala. Nov umik pa je prizadel jelko, ko je začel človek z gozdnogojitve-nimi ukrepi podpirati smreko.	R O b i č
IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA GOZDARSTVA
DOLENJSKI GOZDOVI V TEREZIJANSKEM KATASTBU
(Nadaljevanje)
V Beli krajini lastna gi-mišča podložnikov niso vedno zadoščala, zato so ponekod kupovali drva od Vlahov. Od turjaških podložnikov so se oski-bovali kot prikazuje razpredelnica.
Na Lui'jaskem območju so podlozniki nekaterih vasi drvarili, povečini proti dajatvam, v gozdovih Cusperka, Haasperga (Planina), nekateri so se oskrbovali v ižanskih in &rlneški'h gozdovih. Za podložnLke pod imenjem Pajkovo so prišli v poštev tudi snežniški gozdovi, za podložnike pod imenjem Moferomog zuzembei'ski. Turjaški podlozniki v belokranjski vasi Kot so drvarili v kočevskih gozdovih; za 1o so dajali 36 bokalov vina. Večina gozdov pod gospostvom Turjali je bila dominikalnih. Lastnik gospostva je, kot je navedel v svoji napovedi, številnim podJožnikom dajal brezplačno za njihove potrebe di-va, les za plotove in gradbeni les, da bi jih zadržal na kmetijah. Ubožnim, ki so le s težavo zmagovali urbarske daja-t\'e, je dovolje\'al, da so
Način o&itrbovanja	Turjak	Pajkovo	Mokronog	Bela ki-ajina
v lastnih gozdovih in gozdnih deležih	153	211	14	22
v skupnih gozdovih	76	141	17	—
v gozdovih svojega dominija	99	54	21	—
v gozdovih tujih domini j ev	172	107	1	3
drva ^o kuipovali	9	2	10	3(1
brez navedbe	11	1	1	—
	□20	516	64	61
les, prodajaili, Gozdovi, ki so pripadali itmetijam ali pa so bili skupni, so najveČJvrat označeni koi grmišča. Na območju gospostva je bilo več žag, pri Sv. Trojici 5, pi'i Cajnarjih 2, pri Cerknici 1, na Rašici 1,
Gospostvo Cušperk je v svodi napovedi osnačilo razprostranjenost gozdov in jih tudi imenoma navedlo. Gozdovi, so segali od Jelovca do Vodic, od Vodic do Stifte, od kovaönice v Zabukovju blizu vrba bi'iba Kraj do vode Rašice, od Rašice do Cmega vrha (v Mali gori na meji Kočevskega), Na 'tem obsežnem območju, Iti obsega Suho krajiaio, so ptripadaJi Cušperku 'Zviiraki gozd. Visenj ski gcxzd, PlEunski vrh, Kozin hrib, Dno', Sentrumer. Vo.deni dol, Eeber ter Se nekateri dnigi, ki se niso dali lokalizii-ati. Iz lastnih gozdov se je gospostvo osla'bovalo z di"vmi In lesom za plotove; gradbeni les je kupovalo v Ljubljani, Lesa. iz gozdov ni prodajalo, v iijih so popolnoma svobodno drvarili vsi 'bližnji gospodarji, dekio proti malim dajalvam, delno zastonj, in so jih brez strahu tako pustoSili, da ni moglo ne gospostvo ne kdo drug pričakovati od njih koristi. V 39 naseljih na območju, okrajev Turjak, Višnja gora in Žuiwnberk, kjer bq ležali omenjeni gozdovi, je gosiposifcvo imelo 549 pod-ložnikov; 108 je bilo gozdnih posestnikov. Obseg gozdov je ponekod naveden in sicer v oralih. Površina posameznih gozdov je anažala največki-at 'A ali K, le izjemoma X aH orala (oi-al so za terezijansld kataster računali s 15Ü0 kvadi-atnimi sežnji). Kot nazivi gozdov ae omenjajo: Bultovje, Smi'ee,ie, Del in Boršt. V rustikalnih napovedih m povedano, od kod so se podložniki oski-bovali z lesom; po dominikalni napovedi so di-vai-ili v gozdovih gospostva.
Župnija Dobrepolje je bila brez idomiinikalnega gozda; pravico drvai^enja je imela v ČuSperškem gozdu; za to je morala dajati gospostvu 9 mernikov pšenice, 9 mei¥Likov ovsa in 9 mernikov prosa. Kolarski les je Icuipovala v Ljubljani ali kje drugje, ker ga v tamkajšnjih gozdovih ni bilo. Od 2ö podložnikov župnije je 16 imelo gozdne parcele, ki so bile le manjše povi-šine, kvečjemu nekaj sto kvadratinih sežnjev: ^'ečkrat so ozsnačene kot steljniki. Navedibo glede oskrbe z lesom so protislovne. Po loistikalnih napovedih se je 18 podložnikov oskrbovalo v lastnih gozdovih. 3 v čusper-ških, za 6 ni navedb, Po napo\redi med dominikalnimi spisi pa podložniki niso imeti ne svojih ne skupnih gozdov, temveč so za drva in les za plotove moiaii dajati kO't gozdno pravdo nekaj krajcarjev delno čušperikemu, deino žužemberšltemu gosposti'u. Les je bilo iz gozrfov težko spravljati, ker so bila tla S'kalQVi'ta in polna pečin, z vozovi se ni prišlo bUzu,
Zupna cerkev v Dobrepolju in podružnica v Vabki Slevici nista imeli domini-kalnih gozdov. Štirje podložniki župne cerkve so inieli vsak svoij steljnik. Podružnica v Veiilvi Slevici je imela 5 pcdložnil^ov: 4 so imeli vsak svojo gozdno parcelo, sltupaj pa so posedovali smrekov gozdič. Kalio so se oski-bovali z di-vmi, v napovedi ni navedeno.
Dfivfni okraj Ribnica
V	ribniškem davčnem okraju sta bili gospostvi Ortnek in Ribnica; drugi dominiji so bili; župnija Ribnica z beneficijima sv. Mohorja in Fortunata ter sv. Telesa lOistu-sovega, župna cerkev v Ribnici in podružnica sv. Križa, imenje Zamostec in posestvo Breg fl9).
V	gozdu Zernovec ortneškega gospostva je bilo hojevje in bukovje, v Preski le hojevje, v Sobi in Pod novim potom do meje deželnega sodišča bukovje. Na gozdni pravdi je gospost^'o dobi\'alo 5 goldinarjev, 57 krajcarje^- in 117 mernikov ovsa.' Pod gospost\'om Ortnek je bilo 227 podložnikoA', približno % v naseljih na obmotju Blok v sosednjem snežniškem davčnem okraju. Svoje gozdove Je imelo 108 podlož-nikov. predvsem v vaseh okiog Sv. Gregorja. V gozdovih, bili so označeni kol manjši, je prevladovalo hojevje, je omenjeno še bukovje in mešan les. Nekateri gozdovi so bili v solastništvu, V vasi Ravne pri Blokah se je 27 podložnikov oskrbovalo K lesom v skupnem vaškem bukovem gozdu, 3 so se oskrbovali v domačih ali lujih domini kalnih gozdovih, glede drugih ni podatkov.
Napoved ribniškega zastavljenega gospostva je Izltazovala imenoma okrog 20 gozdov, med temi Malo goro. Veliko goro. Travno goro, Gotenico itd. Gozdovi so bili daleč od fužin, mest in vode. Za potrebe gospostva in podložnikov je bilo dovolj lesa; zaradi neugodne lege se ni dalo nič prodati. Vsi podložniki in posestniki drugih dominijev na območju okraja so imeli v gozdovih brezplačno pravico drvar jen ja, iiiko da gospostvo od gozdov ni imelo druge koristi kol les zase in za svoje pristave. Ker v gozdovih ni bilo primernega smrekovega ali jelovega drevja, skodel niso i^fdelovali in jih je bilo ti'eba kupovati drugje. Pod gospostvom je bilo 693 podložnikov, niliče ni imel svojega gozda; za 15 podložnikov je bilo navedeno, da so se oskrbovali z di-vmi v grmiščih, vsi drugi pa v gozdovih ribniškega gospostva. Poraba ,]e znašala na podložnika 6 do 10 vozov drv ter pol ali en voz drugega lesa. Oglje sri žgali v ribniških gozdovih le kovači za svoje potrebe,
2upruja in župna cerkev v Ribnici, beneftcij ter podružnica niso Imeli svojih ilonunikalnth gozdov. Kolikor ho les potrebovali, so ga dobili v gozdovih ribniškega gospostva. Župnija In beniEicij sta imela 57 podložnikov; ki so bili raztreseni tudi v sosednjih okrajih Žužemberk, Turjak, Višnja gora, Snežnik in Haasberg (Planina). Gozdov niso imeli; drvarili so v gozdovih bližnjih gospostev Turjaka oziroma Paj-kovicga, Cušpeika, Ortneka, Snežnika, Haasberga, Ribnice in Žužemberka. Za pravico (Irvarjenja so razen v ribniških gozdovih dajali oves, kokoši. Jajca, denar ali pa opravljali tlako. Pri napovedi potrošnje je rečeno, da jemljejo podložniki les iz skupnih gozdov, kar je v nasprotju z navedbami pri napovedih rustikalnih zemljišč.
Imenje Zamostec je bilo bi-ez dominikalnega gozda. Od njegovih 6 podložnikov je eden imel gozdove, drugih 5 je les kupovalo, za kar so dajali 2 ali 3 goldinarje; listje so dobivali proti dajatvam.
Posestvo Breg in njegovih 174 podložnikov ni imelo gozdov, Drva so domini.i in podložniki dobivali zastonj predvsem iz ribniških gozdov Male, Velike in Travne gore in iz Črnega vrha, le iz vasi S lat nek so drvarili proti dajatvam ovsa v ortneškem gozdu in iz vasi Dobiiče v davčnem oki-aju Krupa, kjer Je bilo 18 pcdložnikov.
Davčni okraj Kočevje
V okraju sta bili gospostvi grofi.ja Kočevje in Kostel ter drugi dominiji: žup-nišče Kočevje, župnija Mozelj, župnišče Koprivnik in mesto Kočevje (20).
Grofija Kočevje je bila po številu podložnikov in po obsegu zemljiške posesti n.ijvečje zemljiško gospostvo na Dolenjskem. Njegova posesi Je zax'zemala sklenjeno
OKemlje, Zemljišča drugi Ii dom i ni i ev so na tem ozemlju predstavljala le nepomembne enklave, "V domlnikalni napovedi gozdna zemljišča niso bila posamezno naSteta, marveč so bile navedene meje posesti, znotraj katerih so ležali številni gozdovi tega gospostva. Navedba meje je bila posneta po urbarju. Navajam jo le v glavnih i!rtah (211. Potekala je od Malega Snežnika {jugozahodno od Gerove&a) v glavnem proti severu do Babnega polja, od tod proti severovzhodu južno od Loškega potoka, čez Sušjak, Ložinski vrh. Črni vrh in severno od Smuke Čez Sv. Petra goro do Soteske. Tu je zaokrenUa v glavnem proti .jugu nad Podturnom, čez Crmošnjice:, mimo Duäinca, Blaževic, Travnega dola, Vimolja, Sel, nad Ručetno vasjo, Miheljo vasjo, Eožancem, Otovcem, Rodinami, mimo Maverlena na Dobljiško goro. Tu se je obrnila proti zahodu, tekla je mimo Miklarjev, južno od NemSke Loke, na Videm, FokŠtajn, nad Kolpo, južno od Zdiliovega, po Ograjskem, čez Mali Moäenik, Jesenov vrh do Kuželjske stene ter čez Kapic do izliva Račkega po1:oka v Kolpo, nato ob Kolpi do njenega izvira in južno od Gerovega na Mah Snežnik. Vendar ob napravi terezijan-skega katastra ozemlje znotraj opisanih mej ni bilo več v dejanski posesti kočevskega gospostva. Že davno prej je bilo okrnjeno na zahodu, kjer si je gerovski okoliä prilastil drug zemljiški gospod. Tudi severovzhodna meja je bila potisnjena precej proti zahodu. Dominikaina napoved je sama opozarjala na okrnitev nekdanjega okoliša in omenjala, da ima gospostvo še vedno spore s tistimi, ki posegajo v njegovo posest. Glede gozdov je pripominjala, da so 10, 12 in več milj oddaljeni od L.jubljane na območju, kjer ni nobenega mesta in nobene možnosti za prodajo drv. V njih so se preskrbovali podložniki z drvmi za lastne potrebe in z gradbenim lesom, ki so ga jim brezplačno odkazovali. Podložniki tujih gospostev so dobivali drva, les za razsvetljavo in drug les proti dajatvam v moštu. Nekaj dohodkov je donaSala prodaja gradbenega lesa, dajatve za skodle ter paša prašičev. V rustikalnih napovedih so podložniki izkazani po vaseh in po župniškiii okoliših v obsegu, ki so ga tedaj imeli. Naslednji pregled vsebuje Število podložnikov ter porabo raznih vrst lesa po župnijah.
Župnijski okoliši	Število podložnikov	Potrošnja v		številu vozov	
		drv	lesa za plotove	stavbnega lesa	gladkega lesa
Župnija Kočevje	eol	1567	1361	56	45
Vikariat Stari log	200	717	591	24	31
Župnija Mozelj	2B7	1146	115S	33	16
Žlupnijn Koprivnik	277	740	417	34	19
Župnija Crmognjice	212	2Ü57	835	5Ü	43
Župnija Kočevska Relia	413	1230	882	49	51
Osilnica, Rovtarji	?	278	143	16	—
	3070	7735	5387	262	205
V vsem okoliSu kočevskega gospostva ni noben podložnik izkazan kot posestnik lastnega gozdnega zemljišča. Kot je bilo že omenjeno, so podložniki drvarili v gozdovih gospostva, ie 78 v mestu Kočevju bivajočih gospodarjev se je oskrbovalo z drvmi in gradbenim lesom v mestnem gozdu.
Gospostvo Kostel je imelo tri gozdove. V gnnišču Križ in v gozdu Breg — v prvem je raslo le bukovje, v drugem poleg bukovja tudi hrastovje — je dobivalo di-va. V gozdu Gora so rasle bukve in smreke, ta gozd je dajal gradbeni les. Od
292 podložnikov gosposU-a, obsegalo je okoliga Banje Loke in Fare, je bilo 134 posestnikov gozdnih parcel. Te so deloma označene kot grmišča oziroma deleži gjTnišč. Nekaterim posestnikom so dajale drva in sleljo, drugim le steljo. V svojih hostah in srmiščih se je oskrbovalo 149 podložnikov, lOU v gozdoA'ih gospostva, 35 je di-va kupovalo. Tisti, ki so dr varili v d orni ni kal ni h gozdovih, so za to dajali oves, predivo, kokoSi ali jajca, nekateri so plačevali v denarju. Gradbeni les so kupovali pri hrvatskih gospostvih. Poraba je znašala 604 vozove drv in 368 vozov lesa za plotove.
Zupnišče v Kočevju je dobivalo drva iz gozda, ki je pripadal meščanom; letno je porabilo 14 do 16 sežnjev. Dovoz je bil zelo težaven in združen z velikimi stroški, seženj ga je stal prav gotovo 2 goldinarja in 16 ki-ajcarjev,
Župnija v Mozlju je bila brez gozda in gozdne pravice. Po milosti kočevskega gospostva je smela letno posekati 4 vozove drv in 4 vozove lesa za plotove. Tudi župnišfie v Koprivniku je uživalo po milosti dominija drva v gozdovih gospostva, drug les je kupovalo. Podložnikov ti dominiji niso imeli.
Mesto Kočevje je imelo v svojem pomirju bukov gozd v hribovju, v njem je bilo tudi razno grmovje. V gozdu so dobivali les za mlin in za popravilo mostov; izkoriščali so ga Ludi meSčani.
Davčni okraj Kruiia
V tem okraju, ki je obsegal pi-etežnt del Bele krajine, so bili številni dominiji. Gospostva so bila: Metlika, katei-e lastnik je bil zagrebški kapitelj, Krupa, Pobrežje in Črnomelj, di-ugi dominiji pa so bili komenda Metlika in metliška prostlja z masnimi ustanovajTii, komenda Črnomelj, mesto Metlika za beneficij sv. Katarine, bene-flcij sv. Dulia v Črnomlju, Kocjanov beneficij v Vojni vasi, SupnišCe v Vinici, župnija v Podzemlju, pros t i ja Metlika ali bratovščina Kristusovega telesa, Kocjan ovo imenje, posestvo Mačerol, posestva Zastava in Gradai;, posestvo Semič, posestvo Smuk, posestvo Vinica, dvor Okljuka, dvor Črnomelj, mesto Metlika in mesto Črnomelj (22).
Gospostvo Metiika je imelo tri hrastove gozdove in en steljnik. V enem teh gozdov je bilo približno 60Ü dreves sposobnih za gradbeni les. Od 165 podložnikov — približno tretjina je bila v okraju Poljane — je bilo 64 gozdnih posestnikov. Gozdna zemljišča so bila bolj redko označena kot gozdovi, največkrat so bila grmišča. Le izjemoma je omenjena vi-sta drevja, in sicer hrast, bukev ter kostanj. Manjši del gozdnih posestnikov .se je oskrboval z divTni s svojih gozdnih zemljišč, več se jih je oskrbovalo z vinogradniškim koljem. Drva je kupovalo 92 gospodarjev; za večje število manjkajo podatki o načinu preski-be z lesom. Steljo so dajali posebni steljniki, ki jih je imelo 95 podložnikov. V svojih in sliupnih gozdovih so podložniki tega gospostva posekali Ü40 vozov drv ter gi'adbenega in gladkega lesa ter 154 vozov lesa za plotove. Več kot tretjina te količine je odpadla na vas Dobravice, ki je — kar predstavlja redlio izjemo — 157 vozov lesa prodala.
Gospostvo Krupa je izkazalo 4 dominikalne gozdove, ki so bili manjšega obsega. Širina največjega je znašala 50, drugih treh pa 18 oziroma. 20 sežnjev. V vseh gozdo-\'ih je na prvem mestu omenjeno leskovo grmičevje, nato malo in slabo hrastovje ter v enem gozdu tudi bukovje. Od 14a podložnikov — nekaj jih je bilo V okraju Poljane — je 89 imelo majijše gozdne parcele, njihov obseg je označen s širino, ki je bila od 1 do največ 20 sežnjev. V gozdičih je ponekod prevladovalo grmičevje, sicer je omenjeno leskovje, bukovje, hrastovje, pa tudi breze in kostanji. Večina se je oskrbovala z dr vrni v svojih in sliupnih gozdovih, 35 podložnikov je dobivalo drva na travnikih, obraščenih z drevjem, 6 je drvarilo v kočevskih gozdovih, 23 je drva kupovalo. Iz svojih in skupnih gozdov so porabili 453 vozov lesa.
Pri gospostvu Pobrežje so bili 4 gozdovi, o njihovem obsegu ni podatkov; sodeč po nazivu Veliko in Malo Bulvovje je vsaj v teh dveh prevladovala tiukev, Gospostvo je imelo 3B7 podložnikov, manjše število v okraju Poljane; 2IB je bilo posestnikov gozdnih parcel. Precej razširjena so bila grmišča, v katerih so se oslirbovali z vinogradniškim koljem. Vse vrste drevja so redko omenjene, in sicer le kostanji in hrasti. V lastnih in skupnih gozdovih je dobivalo drva 306 podložnikov, pri tujih domini jih (RuperC vrh, Smuk, Poljane) proti dajatvaiTi 22, kupovalo ali dobivalo pri dobrih ljudeh 70, za druge ni omemb. V vasi Pobrežje so di'va kupovali od Vlahov.
Gosposti^o Črnomelj je Imelo štiri grmišča, v enem je imelo pašo skupaj z mestom Črnomljem, v dveh je bilo tudi enkaj mladega hrastovega drevja. Podložnikov je bilo 146, več kot tri;tjina v okraju Poljane; gozdne parcele je imelo 38 posestnikov. Od drevja sta sicer poredko omenjana kostanj in hrast. V svojih gozdovih se je z drvmi oskrbovalo kakih 20 podložnikov, 11 z drevjem s ti-avnikov, 31 v poljanskih gozdovih proti dajat-vam, 40 je drva kupovalo; pri drugih način oskrbe ni naveden,
Komenda in proätija Metlika je imela gozd mladega hrastovja ob cerkvi Pri treh farah. Drva je morala prvotno kupovati, dajala je zanje letno 12 goldinarjev. Z masnimi ustanovami je pozneje pridobila gozd Bocka v izmeri nad 10 oralov; iz njega je proštija dobivala letno 8 vozov drv, Podložnikov je bilo 190, kakih 10 v ruperčvrškem olu'aju; lö4 je imelo grmišča in steljnike. V grmiščih je raslo tudi hrastov je in kostanji. Pet podložnikov se je proti dajatvam oskrbovalo z di-vmi v ruperčvrSkih gozdovih. 85 iz vasi Rosalnice in Curile je drva kupovalo od Hrvatov; drugi so menda uporabljali di-va iz lastnih gozdov.
Komenda Črnomelj je imela v mestnem gozdu štiri manjše parcele, kjer je bilo več grmovja in leskovja kot visoko debelnega drevja, Podložnikov je bilo 133, približno Četrtina v poljanskem okraju. Gozdne parcele je imelo 47 posestnikov. Od drevja je omenjeno bukovje in hrastov je. Vas Sela je imela slmpen gozd, ki je bil 60 sežnjev širok in ure dolg. Iz lastnih gozdov in gozdnih deležev se je oskrbovalo 58 podložnikov, s skupnih zemljišč 18, v gozdovih lastnega gospostva 1, v poljanskih in kočevskih gozdovih proti dajatvam (proso, vino, denar) 19, drva je kupovalo 31, za druge ni podatkov. Porabili so 629 vozov drv in 244 vozov lesa za plotove. Gozdovi so svojim posestnikom dajali deloma tudi potrebno vinogradniško kolje,
Kaplani j a Črnomelj ali benelicij sv, Duha ni imel gozda, pač pa 2 mali grmišči, iz katerih je dobival les za plotove. Od 13 podložnikov je eden imel 2 grmišči, kjer je raslo leskovje in mlado hrastovje; di'va so kupovali.
Kocjanov beneficij Vojna vas je bil brez gozda. Imel je 15 podložnikov, med katerimi so trije imeli gozdne parcele, delno z mladimi hrasti. Pet podložnikov je drva kupovalo, drugi so drva in nekaj lesa za plotove dobivali iz svojih gozdnih deležev.
Župnišče v Vinici je les za ograje dohivalo od drevja na travnikih; drva in drug les je po eni navedbi kupovalo od sosek, podložnikov in iz Hrvatske, po drugi navedbi pa je dajalo za drva gospostvu Poljane letno 2 mernika prosa in 9 Itrajcarjev v denarju. Podložniki, bilo jih je 31, nekateri v oki'aju Poljane, niso imeli gozdov; IG od njih se je oskrbovalo z drvmi v poljanskih gozdovih, za kar so gospostvu dajali proso in denar, 14 je dobivalo drva s travnikov. Les za ograje in vinogradniško kolje so delno kupovali od sosesk.
Župnišče v Podzemlju je imelo gozd z malimi hrasti, ki še niso bih sposobni za gradbeni les. Drva je kupovalo, zanje je dajalo 3 goldinarje. Njegovih Ü podložnikov je bilo brez gozda, drva so kupovali.
Proštija Metlika ali bratovščina telesa Kristusovega je bila brez gozdov, kupovala je letno za 40 goldinarjev drv. Od 5Ö podložnikov je 29 imelo gozdne parcele; na njih
Je raslo deloma grmovje, ponekod redko hrastovje in kostanji. V lastnih gozdovih se je oslcrbovalo 31 podložnlkov, 23 je drv'a in vinogradniško kolje kupovalo, nekateri od žumbefških Vlahov.
Kocjanovo imen je je imelo 2 mali grmišči. Od 43 pociložnikov je bilo 22 po-sesLnikov grmišč. Z drvmi so se zalagali po večini v svojih grmiščih in Iravnikih. 8 je dobivalo drva v koSei'skih gozdovih proti dajatvam moSta, 3 so drva kupovali.
Posestrvo Mačerole nisem mogel lokalizirati. Podložnike je imelo v vaseh Cok-la^'ica, Crešnjevec, Gabrovec, Sela in Vrtača, to je okrog Semiča in Metlike, zato menim, da .je tudi sedež domini j a bil nekje v tem okolišu. PosesU'o je imelo 2 gozda; od drevja je bila polovica bukovja, v gozdu pri gradu je druga polovica bilo hrastovje. Mlado hrastovje je raslo l^idi na travniku. Od 21 podložnikov ^e II imelo gozdne parcele, nekatere so bile steljniki, Za nekaj podložnikov je navedeno, da so drva kupovali, za večino pa ni podatkov glede oskrbe, izvzemSi za gradbeni les, ki so ga večinoma kupovali.
Pri posestvu Zastava sta bila 2 lu-astova gozda, okrog so bUa skupna grmišča in steljniki do črnomeljske meje. Pri posestvu Gradac so bili 4 hrastovi gozdovi in 4 gi-mišča ter steljniki. Pripadala mu je tudi vodna žaga. Obe posestvi skupaj sta imeli 148 podložnikov, 124 je imelo gozdna zemljiSča, največkrat označena kot grmi-šča ali steljniki. Od drevja so omenjeni hrasti, breze in kostanji. Drva in deloma tudi vinogi'adnisko kolje je stalno kupovalo 46 podložniliov, približno isto število je kupovalo les le sem in tja. Prodajalci a o bili v nekaterih primerih Hrvati.
Posestvo Semič z inkorporiranim posestvom Turn je izkazalo 4 gozdne parcele, na dveh je raslo več nekoristnega grmovja kot pa visoko debelnega drevja, ena je bila grmišče. Iz teh gozdov je posestvo dobivalo drva, za ograje je služilo trnje in slabo gimičevje. Gradbeni in kolarski les je kupovalo, Podložnikov je bilo 28, razen tieh so vsi imeli eno ali več gi-mišč. Polovica se fe oskrbovala z drvmi na lastnih zemljiščih, polovica jih je kupovala.
Posestvo Smuk je imelo 4 gozdove, v katerih je bilo deloma le grmičevje, nekaj je bilo bukovja, predvsem za drva, ter malo tudi gradbenega lesa za lastne potrebe in potrebe podložnikov. V grmišču pil pristavi Turn so bila le slaba drva, v grmiščih pristave v RoKnem dolu so dobivali kolje za domače vinograde. Hrastov j a, snirekovine in jelovine v gozdovih ni bilo, tak les so kupovali na Kočevskem. Med 168 pod-ložniki — približno desetina v oki'aju Poljane — je bilo 133 posestnikov gozdnih parcel, predvsem grmisč. Navedbe glede osltrbe z drvmi sr> pomanjkljive; 41 pod-iožnikov je drva kupovalo, drugI so verjetno imeli drva iz svojih gozdnih parcel. Nekateri so imeli tudi nekaj lastnega gradbenega lesa.
Posestvo Vinica ni izkazalo dominikalnih zemljišč. Imelo je 73 podložnikov, 2 sta bila posestnika manjših grmlSč z bukovjem in hra.stovjem, Diugi niso imeli gozdnih zemljišč, temveč le z drevjem obraščene travnike, od koder so se delno zalagali z di-vmi.
Dvor Okljulta je Imel 2 manjši gozdni parceli, na katerih je raslo mlado hrastovje in leskovo grmovje. Di-va je kupovalo, za povprečno 5 goldinarjev letno. Med 16 podložni ki je 14 imelo po več grmišč; 10 je drva kupovalo, 4 so jih sekali v lastnih gozdovih komaj za potrebo.
Dvor Črnomelj je imel majhno gozdno parcelo z mladim hrastovjem in leskov-jem. Drva je kupoval, stroški so znašali letno 6 goldinarjev. Podložnikov je bilo BS, nekaj v poljanskem okraju; gozdne parcele je imelo 48 posestnikov. Nekateri izmed teh so se oskrbovali z drvmi in vinogradniškim koljem iz svojih gozdov ali grmišč, drugi in U.sti brez gozdnih parcel so drva in drug les kupovali. Štirje podložniki so drvaz-ili v kočevskih gozdovih proti dajatvam.
Metliški meščani so les Impovali, pravice drvarjenja niso imeli. V mestnem gozdu 50 uživali le pravico paše. Skoraj vsak posestnik v Metliki pa je imel svoj steljnik.
Ivriževska vas, ki je pripadala mestu, ni imela ne gozdov ne gi-miSč; les sq kupovali od vasi Dobravice.
Mesto Črnomelj je imelo grmiš če v mestnem gozdu. Ta gozd so meščani razdelili, vsaka hiža v mestu Ln pi'edmeslju je imela svoj delež. Mesto samo se ni oskrbovalo z lesom iz tega gozda.
Davčni okraj Poljane
Dominiji v okraju so bili gospostvo Poljane (Stari trg ob Kolpi), župnišče Po-jane in poseslrvo Turn (23).
Gozdovi gospostva Poljane so bili v hribovju Jelševnik, Tanča gora, Suhor, Sinji vrh in Grošica [Graščica). V teh gozdovih so drvarili podložniki gospostva pa tudi naselji Obrh in Zapodje, ki sta pripadali drugim domlnijem, sta se smeli oskrbovati z drvmi, zato sta morali opravljati vožnje v gozdu in pomagati pri lovu. Sicei' se je moral vsak, ki se je hotei oskrbovati z lesom, pogoditi z gospostvom. Pod gospostvom je bila vodna žaga na Kolpi. Deske in skodle so kupovali pri Hrvatih. Oglja v poljanskih gozdovih niso žgali, ker ni bilo fužin v okolišu. Gospostvo je imelo 636 podložni kov, nekaj desetin jih je bilo v naseljih okrog Spodnjega loga v kočevskem "oliraju. Lastnih gozdnih parcel niso imeli, oskrbovali so se z dr\-mi predvsem v gozdovih gospostva. Hrastov les, deske in skodle so kupovali. JJjihova potrošnja je znašala J215 vozov drv, 1177 vozov lesa za ogi'aje, 123 vozov gladkega ali kolarskega in 93 vozov gradbenega lesa,
2upnišče Poljane (Stari trg) je imelo pravico dr\'arjenja v gozdovUi poljanskega gospostva. V istih gozdovih ,se je oskrbovalo njegovih 11 podložnikov, ki so porabili 27 vozov drv in 15 vozov lesa za ograje.
Pri posestvu Tum sta bila 2 gozda z mladim hrastovim dj-evjem. Drva je dobivalo v gozdovih poljansltega gospostva brez dajatev. To pravico je imelo že oddavnaj. Od 36 podložnikov je le 5 imelo manjše gozdove, v katenh so se le delno mogU oskrbovali z drvmi, V poljanskih gozdovih je drvarilo proti dajat^-^am (proso in denar) 7j v gozdovih lastnega dominlja trije podložniki; 10 podložnikov je dr\'a kupovalo. 2 sta se osltj-bovala z drevjem s travnikov, H je drva jemalo tam, kjer so se dala dobiti; za druge ni podatkov.
Splošni rezultati popisa, gozdov
Napovedi dominijev o gozdovih so se med seboj zelo razlikovale talto po načinu kot po skrbnosti in zanesljivosti izvedbe. Zato so različne in neenakomerne tudi podobe, ki jih na njihovi podlagi ustvarimo o stanju gozdov po različnih okoliših.
2e glavni namen terezijanskega katastra — popis zemljišč ko.t podlaga za obdavčenje — je v določeni smeri vplival na enostranost in pobarvanost njegovih rezultatov, Napor'edi o zemljiščih in zemljiškem donosu so dajali domini j i, zavedajoč se, da bo od teh odvisno njihovo obdavčenje ter obdavčenje podložnikov. Razumljivo je, da pri svojih napovedih niso bili nepristranski in da so skušali vrednost in donosnost pokazati manj ugodno, kot sta bili v i-esnici. To moremo opaziti že pri opisovanju obsega gozdov, kolikor je v napovedih obseg sploh naveden. Pogosto so omenjeni mali gozdiči; kjer je označena površina v sežnjlh ali na drug način, je to dostiki-at v tako majhni izmeri (po nekaj sežnjev dolžine in Širine), da je težko verjeti v pravilnost napovedanih podatkov. Se bolj je to izraženo pri označevanju kakovosti gozdov. Kmečki gozdovi so bili povečini grmiŠČa in tudi mnogo domini-kalnih gozdov ni bilo nič boljših. Drevje v gozdovih je bilo pogosto slabo, redko ali vsaj mlado; lepih gozdov terezijanski kataster ne pozna.
Se bt>lj enostransko, tj. neugodno podobo dajejo podatki o donosu gozdov in o preskrbi z lesom. Zelo številni podložniki, tudi na obmo^jili, kjer je gozd zavzemal veliko površino, se z drv mi niso O3krbo\'ali v lastnih, skupnih ali domitiikalnih gozdovih, temveč so jih kupovali. Toda na drugi sti-ani je omenjeno le v dveh med vsemi številnimi napovedmi, da so podložniki nekaj di v prodali. Pri podložniki h nekaterih vasi kostanjevi skem in krupskem okraju je navedeno, da so drva kupovali od žumberških Vlahov. Sem in tja so pri podložniki h omembe, da so drva kupovali pri enem ali drugem dominiju, pri tem je navedeno, da so za nje da.iali Äito, perutnino ali tudi denar, V takih primerih ni jasno, ali gre za pravico drvar-jenja, pridobljeno z raznimi dajatvami ali za resnično svobodno ktipovanje.
Glede gradbenega in kolarskega lesa ter skodel so bili dominiji in podložniki v veliki meri navezani na nakupovanje, V okoliših ob Savi so kupovali gradbeni les od splavarjev, ki so ga plovili iz Štajerske, tj. predvsem iz Savinjske doline. Trg gradbenega lesa za dolenjske poti'oänike je bil po podatkih v napo\'-edih v Ljubljani; npr. pri gospostvih Cušperk v turjaškem in Rakovnik ter Lanšprež v iTtirenskem okraju je rečeno, da so gradbeni les kupovali v tem ki-aju.
Zanimivi in značilni so podatki o vrstah drevja v dolenjskih gozdovih. Najve4ki-at je omenjena bukev, sledita hrast in gaber, dmgo drevje bolj mimogrede; v vinogradniških okoliših je večkrat omenjen kostanj. Prevladovalo je torej listnato drevje. Iglasto drevje, smreka in hoja, je bilo razširjeno — sodeč po navedbah v napovedih — v gozdovih tui'jaäkega okraja; za kočevski okraj ni podatkov o prevladujoči vrsti drevja V drugih okrajih je bilo iglasto drevje redkost. Majhni gozdovi smrek so navedeni kot posebnost. Nekateri dominiji poročajo v svojih napovedih, da so si za lastne potrebe vzgojili smrekov gozdič. Drugi nasprotno ugotavljajo, da v njihovih gozdovih ni bilo smrekovine in jelovine. Lastnik Soteske, ki je imel v gozdu nekaj hojevja, ga je zaradi pomanjkanja iglastega drevja čuval kot zaklad. Gospostvo Ribnica v obširnih gozdorih ni imelo primei-nega smrekovega in jelovega lesa, zato je bilo treba sicodle kupovati drugod. Razlog za kupovanje gradbenega lesa Izven Dolenjske je bilo pomanjkanje smrekovih gozdov na tem območju.
Nekaj značilnosti tedanjega gozdnega gospodarstva odkrivajo podatki o porabi lesa. Količine porabljenih drv v posameznih kmečkih gospodarstvih so bile različne in ponekod je precejäen razpon med najvišjo in najnižjo potrošnjo. Vendar je kljub vsem razlikam opaziti pri tem neko enakomemost. Medsebojno primerjanje porabe dominikalnih gospostev seveda ne pride v pošte v, ker so njihove potrebe po drvah glede na značaj in obseg gospodajstev bile pre\'eč različne. Bile so pač odvisne predvsem od števila prostorov, ki jih je bilo treba kuriti: npr. stiSki samostan, ki je kuril 40 peči, je po svoji napovedi porabil 550 vozov dn'. Na drugem mestu je bila poraba lesov j a za ograje. Potrošnja takega lesa se je v nekaterih okoliših precej približala količini porabljenih drv; v mnogih primerili je znašala približno polovico te količine, včasih pa tudi več. Bilo pa je nekaj območij, kjer je bila količina za ograje porabljenega lesov.ia majhna. Postavljanje ograj, ki je zahtevalo velike količine lesa, je bilo v zvezi s tedanjim načinom poljedelstva in živinoreje. Hlev.sko kimljenje je bilo tedaj omejeno v glavnem Se na zimske mesece, sicer je prevladovala paša. Pasli so tudi na delu polja, ki je ostalo v prahi, in po strniSčih, zato je bilo treba s plotovi obvarovali pred pasočo se živino njive, na katerih je bilo posejano žito. Ker je bilo treba take plotove glede na kolobar jen je postavljati vsako leto ob drugih njivah, je bila potreba po primernem lesovju stalna in znatna.
Sodeč po omembah o preskrbi z drugim lesom, predvsem z gradbenim, dolenjski gozdovi niso krili domačih potreb. Le i-edki so primeri, da so uporabljali domač gradbeni les. Gotovo je bilo glavni vzrok za Lo pomanjkanje smrekovih gozdov v večini dolenjskih okrajev.
Brez dvoma je mnogo podatkov v napovedih iz bojazni pred obdavčenjem neugodnejših, kot bi ustrezalo resnici in jih moramo zato kritično presojati. Stanje gozdov in njihov donos sta bila verjetno boljša, kakor bi sodili po rezultatili tere-zijanskega katastra. Za pravo podobo bi bilo koristno pritegniti Se razno arhivsko eradivo, ki je ohranjeno za nekatere večje gozdove, zlasti za državno gozdno posest.
Glede obsega gozdov ima terezijanski kataster le nekaj (ragmentarnih podatkov. Površina zemljiSč je bila sistematično zajeta in izkazana Seie s franciscejskim ka-Eestrom, v glavnem dovršenim okrog leta 1825. Rezultati tega katastra po stanju iz začetka leta 1844 za posamezne davčne okraje so navedeni v naslednjem pregledu (24). Izkazani so ločeno semenovci in štorovci, dalje z drevjem obraSčeni travniki in pašniki ter končno celotna površina, in sicer v oralih.
Davčni okraji	Semenovci	Storovci	Travniki in pašniki z drevjem	Celotna površina
ViSnja gora	15.310	2.930	1,179	41.815
Stična	15.256	328	662	34.125
Mirna	26.784	—	1.232	52,535
Žužemberk	10.852	204	11,312	42,791
Trebnje	7.77Ü	1,520	4,543	24.941
Mokronog	12.994	144	984	26.106
Boštanj	13.899	—	1.037	23.972
Itrško	13.206	2.222	2.923	40.361
Kostanjevica	16.659	3.726	362	38.819
Ruperč vrh	31.340	3,044	3.661	72,387
Turjak	11.045	1.310	10,441	34,249
Ribnica	17.204	936	11.595	51.445
Kočevje	51.672	450	48,630	146.321
Krupa	8,599	6.305	10,028	66.B38
Poljane	4,396	442	6.651	24.407
Skupaj	256.986	23,507	115,451	721,112
Zaradi medsebojne primerjave razširjenosti gozdnih in drugih z gozdnim drevjem cibraääenih zemljiäö po posameznih oki'ajih navajam v naslednji razpredelnici ustrezajoče podatke v odstotkih celotne površine.
Razširjenost gozdov in drugih z drevjem obraščenih zemljiSč je bila po okrajih različna. Kot kažejo odstotki, je bil delež gozdov na splošno znaten, v okrajih, kjer je bil pod povprečjem, je bilo precej z drevjem zaraSčenih travnikov in pašnikov. V terezijanskem katastru je bilo drevje na travnikih omenjeno le pri nekaterih belokranjskih dominljih. Podatki tranciscejskega katastra pa kažejo, da je bil velik odstotek z drevjem obraSČenih travnikov in paSnikov v okrajih Žužumberk, Trebnje, Tiirjak, Ribnica, Kočevje, Krupa in Poljane. V napovedih rustikalnih zemljišč so večkrat omembe, da so se podložniki oskrbovali z lesom iz skupnih zeraljiSČ (gmajn). Skoraj gotovo je v takih primerih šlo največkrat za skupne pašnike, na katerih je raslo drevje.
Rezultati franciseejskega katastra morejo le nekako dopolniti terezijanski kataster, primerjati obeh med seboj pa zaradi različnega značaja ne moremo. Ker se razširjenost gozdov od srede XVIII. stoletja pa do prvih desetletij prejšnjega stoletja
na Dolenjskem ni mogla bistveno spremeniti, smemo predpostavljaU, da se površina guzdov in z drevjem obraSeenili drugih zemljiič v času nastanka obeh katastrov ni bistveno razlikovala.
Delež gozdov in z gozdnim drevjem obraščenih zemljišč <v %)
Davčni okraji	Seme-novci	Storovci	Gozdo\i skupaj	Travniki in pašniki z drevjem	Gozdovi in druga, z drevjem obraščena tla
Višnja gora	36,6	7,0	43,6	3.8	46,4
Stična	44,7	1.0	45,7	1.9	47,8
Mirna	51,0	—	51,0	2,3	53,3
Žužemberk	25,3	0.5	25,8	26,4	52,2
Trebnje	31,1	6,1	37,2	10,2	55,4
Mokronog	49,8	0,5	50,3	3,fi	54,1
Boštanj	58,0	—	50,0	4.3	62,3
Krško	32,7	5,5	38,3	7,2	45,4
Kos1:anjevica	42,9	0,G	52,5	0,9	S3,4
Rupei-č vrh	43,3	4.2	47,5	5,3	52,8
Turjak	32,2	3,8	36,0	30,5	66,5
Ribnica	33.4	1.8	35.2	22,5	57,7
Kočevje	35,3	0,3	35,6	33,2	68,8
Krupa	12,9	9.4	22,3	15,0	37,3
Poljane	18,0	1,8	19,8	27.2	47,0
Dolenjsko skupaj	35,B	3,3	38,9	18,0	54,9
VIBI
1.	DAS (Državni arlilv Slovenije), Normalije fasc. 4, cesarski patenti 1747—1763. Kot datum patenta je s svinčnikom naknadno pripisan 12, avgust 1747. O terezijan-skem katastru glej tudi: Marijan Britovšek, Eazkroj agrarne fevdalne strukture. Ljubljana 1964, str. 26 si.!
2.	DAS, Patentenbuch Annis 1747, 1748, 1749, št. 33 in 43.
3.	DAS, Repertorium über sämtliche Rectificationes Dominical Fassiones woraus die Calastral Calculation gezogen... J, 1750. Splošni pregled fondov Državnega arhiva LRS, Ljubljana 1960, str. 60,
4.	Glej op. 3, Po repertoriju rektifikacijskih dominikalnih faslj je bilo v vseh treh okrožjih 1100 teltočih številk; število 1130 izkazuje Splošni pregled fondov.
5.	DAS, Patentenbuch Annis 1747, 1748, 1749, St. 33.
0. DAS, Franciscejski kataster. Na nekdanjem Kranjskem je bil kataster izveden okrog 1825. Tedaj so bila zemljiSča izmerjena in napravljene katastrske mape. Pro-lokoli k mapam vsebujejo o posameznih zemljiščih po parcelnih številkah podatke o lastnikih, povrSini parcele, kulturi in kategoriji zemljišča po rodovitnosti. Ta kataster, izpopolnjen s spremembami in popravki, je se danes v rabi,
7. DAS, Ausweis der Endresultate der Catastvalschätzung. Kreis Neustadtl. Pregled davčnih občin po okrajih; glej tudi Heinrich Freyer, Alphabetisches Verzeichniss aller Ortschafts- und Schlösser-Namen der Herzogthums Krain, Ljubljana 1846, str, 153—157, Davčne občine so navedene po sedanjem nazivu in sedanjem stanju. Zato BO v primerih, ko je prišlo do sprememb naziva ali pa so bile davčne občine razdeljene na več novih, pripombe, kateri naziv je davčna občina prvotno imela oziroma, iz katere davčne občine je bila izločena. Novo stanje in novi nazivi so povzeti iz
Zakona d območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji (prefiSčeno besedilu), Uradni list LRS, St. 37 od 8. decembra I9eu, str. 445—480.
8. Podaiki terezijanskega Itatastra so v^etl iz RectiEicirte Dominical Acten (kratica RDA> in Bekantnoss Tabellen (kiatica BT) za novomeško okrožje, ki jih hrani Državni arhiv Slovenije. Navedeni dominiji so pod naslednjimi številkami RDA in BT: št. 21, župnisCe in ži;pn)ja Šmarje; št. 39, župnisče Višnja gora; št. 160, posestvo Pod g urica; Št, 164, dvor P rap reče; št, 187, posestvo Podsmreka: St. 203, gospostvo BoStanj; št. 204, posestvo Novi grad ali Turn na PeSčeniku; Št. 205, gospostvo Višnja gora; št. 227, posestvo Brinje; št. 244, mesto Višnja gora.
fl, DAS, RDA in BT, al. 6, posestvo Grundelj; št, 10, posestvo Poganek; ät. 12, samostan Stična, št. 12 1'8 župnišSe St. Vid; št. 44, župnišče Šmartno; št. 105, 106, J07. 108, 109, cerkev St. Vid pri Stiötü s podružnicami: št. 122. dvor Bukovica, 51. 133, posestvo Grbin; št. 134, posestvo Selo v Smartnem pri Litiji; št. 137, posestvo Gtmace; št. 148, posestvo Mala Loka; št. löü, posestvo Cr al potok; št. 184. posestvo Selo pri Bukovici; št. 1ÜG, gospostvo Stalna; št. 200, posestvo BogenSperk.
10.	DAS. RDA in BT, št. 49, župnišče Polšnik; št. 74 in 76, vikariat Mirna s podružnico; št. (19, 90, 91, 92, 93, 94, 95, St, Rupert, podružnične cerkve; št. 128, posestvo Kumpolje; Št. 136, posestvo Skrljevo; št. 138, posestvo Grič; šl. 147, dvor pod St. Juri.iem; št. 140, posestvo ali dvor Kievišče; št. 151. gospostvo Rakovnik: Št. 152, gospostvo Lanšprež; št. 157, posestvo Zavrh; št. 196, posestvo Turn; St. 211, dvor Cerkno: št. 220, gospostvo Mirna; št. 224, imenje župnija St, Rupert; št, 225, dvor Zagorica; št. 22B, posestvo Zapuže; St, 232. župan Tihaboj,
11.	DAS, RDA in BT, St. 23, župnik in cerkev na Krki: št. 32, župnišCe v Žužemberku; št. 183, gospostvo Žužemberk; št. 201, posestvo Kravjek,
12.	DAS, RDA in BT, št. 36, župnišče Trebnje; St. 193, gospostvo Trebnje.
13.	DAS, RDA in BT, št. 7, gospostvo Klevevž; št. 12 1/2, posestvo Cretež; BT tega dominija ter tudi št 12 1/16, župnija Skocjan ,so pod št, 12, samostan Stična: št. 22, kaplan naše ljube Gospe v Mokronogu; Št. 4t), župnišče Gorenji Mokronog: št, S5, 56, 57, župna cerkev Skocjan. podružnice sv. Barbare, sv. Nikolaja in sv, Katarine; št. 58, župna cerkev sv, Marjete Klevevž; št, 156, gospostvo Mokronog z inkor-poriranim trgom; St. 179. dvor Suta: št. 181, posest^ro Zbure; št. 198, posestvo Turn poti Mokronogom; št. 229, Schrottovo imenje v Dolenjem Mokronogu,
14.	DAS, RDA in BT, št. 9, imenje pri Radečah; št. 19, župnik In župna cerke^' v Loki; St. 51 in 96, župnišče in župna cerkev v Boštanju; št. 84, 8,5, 86, župna cerkev v Radečah s podružnicami; št. 97, 98, 99, 100, 101, župna cerkev v Svibnem s podružnicami; št, 145, posestvo Hotemež; št. 168, gospostvo m trg Radeče; št. 174, gospostvo BoŠlDnj; šl, 176, gospostvo Svibno; št. 199, posestvo Gomila; št. 206, posestvo Dvor: št. 221, posestvo Novi grad.
15.	DAS, RDA in BT, št. 12 1/32. župnišče Raka; št. IG, kapian-zgodnjik v Krškem, št. 18, župnišče Leskovee: št. 115. meščanski špitai Krško; št. 120, posestvo Raka; št 140, posestvo Velika vas; šl. 141, gospostvo Krško; št. 142. Strassoldovo imenje v KrSkem; št. 146, posestvo Impolca. št. 167. posestvo Radeljca: št. 172, gospostvo Rekštajn; št, 185, imenje Skopice; št. 192, posestvo Nemška vas; št. 195. gospostvo Srajbarski tum; št. 234, posestvo Dolenje Hadovlje; St 239, mesto KrSko,
16.	DAS. RDA in BT, št. 3, samostan Kostanjevica in dvor Straža: St. 4, zastavljeno gospostvo Ko.<!tanjevica; št, 43 1 '2, župnišče Sv. Ki-iž; št, 53, župnišče Čatež: št. 116, špital Kostanjevica sedaj podružnična cerkev sv. Martina in Nikolaja; St, 131 posestvo Golo; št, 155, gospostvo Mokrice: št. 102, posestvo Malence; št. 240, mesto Kostanjevica.
17- DAS, RDA in BT. št. 5, gospostvo Ruperč vrh in Mehovo; St. 11, kapitelj Novo me.sto z inkorporiranimi župnijami St. Rupert, Poljane in Mirna peč; št. 12 1'4. posestvo Bajnof; št. 12 1'64, vikar i at Bela cerkev; št, 29, Tiilerjev beneficij sv, Martina v Novem mestu; št. 30, Straussov beneiicij v Novem mestu; ät 34, župniSče Toplice; št. 41, župnija Soteska; št. 117, špital Novo mesto; št 118, posestvo Soteska: št. 119, posestvo Stari grad: St. 127, posestvo Gracarjev turn; št. 129, posestvo Vrbovo: St. 144, posestvo Hmeljnlk; št. 153, gospostvo Luknja, št. 158, posestvo Pred malim mostom; št. 161, posestvo Poganci; št 16.?, posestvo Prežek; št. 165, posestvo Zalog; št. 170, posestvo Rožek; St. 188, posestva Grm, Zaboršt in Graben; St, 189, posestvo Na Kamnu; št IffO, gospostvo Struga; šl. 209, posestvo Volavče; st, 210, gospostvo Otočec; št 235, Zapfovo imenje; št 242, tnesto Novo mesto.
18 DAS, RDA in BT, Št. 43, Župnija Dobrepolje: št, 63, župna cerkev sv. Križa v Dobrepolju: št. 64, podružnična cerkev nase ljube Gospe v Veliki Slevici; St, 121.
grofija Turjak z inkorporlrano župnijo Skocjan; šl. 212, gospcystvo CuSperk z inkorpo riranim imenjem Brinje.
19. DAS, RDA in BT, fit. 26, župnija Ribnica z inkorpoviranim beneficijem sv, Andreja; ät. 27, Ribnica, beneficij sv. Mohorja in Fortunata; ät. 20, Ribnica, beneficij najsv. telesa Kristusovega; št. 87, župna cerkev sv, Štefana v Ribnici; št, 88, Ribnica, podružnica sv. Križa; St. 159, gospostvo Ortnek; št, 1G6, imenje Zamostec; £t, 169, zastavljeno gospostvo Ribnica; ät 207, posestvo Brej;,
2U. DAS. RDA in BT, ät. 42, župniSče Kočevje z vikaiialotn Stari trg; St, 45. župnija Mo^telj; Št, 47, župniSče Koprivnik; ät. 135, grofija Koievje; St, 15U, gospostvo Kostel; št. 338, mesto Koievje,
21.	Peter WoJsegger, Das Urbarium der Herrschaft GotUchee vom Jahre 1574. Mittheilungen des Museal Vereines für Krain IV'1B91, str, 33. — Ivan Simonič, Zgodovina kočevskega ozemlja. Kočevski zbornik, Ljubljana 1939, str, 94 si. —
22.	DAS, RDA in BT, 5t. 1, Zagi-ebSki stolni kapitelj za gospostvo Metlika; št. 8 in 8 1/2, komenda Metlika in proStija z maänimi ustanovami: Št. 13, komenda Črnomelj; št. 2Ü, mesto Metlika za beneficij sv. Katarine; št, 37, kaplanija ali beneficij sv. Duha v Črnomlju; št, 38, Kocjanov beneficij Vojna vas; Št. 40, župniSCe Vinica; št. 46, župnija sv, Martina v Podzemlju; št. 73, proštija Metlika ali bratovščina telesa Kristusovega; št. 124, Kocjanovo imenje; št, 125, gospostvo Krupa; 5t. 130, gospostvo Pobrezje; Št. 154, posestvo Mačerole; ät. 173, posestvo Zastava in Gra~ dac; št. 177, posestvo Semič; št. 178, posestvo Smuk; št. 194, gospostvo Črnomelj; št. 202, posestvo Vinica; St 222, dvor Okljuka; St 233, dvor Črnomelj; št. 241, mesto Metlika; St. 243, mesto Črnomelj,
23.	DAS, RDA in BT, St. II, zupnišče Pcljane; št, 162, gospostvo Poljane; St, 197, posestvo Turn.
24.	DAS, Ausweis der Endresultate der Catastralschätzung, Kreis Neustadt).
Dr.Vlado Valenöiö
PREDPISI
ZAKON
O SPROSTITVI OBVEZNIH REZEKV SKLADOV, KI SO .im DELOVNE ORGANIZACIJE USTVARJALE IZ AMORTIZACIJE ZA REGENEBACIJO GOZDOV
{Uradni Ust SFRJ, St. 35 od 28. 7. 19651
1.	člen
Delovne organizacije, ki so po zakonu o obveznih rezervah skladov ("Uradni list FLRJ" št. 23/61 in 52/81) v letih 19fil, 1962 in 1963 vlagale sredstva v obvezne rezerve skladov, smejo izločena sredstva teh rezerv, ki izvirajo iz dela vplačane amortizacije za regeneracijo gozdov, namenjenega in porabljenega za vzdrževanje in obnovo gozdov, uporabljati v isti namen.
2.	ölen
Določba 1. člena tega zakona velja, če sprosti republika v isti namen sredstva, ki so jih delovne organizacije vložile v posebne obvezne rezervne sklade, ustvarjenih iz amortizacije za regeneracijo gozdov in porabljenih za vzdrževanje in obnovo gozdov.
3.	člen
Obvezno in posebno obvezno rezervo iz 1. in 2. Člena lega zakona sprosti služba družbenega knjigovodstva na zahtevo posameznih delovnih organizacij iz I. člena
tega zakona, in sicer na podlagi obračuna in dokumentacije o porabi dela amortizai djskih sredstev za regeneracijo gozdov za vzdrževanje in obnovo gozdov.
4. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SFRJ«.
Za predsednika	Predsednik republike:
Zvezne skupSčine	josip Bi-^j, xito s. r. podpredsednik Mijalko Todoroviö s. r.
ZAKON
O MERILIH ZA OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE AMORTIZACIJE ZA REGENERACIJO GOZDOV IN O NJENEM NAMENU
(Uradni list SFRJ, St. 35 ad 28. 7. I960)
1.	Člen
Pri delovnih organizacijah, ki gospodarijo z gozdovi, se stroški z regeneracijo gozdov krijejo iz amortizacije za regeneracijo gozdov.
2.	člen
Amortizacijska sredstva za regeneracijo gozdov se oblikujejo po količini prodanega lesa.
Amortizacija za količinsko enoto prodanega lesa znaša:
1. za gotove proizvode — najmanj SOO dinarjev;
3, za les na panju — najmanj 450 dinarjev.
3.	člen
Amortizacijo za količinsko enoto prodanega lesa določa naj v iS j i organ delovne organizacije, ki gospodari z gozdovi,
4.	člen
Amortizacija za regeneracijo gozdov se plačuje iz zneskov, prejetih za prodani les.
5.	eien
Srerfstva amortizacije za regeneracijo gozdov so namenjena:
1. za vzdrževanje in obnovo gozdov, in sicer najmanj po 300 dinai-jev od vsake enote prodanega lesa;
2 za investicije v tehnično in di-ugačno pospeševanje gozdne proizvodnje, vštevši sem tudi gojitvena dela za regeneracijo gozdov, ki niso zajeta z določbo pod 1. iz tega odstavka.
Sredstva amortizacije za regeneracijo gozdov se uporabljajo po načrtu za vzdrževanje in obnovo gozdov in po investicijskem načrtu za pospeševanje gozdne proizvodnje, ki ju napravi organ delovne organizacije v začetku leta.
Amortizacijska sredst\'a za regeneracijo gozdov, ki do konca leta niso porabljena, se z istim namenom prenesejo v naslednje leto.
e. člen
Amortizacijska sredstva za regeneracijo gozdov se lahko uporabljajo od dneva vplačila.
7.	Člen
Natančnejše predpise o obračunavanju in vplačevanju amorHzacije za regene-vacijo gozdov izda po potrebi zvezni sekretar za finance v sporazumu z zveznim seki-etai-jem za kmetijstvo in gozdai'stvo.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, neha veljati odlok o merilih za obračunavanje in plačevanje amortizacije za regeneracijo gozdov in o njenem namenu (»Uradni list FLRJ« ät. 53/62 in »Uradni list SFRJ« Št. 1/64),
9.	člen
Ta zakon začne veljali osmi dan po objavi v -Uradnem listu SFRJ-.
Za predsednika	Predsednik republike;
Zvezne skupščine	Josip Broz Tito s. r.
podpredsednik Mijalko Todorovič s, f.
ODREDBA
O SPREMEMBAH ODREDBE O GLAVNIH PODATKIH IZ INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, KI JIH MORAJO INVESTITORJI S PODROČJA UREDITVE HUDOURNIKOV IN VARSTVA ZEMLJIŠČ PRED EROZIJO POSlUATI UPRAVNEMU ORGANU OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
(Uradni Ust SFRJ, št. 30 od 5. 6. 1965)
1.	V naslovu odredbe o glavnih podatkih iz investicijskega programa, ki jih morajo investitorji s področja ureditve hudournikov in vai-stva zemljišč pred erozijo pošiljati upravnemu organu okrajnega ljudskega odbora (»Uradni list FLRJ« Št. 27/62), se besede: -^upravnemu organu okrajnega ljudskega odbora« nadomestijo z besedami: »občinskemu upravnemu organu«,
2.	V uvodnem stavku I. točke se besede: -upravnemu organu okrajnega ljudskega odbora« nadomestijo z besedami: -občinskemu upravnemu organu-, besede: -kjer ni okrajev, pa ?.a urejanje hudournikov in varstvo zemljišč pred eroaijo pristojnemu upravnemu organu občinskega ljudskega odbora- pa se črtajo,
3.	Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v "Uradnem listu SFRJ-.
6 St, 351-4/2.	Zvezni sekretar
Beograd. 14. junija 1965	''a kmetijstvo in gozdarstvo:
Jože Ingolič s. r.
• t *
634,0.945.11 (497.12)
POVEČANJE GOZDNE PROIZVODNJE - SKUPNA NALOGA PROIZVAJALCEV IN PORABNIKOV LESA
Ing. Tugomir C a j n It o (Ljubljana)*
Kot je bilo pničakovati, so prizadevanja za uresničitev namenov gospodarske refoirme v prvem obdobju apirožila spodbudna gibanja v smeri večje pi'o-dukUvno&ti dela in bolj ekonomičnega poalovanjiu Pri tem se kolektivi vedno trdneje zavedajo, da rešitve te naloge ne morejo več pričakovati od drugod temveč da je napredek in razvoj njihovih delovnih orgarazadj slej kot prej odvisen od njih samih.
Razumljivo je, da morajo takäni razvojni Im-pulzi ter kvaJitebno no\^i premiki v misekiosti in praksi neposrednih proizvajaioev postati oätni tudi v gozdarstvu, čei-avno je reforma prav temu gospodarskemu podi-očju namenila izboljšanje ekonomskega položaja. To je bilo tudi neogibno ir> prav, saj grf za surovinsko osnovo pri nas zelo pomembne lesnopredelovalne industarije, .razen tega pa je pi-av gozdarstvo v vsem. povojnem obdobju prispevalo znaten delež k obnovi in graditvi našega gospodarstva. Z ekonomsko okrepitvijo gcadarstva naj bi torej reforma — razen drugih koristnih funkcij —našemu gospodarstvu zagotovila tudi večjio in stabünejSo gozdno proizvodnjo, ki zadnja leta ni mogla več slediti naraščajočim potrebam po lesu.
Zato verjetno ne bo brez koristi, če v okviru aktivnosti, ki jo dandanes kažejo vse gosipodarske skupine pi-i ugotavljanju učinkov refoime in iskanju boljših oblik gospodarjenja, tudi v gozdnem gospodarstvu anailizu'amo novo nastale razmere ter na podlagi njihove realne ooesne smelo zafiriamo bodoče naloge. Pri tem seveda ne gre le za ugotavljanje ekonomskih efektov reforme in za opiranje vseh bodočih nalog le na ekonom^o okrepitev gozdai-stva, temveč in predvsem tudi za mobilizacijo in uresničenje vseh di-ugih razmer, ki bi lahko kak-oirkoli vplivale na intenzivnejše gospodarjenje z gozdovi ter na postopno povečevanje njihove .pivjizvodne zmogljivosti.
Sicer pa se v gozdnem in lesnem gospodarstvu Slovenije žs vrsto let si'e-čujemo. z vprašanjem, kako uskladiti pi'oizv-odnjo in porabo lesa t.ei- s tem zadovoljiti najnujnejše potrebe lesnopredelovalne industrije in drugih porabnikov lesa. Ta naloga je tem težja, ker gre za njeno trajno in dolgoročno rešitev, upoštevajoč pri tem ekonomske intei-^se kolektivov, ki jim je družba sicea- zaupala vse pravice v zvezi z gospodai-jenjem z gozdovi, hlu'ati pa jim je tudi naložila, da moa-ajo trajno ohraniti splošno koiustne funkcije gozdov in nezmanjšano viednoet nj.ihovega proizvodnja potenciala.
* Na splošno željo objavljamo pričujoči in štiri naslednje, za tisk prirejene prispevke, izdelane za posvetovanje v Rogaški Slatini, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica SRS lani 27. in 28. decembra.
Uredništvo
Zato sodi težnja po uskladitvi proizvodnje in porabe lesa ali boilje i-ečeno poti-eba po večji in intenzivnejši gozdni proizvodnji in prilagoditvi lesnopre-deloA^alnih kapacitet ugotovljeni maksimalni proizvodni zmogljivosti gozdov med najpomembnejše naloge in strokovna prizadevajija gozdnega in lesnega gospodai-stv-a. Resnici na ljubo pa moa-amo žal ugotoviti, da ta pi-izadevanja doslej Se niso pripeljala do želenih rezultatov in da se v zadnjDi letih za.racit neneimega povečevanja lesnopredelovalnih kaipacitet težave v preskrbi z lesoni celo stc^njujejo.
Predaleč bi nas odpeljalo in brez koristi bi bilo naštevali je podrobnili vzrokov za takšno stanje. Veirjetno pa bo najbližja re&nici trditev, da je dobi-šen del knvde pripisati tako gozdaisLvu, ki se še ni v zadostni m-eri lotilo iskanja in uporabe vseh možnostj za povečanje gozdne proizvodnje, kakor tudi predelavi lesa, ker te naloge doslej ni imela hltrati za svojo zadolžitev in ker ni biJa dovolj uspešna pri modernizacij i in koncentraciji lesnopredelovalnih kapacitel; in pri njihovi uskladitvi z dejanskimi možnostmi gozd nosurovinskega zaledja. Zgrešeno je bilo tudi pretirano zanašanje na administrativno-planske 1-eši.tve, Id se na tam področju niso najbolje obnesle. Nanašale so se navadno ]e na administraitivno disti-ibucijo lesa in na usmerjanje ključnih soi-Limentov a pomoCjn administrativno določenih cen. S tem so bili ^cer doseženi občasni premiki porabe nEska.terih ključnih sortimentov v tno ali drugo smer, nerešena pa je ostala temeljna naloga — povečanje pixrizvodnje lesa, ki pomeni edino pot k pravilni m'^ditvl preskrbe z lesom.
Vedno jasneje postaja, da se morajo z reševanjem omenjene naloge slej kot prej .spoprijeti proizvajalci In poirabniki lesit sami ter konžno opustiti dosedanjo prakso čakanja pomocd od di-ugod. Izhodišče za skupna prizadevanja 1- tej smeri pa mora seveda sloneti na spoznanju, da povečanje gozdne pmiz-vodnje ni in ne more biti samo naloga goednogospodaaiskih o^'ga.nizacij in njihovih omejenih ekonomskih možnosti, kakoi* tudi — v sedanjem sistemu gospodarjenja z gozdovi — omejene ekonomske zainteresiranosti za takšna zahtevna vlaganja. To je lahko le skupna naloga proizvajalcev in uporabnikov lesa, saj ima lesnopt-edelovalna industirija neposredno korist od i'as:širitve go-zdnosui-o\rin£kega zaledja, pa tudi gozdajrstvo se ne more iz(^ni.ti skupnim prizadevanjem za smoti'n razvoj lesjie predelave.
Razumljivo je toi^j, da se ekomomski regulativi, ki se zadn^ja leta v razvoju našega gosipodarstva, zlasti pa po uveljavitvi gospodarske reforme vedno močneje uveljavljajo, postopoma vedno jasneje kažejo tudi v gozdnem in lesnem gospodarstvu. Zadnje čase opažamo že vi'sto pobud za tesnejše poslovno sodelovanje organizatdj, ki se neposredno ukvairjajo s proizvodnjo in predelavo lesa. Pii tem se usklajevanje skupnih ekonomskih interesov navadno suče prav okoii skupnih vlaganj za večjo proizvodnjo lesa. Zaradi nezadostne ekonom^ike in organizacijske pripiiwe te zahtevne naloge Italtor tnjdi zairadi pogostih lokalnih vphvov te pobude doslej sicei' še niso pripeljale do pomembnejših uspehov, vendai' se glede tega obetajo v bodoče boljše razmere.
V gozdarstvu so takšne razmere deloma že zagotovljene z izlxiljäanjem ekonomskega. položaja po reformi, zlasti pa z organizacij^o okrepitvijo' gozdno-gospodai-skih organizacij, kot jo je z uvedbo skupnt^a gospoda^-jenja z vsi^ni gozdovi ne glede na lastništvo zagotovil novi zakon o gozdovih. Razumljivo je, da k takšnfemu i-azvoju teži tudi lesnopredielovalna industrija, ki jo njeni razvojni cilji, zlasti pa skrb za zagotovitev zadostnega surovinskega zaledja, vedno močneje silijo k iakanju skupnih rešitev in k usklajevanju njenih ekonomskih koristi s poti'ebami gozdarstva.
Vendai' pa. nas ugotovitev o ugodnih razmerah in pripravljenost prizadetih organizadj ne sme-ta z-apeJjati v prepričali je, da so s tem izpolnjeni že vsi pogoji za do&ego' skupnega temeljnega cilja gozdnega in leaneg« gospodarstva, tj. povečanja gozdne proizvodjnje na podlagi skupnih vlaganj. Dolgoti-ajnost guüdne proizvodne, razprostranjenost in neusklajenost med potrebami po vlaganjih in razpolo^jivimi sredstvi kakor tudi mnogi drugi specifični pogoji goziie proizvodnje to nalogo v gozdarstvu izredno zapletajo in otežkočajo njeno uspešno izvršitev. Ta ugoilovitev v glavnem velja tudi ob dejstvu, da imamo S skupnimi vlaganji v okviiu Irttegi-acijskih gibanj nažega gospodarstva že nekaj izkuSenj, ker so pngoji v drugih panogah glede tega bistveno drugačm.
Problem je torej izredno zapleten in zahteven, zato se ga ne sinemo lotiti le s Šablonsko aplikadjo splošnih načel našega gospodarskega sistema na specifične pc^oje gozdne proizvodnje. Nasprotno, rešitev je treba iskati pi-av v upoštevanju teh pogojev, ki se po svojevrstnosti najočitneje kažejo prav v dolgoročnih investidj.-jkih vlaganjih.
Zs-lo ne bo odveč, če v zvezi z iskanjem najprimernejših oblik za iz\TŠe^ vanje in finandranje i-azširjene reprodukdje v gozdarstvu vsaj v osnmmih potezah omeniano in ariiaJiziramo naslednje;
Temeljne značilnosti gozdne proizvodnje
»•Specifičnosti-* gozdaretva so bile doslej raje preveč obravnavane kot pre^ malo. Ta izraz je v gozdarskih strokovnih krogih sila pogosto v rabi, pogosto tudi tam, kjer ni upravičen in se za navidezno posebnostjo sltriva strokovna nžiana in koinse!i;-vativnos,t.
Kljub temu pa ne moremo oporekati, da gozdno proizvodnjo spraiiljajo nekateri pojavi, ki jih v drugih gospodarskih dejavnostih ne si-ečujemo. Med takšne znadlnosti gozdne proizvodnje, ki bistveno ^'plivaio na temeljne ka-tegoi-ije orgainizacije in ekonomike gospodarjenja z gozdovi in katerih neupoštevanje je že ter bi še utegnilo povzi-očati škodljive vrzeli v sistemu gospodarjenja z gozdovi, nedvomno sodijo:
—	dolgotrajnost proizvodnega dklusa;
—	regiosialnost in teritorialnost proizvodnega procesa:
—	neenaki nai-avni pc^oji gospodarjenja in
—	dvojni pomen koristi od gozdo\r.
Dolgotrajnost proizvodnega ciklusa je največkrat poudaji-jena, hkrati pa t-udi najmanj sporna posebnost gozdarstva, ki celotnemu sistemu gospodarjenja z gozdovi daje posebno značilnost. Zlasti je izi-ažena ^tan vlaganjih v «los^avno in razširjeno repi-odukdjo, pri sistemu nagrajevanja in delitvi dohodka. Ta posebnost gozdne praizvodnje se mora izražati tudi v vsebini in materialni osnovi delavskega samoupravljanja, kei* gre za porabo^ pomembnega deleža ustvarjienih sredstev v dolgoročna investidjska vlaganja, pri tem pa generadja, ki te u.krepe izvaja, nima od njih nobenih korisli,
Z regionaln ostjo p r o i z v o d n j e se sicer srečujemo tudi v kmetijstvu, vendai- pa se ta posebnost v gozdarstvu zaradi manjše intenzivnosti gospodarjenja veliko bolj izraža, S tem nastajajo v gozdarstvu znani problemi glede oblikovanja pravilnih kriterijev za teritorialno organizadjo proizvodnih enot in njihovega vključevanja v komunalni sistem.
Na neenake pogoje g o s po d a r j en j a naletimo razen v gozdarstvu tudi še di-ugje, vendai' te razlike le v gozdarstvu izhajajo iz različnih naravnih pogojev, ki jih z viplivom človeškega dela zelo težko ali le zelo počasi
lahko spreminjamo. Kajti za tovrs-tna vlaganja primanjkuje sj-edstev praviloma prav tam. kjer so potrebe in možnosti za izbfiljsa'nje razmer naj\'ecie. Tale o nar-stajajo pri smotrnem načinu finaJidranja razšii-jene repi'odukcije v gozdarstvu števikii problemi in težko premostljive težave ter ovirajo izvršitev naloge, ki je zaiadi naraščajočih potreb po lesu čedalje pomembnej.Ša.
Dvojni pomen koristi od gozdov izhaja iz znainega dejstva, da družbi ni le do gospodarskih pridobitnosti, aimpaik hkrati tudi do trajne ohranitve gozdov zai-adi številnih siplošno koristnih funkcij, ki jih le-ti opi'av-Ijajo z zaščito tal pred erozijo ter z m-avnavanjem klimatskih, turističnih rekreacijskih in di-ugih razmei'. S takšno vrsto dmžbcne imovine se srečujemo le v gozdairs-tvu, zato je irazumljivo, da se ta posebnost mora oda~aziti v celotneni sistemu upravljanja in razpolaganja z gozdovi. To je bistveni razlog, da so se v gozdarstvu toliko časa ohi-anile administi'ativne oblike goapodai'jenja in da se dinžbena skupnost na tem prjdiročju tudi po uvedbi delavskega samouprav-Ijanj.a ne more odreci ski'bi za napredek gozdov in za. trajno ohramtev njihovih splošno koa-istnih fwikcij.
Zato nalaga zakon o gozdovih kolektivom gozdnogospodai-skiih organizacij poleg pravic z gozdovi gospodai'iti po gospodarskih načelih tudi vrsto omejitev in obveznosti, ki naj bi zavarovale družbene intei-eae za to imovino. Prav to pa odmerja organom delavskega samoupravljanja v gozdai-stvu gornjo mejo, do katere smejo pi'osto uveljavljati svoje koiiisti v zvezi z izkoriščanjem gozdov. To pa sevedia ne pomeni, da je ta meja kvantitativno trajno določena in da mora zai'adi tega tzkofriščanje gozdov obUčati na isti ravni. Nasprotno, postopno povečevanje proizvodnega potenciala gozdov je najpomembnejša, naloga delovnih kolektivov, ki omogoča ipovečano izkoriščanje gozdov, ne da bi bila ogrožena trajnost njihovih don:osov.
Družbeni interes za pravilno izkoriščanje gozdov pa. ni omejen edino le na zavarovanje U'ajnosü g-oadne proizvodnje, temveč se najiaša tudi na zagotovi t.e v minimalnega obsega sečen j, ki naj omogoči kritje najnujnejših di-užbenih potreb po les-u. S tem smo prišli do izi-edno pomembne ugotovitve, da mora družba obvladovaiti gospodaJ'jenje' z gozdovi in da i'azptJaganje s tO' izrazito družbeno imovino ne more biti piepiiščeno le minljivim ekonomskim koristim delovnih kolektivov in njihovi zavesti,
Zato so za gospodarjenje z gozdovi potrebne odločnejše centralistične in administi'ativne intervenes, kot smo jih vajeni na drugih gospodarskih pndirač-jih. S tem dejstvom treba, verjetno tudi v bcidoče i-ačimati. Ne da bi s tem kakorkoli zapostavljali da"užbeno in strokovno zavest kolektivov, ki so jim gozdovi zaupani v goepodarjienje. lahko, namireč trdimo, da ta naloga splošno-diružbeniega pomena ne more biti odvisna samo od ekonomskih koristi prizadetih kolektivov. To bi ob pomanjkanju ut-inkovitih diružbenih regulativov v končni konsekvenci lahko pripeljalo do dveh aki-ajnosti: do izkorišča.nja gozdov pod spodjijo mejo družbenih potreb po lesu, ah pa do sečenj, ki bi presegale proizvodno zmogljivost gozdov. Oba ekati-ema sta ob izredno pestrih pogojih gozdne prizvodnje mogoča in sta zelo nevai-na, prvi za setianjo generacijo, drugi pa za bodoče.
Temeljne značihiosti gozdne proizvodnje, s katerimi srao se pra\'kai- seznanili, same po sebi ne pomenijo novosti, saj gre za znane in večkrat po-udaj'jene pojave, ki jih ni mogoče zanikati. Pomembnejše od teh ugotovitev pa je vsekakor podrobnejše dognanje, kako se Ü pojavi posamič ali v medsebojni vzi'očni povezavi kažejo v nekaterih temeljnih kategorijah oi-ganizadje in ekonomike gospodarjenja z gozdovi. Ker pa so naša razmišljanja namenjena predvsem iskanju reSit^e za čim hitrejše in trajno povečanje gnjzdne proizvodnje, se bomo v riiadaljnjih izvajanjih omejili le na svojevrstne pojave, ki s/premljajo:
Vlaganja v razširjeno reprodukcijo gozdarstva
V zvezi s tem vpiašanjem se v goadarshii srečujemo z naslednjimi značilnimi ugotovitvami:
—	dolga časovna odmaknjenost med opravljanjem del in doseženimi gospodarskimi učinki;
—	pomanj'kanje neposrednih ekonomskih koriEti od dolgoixjcnih vlaganj;
—	neusklajenost med potrebami in pogoji za vlaganja in mied materialnimi artdstvi, ki so v ta namen na razpolago.
Pi-va tn druga ugotovitev očitno izvirata iz dolgotrajnosti pixwzvodnega ciklusa v gozdairstvu, ti'etja pa je posledica, neeinakih natravnih pogojev gospodarjenja. Kot je že bilo omenjeno, je dolgotrajnost pmizvodnje najpomembnejša karakteristika gospodarjenja z gozdovi, zato je razumljivo, da se mora izražati tudi pri finamciiranju razširjene repirodukcije, saj gre za odtegmvanje pomembnega deleža ustvarjenih sredstev za namene, ud Icateinh .sedanja, generacija — razen v nekaterih redkih piimerih — ne bo imela nobenih koristi. Poleg omejene ekonomske zainteresiranosti za lovi-stna. vlaganja, ki iz tega izhaja, pa se zaradi različnih naravnih jjogojev za gospodarjenje srečujemo tudi 7. neusklajenostjo razpoložljivih sredstev Ln potreb po vlaganjih v posameznih območjih. Najboljše možnosti in pogoje za razširjeno reprodukcijo namreč praviloma ai-ečujemo pni .šibko akumulativnih območjih, prav tam pa organizacije dosegajo najalabse efekte iz gospodarjenja z gozdovi, in so toi-ej njihove ma~ lei'iaine možnosti navadno diametralno nasprotne potrebam po vlaganjih.
Ob upoštevanju dejstva, da gozdn.a gospodarstva kot organizacije s statusom podjetja poslujejo po načelih gospodarskega računa, pridemo do pomembne ugotovitve, da so razmere, v katerih delujejo te organizacije, zelo različne in ponekod sploh ne ustrezajo. Reševanje leh piy>blemov, zlasti s stališča financiranja rtizširjene reprodiikcije, zahteva posebne ukrepe za pt'elivanje si'edstey olwhi^rganizacij kakor tudi za. dodatne vine iz prelivanja med območji oziroma za prispe\'ke prizadetih uporabnikoiv lesa in dj-užbene skupnosti. K istemu cUju peljeta torej d ve potil
—	povečevanje gozdnogospodaii'skih območij ln prelivanje sredstev v okviru organizacije, ki s tem območjem gospodari in
. — zbiranje posebnih si^stev za financiranje razširjene reprodukcije lam. kjer organizacije .same nimajo do\'olj sredstev za ta namen.
Prva možnost, ki jo z iizakomtvijo gozdnogospodarskih območij uporablja zakon o gozdovih, je pri nas že precej izraibljena, kei" v Sloveniji gospodaj-jenje z gozdovi že vrsto let poteka po gozdnogospodarskih območjih. Sicer pa samo od tega načina, ne moremo pričakovati popolne i-ešitve financiranja razširjene reprodukcije, ker so realne možnosti za povečanje območij omejene tudi z drugimi Činitelji ekonomske in oi'ganizaeijske narave. Razen tega pa s tem ukrepom v äibko akumulativnih pi-edelih ne bi veliko dosegli, ker bi se z združevanjem si-ečale organiza-dje s prtbUžno enakim gospodai-skim potenciaJont.
Povečevanju gozdnogospodarskih območij v naši republiki, kjer so te možnosti v dokajšnji meri že izčrpane, zato ne bi smeU pri.pisovati prevelikega pomena. To pa nas pri iskanju odgovora na naše vpraSanje neogibno sili k podrobnejši proučitvi zbiranja skupnih namenskih sredstev, tj. k di-ugi poti do obi-avnavanega cilja. Ta rešitev pa mora — kot je bilo že uvodoma poudarjeno — izhajati iz spoznanja, da potrebe po to^stnih vlaganjih v gcradaistvu zelo pi-esegajo mateiialne m^ožnosti tn neposredno ekonomsko pi-izadetost go-(zdnogospodarskih organizacij. Zato je ta naloga izvršljiva samo s skupnimi IJ napori gozdairstva kot celote tei' s prispevki poii'aibniko<v lesa.
Na&tane seveda vprašanje, toJco, tuiJ bi se oblikovala, tj. zbirala skupna sredstva? UpoŠte\'ajoč predloge in mnenja, ki smo jih glede tega lahko že čuli, ata v bistvu le dve možnosti, in sicer:
—	obvezno združevajije sredstev na podLaai ustrezilih PJedlpisov o posebnem namenskem sMadu in
—	prostovoljna zdiTiževanje sredstev na podlagi gospodarsJce .prizadetosti vlagatelj
j Od obeh načinov je vsekak<]a- učinkovitejši pm, ker bolj zagotavlja obseg ' in namensko uporabo zbranih sredstev. Zato sta se Gospodarska zboarnica SRS in tedanji Republiški sekretariat za kmetijstvo In gozdarstvo že predlani pote-go^'ala za osnoivanje posebnega sklada, katerega s^edst-va naj bi bila za razliko od biväega gozdriega sklada namenjena izključno le povečanju proizvodnje lesa. Utemeljen predlog za ustanovitev takšnega sklada — imenoval naj bi se ddad za povečanje proizvodnje lesa — j'B bil 'poslan vsem pjMs.tojnim jTepubliškiui institucijam, vseboval pa je sugestije glede višine in načina zbii-anja sredstev kakor tudi zagotovila za njihovo strogo namensko uporabo.
Tej Ln drugim podobnim pobudam, ki smo jih glede skupnih sredstev gozdarstva lahko opazili tudi v drugih republikah, sicer nihče ni opM^kal tehtnosti in kooristnih učinkov, vendar dojrealizacije predlogov doslej jiLprižki. še nikje]-. Podobne pobude so namreč podvržene očitku, da skladi in administrativno zbiranje sredstev niso v skladu s splošnimi načeli nagega gosx>odar-skega sistem. Na splošno vzeto očitku sicer ni mogoče opoi-ekati, vendar pa bi podobne ugotovitve ob večjem upoštevanju uvodoma ix>udarjenih specifičnosti gozdne proizvodnje morale biti pi'ej posebno presojene in bi se nato odločit\'e morda pokazale v drugačni luči. V obravnavanom primeru je takšno pričakovanje toliko bolj utemeljeno, ker smo uvodoma nedvoumno ugotovili, da se 1'egulativna vloga družbene skupnosti zaa-adi splosn.o' di'užbeniega pomena gozdov gozdarstvu mnogo močneje uveljavlja kot v di'ugih gospodarskih pimogah To nam poti-juje dosedanja praksa pogostega uporabljanja administrativnih ukrepov pi-i gospodai'jenju z gozdovi. Med takšnimi so v BiH sli celo do predpisovanja obveznega deleža uekdoznega lesa v skupno posekani lesni masi. Ce nas pomanjkanje lesa sili k uporabi tako dj'asticnih administrativnih ukrepov, ki zadevajo v temeljne ekonomske interese podjetij in organov upravljanja, potem bi se vsekaltor lahko bolj eJaatiČTLrj in z večjim razumevanjem lotili tudi reše^ranja temeljne naloge gozdarstva, tj, postopnega in trajnega povečevanja gozdne proizvodnje. Pi'av z rešitvijo te naloge, četudi ob podpori določenih družbenih re^ulati'vov, bi nami'eč ustvarili pogoje iia postopno odpravo marsikaterih administrativnih spon, ki jih v gozdarstvu zaradi pomanjkanja lesa sedaj še preaiašamo in ki na najbolj občutljivem mestu (asoiiiman pTOizvodnje kn ccne) omejujejo ekonomslie in .samoupravne pi-a^nce kolektivov. Sicer pa je pdklonilno stališče glede obveznega zbiranja si'edstev a' korist skupnih vlaganj v gozdaii-stvu l.em teže razumljivo, ker je na nekatei-ih di^ugih področjih vendarle še dopusten obstoj ^dadov. Čudno se sliši, pa je vendarle res, da bi naj po sedanjem predlogu odimra o odmeri vodnega prispevka v Sloveniji gozdnogospodarske oi'^anizacije v ta namen obvezno prispevale iz bioloSke amortizacije (!) skoraj enkrat več kot znaSa znesek, ki naj bi se po prej omienjenem predlogu go^wdarske zbornice zbi'al v sklad za povečanje gozdne proizvodnje.
Čeprav obvezno zdi"uževanje sredstev zaradi navedenih razlogov in zaradi pomanjkanja ustreznih pooblastil v temeljnem ziUconu o gf>zdovih zaenkrat se ne pride v poštev, nas to ne razrešuje obveznosti piTzadevati si doseči isti cilj po drugi, manj zane^jivi in težji poti. Gre za že omenjeno prostovoljno, na iskupnih gospodarskih koristih oprto:
134
J
Združevanje sredstev v skupue nainžbe za povečanje gozdne proizvodnje
Kljub apodbudniin gibasnjijm pi'izadeüh partnerjev k iskanjii skupn^a izhoda iz sedanjih težav v psreskrbi z lesom, ki jili zadnje Čase ž^ ugotavljamo v svojevrstnih .pog^ojih vlaganj v gozdarstvu, je izpolnitev' te naloge na podlagi pi-ostovoljnega zdinževamja si-edstev izredno zajpletena in težko izvedljiva Kot je znano, se združevanje ai-edatev v korist financiranja razširjene reprodukcije v gozdarstvu si-ečuje z dolgotrajno naravo teh vlaganj, zato zelo upada zavzetost kolektivov za določanje si-edstev v te namene. Razen tega pa bi spričo tei'itorialne neusklajenosti razpoložljivih sredstev in poti'eb i>o vlaganjih boJj akumulativna območja vedno nastopala kot vlagatelji, manj akumulativna pa kot upoi^ibniki tako zbranih sredstev. To je sicer logično in prav, vendai' ob l^takšnih razmerah — gledan« s staližča ekonomskih interesov ixtsameznili vlagateljev — ni mogoče pričakovati uspeSne izvedbe skupnih vlaganj kot rezultata cielo^'anja ekonomskega mehanizma, ki bi zagotavljal prostovoljno zdi-uževaatje sredstev v predvideni vižini. V tem je vea-jetno vziTok, da se zdiiiževanje (orti-čevanje) sredstev preli bank po vzorcu di'iigih gospodarskih skupin kljub več-kralnim priporočilom v gozdarstvu ni uveljavilo ter pri enakili razmei'ah tudi za bodoče jti pričakovati boljših uspehov.
Vse kaže. da naloga v razmerah neposrednega povezovanja ekonomskih interEisov individualnih vlagateljev s konkretnimi efekti posameznih vlaganj sploli ni izvedljiva, kei' bi njeno uveljavljanje na tej osnovi pri tolikšnem Številu vlagateljev (lesnopredelovalnih .podjetij) in ijvajalcev vlaganj (gozdnih gospodarstev, ki s svojimi sredstvi tudi sama nastopajo kot vlagatelji) naletelo na nepremostljive administrativne, finančno-tehnične in oa-ganiz^adjske ovire. Skupna vlaganja na podlagi prostovoljnega združevanja ."sredstev so torej iz ^vseh navedenili razlogov mogoča le pod pogojem, če se bo z reševanjem te na-■ loge začelo na širsili osnovah in na podlagi spoznanja, da sedaj ni mogoče /ugotoviti, kolik bo delež posameznega vlagatelja po realizaciji investicij (čez 15 f ali 50 let), ko bo doseženo povečanje gozdnosuroviiiskega zaledja v korist lesne in celuloz-ne industrije kot celote in bodo s sorazniernim deležem zadovoljeni (udi interesi posameznih vlagateljev.
Gre torej za uveljavljanje širšega načina poaIovno-t?hničnegfl sodelovanja Ijn združevanja skupnih interesov vseh ti-eh prizadetih panog (gozdaA'stva, lesne Mn celulozne industrije), ki se sedaj zai-adi izrednih zaosti^itev v preskrbi z lesom v pivi vrsti nanaša prav na i-eševanje te problema tüte. Razumljivo je, da porabniki lesa svojo pripiavljenost za vlaganja v razširitev gozdnosurovin-skega zaledja povezujejo tudi z ureditvijo .preskrbe z lesom že v sedanjem obdobju. Prav v tem pa so velike možnosti za usklajevanje skupnih intearesov in za konki-etizacijo medsebojnih odnosov. V sedanjih razmea-ah so te možnasti piedvsem v tem, da gozdaa-stvo svojo proizvodnjo po količini in. asortimanu kolikor je mogoče prilagoditi poti-ebam svojih poslovnih partnerjev, le-ti pa bi ke morali zavezati, da bodo za takšno omejitev v komei'dLalnem poslovanju gozdnogospodai'skih organizacij pridejaji svoje prispevke v razširjeno repix>-jdukcijo gozd.arstva.
V tej smeri že dalj časa potekajo rEizgovoi-i med poslovnimi združenji vseh ^Itieh panog. Obstajajo realne možnosti, da bo prišlo do sklenitve iistreznih ^pogodb o poslovno-tehničnem sodelovanju. Razumljivo je, d.a je bilo težišče dosedanjega sodelovanja prav na skupnih vlaganjih, ki naj bi se uresničila žf prihodnje leto. Glede predlaganega načina zbiranja in uporabe skupnih sredstev sta upravna organa zdinjženj gozdarstva in lesne industi-ije že sklepala in sta
z njim soglašala,, pričakovati pa. je, da se bo skupni akciji pridružiilo tudi združenje celulozne industrije, TakSano pričakovanje je vseikakor upravičeno, saj je celulozna industrija že doslej kazaJa veUko razimnevanje za vlaganja v gDzdai"s.tvo ter je v ta namen, samo leta 1965 priapeT/ala že ok.150 milijonoA' svojih sredstev.
Gozdna gospodarstva so po orientacijskeam progi-amu sixn^anja plantaž in intenzivnih nasadov ter pod predpostavko, da bodo potrebna sredstva na. razpolago že v letu 1966, predložila snovanje 1388 ha novih nasadov (od tega 1038 ha. intenzivnih nasadov in 330 ha plantaž) v vjednostL 848 milij, din. To večkratno pi^esega dosedanja povprečna letna vJaganja v te namene. Če k temu prištejemo že program nekaterih drugih organizacij izven gozdnih go^xrfai-stev (vodne skupnosti in kmetijske organizacije) za 120 ha ter v vrednosti okoli 75 milij. din, potem bi v Sloveniji lahko v letu 1966 osnovali cdc. 1500 ha novih nasadov v vi^ednosti 923 mIlij, din.
Po sedanjih predvidevanjih naj bi se ta siedstva zbrala v naslednjem razmerju:
Prispevek lesne industrije	200 milij. din
Prispevek celulozne industrije	200 railij.din
Prispevek gozdarstva	lUO milij, din
Lastna udeležba gozdnih gospodarstev 213 milij, din Lastna udeležba drugih organizacij	25 milij. din
Skupaj 738 milij. din
Pri manj kij a j do skupne potrebe 923 mi.lij, din v zaesliu 185 milij. din, bi bi] krit iz družbenih vii'Ov. Ta prispevek bi bU približno enak ali celo nekaj nižji od valorizii'ane vrednosti prispevka v znesku 150 milij, din v letu 1965.
Po predlaganem načinu fai združena sredstva gozdai-stva in porabniliov lesa pi-edstavljal.a celoto, ki naj bi bila na razpolago, kjer je naložba po skupni presoji vlagateljev najbolj smotrna in rentabilna. Na ta način bi bilo omogočeno iiidi potrebno prelivanje sredstev, ki bi pri individualnih naicxibah sicei- pomenili» nepremostljivi) ovü-o za vlagaanja v večjem obsegu.
Program ^'laganj, ki je predviden v letu 1966, seveda Še ne zadošča niti po ubsegu niti po stnikturi. Kolikor pa bi bila piičakovanja glede združevanja Ei^dstev v celoti uresničena, bi izvedba tega programa vendarle pomienila kvaliteten napredek,
1
634.0.945.12 {'197,12}
IZKUŠNJE IN PERSPEKTIVE SKUPNEGA GOSPODARJENJA Z DRUŽBENIMI IN ZASEBNIMI GOZDOVI
Dipl, ekon. Dane Melavc (Nazarje)
Proces integracije gozdno-lesnega gospodarstva na naSem gozdnogospodarskem območju, se je začel dosti prej, kot ga navadno omenjajo. Začetki spajanja segajo v čas združevanja malih lesnoindustrijskih obratov, ki so bili razdeljeni na t. i, zadružna in državna žagai-ska in lesnopredelovalna podjetja. Integracija teh podjetij je büa opravljena že leta 1958, taiko da sta sedaj na našem območju le Se dve lesnopredelovalni podjetji, ki imata surovinske vire le na našem območju,
RaiTumljivo je, da lako organizirani lesni indushiji ni ustrezaia razdrobljena organizacija gospodarjenja z gozdovi, saj je bila lesna surovina proizvajana v 15 kmetijskih zadrugah, v enem specializiranem gozdai^em podjetju in v 3 družbenih kmetijskih gospodarstvih. Prav taJio pa je jasno, da takšna organizaciji! gozdai'stva ni ustrezala osnovnim zahtevam po sodobnein gospodasrj.enju z gozdovi. Razen specializiranega gozdarskegii podj^etja, ki je imelo dokaj solidno kadrovsko zasedbo, v dt-ugih organizacijah, ki so se ukvai-jale z gozdarstvom, ni bilo ustreznega kadra. Takšna organizacijska razdrobljenost gozdarstva pa je hkrati povzročala neučinkovitost akumuliranih gozdarskih si-edstev.
Bolj kot so občinske skupščine preraščale administrativno funkcijo in so se oblikovale v osnovno gospodarsko celico, bolj so bili analizirani problemi občinskega g<3spodai-st\'a. AnaJize so jasno pokazale, da (vsaj kar zadeva občino Mozirje, kjer leži pi-etežni del gozdov našega območja) je osnova vsega občin* skega gospodan-stva gozdno-lesna dejavnost.
Obstoječi način organizacije gospodarjenja z gozdovi pa ni zagotovil trajnih gospodairskih uspehov. Zato se je kmalu po preureditvi lesne industrije začel proces reorganizacije gozdarstva, vendar- Je vedno strogo ločeno po sektorjih lastništva. Že ti premiki v organizaciji so pripeljali do uspehov. Ob koncu leta 1961, ko se je začel proces integracije gozdarstva ne glede na sektor lastništva, so bile na našem gozdnogospodarskem območju v primerjavi s prejšnjimi 19 podjetji le šer ena specializirana gozdnogospoidarska organizacija, in dva go-zdai-sko-kmet.ijska kombinata. GospodarjEnje z gozdovi je doseglo' v vseh treh podjetjih že relati^mo visoko raven, tEiiko glede organizacije Icot tudi kadrov, Matei-ialno osnovo gozdarstva v omenjenih kombinatih je slabila pom.anjkljivost, da v njihovem okviru gozdarst\'o ni bilo oi-ganizacijsko samostojno. Zato je gozdno gospodai'st\'0 Nazarje, kot specializirano podjetje pričakalo integracij sit o preureditev dosti bolj pripravljeno. Ono je bilo inidator reoi-ganizacije gozdai'-stva v enotirni sistem, to.rej je bilo za takšno ureditev, kjer se gospodai'i z vsemi gozdovi enotno, ne glede na lastništvo.. Pouda.riti pa moii-amo hkrati pozitivno vlogo tu(3'i obeh pi-izadetih občin, ki sta od vsega začetka podpirali takšno orga-nizacijs.ko obliko gozdarstva in določili Gozdno gnspodaJ'stvo Nazarje za njenega nosilca.
Zato je Gozdno gospodarstvo Nazaa-je že 1. jtmuarja 1962, tj, pi-vo Sloveniji, prevzelo v gospodiirjenje vse gozdove na nazarskem območ^ju (razen prometa z gozdnimi proizvodi), 1. jatiuarja 1963 pa še promet z gozdnimi proizvodi. 2;e v pi-vean polletju leta 1963 je bilo z gospodarstvom s kooperacijskimi pogodbami povezanih 95% vseh zasebnih gozdnih posestnikov, S tem je bilo zdraženo vse gospodarjenje z gozdovi, tako glede gozdai-ske kot tudi ekonomske deia\'-nosti in kadn'ovske zasedbe.
Prav go'tovo je, d.a integracija sama po sebi nima nobenega pom.ena (izkušnje iz pj-eteklosti to dokazujejo), če je ne spremljajo ustrezni ekonoirnski uspehi. Isi pa ne zavise samo od dobrega ali slabega gospod ai-j en ja, temveč predvsem od približevanja opthnalnemu obs^u proizvodnje,
Pi-i nadaljnjem izvajanju se bom omejil le na nekatei'e ekonomske naka-zovalce, ki nedvomno dokazujejo smotrnost nove obhke gospodarjenja z gozdovi na našem območju.
Začenši z letom 1961 je znašala vrednost bruto-produkta v gozdaj-stvu na naSem območju, kot je predočena in razdeljena v razpredelnici (v lOOfl din).
Številke v razpredelnici kažejo u&peh reorganizacije gozdanstva. Leta 1961, ko je bilo gozdarstvo Se ločeno po sektoi'jih lastništva, so znašala skupna sredstva za reprodukcijo in pospeševanje gozdov le nekoliko več kot 159 milijonov
Vrednostna postavka	1961	1962	1963	1964
Celotni dohodek	1,264.112	1.615.708	1,819.357	2,395.726
Poslovni st brez AM II				
in prisp. gozd, sldad	681.768	877.529	918.675	1,053.241
Prisp. v gozd. sklad in AM II	159.271	206.082	252.607	354.311
Dohodek	423.073	532.097	648.074	988.173
Cisti dohodek za razd. v GO	402,663	483.215	607.828	986.607
Osebni dohodki	355.005	402.453	524.074	900.331
Skladi iz čistega dohodka	47.660	ao.762	82.654	86.276
dinai'jev. Že naslednje leto, kf> je naše podjetje prevzelo gospodarjenje z 2^&eb-nimi goEtiovi. so nai'astla sredstva za reprodukcijo gozdov in pospeševanje na 306 milijonov din. Leta 1963, ko je bila iz\TSoiia pofpolna integracija gozdai-stva, pa so dosegla ta. sredstva že 252,6 milijonoiv dinai'jev. Istočasno pa je podjetje i^azbremenilo občinske gozdne sklade za 40 milijonov dinarjev v korist javne gozdaj-ske službe. Vendar je leto 1963 še prehodno, kor skupno gospodarjenje Še ni bilo utrjieno, med stroški podjetja pa je bila. še vrsta izdatkov, Id so se nanašali na pla'Cilo obvezmosti v zvezi s prenosom gospodarjenja.
Leta 1964 so narasla sredstva za reprodukcijo in pospeševanje gozdov že na 354 niilijonov dinarjev.
Prav gotovo je glede uporabljenih podatkov mc^oč pomislek, čeŠ da so na takšne rezultate vplivali zunanji faktorji, predvsem prodajne cene. Zato bom v nadaljnjem predočil gibanje prodajnih cen in njihov vphv na ustvarjena sredstva podjetja.
	Prodajne cene		Dohodek		Sredstva za		Osebni doh.		Na 1 m'i
Leto	din	ind.	din	ind.	regen er.	gozd.	din	ind	skl. iz CD
					din	ind.			din ind.
1961	10.917	100	4055	100	1564	100	3486	100	468 100
19G2	10.527	96	4183	101	1620	103	3163	91	635 136
lfl63	10,678	98	4604	111	1795	115	3730	107	588 126
1064	13.370	122	6503	156	2332	149	5925	170	568 121
Indeks cen nam kaže, da se prodajne cene v letih 1962 in 1963 niso bistveno spremenile. Cene so se pom^eanbno zvišale šele v teku leta 1964. in sicer za 22% OKi^-oma za 2459 din za 1 m^. Hkrati je narastel dohodek za 56% oziroma za 244B din za 1 ml Sredstva za regenei-acijo gozdov pa so se povečala za 49 % oziroma za 766 din za 1 m". Učinek povišanja cen je bil t.oi-ej šibkejši (2459/m'' din), kot znaša povišanje osebnih dohodkov in sredstev za regeneracijo gozdov (2439 + 768 = 3207 din). Razlika znaša 748 din za 1 ml Od kod yjo.djetju ta razlika?
Stroške v podjetju delimo glede na stopnjo zapcelitve in stopnjo izkoriščenosti delovnih sredstev na:
a)	pi^oporcionalne stroške (ki so v enakem sorazmerju s količino proizvodnje) ;
b)	progresivne stroške (ki rastejo hitreje kot količina proizvodnje);
c)	degresivne strtwke (ki rastejo počasneje kot količina proizvodnje).
Za naso arLalizo pa zadošča, če razdelimo sü'oske le na dve glavni skupini;
a)	stalni stroški, ki niso odvisni od stopnje zaposlitve in izkoriščenosti kapacitet in
b)	obratovalni stroSki, ki so v sorazmerju s stopnjo zaposlitve in izkori-FČenofftjo kapacitet
V prvo skupino laiiko uvrstimo veSno t, i. j;'ežijskih sti-oskov, v drugo skupino pa največ neposrednih stroškov proizvodnje.
Medtem ko so obratovalni stroski za določeno tehnolc^jo proizvodnje od-j-ejeni na enoto proizvoda (Število ur na izdelano količino; normativ izdela\m^a materiala itd.), so stalni strošlsi za določeno organizacijsko obliko podjetja enaki, njihov delež na enoto proizvoda pa je odvisen od števila izdelanih enot. Ta vrsta stroškov je torej vedno obratno sorazmerna z obsegom proizvodnje,
Ce te ugotovitve upoštevamo pri naši analizi smotrnosti integracije gozdarstva, pridemo do naslednjih ugotovitev:
Leto	Obratna	režija	Upravna režija |		Skupaj	
	din	indeks	din 1 indeks 1		din j	indeks
196!	720	100	960	100	I6f)0	100
1962	737	109	867	fiO	1654	9»
1963	426	59	466	49	S02	53
1964	iDlt	G4	422	44	920	54
Skupni stalni sti-oški za enoto proizvoda so se zraanjSaJi za 1 m'* od 1680 din v letu 1961 na 920 din leta 1964. Prihranek na režijskih stro^Jdh znaša 760 din za 1 m-'. Približno toliko pa znaÄa tudi razlika med pofvečanjem osebnih dohodkov in sredstev za regenei'acijo gozdov v primerjavi s povečanjem prodajnih cen.
Ta ugotovitev velja le za eno dejavnost podjetja, tj. za eksploatacijo gozdov. Enake rezultate, seveda v ožjem obsegu, do?,enemo tudi za druge dejavnosti našega podjetja (za gradnje, gojenje itd.). Za infoimadjo naj navedem, da je delež upravnih .stroškov za g().zdinO' gi-adbeniätvo pn istem prodajnem faktorju in pri enaki razdelitvi stroekov uprave znaša! pred integracijo 0.28 (obseg del je zna-^al 50 milijonov), po Integi-aciji pa je padel na 0,12 (obseg se je povečal trikratno), Ce bi te ugotovitve v zvezi z režijskimi sti-oSki uporabili za vso pro-iz^'odnjo gozdnih sortimenlov v SRS, bi ugotovili, da je mogoče z integracijo gozdaj-stva doseči prihranek nad 2 milijirrclt dinarjev, ne da bi pri tem sploh kaj investirali.
Seveda pa to še niso vse vrste prednosti integi^dje. Potrebno jo upoštevati 5e vrsto elementov, kot so; večja prilagodljivost sečnje na večji površini, s katero sedaj GG gospodai-ijo, intenzivnejša izraba kapacitet strojev in transporta, boljša izkoriščenost vloženih sredstev, sploh ličinko vi te jše investicije glede na večja sredstva (hitrejša gradnja gozdnih komunikacij), manjši poslovni riziki za kolektiv in družbo itd.
Menim, da na podlagi navedenega lahko ugotovimo, da je gozdaratrvo že doslej doseglo marsikateri cilj, ki ga v zvezi z gospodarsko reformo pogosto omenjamo. Kako pa vnaprej? Razumljivo je, da s samo integracijo in z omenjenimi prednostmi ir\tegriranega gozdarstva še niso izčrpane vse možnosti, Tovi-stnih perspektiv, ki. jih zagotavlja napredek tehnologije, ne t>om ohrav-na\ral, pač pa bom načel nekatera ekonomsko-organizacijska vprašanja, za katera menim, da jim doslej nismo posvečali dovolj poaoi-nosti, čeprav nam povzročajo nepotrebne stroške in organizacijske težave.
v organizaetjsk«n pogledu se poslovanje- v zasebnem sektorju ni bistveno apj^emenilo. Tako v našem podjetju še vedno ločimo gozdarsko dejavnost L>d blagovne komercialne funkcije podjetjai, Posledica tega je drag Ln pogosto neuspešen operativni ajaairat. V zasebnem sektorju se logar npr, zanima le 20 od-kazilo in gozdnogojitvena dela, medtem ko je promet z gozdnimi soortimenti v rokah manipulativnega kadra.
Novi zakon o gozdoi'ih je odpravil vrednostne razrede ko^ administrativno določene regulatorje priznanih stroškov za pi-oizvodnjo gozdnih soirtiraentov, ukinil je uravnalce, ki so posredno določali prejemke gozdnega posestnika, tako za opravljeno delo kot za lastnislvoi nad gozdom. Po uveljavitvi novega zakona nimamo proučenih eksaktnih metod za nagrajevanje gozdnega posestnika za opravljeno delo, tudi nimamo izdelanih kriterije^', koliko naj mu priznamo za lastništ\'o nad gozdom. Ce želimo ekonomizirati odnos podjetja do gozdnega posestnika in le-tega vključiti v gozdno proizvodnjo, moraimo ta vprašanja Čimprej in Čim uspešneje m^editi.
Le redke so dandanes gozdnogospodarske organizacije, ki bi razen v nekatere stopnje gozdne cksploatacije vključevale gozdne posestnike kot enakopravne partnerje v druge st(.ipnje gozdne proizvodnje (gozdnogojitvena, vzdrževalna dela itd.), čeprav je znano, da bi bil tak način dela cenejši in ob primei-ni strokovni podpori e-nako uspešen, to pa pomeni, da bi nam pri enakih sredstvih omogočil večja vlaganja v gozdove.
Gozdni posestnik je Se vedno prepričan, da je odrejajije določen^a dela prodajne vrednosti lesa za I'cgeneracijo gozdov davek, ki nima nikakršne zveze z reprodukcijo njegovih gozdov. Zato ta sredstva obravnava kot fiskalni odtegljaj. Gozdarji se bi morah še pošteno potruditi, da budo odpj^ivili takšno miselnost. Menim, da je ureditiev vseh teh nalog bi.s.tveni pogoj za usipešno gospodai'jenje z gozdovi, ne da bi bili potrebni pow.ibni prepisi in sankcije.
Načel bi še vpi-ašanje, ali smo z integracijo gtvzdarstva v gozdnc^ospodai-skih organizacijah res dosegh monopolni položaj ali ne? MoJiopol kot ga pogfjsto očitajo, bi bilo najbrž poti-ebno i-azjumeti v dveh smereh: a) v odnosu do končnega poi'abnika gozdnih sortimentov in b) v odnosu do zasebnega gozdjieg;i posestnika. V prvem primeru bi lahko govorili o munttpohzmu v enakem pomenu, kot velja za vrsto drugih gospodarskih panog. Vendar pa menim, da ne gre za monopol v takSnem pomenu, saj je znano, da gozdai-stvo ne določa samo svojih prodajnili cen in ne izbira svojih kupcev, to pa sta pogoja za obstoj monopola. Monopolizem očitajo gozdarst^'^t zato le tisti, ki so proti urejeni distribuciji gozdnih sortimentov končnim porabnikom in vsa tista predelovalna industrija, ki ni bila zgrajena v skladu z zmogljivostjo^ gozdov in torej nima Lastnega gozdnogospodarskega zaledja.
Kar zadeva monopolne pravice gozdnogospodaj-skih organizacij do zasebnega gozdnega posestnika, je treba pi-enos gospodarjenja z zasebnimi gozdovi na gozdnogospodarske organizacije razumeti kot možnost, da se ta gozdna pi-o-izvodnja sodobno organizira v korist zasebnega gozdnega posestnika, trga in celotnega nacionalnega gospodarstva. Za zasebnega gozdnega posestnika pa naj gozdnogospodarsko podjetje pomeni delovno organizacijo s sa.moupi'avnimi c»r-gani kot katerokoli drugo, npr. kmetijsko posestvo. V teh oa-ganih naj bo deležu opravljenega dela prim.erno zastopan tudi gozdni posestnik in mu zato ne morejo biti okrnjene pravice, ki izhajajo iz vloženega dela.
Prepričan sem, da zna vsak go®da,rski kolektiv objektivno vrednotiti in nagrajevati \rsako delo ne glede na to, ali ga opravlja gozdni posestnik ali član kolektiva, saj gre za obojestranski interes. Izkušnje našem kolektivu potrjujejo to ugotovitev.
634.0.681.3(497.12) ^
OSNOVNI KADROVSKO-ORGAMZACUSKI VIDIKI V GOZDARSTVU
Ing. Žarko B e r n e t i č (Maribor)
Problem, ki ga obravnavamo v tem sestavku, je omejen rta način za,poslitve gozdar^^a sti-okovn-ega osebja vseh stopenj, Od mnogih elementov, ki jih lahko obsega pojem >-na£in zaposlitve", bomo obravnavali le tiste, za katere menimo, da so bistveni. Med te štejemo;
—	razdelitev strokovnih opi-avil po stopnji zahtevnosti in na tej osnovi fiksiranje opravil, ki naj jih opravljajo v načelu gozdarski strokovnjaki različnih stopenj;
—	specializacija.* goadarskih strokovnj.akov in
—	nagrajevanje g<Kdarskih strokovnjakov,
V	zvezi z navedenim je poti-ebno definirati izhodiščno situacijo na teh	| področjih, ki je naslednja: i
1.	ni razdelitve strokovnih opravil po stopnji zahtevruisti in seveda v nasledku tudi ne potrebne jasnosti glede delovnega področja strokovnjakov različnih stopenj;	'|
2.	ni izvedena specializacija gozdai-skih stroikoTOjakov po kakovr^ti in koli-	i čini, kot jo dopuščajo in zahtevajo razmere; '
3.	nagrajevanje gcesdarskih strokovnjakov je v svoji osnovi še vedno ui'adnisko.
Pii tem se seveda splošna ocena položaja ne spremeni, Čeprav je dejansko stanje tu in tam nekoliko drugačno, v želeno smer bolj ali manj razvito.
Delovno področje strokovnjakov različnih stopenj	1
V	našem gozdarstvu so se izobhkoivali strokovnjaki z visoko, srednjo in	, | nižjo strokovno izotorazbo. Pojem izoibrazbe pa je treba ločiti od pojma sposobnosti, Pri tem pa je izi-edno važno, koHko se navedena pojma vsebinsko pre- ' krävata. Stališče, ki ustreza popolnemu '^bin^emu ujemanju obeh pojmov,
enači izobrazibo s ^josobnosljo in iz tega izvaja vse logične ktHiaskvrance; pri-niai-na je pi-i tem vidiku izobrasiia. Po dg-ugem rftstremnem stališču se navedena pojma načelno vsebinsko ne preterivata, S tega vidika lahko npr. strokovnjak s srednjo strokovno iüobrazbo doseže visoko stetjkovno sposobnost in uaTobe. Običajna konsekvenca tega staliSča je fetištzacija prakse.
Menim, da dajie viäja. izobrazba praviloma tudi večjo ^sobnnst. Ce zavr-	i
nemo U> ti^tev, nastane vprašanje: čemu splfih vzdržujemo visoke šole? Naša trditev vElja v povprečju. Pri t>em je jasno, da se indi\'idualna jspc^obnost razlikuje od povprečne, ki naj bi jo zagotovila določena strokovna izobr^a. Tako je mogoče, in to se tudi dogaja, da je v ndcaterräh primeiih visoko izobražena oseba strokovno za enako opravilo manj sposobna kot oseba s srednjo strokovno izobrazbo ali drugače rečeno, da je oseba s srednjo strokovno
♦ Uporaba izrazov, izvedenih iz glagola -specializirati* v pomenih, kut so defl-nLi-ani v tem Članku, ni najustreznejša, iter so izrazi, Izpeljani iz te^a glagola, pridržani za uporabo v zvezi z akademsko stopnjo speciallsla. Primei-nejši bi bili izrazi: ,usmei'-jenost, usmerjenec, usmex'jenski, usmerjati (se) in usmerjanje, namesto: ^jfeialnost, specialist, specialističen, specializirati (se) in spccial i hiranje.	'__
brazbo za enako opravilo sposobnejša cid osebe z visoko strokovno izobrazbo. Osnova, ob kateri ijriinerjarao »posobno&t, je torej enako opravilo.
Razumljiv je torej pojav, da sposobnost ne ustreza nivoju izobrazbe, ker je pr\'a funkcija stopnje izobrazbe, s-topnje zmožnosti za uporabljanje pridobljenega znanja, nivoja inteligenčnega kompleksa, stopnje prizadevnosti in prakse oziroma okolja, v katerem se sti'okovnjak oblikuje.
Potrebno je realno oceniti vpliv navedenih činiteljev. Pri tem je vpliv prakse kot direrencirajoCega faktorja, Id m-avnava nivo sposobnosti za opi-av-Ijanje določenih opravil, tem močnejši, za čim manj zahtevna opra-^dla gre. Cim zahtevnej&i so opravila, tem močnejši postaja vpiv izobrazbe kot diferenci rajočega faktor j bi v obravnavanem pomenu. Nivo inteligenčnega kompleksa, stopnja prizadevnosti in stopnja zmožnosti za upoj-aibljanje pridobljenega xminja pa so anitelji, ki so pogoj za izrabo izobrazbe in prakse v pomenu sposobnosti.
Pri vsakdanjih operativnih gozdarskih opraviliii bo večkrat strokovnjak s srednjo strc^ovno izobrazbo pokazal večje sposobnosti od strokovnjaka z visoko stroko^'-no. izobrazbo; torej stopnja izobrazbe kot dilei-encirajoči faktor v takih primerih le nifilo pomeni. Pri opravilih, ki zalitevajo Studijsko lotevanje in kamor sodi več nalog, kot to po sedanjem stanju na sploäno sodimo, je tak primei' izredno i^ek; to pomeni, da jt; nivo izobrazbe ključni diferencirajoči činitelj v pomenu, kot ga obrawavamo.
Strokovnjak z višjim nivojem inteligenčnega kompleksa, z večjo stopnjo prizadevnosti in zmožnosti za uporabljainje pridobljenega znanja pa bo v obeh primerih pokazal večjo sposobnost in obr atno.
Ce razdelimo vsa opravila iz dejavnosti gozdnt^ospodai-skih organizacij na takšna, ki je za. njih poti'ebno pretežno vodstveno organizacijsko in kitati^mc-Intelektualno delo, in na ostala opravila, lahko sklepamo naslednje:
1.	izobrazba je osnovni diferencirajoči faktor (pri tem ne gi-e samo za izobrazbo, pridobljeno s šoJanjem, čeprav je to najbolj pogost in praviloma najuspešnejši način izobraževanja} in je treba kadrovsko politiko gi*ajditi na tem spoznanju;
2.	zairadi vodenj^i dobre kadrovske politike je ptrebno opredeliti opravda. ki zahtevajo sposobnost za vodstveno-organizacijsko in. ki-eativno-intel^tualno delo od opravil drugega, pomena.;
strokovnjakom z višjo izobrazbo je potrebno omogočiti, da razvijajo svoje ^'odstveno-organizacijske rn kreativno-intelektualne kapacitete;
4.	stj-okovnjakom z nižjo izobrazbo je potrebno omogočiti tudi opravljanje vodstveno-organizacijskih in kreativno-intelektualnih opravd, ce pokažejo ustrezno sposobnost;
5.	strokovnjake z višjo iaobrazbo, ki ne pokažejo sposobnosti za vodstveno-oa-ganizadjsko ali kreativno-intelektualno delo, je treba razporediti na di-ugti delovna mesta.
Na obravnavanem področju kadrovske politike naj bi torej veljala, naslednja načela;
— gozdarski strokovnjaki z visoko izobrazbo naj opravljajo predvsem vodstven o-organizaci j ska in kreativna-intelektualna opravila, kamoi' štejemo v pi-vi vrsti pripravo dela — podrobno naj to določijo gojitveni in eksploatacijski* elaborati —, delo v zvezi s tehničnim in tehnološkim napredkom delovnega
* Uporabljam izraz »eltsploatacija", ker so riizen samostalniüke oblike poti-ebni še glagol "izkoriščati", pridevnik "izkoriščevalski-« in samostalnik -izkoriščevalec-". C^rav adekvatni izrazi, izpeljani iz glagola -eksploatirati- pomenijo isto, je vendar njihov pomenski prizvok v drugih oblikah manj zoprn kot so izrazi, izvedeni i/ glagola -'izkoriseati-x,
procesa pii eksplOiataciji gozdov in čim Tiepo&rednejše Liki'epanje v gojitvenem kompleksu gospodarjenja z gozdovi:
—	gozdarski strokovnjaki s srednjo strokovno izobrazbo naj v načelu samostojno uveljavljajo pi-edpLse gojitvenili in eksploatacijskih elaboratov ter opravljajo delo osnovnega gozdarskega strokovnjaka, ki obravnava sestoj kot go-jit\feno-eksploatacijski kompleks:
—	strokovnjaki z nižjo strokovno izobrazbo n.aj opravljajo ostala, v glavnem, rutinska opravila.
Ravnanje pod nivojem navedenega principa naj bo utemeljeno izključno z razlogi, ki izvirajo iz stopnje zmožnosti za uporabljanje pridobljenega znanja, iz stopnje prizadevnosti ali pa, zaradi hiperprodukcije kadrov določene stopnje.
Gojit\'eni elaborat naj bi obsegal; 1. podatke o količini in sti-uktui-L di'evja, Id je predvideno za sečnjo; 2, gojitvene načrte (v pomenu že znanega »gojitvenega načrtovanja«), ki obsegajo: metodo odkaxovanja za vsak odsek, natančnejša navO'dila odkazovalcem za odkazcA^anje, predpise za gojitvena dela za vsak objekt, obseg in vrstO' gojitvetuh del in iasovno razporeditev gojitvenih del; 3. predpise o gozdno-varstvenih ukrepih ter 4. neposredne stroške gozdno-gojitvenih in varstvenih »pravil.
Eksploatacijski elaborat pa naj bi sestavljali; 1. časoma raapoa^editcv seöenj; 2. razpoi-ed mehanizacije pO' času in prostoru: 3. časovni potek spravljanja lesa in določitev spravilnih načinov; 4. karte z vrisanimi spravilnimi potmi; 5. razporeditev zalog po času, prostoru in sti"ukturi; G. načrt oddaje lesa z dinamiko; 7. načrttvzdrževanja- komunikacij: 8. razporeditev delovodij in reviinih gozdarjev; S3, noi-me in 10. kalkulacije neposrednih stroškov.
Specializacija gozdarskih strokovnjakov
a)	Delitev dela v gozdarstvu je področje, o katerem moramo brez odlašanja mačeti razpravljati, zanj določiti utemeljene ki-iterije in končno odločitve uvolja-^'iti y praksi-
Sedanja organizacija zaposlitve stj-okovnih kad;rav In delitev dela med različnimi strokovnimi kategorijami in v olcvii-u iste kategonje a.cer nista enotni pri vseh gozdnogtwpodarskih organiza.djah, vendar pa jih zdi-užujejo nas^lednje splošne skupne značilnosti:
1,	dejanski neposredni izvajalec v sestojih postaja ali pa je že postal v območjih z večjo gozdovitostjo praviloma gozdarski tehnik^ v območjih s. manjšo gozdovitostjo' pa je še praviloma, logar;
2,	gozdai-ski inženirji se pravüoma ukvarjajo s splošno organizacijo delovnega procesa, največ na gozdnih obratih, ali pa skrbijo za ožja strokovna področja, pravüoma na nivoju gozdnogospodarske organizacije;
3,	specialistična miselnost, usmerjanje samo in delitev dela na tej osnovi niso dos^le poU'ebne in mogoče količinske stopnje.
Sodim, da so sedanji odnosi pii deUlvi dela anahronizem, ki je postal že cokla razvoja. Koi-enine imajo v stanju še ,pred desetimi leti in še prej. Pri sedanjem številu in &tniktm-i kadrov pa si odnotsi, ki naj slonijo na delitvi dela na osnovi usmerjenosti, le počasi utirajo^ pot, čeprav za tako rešitev govoi-e mnogi razlogi in si jih želijo tudi sami stroko'vnjaki, ki jim takšna rešitev pomeni osebno pei^spektivo za strokovno aiürmacijo.
b)	Gre v pm vrsti za tri osnovne smeii usmerjanja: goj.enije goadov. izkoriščanje gozdov in gozdno gradbeništvo, Usmei-janje za gojenje in izkoriščanje gozdov je osnovno, kei- je v sedanjem stanju nec^ibno na nivoju gozdnih obratov.
Ožje usmerjevalne smeai bi bile potrebne na ravni gozdnogospodai-skih organizacij, izhajajo pa iz že Tiavedenih osnovnih smeri. Poch-obno bom obravnaval le osnovne smeri usmerjanja, ožje pa. le načelno.
Ne bom odin-il nič novega, če ponovim splošno priznano dejstvo, da. je v zadnjih desetletjih gozdarska znanost razvila metode, ki omogočajo tudi v prii'fxlnih goadovih znatno poveča.ti prirastek in na. tej osnovi povišati sečnjo, z intenzivno nego pa hkrati zboljšati kakovost sestojev in s tem posekanega, lesa.
V izkoriščanju gozdov se vedno bolj uveljavlja mehanizacija. 3a njeno uporabo se je poti-ebno drugate, .tehnično in ekonomsko pravilneje lotiti oJ'ga-nizacije. Vedno huje pomanjkanje lesa zahteva skrajno racionalno izkoriščanje od sečnje pa tja do vpHva na stiniktuix) in obseg -neblagovne pi-odzvodnje. Pomanjkanje delovne sUe v gozdai'stvu povzroča nove organizacijske pi'olileme, V razmerah, ko na predelovalnih obratih nenehno prima.njkuje lesa, je neogibno usklajevanje med sečnjo, oddajo i.n poHtiko zalog,
Iz navedenega je razvidno, da zahteva, če se lako izrazimo, vrhunsko izpol-njtrvanje nalog gojitelja ixi eksploatatorja različno znanje in prakso, dj-ugačco miselno usni-erjienost in končno drugačen način mišljenja strokovnj.akov. Vpra-.šamo se. ali so lahko znanje, miselna usmerjenost in način mišljenja tako zelo združene V eni osebi, da bi lahko isti strokovnjak na obtth področjih opravljal delo enako vrhunsko popodno? Odgovor je le eden; ne.
Naš cilj je dober ne ipa sJab strokovnjak, ki meni, da mora delati vse, ali se tudi vsega loti, in od časa do časa izjemoma doseže uspehe, ki bi jih s poznavanjem in dobro upoi'abo znanstvenih metod lahko li-ajno dosegal.
Naslednje vprsišanje je, na kakšnem nivoju je usmei-itev potrebna in mogoča? Glede na sedanje možnosti ustreza naslednja rešitev:
1.	Neusmerjeni strokovnjaki naj bi bili načelno gozdarski delovodje z nižjo strakovnci' iisobrazbo in revimi gozdarji, sedaj praviloma gozdarski tehniki, deloma pa tudi inženirji Gozdarski delovodja je praviloma neposredni vodja delovne skuipine. ki naj bi posebno na področju gojenja gozdov tudi sam osebno delal s skupino. Po potrebi pa bi lahko oblikovali delovodje za gojenje in druge za eksploa-tacijo. Revirni gozdar je najnižji gozdarski strokovnjak, čigar naloga je opravljati delo v gozdu kot gojitveno-eksploatacijskem kompleksu načelno samostojno na temelju gojitvenih in eksploatadjskih elaboratov, ki jih sestiiv-IjajO' sipecializirani strokovnjaki.
2.	Praviloma naj bi bili specializirani vsi ostali strokovnjaki razen manjšega števila stmkovnjakov splošnega tipa.
Pri l.em bi bilo potrebno nekaj besed o teritorializaciji gozdarskih strokovnjakov, Sedanji sistem poznamo. Ko že razpravljamo o spremembah, ne bo napačno izJjrati določeno stališče tudi do tega vprašanja,
Eksploatacija je v skranjem primeru, če se lahko tako izrabim, nomadskega značaja. To pomeni, da bi lahko ekaploatadjska skupina odlično opravila svojo HEilogo danes tu, jutri pa na popoLnomia einigem ki-aju, Teiitorialna navezanost načelno nI :pagoj za uspe&no oipravljanje tovrstnega dela. DnjgaČe je z delom v kDm,pleksu, ki ga poim'enujemo z gojenjem gozdov. Tam gre za diejavnost z biološkimi značilnostmi objekta, ki ji do sedaj äe nismo kos iia način, tipičen za industrijsko proizvodnjo, ker so vsi elementi m postopki že znani. Poleg strokovnega znanja in drugih činiteljev je za uspeh še vedno odločilno opazovanje objekta in čim tesnejši pogosti stiki z objektom.
Po kratkem skoku v sti'an, ki je bi.l potreben za boljše razumevanje na-diiljnjih razglabljanj, se \'mimo k obravnavi sedanjega, v bistvu čisto ti-adicio-milnega sistema. V navadi je, da logar opravlja vsa d.ela v natančno določenem
manjšem okolišu; to valja tudi za revirnega gozdai-ja. le da je njegov okoliš ustrezno večji. Strokovnjak višjega ranga na nivoju obrata je do nedavnega opravljal vsa dela. v svojem okolišu — obratu; zadnja leta pa opažamo osnovno delitev dela na ravni obrata. Opisani tradicionalni sistem karakterizira torej po eni .strani neusmei-jenost po drugi pa F^trogo teritorialna navezanost na vseh nivojih.
Vsak oi-ganizacijski koncept mora sloneti na določenih stališčih glede nsmerit\'e in ozemelj^e navezanosti.
a)	Ce izhajamo iz stališča, da je obrat osnovna ekonomsko-organizacijska enota, potem se seveda samo po sebi razume, da je vse osebje navezano na prostor v mejah obi'a;ta. To je organizacijsko logično in neogibno strokovno, ekonomsko in smotmo pa. takrat, kadar je obseg obrata v optimalnein razmerju z dolovno kapaciteto inženirja-gojitelja in inženirja-eksploatatorja,
2a inženirja-gojitelja in inzenirja-eksploetatorja je torej značUna usmea-je-nost in navezanost na teritm-ij obrata,
b)	Navadno je bil Ic^ar osnovni stix>kovnjak. V njegovi osebi in na njegovem okolišu se je dinževalo opravljanje dä, mai-sikdaj pa tudi odločanje o gozdu kof gojitveno eksploatacijskem kompleksu. Jasno je, da tako stanje ni zdi-užljivo s sodobnimi nalogami in možnostmL Namesto logarja, ki se je preobrazil v delovodjo, bo opravljal delo v gozdu kot gojitveno eksploatacijskem kompleksu revimi gozdar, tehnik ali inženir.
Ni nobenega razloga, da bi moral biti logar, sedaj delovodja, teritorialno ozko i.n strogo navezan Tia svoj okoliš. PaČ pa je odgovoren za svoje delo, lahko tudi v določenem pomenu specializirano; teritorialno pa naj bo navezan na revir ali tudi na obrat, kakor je pač bolje glede na obseg in razporeditev dela, prometne razmere, ipd.
c)	Zastopam stališče, da je zlasti iz razlogov, ki sem jih navedel, strokovno in ekonomsko smotrno, da je revirni gozdar' navezan na svoj teritorij, levb-s čim trajnejšimi mejami. Tam naj opravlja vsa dela s svojega področja, v drug ix'vir pa naj hodi opi-avljat posamezne nalt^e le v piimerih, če obremenitev revu-nih gozdaj.-jev v obratu ni eniakomei-na, in to pi^edvsem opravila eksploata-djskega značaja. Alternativa ta'ki rešitvi je specializacija tudi revirnih gozdarjev in deliitev dela v okviru obrata npr, za gojenje, transport, sečnjo in izdelavo » krojenjem itd. Ker je vsak kompromis med pi-incipom splošnega tipa i^irnega tjozdarja, navezanega na revir, in med principom, če smemo tako reči, usmerjenega reviinega gozdarja, navezan^a na območje obrataj nemogoč, se moramo neogibno odločiti za eno ali da*ugo rešitev.
Uvajanje sodobne oi-ganjzacije in delitve dela, ki sta specifični za indu-strijslco proizvodnjo, v eksploataciji gozdov je neogibno in upravičeno, ne sme nas pa. zapeljati, da bi na. celotno gozdarstvo gledali s stalisča eksploatacije.
Primarna gozdna proizvodnja ali gojenje gozd<yv predstavlja, kot sem že navedel, kompleks, ki v sedanjem stanju zahteva se veliko opazovanja in čim tesnejše pogoste stike z objekti. To pa la.hko dosežemo le z gojit^veno izobraženim in teritorialno navezanim gozdarskim strokovnjakom — nevimim gozdarjem. KateiikoH sti-okovnjak pa lahko opravlja obra\mavane naloge le na primeiTio velikem teritoriju, ki po izkušnjah ne sme presegati 2000 ha, medtem ko je obrat s svojimi 4000 do 6000 ha za talto delo odločno prevelik. Da bi pa revimi gozdar lahko temeljito in uspešno opravljal svojo funkcijo, ki obstoji v tem, da opazuje in registrira stanje sestojev ter posledice posegov, da odkazuje in vodi gojitvena opravila in eksploatacijo, je potrebno, da ga po eni sti'ani razbremenimo vseh nalog, ki jih lahko opravlja niže kvalificiran strokovnjak, po diiigi sti^ani pa
mu ne smemo nalagali opravil projektantskega značaja, ki naj jih opravljata inženii*-gojite3j in inženir-eksploalator z eksploatacijskimi in gojitvenimi elaborati.
Poglavitna stična točka med eksploatatorjem i.n gojiteljem je odloCitev o sečnji, in sicer glede kraja, velikosti in Časa njene realizacije, Pi-i tem je tendenca eksploatacije sekati na čimbolj strnjenih kompleksih; ideal eksploatacije s stališča stroškov je namreč sečnja na golo, Tendenca gojenja ss spu'emiuja z razvojem nažega .poznavanja silnic, ki omc^očajo am boljše izkoriš&nje proizvodnega potenciala goadov. Kompromis ali prevlada ene, praviloma eksploata-cijske tendence, je vsebovan v odločitvi o sečnji. Gre za to, da je odločitev o sečnji sad temiCiljite presoje gojitvenih in eksploatacijskih tendenc; idealno bi bilo, ko bi obema kar najbolj zado&tilL vendai- pa to ni mogoče^ V vsakem konkretnem primem je poti'ebno odločati po najboljši vednosti. O tem odločata konliretno inženir-gojitelj in inženir-eksploataton' na obratu ter ustrezne strokovne s]užbe v podjetju.
Gojitelji morajo poznati potrebe in možnosti ek^loatadje, eksplaa:tatoi-ji pa osnoiTie probleme gojit\'enega kompleksa. Poznavanje nasprotne specialnosti ne more biti problem, saj fakultatni študij ni deljen, začetna praksa splošna, skupno življenje pa omogoča spremljanje razvoja druge sipecialnosti. Stcilišce o sečnji naj bi torej bilo tipična «teamska-« odločitev. Delo po tej odločiitvi pa poteka za eksploatatorja i za gojitelja po različnih tirnicah; aato pa je potrebna specializacija znanja in dela.
Tako bi zagotovili sintezo ciljev gojenja in eksploatacije gozdov, ki pa mora sloneti na spoziianju o enovitosti in trdni medsebojni povezanosti vseh elementov gozdne proizvodnje na kokovostno višji ravni kot doslej. Pi'av zato zagovaa-jam stališče, da mora biti revirni gozdar na svoji ravni dober siplošen gozdarski sti-okovnjak. specialist pa čim bliže gozdu, pravzapi'av v gozdu.
Odnos med specialistom kot projektantom in revirnim gozdarjem kot izvajalcem je v eksploataciji gozdov zelo podoben takim odnosom v di"ugih strokah, čeprav ne popolnoma, saj je projektant v tem pnimeru tudi vodja izvajanj. Pri gojenju goiidov pa je ta odnos zaradi na.i'ave objekta bolj sproščen, tako da projektant pri snovanju uporablja tudi osebiie izkušnje izvajalca na določenem objektu, s katerim naj bi bil ta praviloma vsakodnevno in dalj časa v kontaktu, sam pa prispeva k odločitvam v projektu svoje znamje, zgi'aj-eno na širši in globlji teoretski razgledanosti in izkušnjah s širšega področja: izvajalec pa nenehno prevei'ja rezultate in jih posreduje projektantu.
3, Ostane še vprašanje gozdarsicih strokovnjakov splošnega tipa. kakršna bi bila eden ali dva potrebna na nivoju gozdnogospodarske organizacije in nekaj njih na ravni republike. Oblikovanje te vrste strokovnjakov je in bo praviloma spontano, zato o njih ne bom I'azpi'avljaL Rekrutirali se bodo praviloma iz vrst strokovnjakov osnovne usmeritve. Objavljam zadevno shemo.
j— Neusmerjeni gozdarski inženir
Usmerjenost	Usmerjenost
gojenja gozdov	izkoriščanja gozdov
Ožje specialnosti	Strokovnjalt	Ožje specialnosti
splošnega tipa
Neusmerjemim strokovnjakom te' strokovnjakom, usmerjenim v osnovnih specialnostih (gojöije in izltoriščanje gozdov), je mesto na gozdnih obratih, stj'okovnjakom z ožjo specialnostjo in strokovnjakom splüsri'ega tipa pa na nivoju gozdnogospodarskih oi^gatiizacij. Sledi torej, d,a na gozdne oibrate ne sodijo inženirji splosnega tipa, saj tuda niso pot.riebni, če so gozdni obi'ati primern'> veliki, kar lahko do&ežemo.
Praviloma naj bi bila na gozdnem obratu zaposle-na po en specialist iz gojenja goedov in iz izkoriščanja gozdov — imenujmo ju inženii-gojitelj in inženiT-eks.ploiatator; eden izmed njiju pa naj bi bil šef obrata. S takšno rešitvijo je vloga šefa. obrata le toliko Sipremenjena, da je s strokovnjaliom enakega ranga soudeležen pri izdeäa.vi projektov-elaboratov tei' pi*! njihovi i-ealizaciji. V njegovo kompetenco pa sodi vodstvo teamskega odločanja v najvažnejšem ukrepu, o sečnji, tj. glede njene količine, strukture, prostora ter časa in koordinacija pii uveljavljanju določil obeh elaboratov.
a) Shema usmei-jenosti, kot smo jo obdelali v prejšnji točki, je mišljena Ka gozdai'ske inzenü-je. Usmerjenost gozdarskih tehnikov pa poteka nekoliko drugače.
Ce izhajamo iz osnovne postavke, da je delovno mesto gozdarskega tehnika na torišču reviiTiega gozdarja, potem se lahko gozdai'ski tehnik izjemoma usmeri v osnovne sptraatnosti (go-jmje in izkoriščanje gozdov) ali pa. v kakšna druga, ožja podi'ocja, ki ustrezajo njegovi izobrazbi, kot. predočuje shema.
--- Ncusrnerjeni gozdarski tehnik -----
Usmerjenost	Usmerjenost	Ožja usmerjenost
gojenja gozdov	izkoriščanja gozdov
Usmerjanje v gojenje ali izkmnščanje gozdov bi bilo enako urejeno kot za gozdarake inženirje, ker bi s tem pTiznali tehniku status inle^nirja-gojiteija ah inženirja-eksploalatorja, usmerjanje v ožja področja pa naj bi bilo prepuščeno potrebam in okoliščinam v posameznih gt^dnogospodarskih organizacijah.
b) Se na kratko o vsebini in pridobivanju usmerjenosti. Področje usmerjenosti inženirja-eksploatatoi ja naj bi obse.galo v glavnem podi'obno poznavanje tehnike, ki jo uporabljamo v eksploataciji, tehnologije eltsploataidje gozdov ter važnejših poglavij iz podjetniške ekonomike in oirganizacije.
Področje sipecialnosli inženirja-gojltelja naj bi obsegalo podrobno pozna-\'anje teoretskih vidikov in praktičnih načinov reševanja vprašanj iz gojitvenega kompleksa za območje, kjer je delal, poznavanje teoretskih iddibov in načina reševanja \fprašanj iz gojitvenega kompleksa za območje Slovenije tei^ podii'obno poznavanje urejevanja gozdov in problemov gozdarske ekonomike.
Usmerjenost v navedenem pomenu bi bila priznana s strokovnim izpitom, za ožje .specialnosti pa s študijem na 111. stopnji.
Gozdarski strokovnjak naj se za usmeritev odloči v praitsi, študira pa naj vse discipline, ker le tako se lahko izognemo po eni strani zgrešeni usmerjenosti, po drugi strani pa ozkosti, ki je lahko posledica prezgodnje usmerjenosti in je v gozdarstvu hujša hiba kot v nekaterih dmgih strokah.
4. Ob zaključku bomo po^'zeli prednosti in koristi, ki jih pričakujemo od pi'edlozene dehtve dela..
a)	Večje usmerjanje bi omogočilo poglobljeno delo in na vsak način boljše rezultate v primajmi gozdni proizvodnji in v izkoriščanju gozdov.
b)	Znanje in sposobnost strokovnjakov bi bila uänkovitje izJvOniščena.
c)	Zagotovljena bi bila perspektiva za strokovni raJKVoj vsak£?ga strokovnjaka ix> njegovih nagnjenjih. To sedaj mnogi pc^rešajo In zato zapadajo v Tieko razvojno apatičnost gletie sta'okovnosti in se napatino orientirajo na »še-fo^'ska mesta-".
d)	Vpeljano bi bilo nujno poü'ebno uveljavljanje d{>la v priiiiaj-ni gozdni proizvodnji, ki sedaj zelo .pogosto tiü v škodljivi senci izkoriščanja gozdov.
e)	Ker bi bila primarna gozdna proizvodnja ox'ganizacijsko. jasno opredeljena, njeni isn^ajalci vedno znani in ne anonimni, cilji in njihovo doseganje pa odvisni od znanih oseb, bi tudi v primarno gozdno proizvodnjo laže predrla ekonomska načela in bi postala eden temeljnih kriterijev za njen uspe.^n razvoj, o ka:tere(m dandanes sicei' načelno mnogo govorimo, toda ne poskrbimo za ustrezne Itadi'ovske in organizadjske pogoje, potrebne za realizacijo takega koncepta.
Preizkusimo naša izvajanja na naslednjem približnem računu! Ce bi V Sloveniji potrebovali na vsakih 6000 ha enega mženirja-gojitelja, bi jih skupaj bilo 150. Sti-oški zanje bi letno znašali ok, 400 milijonov dinarjev, Ce računamo, da dosežemo za 1 m' lesa vsaj 10.000 din viSka -^Tednosti. bi za pokritje teh sü'oskov morali letno proizvesti oziroma povečati prii-asttk za 40.000 m', ali na ha ok, 0,05 m^ tj. ok 2% sedanjega prirastka. Ali je to izvedljivo?
Odgovor na to vprasanj.e je odločilen za koncept organizacije, za sistem delitve dela in za struktuio kadrov v gozdarstvu. Ce namreč ne moremo pričakovati zvišanja gozdnih donosov kot posledice gojitvenih ukrepov, potem bi bilo .seveda nesmiselno tolikšno angažiranje, in obravnavana specializacija ne bi bUa poti-ebna. Zato mora goadar.s.tvo na to vprašanje jasno in nedvoumno odgovoriti; toda ne samo gozdarstvo, kot celota, ampak vsak gozdar si morti biti sam pri sebi glede tega na jasnem.
Odgovoriti je tudi treba na vprašanje, kako in s Itolikimi sredstvi bomo lahko dosegli predvideno povečanje donosov v klasičnih gozdovih? Na tem področju je vsako šablonsko prenašanje načina dela ter organizacijskih i,n kadrovskih konceptov od drugod diletantstvo, tudi če gre za. dežele, ki so dosegle visoko stopnjo razvitosti v primarni gozdni proizvodnji. Izhajati moramo iz lastnih razmer, ko se odločamo ali za gospodairjenje s sestoji ali s iwsameznimi dre\'esi, Glede na naiše razmere moraano odločati, ali je za dosego določenih rezultatov potrebno upoštevati ekološke faktoi'je v miki'o- ali maki'orazmerjih. Od odgovorov na ta vprašanja so odvisne šii-ina in globina usmerjanja strokovnjakov, sistem delitve dela, organizacija in Itadrovska strukturna.
Glede na delo naših pomembnejših goji tel jev sem prepričan, da lahko dosežemo po količini ah po vi'ednosti bistveno zvišanje donosov v klasičnih gozdovih, in sicei' s stroški, ki ne bodo presegali dohodkov. Zalo menim, da je predloženi koncept idealen. Ra^umlji'vo je, da je organizacija po tej zamisli takoj izvedljiva v predelih kot so Pohorje, Gorenjska in Koroška, torej vsaj v polovici slovenskih gozdov, v modificirani obliki ali pa pozneje tudi v Prekmurju in v Beli krajini.
Nagrajevanje gozdarskih strokovnjakov
Opravila, ki jih izvajajo gozdarski strokovnjaki, lahko z vidika stimulativnega nagrajevanja razdelimo na tri skupine:
1. Med opravila, ki jih je mogoče meriti in tudi normirati, sodijo vse naloge manipulantov, gozdarskih delovodij in ok. 70% dela, ki ga opravljajo revimi gozdarji. Pri GG Maribor uvajajo sistem, s Icaterira bo mogoče za navedena delovna mes^a nagrajevati neposredno po izvršenem delu.
2.	Pri opravilih ^M'ganizacijskega značaja, kjer so tehnika in tehnologija ter s tem tudi organiiiacija že znane, lahko atrokovnjaild z razUčla^ini ii&pehom uporabljajo na splošno že znano in uvedeno tehniko in tehnologijo, in s tem d(Megajö večjo aJi manjšo produktivnost in ekonomičnost. Področje opravil te vi-5te je osnovno torišče dela gozdarskih strokovnjakov, Smoftmo bd bilo, da bi jih nagrajevali po individualnih uspehih ali neuspehih, vervdai' doslej še ni bij izdelan sistem, ki bi omogočal meriti in ugotavljati delež zaslug ali odgo-A'tn-nosti,
3,	Z delom študijskega značaja gozdarski strokovnjaki lahko odkiijejo novo ali izboljšano tehniko in tehnologijo, nove ali smotrnejše rešitve v gojenju gozdov in ekonomiki ter nove ali izboljšane rešitve organizacij sitih ali finančnih problemov.
Temu podi-očju do sedaj sploh nismo posvečali pozonTicwrti. Zaito ostajajo dobre rešitve tehničnih, tehnoloških in gojitvenih ter ekonomskih prablemoiv uporabljane in znane le na ozkem območju. Potencialne intelektualne sile v gozdarstvu, ki bi bile sposobne doseči marsikak napredek, zato niso deležne nikaki'žne stimulacije, ne moralne ne materialne, ki bi jih vzpodbujala k naprednejšemu delu, Sicei' pa U> ni problem samo goTdarstva, temveč jugoslovanskega gospodöä'stva spltrfi.
Menim, da lalikc vprašanja s tega. področja premaknemo z mrtve točke na preprost način, in sicer: Pri gozdiaih gospodarstvih In pri poslovnem združenju naj se ustanove ^-skladi za nagrajevanje avtorjev«. Iz njüi naj bi büi nagrajevani avtorji novih ali izboljšanih tehničnih, tehnoloških, gojitvenih ali. ekonomskih rešitev, Ce je rešitev pomembna samo za omejeno območje, bi dodelil nagrado območni sklad, če pa gre za takšnO', ki je zanimiva za vso. republiko ali vsaj za njen večji del, pa naj bi podelil nagi'ado tudi republiški sklad. SkJtid naj bi dajal nagrade za i^esitve, ki so jih avtorji predložili samoiniciativno ali pa na razpis sklada, O nagradi naj bi odločal upravni odboi- sklada, katerega člani naj bi bih za tako nalogo kvalificirani strokovnjaki.
Koristi take- ui-editve bi bile očitne. Nastalo bi čisto novo vzdužje. Sposobnim bi 9 tem omogočili uveljavljanje, med strokovnjaki bi nastalo tekmovanje. Čeprav tovi-stno stanje na, področju gozdajcstva ni boljše kot v drugih panogah, bi prav gotovo kmalu po uvedbi take ureditve imeli na voljo veliko raznih rešitev in predlogov. Gozdarski strokovnjaki bi iz anonimnosti stopili pred strokovno javnost, nagrade za dobro delo bi poleg materialnega uveljavljale I udi svoje moralno delovanje. NastEila bi kakovostna diferenciacija.
Uresničevanje obravnavanih konceptov
Ce Želimo dosem kar najboljše uspehe v gospodarjenju z gozdovi in zamisel Z vso resnostjo uresničiti, ne pa se je lotiti le dekla,rativno in fonnalistifino, kot se tO' večkrat dogaja, potem so za to potrebni neka.teri osnovni pogoji.
1.	Gospodarske organizacije morajo biti tako velike, da je mogoča ustrezna izbira kadrov z možnostjo poznejše selekcije. To pa so samo takšne gospodarske organizacije, ki lahko zaposlujejo veliko strokovnjakov, da med njimi lahko s primei-no načrtnostjo vzgajamo in izbiramo strokovnjake, primerne glede na znanje, izkušnje, miselno usmei-jenost in mentaliteto. To pa ni izvedljivo pri gospodarski organizaciji, ki zaposluje npr. le dva ah tri strokovnjake, zbrane tam po naJdjučju. Z novim zakonom o gozdovih je srtvar s te strani urejena.
2.	Za resno uvedbo usmeritve je potrebno zagotoviti, da bo določena dela lahko opravljal samo za to pooblaščen strokovnjak. Ta pogoj bi büo mogoče
uveljaviti tako, da bi 7. republiškimi ali zveznimi predpisi uvedli obvesnu sestavljanje eksploatadjskih in gojitvenih elaboratov za v&ako koledai'sko leto iti za določene teritorije (gozdne obrate). Elaborati bi bili veljavni le tedaj, če bi jih sestavil in podpisal za to pooblaščen strokovnjak, ki pa moia imeti strotkovni izpit za inženij-ja-gojitelja ali pa za inženii-ja-eksploatatorja. To bi bila za gozdarstvo novost, toda. pri tem gi-e za ukrep, ki je pri geodetUi, gradbenikih, montanistih itd. že zdavnaj uveden. Ali je družbi ma.nj do pravilnega gospodarjenja z gozdovi kot dt> pravilne iztnere kakega zemljišča ali do dobre gradnje ceste četrtega reda?
Tako bi strokovni izpit doibil svoj pomen, ki ga v sedanji obliki skoraj ninia več. Strokovni izpiti bi bili poü'ebni sa nazive: gozdarski inženii-gojitelj, ki bi bil pooblaščen sestavljati gojitvene in ureditvene elaborate, gozdarski inženir-eksploatator, ki bi bil pooblaščen sestavljali eksploatadjske elabomte in gozdarski inženir-gradbenik, ki bi imel enaka pooblastila kot gradbeni inženii-ji, vendar le za gozdne gradnje.
Izpiti bi morali biti res usmerjeni in strogi, opravljati pa bi jih smeli le strokovnjaki z vsaj petimi leti organizirane prakse. Kakšen pomen ima namreč proglašati za specialista neke sU-oke, navezane na terensko delo, strokovnjaJta že po dveh letih take prakse in s tem že vnaprej i'azvrednotiti izpit in naziv? Po dinigi strani pa nam tudi številčno stanje kadrov omogoča uvedbo takega ukrepa.
Izpit ne bi smel biti formalnost, ki bi jo opravil VKik, ki bi se k izkušnji prijavil. Fakultetna diploma pa ne bi smela biti edina garancija za pravico do gospodai-jenja z gozdovi. Takšno pooblastilo bi si diplomant fakultete pridobil šele s specialistično usmerjenim sti-okovnim izpitom po daljši praJcsi. Zaradi takega pomena bi moral strokovni izpit opravljati ofttro selektivno funkcijo.
3. Uresničenje programa je ti'etoa načrtovati za kakih deset let Ce bomo načrt kmalu sestavili in ga nato dosledno izvajali ter ne bomo zajmudUi nobene priložnosti, lahko v desetih letih dejansko, ne samo formalno usmerimo za Slovenijo potrebno štCTilo gozdai'skih inženirjev. Pri tem bo odločilna volja naših vodilnih goadarjev, da bodo program sestavili in izvajali. Zato bi bilo potrebno i'elativno malo denarja, veliko več pa sistematičnega dela. Za tako akcijo imamo dovolj zelo dobrih strokovnjakov na obeh poidr-očjih, Poti-ebno jih je le organizirano in sistematično zaposliti pri izvajanju programa.
Prablemi, ki smo jih obravnavah, so osnovni in načelni problemi kadrtwanja, Ce želimo vodili načelno, smotrno in zato uspešno kadrovsko politiko, moramo definu-aiti predvsem njena načda in cilje, osnovni organizacijski koncept in do^^olj konkreten pi-ogram uresničevanja. Vse to pogi-esamo. Kadrovska politika začne pri šolanju kadrov^ in je po svoji naravi dolgoročna, to pomeni, da je vsaka napaka, ki jo napravimo tudi dolgotrajna. 2Lato je na tem podi'ocju potrebna dvojna mera posluha, poštenosti in odgovornosti.
Zelo nepopolno bi razumeli pomen kadrovske politike, če bi jo obravnavali izolirano. Njeno pravo funkcijo lahko raziunemo le tedaj, če jo imamo za del sistema gospodarjenja. Del, ki je v določenem pomenu najbistvenejši, saj ni tako napačna primera, da so kadri kot kvas in sol v kruhu, Niislednje v po^ jasnilo in utemeljitev:
H globalnim ciljem gospod aj" j en ja Z gozdovi lahko štejemo: na področjvi gojenja pioizvesti čim več in čim vi^ednejšega lesa ta' vai'ovati in izboljševati gozdove kot dobrino splošnega družbenega pomena z vsemi učinki materialne in nematerialne narave: opravljati eksploatacijo ob najugodnejšem razmerju med stroški in tržno vi^ednostjo prodtdttov.
To so ^loätii cilji gospodai-jenja in stalne naloge, ki jih popolnoma ne moj-emo nikoli izpoLiiti, kei- si človek in d.ružba postavljata vedno' višje cilje. Na takšni, lahko i^ečeruo, -generalni liniji« pa si moramo določiti delne cilje, ki jih lahko v določ«iem času dosežemo. Delni dlj na področju gojenja goedov je npr. naloga usitvariti vse potrebne pogoje, da bomo lahko čim bolj izkoi-istili proizvodni potencial naših gozdov. Kateri so ti pogoji? iVIed najvažnejše lahko Štejemo: odrediti takorekoč za vsak ,sestoj način gospcMäarjenja, zagotoviti po-iTebna sredstva, najti smotrno oi^ganizadjsko obliko in usposobiti gozdarske strokovnjake za intenziven način gospodarjenja. Za vsako postavko je treba izdelati program. Ko bo program ui-esničen, bodo šele ustvarjeni potrebni pogoji za delo.
Jasno je, da gre v tem prijiieru predvsem za kadre, ki jim je treba dati ustj-ezno znanje (specialno znanje in prakso) in za uki'epe, s katerirni bi ustvarili situacijo, ki bo dala takemu delu na široki fronti in na siplošno središčni pome<n, ker le tako lahko pričakujemo, da se bodo naši najboljši kadri v zadtKtnem številu odločali za to najzahtevnejše strokovno področje dela.
Delni cilj na področju ekstploatacdje gozdov bi v sedanji situaciji lahko bil: usposobili gozdarski vodstveni kader pri upravah podjetij in pri gozdnih obratih, da bo poznal vso razpoložljivo tehniko in tehnologijo, ki jo lahko upoi'abljamo v eksploatadji gozdov in da bi se usposobil z metodami ekonomike ugotavljati gospodai-sko najprimernejšo tehniko in tehnologijo. To moramo vsekakor doseči, če želimo našo eksiploatacijo dvigniti na evropsko raven.
Pri uresničevanju takega programa morajo neogibno sodelovati podjetja in vodstveni go(zdai-ski organi v republiki.
Osnova .prijema pri tem pa morata biti ustrezna kaidrovska politika in stimulativna politika kolektivnega in individuaJnega nagrajevanja oziroma de-hlve dohodka, To sta pa poleg zagotovitve neogibnih finančnih in materialrjiih sredstev — v precejšnji meri odvisna od prvo navedenih prijemov — osnovna problema, ki ju moramo nenehno reževa.ti načelno, sistematično, odgovoi-no in brez oportunizma.
Nas sestavek nakazuje hkrati tudi eno od poglavitnih poti, po katei'i lahko hodi podjetje pri izpolnjevanju namenov gospodarske reforme, ki naj bi bili obenem tudi cilji dobi-ega gospodarjenja z gozdovi.
634.U.308
PRIPR.WA DELA V GOZDNI PROiZVODiNjl
Ing, Milan K u d e r (Postojna) I.
Za uspešen potek vsake proizvodnje je potrebna dobra poprejšnja priprava in premijljena organizacija. Gozdna pa-oizvodnja ima sicer v :pirimei-javi s klasično industrijsko proizvodnjo vi-sto posebnosti, vendar ji je v bistvu enaka. Tudi ona združuje živo delo s pomočjo orodja in strojev v produkt, ki nastaja določenem času, prostoru in delovnih razmerah.
Temeljita priprava dela je v gozdni proizvodnji Še zlasti pomembna ravno zaradi posebnih delnovih razmer, kot so npr. delo na prostem t'er zato odvisnost od vremena, različna opravila so časovno ozko omejena (pogozdovanje),
delovna sila je zeJo nesUüna (t. i. sezonci) itd. Kljub temu pa je v piimerjavi z drugimi strokami pnprava dek v gozdni proizvodnji alabo proufena. To pa še ne pomeni, da priprave dela v gozdarstvu doslej tiismo poznali. Vsa.ko podjetje, ki kalitkaj uspeSno vodi proizvodnjo, ima izdelano svojo pripravo dela, ne giede, kako tovrsten postopek imenuje. Gre za to, da pi-i sistematicnt oi'ganizaciji proizvodnje in v njenem okviru obstajajo še znatne možnosti in rezerve za. nendino izboljšanje priiprave dela. Ta sestavek naj bi nekoliko prispeval k izboljšanju proizvodne organizacije v gozdarstvu, hkrati pa naj bi bil tudi pobuda, da bi vztrajno, sistematično in študiozno opravljali pripravo dela. in s tem povečevali proizvodnost ter spopoilnjevaH tehnološki proces.
Zaradi preglednejše analize bomo potek organizirane pa-oizvodnje razčlenili pi) fazah, in sicerr Priprava dela vsebuje predvidevanje in urejanje tehnološkega procesa proizvodnje z razporeditvijo delavcev, slxojev in porabnega materiala glede na čas in prostoa-. Izvršitev začne s konkretnimi navodili za potek prt>iz\'odnje. t. j, z izdajo delovnih nalogov. Vsebuje sin hi-onizad j o raznih delovnih faz, uvajanje novih metod deia, ti-ening.novih d^vcev ipd. Spremljanje in kontrola omogočata operativno usmerjanje proizvodnje, upoštevajoč konkretne delovne razmei-e, Pii tem gi'e tudi za časovno prouče\'anje delovnega učinka in za pi-evzemanje izdelkov.
Vsako od navedenih faz je treba pi-ej do podrobnosti predvideti in pripraviti, kajti le tako lahko pi-ičakujemo, da bo pa-oizvodaija .potekala po zaoi-tanem progi-ainu. V gozdarski praksi so primeri takšne sistematične oi-ganizadje dela le redki. Navadno je priprava dela omejena le na plansko predvidevanje osnovnih tehničnih naikazovalcev in obJ^ačunsko spremljanje proizvodnje. Vsebinsko usmerjanje proiz^fodnje pa je večinoma prepuščeno operativnemu gozdarskemu kadru, ki po svoji stopnji izobrazbe, bogastvu izkušenj in individualnem nag-nenju sproti usmerja proizvodni proces ter rešuje nastala vpi-ašanja in probleme. Pri takem načinu dela je uspeh proizvodnje popolnoma odvisen od sposobnosti posameznikov, ki vodijo proizvodnjo. Hierarhični princip organizacije gozdno-tehnične službe: uprava podjetja — obrat — revima vodstva, izgublja svojo učinkovitost ravno zaradi slabe vsebinske usmerjenosti proizvodnje. Ne ve »e, kdo, kako in kdaj naj dela; vse je omejeno na reževanje sprotnih težav, na »gašenje požarov«.
Tudi reševanje drobnih problemov pogosto odrivamo navzgor, tako da mora na primei- upravitelj obrata kupovati in prevažati na delovlsöe žeblje, kiTih itd., strokovTvi refer«it na upravi podjetja mora du'beti za nasajanje krampov in motik ali podobno. Zai-adi opuščanja priprave dela nastajajo pogosto zelo široki, večkrat celo protislovni in zato tudi škodljivi individualni vplivi na \'odenje proizvodnje,
V tem seslavku bom obravnaval pripravo dela pri izkoriščanju gozdofv v neposredni proizvodnji, t j. na gozdnem obratu, kjer se na.jbolj izraža in je tudi najznačilnejša S tem seveda nočem trditi, da priprava dela za ostale dejav-nudti, t. j. za gojenje, urejanje, gradnje, vzdrževanje osnovnih sredstev itd. ne bi bila prav tako neogibno potrebna. Nasprotn.o, priprava dela mora za vse
dejavnosti gozdnega obrata potekati vzporedno in dosledno kooirdinirano.
*
n.
Prvo fazo priprave dda, t. j. predvidevanje konkretne izvršitve nalog za izkoidščanje goadov v določenem letu opravljamo v glavnem na podlagi informacij, zbranih v prejšnjejn obdobju. To so podatki s področja urejanja gozdov iz gospodarskih načrtov, podatki analitične službe tei- izsledki študija
o poteku proizvodnje in o stwilnostj v preteklem obdobju. Zato nara zbiranje in analiza slednjih podatkov koiistno rabi za, sestavljanje čim realnejšega načrta piroizvodnje.
StaibUnost in dolgotrajnost gozdne proizvodnje morata biti izi'azeni s pra-A^očasno pripravo vse in<^ode tehnične opremljenoeti za izvajanje določenih proizvodnih nalog pri izkoi-iščanju gozdov za odrejen čas in kraj. Z drugimi besedami, gradnja transpoilnih naprav, cest, poti in vlaik, hiš, hlevov, cistern itd. mora biti pravočasno opravljena, da ne bi ovirala neposredne pi-oirvodJije, temveč dfi bi jo napravila intenzivnejšo. Stroji, orodje in razni di-ugi pripomočki, ki služijo proizvodnji, morajo biti pravočasno kupljeni, sta'ojniki in drugo delovno osebje pa zadostno in pravočasno izučeni in pripravljeni.
Med pogla\atna izhodišča za določanje proizvodnega, procesa pri izkoi-išča-nju gozdov nedvomno sodi gozdnogo&podai-ski načrt. Na njegovih podatkih, določilih in napotilih (zmogljivost gozdov, družbene potrebe po lesu itd.) sloni proizvodni načrt obrata, ki je za vse osnova nadaljnje stopnje proizvodnje. Delovna sila, strokovni kadri, tehnična opremljenost, struktura etata, rezultati proizvodnje v preteklem obdobju itd. pa so nadaljnje pomembno soodločUne komponente, zato moa-amo z njimi računati in jih upoštevati pri sestavi proizvodnega načrta in pri pripi'avi dela, Z izdelavo prod z vodnega načrta obrata je zaključena j>rva stopnja priprave dela, t, i. predvidevanje.
Poudarjamo, da moia biti pri sestavljanju proizvodnega nači-la za celotno dejavnost obrata predvidena gradnja komunikacij in stavb, ki bodo služile osnovni proizvodnji, L j. gojenju in izkoriščanju gozdov v prihodnjem obdobju. Z opravljanjem teh nalog smo namreč neprestano v zamudi, navadno zaradi pomanjkanja denarja, vendar pa je temu pogosto ki'iva tudi pomanjkljiva priprava dela oziroma, kratkovidno predvidevanje.
in.
r>ruga. faza priprave dela, t, j, neposi-edno, konkretno urejanje procesa proizvodnje — tehnoloSka priprava — je najvažnejša in tudi najodgio-voraejsa. Izdelana mora biü v okviru obrata od obratnega osebja, upoštevajoč razčlenitev po revirjih in deloviSčih.
S sestavo sečnega predloga so bih že vna.prej odrejeni osnovni principi pi-oizvodnje. Zato moramo že pri njegovi izdelavi upoStevati vse elemente dobre organizacije industrijske proizvodnje; uporabne pri izkoirižčanju gozdov, t j. koncentracijo delovišC in lesnih mas in tehnično opremljenost oteata. Poti-ebno je izbrati najboljšo rešitev, ki leži med intenzivnim gozdiiim gos.podarjenjem, izraženim s ki'atko obhodnjico, t. j. s pogostimi in majhnimi sečnjami In med industrijsko organizirano seihrjo, ki se kaže s koncentriranimi secššči in velikimi sečnjami. V letnem sečnem načrtu, ki je sestavni del proizvodnega načrta podjetja oziroma obrata, določimo kaj, kje in kohko bomo sekali.
Proizvodni proces izkoriščanja gozdov delimo na tri glavne delovnie faze, in sicer na: sečnjo, spravilo in prevoz. Za vse te tri, stopnje sfötavimo t i, dinamični načrt, ki vsebuje poleg podatkov letnega, sečnega načrta (kaj, kje, koliko) še določili časa in pripomočkov oziroma si^edstev (kaj, kdo, s čim oziroma kako). Dinamični plan sečnje je letni sečni nači't, razčlenjen po revirjih in deloviščih, tj. po pi-oötoi-u in po mesecih, tj. po času. Operativne plane sestavljamo na podlagi dinamičnih planov po dekadah ali tednih za ves obrat ali pa ločeno po revirjih. Dinamični plan izdelamo na podlagi podatkov o^ strukturi etata (iglavci, listavci), glede na možnost sečnje v raznih letnih časih, upoštevajoč kaj-akteristiko delavcev (stalni a.li sezonski, fluktuacija, dopusti, povprečna od-
sotnost zai'adi bolezni itd,), sinhronizacijo z gojitvenimi opravili, normative časa in še razne druge faktorje, za katere smo v pn-eteklih letih ugotovili, da A'phvajo na dinamiko proizvodnje. Tako sestiivljen dinamični plan vsebuje poglavitne podatke o delovni sili, sekačih, kje, koliko in kdaj jih bomo potrebovali. Na tej podlagi boimo časovno in količinsko predvideli tudi pi-ipravo ntistamb. menz, potrebno m^anizacijo, izobraževalne tečaje itd.
Dinamični plan naj bi vseboval tudi pregled normativov časa za sečnjo m izdelavo gozdnih sortimentov. i. j. cenik dd, račun potrebnih si edstev (motorkü 1 rezervnimi deli, ročno orodje, gorivo, mazivo ipd.) ter razpored neposi-ednega Dperativnega (delovodje) in pomožnega osebja (skladiščniki, kuharice itd.).
Prav tako in po istih načelih kot dinamični plan sečnje sestavimo tudi dinamični plan spravila. Pi-i njegovi izdelavi moramo še zlasti upoštevati razpoložljivo mehanizacijo. Le-ta namj-eč še posebno zahteva podrobno pripravo dela oziroma operativno planiranje celo z raznimi variantami. To je še posebno važno, če nimamo dovolj izkušenj s sti-oji in naipravami ter če niso mogoča takojšnja popravila okvar in nadomestila izpadlih sü'ojev in naprav.
Spravilo je delovna faza med sečnjo in prevozom, zato mora biti z njima dobro sinhronizirano.
Za racionaJno izkoriščanje mehanizacije je pri večini gozdnih gospodarstev v Sloveniji potrebno premikanje mehaniziranih naprav med obrati, zato je potrebno sestaviti operativni plan dela mehanizilranih naprav za vse podjetje.
Stihijsko in kam.panjs.ko delo pri spravilu lesa se nam najhuje maščuje pri tovrstjnih stroških. Pojav, da pogodbeni vozniki spomladi izrabljajo priložnost in za spravilo bukovine zahtevajo pretirane cene. je postal že pravilo, prav tako tudi zastoji v proizvodnji poleti zai^adi košnje itd. Upoštevajoč te momente in storilnost posameznih pripomočkov v določenih časovnih razdobjih, ugotovljeno na podlagi zapažanj v ipreteklih letih, lahko siestavimo zelo podrol>en in realen operativni plan spravila. Morebitno pomanjkanje kapacitet v tej delovni fazi moramo pravočasno nadomestiti z vključevajijem novih voznikov in z nakupom režijskih vpreg. Kjer je le mogoče, je najbolje manjkajočo animalno vleko zamenjati s primernimi mehaničnimi pripomočki. Tudi časovni premiki sečnje, npr. odložitev sečnje bukovine s pozne pomladi na zgodnjo jesen, nam zelo olajšajo pravilno razporeditev spravilnih kapacitet, Ce nam glede na razpoložljiva sj-edstva tehnološki .proces proizvodnje to omogoča, moramo časovno zaostajanje spravila za sečnjo čim bolj zmanjšati. To je važno tudi zaradi hiti-ej-šega obračanja sredstev. Po drugi strani pa nam je na ta način omogočeno odstranjevali je konic pri spravüu in snovanje zalog pri panju (tam so najcenejše), toda le tam in tedaj, kadar nam 'racion.alni tehnolaški proces proizvodnje to omogoča.
Za racionalno uporabo naših najdrazjill pripomočkov — sredstev za prevoz, 1. j, za tretjo fazo izkoriščanja gozdov, je v prvi vrsti važna njihova pravilna izbira, ki m.ora tistrezati razmeram. Glede na razdalje, koncentracijo lesnih mas in ne nazadnje na obstoječe cestno omj-ežje, ki ga uporabljamo, moramo izbirati primerna vozila. Razumljivo je, da na razdalji 10 km po vaški poti ne bomo uporabljali avtomobilskega vlaka. Prav tako pa ni racionalno na razdalji 30 ali več km po dobri cesti voziti s kamionom male nosilnosti brez prikolice. Končnih in podi-obnih receptov za to izbiro ni. Ekonomičnost mora biti pri tem glavni činitelj. Seveda pa je neogibno tudi v tem primeru izdelati določene perspektivne koncepte, ki naj odločajo tudi glede elementov pii gradnji novih gozdnih cest.
Ni težko izračunati poLi'Ebnf: prevozne kapacitete za reaiizacijo letnega proizvodnega načrta pri gofzdnem obratu oziroma gozd.no gos pod aj-skem podjetju. Zato pa j& veliko težje sestaviti realen dinamični plan prevozov, ker ;je le-ta C d vi sen od prejšnjih dveh faz, t, j. od sečnje in spravila. Neuravnovešeno, sunkovito potekanje spravila zavira skladen odvoz. Takšno sunkovitost lahko nekoliko ublažimo z osnovanjem in smotrnim razporedom zalog ob kamionskih cestah.
Navzlic n.avedenim težavam pa je pri organizii-aini proizvodnji seveda neogibno potrebno sestaviti dinamični plan prevozov za posamezne gozdne obrate. Le na podlagi dobrega dinamičnega plana prevozov po gozdnih obratih, ki mora glede na konstantne kapacitet,» vsebovati določeno stabilnost, lahko sestavimo mesečne in tedenske operativne plane tudi z detajli po i-evirjili. Dolsnost revir-nega gozdarja pa je, da vsak dain dodoča nakladahšča. Takšne priprave dela za prevoze ne moremo pogrešati, če se hočemo izogniti raznim zastojem in ne-racioinalnemu izkoriščanju kapacitet,
IV.
Za konkretno izvrševanje nalog je zelo važno pravočasno izdati pismeni delovni nalog za vsako doloöeno delo. Ta nalog naj vsebuje naslednje osnovne podatke: kaj, kje in koliko, kako ter do kdaj naj bo neko delo Iz-vršeno in kdo ruij ga opravi. Delovni nalog mora določiti t"udi naromative Časa in materiala ter ceno za enoto proizvoda. Napisan mora biti razumljivo za tistega, kateremu se izdaja. Delavec mora še pred začetkom dela vedeti, kako mora delati in kakšno plačUo l3o dobil za opravljeno delo.
Pri izvrševanju opravil moramo skrbeti za načrtno uvajanje morebitne nove organizacije ali delovne metode, no'Vega orodja ipd. Vsi takšni ukrepi morajo biti pred uvajanjem temeljito in vsestransJio teoiretično preštudirani, prak-tično-ekspeiimentalno preizkušeni in podrobno razloženi A/sem pa-izadetim, Id s svojim delom odločajo o uspehu novega posega,
V.
Z operativnega stališča je potrebno, doslediio spremljanje proizvodnje, da bi lahko pii-avočasno korigirali odklone pri poteku proizvodnje, upoštevajoč dejanske delovne i-azmere. Spremljanje proizvodnje pa je potiebno tudi zai-adi zbiranja dokumentacije za sestavljanjie in izpopolnjevanje že določenih norma^ tivov kakor tudi di-ugih podatkov, poti-ebnih za pripravo dela.
Študij, spremljanje, posebno pa še snemanje izkoriščanja delovnega časa delavcev je zelo nepopularno pa tudi natančno in zamudno opravilo, zato se mu zelo radi izogibamo. Ker pa je pripravo dela, za sestavo normativov časa in materiala n.eogibno potrebno, si pripi-ave dela ne moi'emo niti zamisliti brez načrtnega in temeljitega spremljanja proizvodnje z vsemi detalji. Brez študija sedanjega procesa proizvodnje ne moi-emo uvajati novih posegov, tudi ne moremo vedeti, kakšne u-ipehe so nam le-ti pi-inesli, Doklei' teče in se razvija proizvodnja, toliko časa jo moramo tudi spremljati, pi'oučevati, iisiTierjati in izboljševati. »•Striči-^ moramo normative časa in materiala, toda ne na škodo zasjiužka proizvajalcev. V tem je glavni pro.blem organizacije vsake pi-oizvodnje.
Organizacija deta je v gozdaretvu Sloven i jie že skoraj izčrpala vse pi-ali-tidstičnie prij.eme, zato je ü-eba sedaj preiti na t«neljito in poglobljeno raziskovalno delo tudi na tem podi-očju, če hočemo iti v korak s časom.
Zaključna faza proizvodnje je pa-evzem izdelkov od neposrednih proizvajalcev. V Industriji jo imenujejo kon trola proizvodov, pri izkoriščanju gozdov pa ji plavimo prevzem izdfilajiih soi'timentov. Seveda to ne sme biti samo merjenje izdelanih sorlimentov, temveč je pri lem potrebno obenem ugotoviti tudi gozdni red po opravljeni sečnji. Nadzor nad potekom proizvodje pri sečnji gozdov in .sprajvilu je se posebno važen tudi zaradi stalnega vzdrževanja gozdnega reda, zaradi pravilnega in smotrnega krojenja ter zaradi upoštevanja higiensko-tehnidnih predpisov; vse to je med seboj tesno povraano.
Kontrola potekanja proizvodnje med upra^'o, obrati in revLi-ji naj ima posvetovalni značaj kot poglobljeno strokovno delo in utrjevanje zavestne delovne discipline.
634.0,335.
RACIONALNOST DELA V NEPOSREDNI GOZDNI PROIZVODNJI
Ing. Jože Kovač (Ljubijana)
Z i-acionalnostjo opredeljujemo stopnjo učinkovitosti delovnega procesa. To stopnjo ugotavljamo s pomočjo posebne metodc^ogije, ki ji s skupnim imenom pravimo proučevanje dela. Da bomo mogli primerjati in ocenjevati sedanjo stopnjo racionalnosti dela v gozdai-stvu, si poglejmo najprej metodo proučevanja dela. Pi'oučevanje dela sestavljajo dve komponenti: 1, proučevanje časa in 2, racionalizadja dela.
Proučevanje časa ima za končni cilj dok>čitev norme, racionalizacija pa najracionalnejši način dela. Ti dve komponenti proučevanja dela sta medsebojno izredno povezani, čeprav se metodično razlikujeta. S proučevanjem dela želimo doseči take rezultate, ki nam b<jdo omogočili 7. najmanjšim naporom doseči najboljšo delovno pi-oduktivnost, istočasno pa taka standardna merila za vloženo delo, ki bodo zagotovila pravilno nag i-a je van je.
Preden se lotimo proučevanja dela, moramo določiti cUj, ki ga hočemo doseči. Pri tem uporabljamo splošno znana načela za usti-ezns načine proučevanja, kot so:
1.	Izbira in omejitev proučevanja nekega proizvodnja kompleksa.
2.	Izbrani proces razdeliti in snemati obstoječi način dela.
3.	Analizirati, sintetizirati, utrditi in standai-dizirati izboljSani proces dela,
Sistematično obdelani proizvodni procesi nam dajejo rezultate, ki se kažejo v izboljšanj racionalnosti dela In večji produktivnosti.
Ugotavljamo, da se je proučevanje dela v zadnjih letih tudi v gozdarstvu uveljavilo. Uspehi tega dela se kažejo z boljšo racionalnostjo dela v neposredni gozdni proizvodnji. Poglejmo nekaj dosegljivih podatkov in poizkusimo napraviti nekaj primerjav! Ker nimam na razpolago podatkov za vSo Slovenijo, bom primei'jave napravil s pomočjo podatkov za GG Ljubljana. Za osnovo^ bom vzel leto 1962 in leto 1965 ter ju primerjal
Pri sečnji in izdelavi lesa oblovine iglavcev je moral leta 1962 d^vec pri siiednjem di-evesu 0,7 m" opraidti z motorku 2,3 m", leta 1965 pa 4,18 m'. Leta 1962 je za 1 m'' izdelane mase pri srednjem drevesu 0,7 m® zaslužil 350 din (104dln/h), leta 1965 pa 487 din (250 din/h). Povečanje norm od 1962. do 1965. leta zna&a loirej 181%, zaslužek na 1 m* pa se je povečal le za 136%.
Povprečni mesečni zaslužek sekača je zn^al leta 1962 ok. 26,000 din {brez nadomestil), leta 1965 pa 45.000 dm ali 173% več. Povečanje produktivnosti diela. se lepo vidi po povečani normi, po relativno znižaiU ceni za 1 m'' in po ^'ečjem zaslužku delavca., Se večje je bilo povečanje produktivnosti dela pri sečnji oblovine listavcev. Za enEtko srednje drevo 0,7 m" je bila leta 1962 norma. 2,6 m", leta 1965 pa 5.60 m* aH 215%. Catia za 1 m" enakega sl^edlljega drevesa se je leta 1962 zvi^la na, 30Ö din (104 din/h), leta 1965 pa na 357 din (250 din/h) ali 116%. Povečanje zaslužka Je bilo enako kot pri iglavcih.
Podobna anali2a spravilnih stroškov nam pokaže, da se od leta 1962 do leta 1965 pri ročnem spravilu ni spremenil način določanja normativov. Osnova za noi-mo je bilo povečanje umih postavk delavca, vendai' ne v enakem odstotku, kot je raatel zasilitzek. Za ta čas se nam ni posrečilo tehnično obvladati dela in ugotoviti poprečnih norm za ročno spravilo. Zato so se izkustvene noiTne pii GG Ljubljana v 3 letih povečale le za ok,100%, čeprav je zaslužek na uro zraste! za 250%,
Spravilo lesa po ži.čnicah je bilo deležno le majhne spj'emembe, iter je bilo že leta 1962 mogoče precej natančno ugotoviti norme. Za&lužkl delavcev pri žičnicah so se zato bolj povečali kot zaslužki delavcev pri sečnji in izdelavi lesa.
Uvajanje telinlčnega normiranja pri prevozih po oesti (kamioni) je na eni strani znatno poveč;?lo izkoristek vozil, hkrati Je pa močno dvignilo zaslužek zaradi izi'ednega, dela v prejšnjih letUi in tudi se sedaj.
Poseben problem predstavljajo stroški za naldadanje in razkladanje. Norme za ta opra^dla so sicer tehnično dognime, vendai* pa yo zelo odvisne od koncentracije vozil in razdalje prevoza. Povprečne norme so v letih od 1962 do 1965 nai-asle za 147%; to pa še vedno ni bilo v skladu z zaslužki na uro, ki so se dvignili za 250%.
Ti podatki nam omogočajo naslednje zajiimive sklepe:
1.	najbolj je proučena in urejena faza sečnje in izdelave v gozdu;
2.	tehnično so obdelajte tiste faze proizvodnje, ki imajo več sti-ojnega dela, ki se laže meri;
3.	stopnja racionalnosti d.ela Je zelo odvisna od tehnične opremljenosti in s tem v zvezi tudi od stopnje produkti™ osi i dela.
Iz tega siedi, da je bila racionalnost dela izboljšana največ tam, kjer so bile sistematično uporabljane metode za proučevanje dela.
Za stopnjo učinkovitosti proučevanja dela v določeni lazi gozdne proizvodnje pa so odločilni tudi d.iugi zunanji ifziroki. Preden bomO' analizir'ali te vzroke, ki so pogoj za sedanje stanje gozdne pi'oizvodnje in koncepte ter osnove gospodarjenja, bomo iprimerja.li porabo dela za 1 m''' izdelanega lesa iglavcev v ok^dru 8-uniega delovnika od sečnje do porabnika. Primei'java se nanaša na švedsko gozdno gospodaretvo Hudiksvall (220.()()(t ha lastnih gozdov) in na GG Ljubljana (25.000 ha dt-užbenih go-zdov).
GG Ljubljana porabi torej za 1 m^ za 150% več dela kol rxnenjeno švedsko podjetje.
Čeprav podatlu za. GG Ljubljana verjetno ne veljajo za vsa gozdna gospo-darst-va v Sloveniji, vendar nam omogočajo zelo zanimivo podt>bo o I'acional-nosti dela po posameznih lazah v primei'javi z naprednim in zeiO' dobro orga^ niziranim švedskim gozdnim gospodarstvom. Ker obstajajo velike raz;like glede pogojev za gospodarjenje na SA^edskem in pri nas, je primerjava, lahko samo izhodišče za naša. sklepanja. Ce upoštevamo strojno lupljenje in dejstvo, da Švedi ne skrbijo za gozdni red, laliko trdimo, da smo se pri sečnji najbolj pri-
Faza proizvodnje	Sved,sko gospodarstvo porabi za I m''		GG Ljubljana porabi za 1 m^	
	dnine	%	dnine	%
Sečnja	Ü,IÜ	57	0,15	33
Spravilo do kamion, ceste	0.03	17	0,16	36
Strojno lupljenje	0,01	5	—	-
Nakladanje in razkladanje	0,02	10	0,08	18
Manipulacija na rampi	—	—	0,02	4
TranspcMrt po cesti	0.02	11	0,04	9
Skupaj:	0,18	100	0,45	100
bližali prodiUttivnosti švedskega delavca, Najdalje pa zaostajamo prL spravilu do kamionake ceste. Pri tem gre vsekakor za slab efekt vprežne živine, ki iz naših gozdov še vedno izvleče največ lesa, Zelo šibki smo tudi pri nakladanju in razkladanju. Za pi'evoze uporablja GG Ljubljana lahke kamiane, ki nimajo velikih delovnih učinkov.
Analiza stopnje racionalnosti gozdnega dela po delovnih fazah nam omt^oča naslednje ugotovitve;
1.	Zadnja leta smo najbolj napredovali pri sečnji in izdelavi gozdnih sortL-mentov. Popolna mehanizacija podii-anja in razžagovanja drevja ter pomembna skrb za organizacijo dela in za izobi'azbo sta vsekakor omogočili občutno povečanje produktivnosti dela. Vseeno pa še primanjkuje enotnih konceptov za najracionalnejšo organizacijo dela v tej fazi (velike in majhne delovne skupine}, ni dovolj šolane spretnosti in zadostnega obvladanja delovnih prijemov ter dobrega ročnega orodja. Prav tako postaja vedno bolj pereče vprašanje vajeniitva pri gozdnem delu oziroma šolanja novih delavcev. Delovne obveznosti so se namreč tako zelo povečale, da jih lahko v nonnalnem delovnem času doseŽ:^ le izurjen delavec. *
2.	V celotnem sistemu izkoriščanja gozdov je spravilo lesa do kamionskih cest osnovni problem. Kot smo videli iz primerjave z inozemstvom, ta (aza dela daleč zaostaja v stopJnji racionalnosti dela. Osnovni vzi'ok za to je poleg šibke materialne osnove gozdarstva tudi način gojenja naših gozdov. Tako imenovane pi'ebiralne sečnje so do nedavnega onemogočale vsako iprizadevanje za boljSe in cmejse spravilo lesa. Uvajanje mehanizacije je namreč izredno tesno povezano s količino posekanega lesa na določenem prostoru. Cim več ga je, tem cenejše je mehanizirano spravilo in tem laže je orgamzirati in poceniti spravilne stroške. Dosedanji uspehi üslreznih učinkovitih mehaniziranih priprav so bili močno zmanjšam zaradi šibkih konceptov o gospodarjenju v naših gozdovih in zaradi nezadostne izbii^e pri nakupu. Večinoma sm.o uporabljali samo majhno mehanizacijo, ki je sicer poceni, toda ima le majhen delovni učinek in torej relativno visoke proizvodne stroške. Taka mehanizacija sedaj v veliki večini ne more tekmovati s vprezno živino in s klasičnim primitivnim spravilom, Če je seveda tega še dovolj na voljo.
Tako je tudi z ročnim spravilom, ki ga sedaj še na veliko uporabljamo, čeprav ga ni mogoče tehnično čvrsto obravnavati in čeprav je izredno škodljivo, posebno po strmem terenu.
Mehanizacija spiravila lesa se bo v Sloveniji gotovo razvijala po i'azUcnih poteh, kot je to bilo tudi že doslej. Po alpskem svetu bo spravilo mehanizirano
pretežno z uporabo žičnic, po hribovitem ali ravninskem svetu pa bomo ^pravjlij Opravljali s traktorji. Razne kombinacije žičnic s traktorji bodo v bodoč? nadomestile ročno spi'avilo in precej tudi spravilo z vpi'ezno živino.
3.	Pose-ben problem v gozdarstvu je roino nakladanje in I'azkladanje kamionov ter vagonov. Pri tem je racionalnost dela v največji meri odvisna od priprave lesa za nakladanje in od organizacije transporta. Dandanes večinoma menimo, da je nakladanje urejeno, 6e so napravljene posebne ranipe in če so lesne mase dovolj koncenti'irane. Dobro orgEinizii-an transport pa pomeni, da na isti relaciji vozi več kamionom, tako da je delovna sila pri naikladanju polnoma izkoriščena. Meritve so pokazale, da pri slaibo organiziranem transpoi-tu z majhnimi kamioni TAM 4500 efekt nakladalca niha sorazmerno s prevozno razdaljo in lahko za relacijo 40 km za skupino 3 delavcev pade na 2 m' dmevno na delavca, medtem ko se pri organizii'anem transportu in pri optimalnem številu kamionov dvigne na 12 m'' ali za 6-krat.
Posebno vprašanje pa je mehanizij-anje dosedanjega ročnega naklad an jii kamionov. Znanih je že veliko sistemov mehaniziranega nakladanja; nekateri so tudi pri nas v praksi preizkušeni. Prednosti takega nakladanja so očitne, saj izboljšajo produktivnost in ob dobri organizaciji dela pocenijo proizvodnjo.
4,	Cestni transport je pri nas precej razvit, vendar pa nimamo zadostne izbire v oral, ki bi bila najprimernejša za gozdne ceste. V glavnem upoi-abljamo majhne, 4,5 tonske kamione. Ekonomika prevoza z majhnimi kamioni ni ugodna, saj so rezultati pokazali, da povzročajo precej večje cene po t/km kot težka 9- ali 10-tonska vozila. Ta razlika znaša do 30%. Tudi stroški za nakladanje voeil pri neorgaJiiziranem prevozu z lahkimi kaniioni so večji kot s težkimi. Pi-oblem pocenitve prevoza s kamioni je bistveno povezan tudi z vprašanjem prikolic in polprikolic. Dosedanje izkušnje so pokazale, da se uporaba prikoUc in polprikolic izplača na daljših relacijah, kjer razmere to dopuščajo.
Resničnost opisane problematike potrjujejo tudi primerjalni podatki bilanc za leti 1964 in 1965, ko so bili pri Gozdnem gospodarstvu Ljubljana stroški za osnoATie faze proizvodnje v razmerju, pi-edočenem v razpredelnici {po enoti n.a 1 nr v din).
F^fl^Q rtrrti-rt^fvlinlci	1964		1965	
po enoti 1			po enoti 1	%
Sečnja in izdelava — bruto oseb. doh.	12(10	27	1000	20
Ročno spravilo; bruto ose-b. doh.	240	n	270	5
Nakladan.je, razkladanje; bruto oseb. doh.	290	T	400	a
Ostalo; bruto oseb. doh.	140	3	200	5
Prevoz s konji; material, in storitve	nou	30	2400	47
Prevoz s kamioni, trakt, in žičnica;				
material in storitve	HfO	15		12
Prenos z bosaii.; material in storitve	15Ü	4	130	3
Skupaj ;	4380	100	5070	100
2e samo podatki enega leta nam pokažejo zanimivo podobo. Pr\'ič vidimo, da so stroški v posameznih lazah identični z racionalizacijo proizvodnje v teh 1'azah. Dalje lahko analiziramo gibanje stroškov v okviru enega samega leta. Podražitev stroškov je najbolj občutna pri prevozu s konji. To opozarja na velik \'pliv tržnih razmer na ceno zasebnih storitev. V stroške prevoza s konji so
vključene faze dela za spravilo od panja po vlakah do pi-evoza ,po cesti, ki ga opravlja zasebnik z vprego. Nasprotno pa se je odstotek stroškov la. sečnjo, za prevoz s kamioJii, tj-aktorji in žičiucami zmanjšal. ICaže torej rta večjo racionalnost dela in na boljšo produktivnost, saj so se zaslužki delavcev v tem obdobju znatno zvišali, Velik odstot^ vseh stroškov neposredne pi-oizvodnje, ki odpade na sodelovanje zasebnikov, opozarja po eni strani na stopnjo organiziranosti delovnega procesa, po drugi strani pa na konkurenčne možnosti lastnika vpi^ege pri takem načinu gospodarjenja z gozdovi. Zvišanje sti-oškov prav te dejavnosti zasebnikov pa govori tudi o ekonomsko neprijetni odvisnosti, gospodarske organizacije od ti-žnih zakonov.
Taka gospodarska gibanja, ki so vsako leto vzporedno s povečanjem sti-oskov proizvodnje spreminjala tudi cene izdelkom, so vsekakor onemogočala prizadevanje za racionalnejše gospodarjenje in iskanje rezerv znotraj proizvodnega procesa. Efekt dviganja cen je bil namreč vedno veliko večji kot so bili i"ezultati racionalizacijskih prizadevanj. Menim, da pi-av zaradi tega ni bila dovoli izražena težnja po cenejšem in sodobnejšem načinu spravila lesa iz gozda oziroma zahteva po intenzivnejšem in smotrnejšem gojenju gozdov, Ce smo z gospodarsko reformo te negativne procese zaustavUi, potem bomo morali kaj kmalu začeti veliko temeljiteje kalkuiii'ati in v naši proizvodnji iskati notranje rezerve, ki — kakor smo videli — še vedno obstajajo.
Iz celotnega opisa faz gozdne proizvodnje je razvidno naslednje:
1,	Dosežena razvojna stopnja goraine proizvodnje v Sloveniji je razen sečnje in izdelave ter delno še cestnega transporta Se precej nizka.
2.	Največje možnosti za racionalizacijo dela so pri spravilu od panja do k,anuonske ceste in pri nakladanju in razkladanju lesa.
Možnosti za hitrejše uveljavljanje sodobnejših in bolj mehaniziranih delovnih procesov ležijo predvsem v:
1,	materialni osnovi gozdnih gospodarstev;
2.	možnosti za nakup usti'ezne mehanizacije;
3,	izdelavi sodobnih in enotnih konceptov o gospodarjenju v vseh vejah dejavnosti gozdnih gospodarstev;
4.	pi'avilni kadrovski politiki.
Te ugotovitve so posebno dandanes ozko povezane pri tistih fazah dela. ki so doslej najbolj zaostale.
Racionalnost dela v gozdni proizvodnji je torej problem, za katerega so poU^bni vedno bolj prečiščeni in precizni razvojni koncepti, ki se nato odražajo v ekonomskih učinkih proizvajanja in v stopnji produktivnosti dela.
SODOBNA VPRAŠANJA	'
UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA S POSVETOVANJA GOZDNOGOSPODARSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE O UVELJAVLJANJU GOSPODARSKE REFORME NA PODROČJU GOZDARSTVA
Posvetovanje jc priredila Gospodarska zbornica S RS v sodelovanju z Republiškim odborom sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, Poslovnim zdi'uženjem gozdnogospodarskih organizacij ter Zvezo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije. Posvetovanje je bilo v dneh 27. in 2B, decembra 1965 v Rogaški
Slatini tei' se ga ,te udeležilo 120 predstavnikov gozdnogospodarskih organizacij in gostov. Na podlagi vsebine referatov, zlasti pa na podlagi mnenj in stališč, podanih v 1'azpravi, so bile na posvetovanju sprejete naslednje ugotovitve in priporočila:
1.
Skladno s poprejšnjimi predvidevanji je na posvetovanju predočena analiza ekonomskega položaja gozdnogospodarskih organizacij po gospodarski i'elormi pokaaala. da se je gospodai'ski položaj gozdarstva kot celote izboljšal. Hkrati s to ugotovitvijo pa je treba poudariti, da dosežena ekonomska okrepitev gozdarstva Se ne zagotavlja realizacija vseh obsežnih nalog, Ici so postavljene pred gozdno proizvodnjo, kar je v določeni meri tudi posledica različne akumulativnosti posanieznih gozdnogospodai'skih območij, praviJoma odvisne od stanja in sti'ukture pripadajočih gozdnih Eondov ter od dosedanjih vlaganj,
II.
Edi.no realen in možen izhod iz dosedanjih zaostritev pri oskrbi trga z lesom, Ivi se v zadnjih letih celo stopnjujejo. Je v postopnem in trajnem intenziviranju in povečevanju gozdne proizvodnje. V ta namen je potrebno z večjimi vlaganji krepiti proizvodni potencial prirodnih gospodarskih gozdov, hkrati pa se je potrebno orientirati na izrabo vseh možnosti za dopolnilno proizvodnjo lesa na podlagi melioracij in premene degradiranih gozdov ter snovanja plantaž in intenzivnih nasadov hitro rastočih drcvesnili vrst.
V sedanjem ekonomskem položaju gozdarstvo samo ne razpolaga z zadostnimi materialnimi sredstvi za obsežna vlaganja v navedene namene, zato naj k financiranju razäirjejie gozdno biološke reprodukcije prispevajo del sredstev tudi prizadeti porabniki lesa ter družbena skupnost.
Med nakazanima možnostima obveznega ali prostovoljnega združevanja sredstev za potrebe razžirjene reprodukcije so se udeleženci posvetovanja v sedanjih razmerah opredelili za prostovoljno združevanje sredstev na podlagi že začrtanih oblik poslovnega sodelovanja med organizacijami gozdarstva in lesnopredelovalne industrije, V zvezi s tem st^liä&em je bilo sprejeto priporočilo vsem gozdnogospodarskim organizacijam. da se prek svojega po.slovnega združenja sorazmerno s svojimi možnostmi vključijo v program razširjene gozdno biološke reprodukcije v republiškem merilu bodisi neposredno, tj, t melioracijo degradu-anih gotzdov ozii-oma s snovanjem in gojenjem plantaž in intenzivnih nasadov na svojih območjih, ali po s red no, IJ, s participacijo svojih sredstev pri realizaciji tega programa.
Za smotrno in uspešno realizacijo programiranih vlaganj v razširjeno gozdncj biološko reprodukcijo v širšem obsegu je potrebna vsestranska skrbna priprava organizacije in tehnologije, še posebno pa temeljita ekonomska obdelava in dolm-mentacija. Sprejeto je bilo priporočilo, da naj se obdelava te naloge zaupa Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije.
III,
Spričo razlik v akumulativnosti med posameznimi gozdnogospodarskimi območji ter iz tega izhajajočih pogojev in možnosti za njihovo nadaljnjo gospodarsko lu-epitev in razvoj je bilo ugotovljeno, da večja mobilizacija lastnih sredstev gozdarstva za namene celotne razširjene gozdne reprodukcije zahteva proučitev optimalne velikosti sedanjih gozdnogospodarskih območij osiroma njihovo razširitev in povečanje, S povečanjem sedanjih gozdnogospodarskih območij je treba doseči vsaj približno iz-
ravnavo iijihox-ega gospodai'sltega potenciala, tako da bt v perspelitlvi bile vse gozdnogospodarske organizacije že same po sebi ekonomsko dovolj močne za reševanje vseh nalog na svojem območju, vključno tudi financiranje razširjene gozdno biološke leprodukdje.
IV.
Skupno gospodarjenje z družbenimi in zasebnimi gozdovi, ki izhaja iz vsebine in določil novega zakona o gozdovih, odpira široke možnosti za boljäe, smotrnejše in intenzivnejše gospodarjenje. — Uspešno uveljavljanje nalog na področju boljšega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi pa bo seveda izvedljivo le z vključevanjem in sodelovanjem zasebnih lastnikov goizdov pri gospodai-jenju z njihovo Imovino na podlagi pravic, ki jim jih zakon zagotavlja v tem pogledu. To vključevanje in sodelovanje naj zagotove in uveljavijo gozdnogospodarske organizacije tako v določilih svojih statutov kot v neposredni praksi.
Pri uveljavljanju novega zakona o gozdovih pa se pojavlja tudi vrsta doslej Se nerešenih vprašanj, med katerimi zlasti stopa v ospredje odnos gozdnogospodarskih organizacij do zasebnih gozdnih proizvajalcev, in sicer predvsem glede ugotavljanja biološke amortizacije, proizvodnih stroškov in cene lesa na panju. Glede cene lesa na panju se je izoblikovalo enotno mnenje, da je za njego ugotavljanje najprimernejša in najuporabnejSa deduktivna metoda, lil se opira na enotne cene in izhaja iz njih.
V.
Gozdarstvo je v Sloveniji doseglo stopnjo razvoja, od koder ni vei mogoč napredek s pr akti cističnimi prijemi, marveč zahteva vsestransko uveljavitev in aplikacijo poglobljenega strokovnega dela. Za dosego tega je ti-eba čimprej rešiti:
—	na kadroi'skem lorišiu i'praäanje delovnega področja in specializacije gozdarskih strokovnjakov različnih stopenj, Icakor tudi vprašanje pripravniškega staža in strokovnih izpitov;
—	na področju organizacije proizvodnega procesa vprašanje navezanosti in odgovornosti gozdarskih strokovnjakov za določen teritorij (teritorializacija);
—	na področju priprave dela pa je treba izdelati ustrezno metodologijo,
VI.
Dosežena stopnja razvoja racionalizacije dela V neposredni gozdni proizvodnji je razen pri sečnji in izdelavi ter deloma pri cestnem transportu v Sloveniji še dokaj nizka. Največje možnosti za racionalizacijo dela obstajajo pri spravilu od panja do kamionske ceate ter pri nakladanju in razkladanju lesa. Zato je v cilju njihove intenziflkacije tem fazam dela treba posvetiti posebno pozornost. — Sicei- pa so razen materialne baze, možnosti za nakup ustrezne mehanizacije in pravilne kadrovske politike pogoji za hitrejše uveljavljanje sodobnejših in bolj mehaniziranih delovnih procesov tudi v izdelavi in uskladitvi enotnih konceptov gospodarjenja v vseh dejavnostih gozdnega gospodarstva.
Raziskovanja na področju racionalizacije so doslej v glavnem opravljali posamezniki, Le-tem gre vse priznEinje, v prihodnje pa .je treba to področje dela kadrovsko in materialno krepiti in pospešiti, izsledke pa bolj intenzivno kot doslej širiti med strokovnjake v operativi.
VII.
Navzlic nekaterim premikom in uspehom v preteklem obdobju še ni doseženo stanje, ko bi biološki del gozdne proizvodn.ie pomenil temeljno nalogo v celotnem
kompleksu gospodarjenja z gozdovi. Ta ugotovitev opozarja na nujnost Cim hitrejšega razvoja v tej smeri, kajti le po tej poti lahko pričakujemo, da toino dosegli optimalno Izkoriščanje proizvodnega potenciala naSih gozdov.
VIII.
Za razvoi in napredek gozdarstva je potrebno vsestransko poglobljeno strokovno delo in vsestranska aktivnost gozdarskih strokovnjakov. Za dosego Ln posprfltev tega je poleg moralne opore treba zagotoviti tudj materialno stimulacijo. V ta namen bi bilo potrebno, da gozdnogospodarske organizacije in njihovo poslovno združenje ustanove ustrezne sklade za nagrajevanje,
IX.
Udelcienci posvetovanja piiporočajo vsem gozdnogospodarskim organizacijam in drugim prizadetim organom in ustanovam, da prouče gradivo ter ugotovite in priporočila s tega posvetovanja ter da jih čimprej uveljavijo.
IZ PRAKSE
NOVICE IZ ZDRUŽENJA GOZDNOGOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
2e od »celjskega-i- posvetovanja dalje tečejo razprave v gozdarskih strokovnih krogih Icakor tudi med strokovnjaki lesnopredelovalne industrije o premostitvi sedanjih neskladij med proizvodnjo Ln porabo lesa, V bistvu gre za realizacijo »celjskih« zamisli, po katerih je neskladnost moSi odpraviti ali pa vsaj v večji meri ublažiti s postopnim tn trajnim intenziviranjem ter povečanjem gozdne proizvodnje. Pri tem je mišljena krepitev proizvodnega potenciala prii'odnih gospodarskih gozdov z večjimi vlaganji, obenem pa tudi dopolnilna proizvodnja lesa na podlagi melioracij in premene degradii-anih gozdov ter urejevanje plantaž Ln intenzivnih nasadov hitro rastočih drevesnih vrst. Za dosego tega cilja so potrebna precej večja sredstva, kot jih je Idjub izboljšanemu ekonomskemu položaju gozdarstvo sedaj lahko dalo. Zaradi tega naj bi del sredstev za razširjeno gozdnobioloäko reprodukcijo prispevali tudi prizadeti porabniki lesa pa tudi družbena skupnost.
Med PZ »LES« in PZ gozdnogospodarskih organizacij se že dalj časa vodijo razprave in razgovori o združevanju sredstev v zadevni namen. Na zadnji seji upravnega odbora poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij, so razprave pripeljale do sldepa o združevanju sredstev po predlaganih oblikah in načinu sodelovanja. Z manjšimi dopolnitvami so bili sprejeti tudi osnutki: »Pogodbe o dolgoročnem p os 1 o v n o-teh n ičn em sodelovanju med PZ gozdnogospodarskih organizacij in PZ »LES«, »Dogovora o združevanju sredstev za financiranje vlaganj v razširitev gozdno surovinskega zaledja vi, 196(i^< ink-Dogovora o preskrbi z lesom v 1, iseei-. Neliaj dni potem je tudi žagarska sekcija pri PZ »LES« sprejela z nekaterimi dopolnitvami vse omenjene osnutke pogodb oziroma dogovorov, ki jih bo sedaj uskladil in dopolnil še poseben koordinacijski odbor obeh združenj, nakar bo celotno gradivo, tj, vsi trije osnutki pogodb .skupaj z obrazložitvijo o poslovnotehničnem
sodelovanju med gozdarstvom in lesnopredelovalno industrijo poslano delavskim s^'etom podjetij o potrditev, V koUkoi- bodo delavski sveti potrdili «^pogodbo-" in »dogovora-, bo končno prišlo do dolgo pričakovanega združevanja sredstev za uvodoma omenjene biološke investicije, ki bi se lahko začele izvajati že letos v jeseni.
Vsebina predlaganih treh pravnih aktov skuša upoštevati predloge in staliSČa iz dosedanjih razprav. Temeljni akt predstavl.ia dolgoročna pogodba o poslovno-tehničnem sodelovanju, medtem ko sta dogovora o preskrbi z lesom in združevanju sredstev le izvrSilna akia za izvajanje teh nalog v tekočem poslovnem letu. Iz gradiva o poslovno-telmifnem sodelovanju med gozdarstvom in lesnopredelovalno industrijo je nadalje razvidno, da gre pri tem za naslednja osnovna staJišča:
—	Povezovanje vseh prispevkov porabnikov lesa (vlaganje, devize) s preskrbo z lesom v tistem obdobju. Osnova za odvajanje teh obveznosti je dobava lesa po letnem dogovoru o preskrbi z lesom, ki ga skleneta obe pogodbeni stranki (poslovni združenji »LES- in gozdnogospodarskih organizacij — PZ '•Papirles^ se zaenkrat ne vključuje v la dogovor, ker mu gozdnogospodai'ske organizacije ne zagotavljajo zadostnih količin celuloznega lesa). To pa nikalior ne snrie povzročiti kakršnegakoli vmešavanja ali prevzemanja komercialnih poslov s strani združenj, ampak le usmerjanje in urejanje odnosov pri nakupu in prodaji lesa, skladno z interesi včlanjenih organizacij obeh pogodbenih strank,
—	Sredstva za vtaganje v razširitev gozdnosuiovinskega zaledja predstavljajo za porabnike dolgoročna posojila, ki se z dogovorjeno obrestno mero vračajo po realizaciji investicije.
—	Združevanje in uporaba si'edstev imata značaj skupnih vlaganj. To pomeni, da se sredstva usmerjajo tja, kjer je udeležba najbolj smotrna in rentabilna, neglede na izvor zbranih sredstev. Posamezni vlagatelji sodelujejo v vseli naložbah s soraz-nicrnimi deleži.
V okviru teh načel skuša predlog v največji meri upoštevati neposredne Interese vseh sodelujočih partnerjev. Tako je npr. upravni odbor gozdarskega zdi-uženja predlagal naslednje važnejše konkretne pogoje:
a) Rok vi'ačanja posojila za intenzivne nasade iglavcev naj bi bil po 20. letih z odplačilom v lU. letih, za plantažne nasade listavcev pa po 10. letih z odplačilom v 5. letih,
b> Obrestna mera naj ob sedanjih predpisih znaša Zaradi morebitnih sprememb inštrumentov pa se je pri tem treba zavarovati, da obi-estna mera v nobenem primeru ne sme biti za 2% večja od obresti poslo^mega .sklada. Pri tem je treba upoštevati, da morajo podjetja od danih poeojil plačati obresti od poslovnega sklada v višini posojilojemalci — izvajalci del bodo za aktivirana vlaganja v gozdove in gozdne plantaže oproščeni obresti od poslovnega sklada. Obresti od posojil se plačujejo letno.
c) Posojila smejo biti uporabljena samo za investiranje v gozdove in gozdne plantaže {biološko investiranje) ne pa npr, za gozdne komunikacije ali mehanizacijo. Izjemoma je upravni odbor pristal na to, da se namembnost uporabe sredstev razširi tudi na vzgojo sadik za plantaže, in to pod posebnimi pogoji, s tem da je obrestna mera ista, posojilo pa se vrača med 2, in 4. letom.
č) Posojila bodo dajana na podlagi najugodnejših bioloških pogojev, zaradi lega naj bi bila lastna udeležba za vse posojilojemalce enaka, in sicer 25% celotnega vlaganja. Za natečaj je potrebno izdelati stroge kriterije in poslovnik za delo komisije, ki bo odločala o dodeljevanju posojila. Kriteriji morajo kar najbolj preprečiti vsako subjektivnost pii razdelejv^'anju sredstev. Osnova za vlaganja mora biti stroga ekonomičnost. Razen tega pa je ti-eba gradivo za združevanje sredstev dopolniti s podrobnejšimi določili o obveznostih izvajalcev del.
d) Glede udeležbe gozdnih gospodaislev na deviznih sredstvih pa je upravni udbor združenja menil, da lahko lesna industrija sprejme kot minimalno obvezo 0.25 dol,/m". Za skupne polrebe gozdarstva v Sloveniji pa naj bi se pri biroju zdru-Jenja abrala določena devizna sredstva od članov združenja oziroma gozdnih go-jpodarstev.
Kot smo že omenili, bo o teh pripombah in predlogih, kot o predlogih, ki jih je dala žagarska sekcija PZ >»LES", razpravljal še koordinacijski odbor obeh združenj, nakar bodo končno besedo izrekli delavski sveti podjetij.
Uvajanje republiškega zakona o gozdovih v prak.so povzroča gozdno^ospodarsitim organizacijam, ki se vsakodnevno srečujejo z neStetimi problemi na terenu, mnogo preglavic. Zaradi tega tudi ni čudno, da je ta problematika skoraj na vsaki seji upravnega odbora združenja na dnevnem redu. Tako je odbor na zadnji seji obravnaval vpraSttJije obdavčitve kmetov oziroma osnutek novega zakona o davkih.
Po uveljavitvi zakona o gozdovih, ko je gospodarjenje z zasebnimi gozdovi preilo na gozdnogospodarske organizacije, odpadejo obdavčitve, ki so bile dosed a j v veljavi (davek od vrednosti posekanega lesa, davek od prodaje lesa in prispevek od katastj--skega dohodka). Po novem zakonu imajo gozdni posestniki dohodke od gozdov po ceni lesa na panju in ud dela pri proizvodnji lesa (semnja, izdelava, spravilo in prevoz). Zato bi priäli v poStev za obdavčitev po novem le ti dve kategoriji.
Predlog za spremembo republiškega zakona o prispevkih in davkih oböanov predvideva 3 kategorije obdavčitve, in sicer; davek na prevozne storitve kot postransko kmetijsko dejavnost, davek na CLP in davek na storitve v lastnem gozdu.
Davku na prevozne storitve, ki je bil že doslej v veljavi, ni kaj pripomniti, dru-gaCe pa je z davkom na CLP in na storitve v lastnem gozdu. Gozdarska operativa zastopa odločno stališče, naj se obdavči samo cena lesa na panju. To staliSCe tudi utemeljuje s konkretnimi dejstvi, s katerimi spodbija upravičenost obdavčitve na storitve v lastnem gozdu. Biro združenja je zbral tudi konkretne podatke, s katerimi bo poklicanim republiškim organom dokazal, da bodo občine z ustreznim odstotkom obdavčitve (okoli 12%) samo cene lesa na panju zbrale najmanj toliko denarja, kot SÜ ga dobile lani od vseh prej navedenih vrst obdavčitve gozdnih posestnikov.
Drugo vprašanje v zvezi z zakonom o gozdovih, ki je bilo obravnavano na seji upravnega txlbora, se je nanašalo na pravico kmečkih gozdnih posestnikov do lesa za neposredno uporabo v lastnem kmečkem gospodinjstvu. Ker občine različno razlagajo to vprašanje, je potrebno analizirati in prikazati porabo lesa v kmečldh gospodinjstvih, zlasti ker občinske skupščine deloma nezakonito uveljavljajo predpise 42, fil. zakona o gozdovih in bi to laliko bistveno zmanjšalo blagovno proizvodnjo iz zasebnih gozdov. Tako analizo bo izdelal biro zdi-uženja ob sodelovanju njegovih članov in na podlagi njihovih podatkov; rezultate analize pa bo združenje posredovalo republiškemu sekretariatu za gospodarstvo.
Na seji upravnega odbora združenja je direittor Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije ing. M. Ciglar seznanil člane s pogoji, ki jih je inštitut iz:-polnil na zahtevo združenja za prevzem soustanoviteljstva. Po njegovi izjavi so odstranjena nesoglasja med inštitutom in fakulteto ter je bil dosežen sporazum o eno-lirnosti raziskovalne dejavnosti prek instituta. V zvezi s tem je predvidena nova organizacija inštituta, izdelan je statut, narejen enoten program dela za letošnje leto itd. Na podlagi poročila ing. Ciglarja je upravni odbor sklenil, da bo na prihodnji seji temeljito razpravljal o inštitutu oziroma o prevzemu soustanoviteljstva in v zvezi s tem o finansiranju raziskovalne dejavnosti na osnovi predlogov, ki jih je že izdelala komisija ?.a znanstveno raziskovalno dejavnost pri združenju, ter predlogov
samega inštituta. Obenem je upravni odbor sklenil, da člani zdruienja, dokler se vsa ta vprašanja ne ui-edijo, nakažejo inštitutu akontacijo v višini 30% lanskoletnega celotnega zneska, namenjenega inštitutu.
Zadnja leta je gozdno gradbeništvo zelo napredovalo z razvijanjem mehanizirane proizvodnje pri gradnji gozdnih pi-ometnic. Vzporedno s takim načinom gradnje pa Eo pri programiranju, načrtovanju in projektiranju gozdne cestne mreže nastali novi problemi, ki jih \^aka gozdnogospodarska organizacija rešuje po svojih možnostih in skušnjah. Zato je upravni odbor združenja sklenil, da določi posebno skupino strokovnjakov, ki se ukvarjajo z gozdnimi gradnjami, da pripravi gradivo za posebno 1- do 2-dnevno strokovno posvetovanje. Biro združenja je sklical to komisijo, ki si je po temeljiti razpravi o perečih problemih gradnje, programiranja, načrtovanja, projektiranja in vzdrževanja gozdnih cest razdelila delo pri pripravi gradiva za posvetovanje, ki bo predvidoma septembra meseca oziroma v zaCetku letošnje jeseni.
Na pobudo podjetja »Semesadike*« iz Mengša je upravni odbor predložil podobno strokovno posvetovanje gojiteljev o vprašanju gozdnega semenja. Semenski sestoji se v praksi ne uveljavljajo tako, kot je bilo to zamišljeno. Marsikje so pomanjkljivo oznaCeni, marsikatero semensko drev^o je že posekano, količina 12 semenskih sestojev nabranega semenja ne zadošča, itd. Skratka, o vseh naštetih in podobnih problemih naj bi se gojitelji pogovorili na posvetovanju, za katerega bosta pripravila gradivo Inštitut in podjetje »Semesadike« iz Mengša. Posvetovanje bo predvidoma še pred poletnimi počitnicami.	^^
DRÜŠTVE^E VESTI
OBČNI ZBOR
ZVEZE IT GOZDABSTVA IN LESNE INDUSTRIJE SR SLOVENIJE
Potem ko je pretekla 2-letna mandatna doba upravnega odbora naše zveze, izvoljenega na občnem zboru v Celju, je bil sklican redni občni zbor za ID. marec 1.1. Vršil se je v dvorani Inštituta za gozdno in lestio gospodarstvo Slovenije v Ljubljani. Udeležilo se ga je zelo veliko članstva in je iOl delegat zastopal 1100 članov, t. j. ok. 83% vsega članstva.
Predsednik Ing. C. Hemic je začel zborovanje a pozdravom udeležencem, še posebej pa je izrazil dobrodošlico predsedniku Zveze IT Slovenije tov. R, Jančarju. Po izvolitvi delovnega predsedstva üi drugili delovnih organov občnega zbora Je predsednik ing. C. Hemic takole poročal o delu zveze:
Poročilo predsednika o delu Zveze IT GLI SRS od zadnjega ohčnega zbura
Ob izteku mandatne dobe upravnega odbora naše strokovne zveze naj občni zbor presodi dejavnost od zadnjega občnega zbora, 1. j. od 18. aprila 1964, ki nam je ostal v spominu po strokovnem posvetovanju o »Nekaterih kljiiönih problemih dolgoročnega razvoja gozdnogospodarskega zaledja Slovenije«. Od tedaj je skušal upravni odbor uresničevati naloge iz programa, hkrati pa je reševal vprašanja, ki so medtem nastajala na področju pristojnosti naše zveze.
Omenjeno celjsko posvetovanje je s svojo aktualno vsebino zelo i-azgibalo naSo gozdarsl(o in lesnopredelovalno strokovno javnost. To je razumljivo, saj ta tematika pereče prizadeva gozdarje. Iti jim je zaupana slirb za napredek in progresiven razvoj gospodarjenja z gozdovi, prav tako pa tudi tovariše lesarje, ker njihova industrija pričakuje in terja vedno večje količine lesne surovine za uspešen razvoj tako mehanične kot tudi kemične predelave lesa. StališCa in smernice, za katere ae je odločil zbor strokovnjakov na tem posvetovanju kakor tudi upravni odbor zveze, uvrstivSi jih v svoj program, so ostale tako pomembne za nadaljnji razvoj gospodarjenja z našimi gozdovi, da so še sedaj osrednje in najaktualnejše vprašanje na področju gozdarske problematike, čeprav si v praksi le s težavo utirajo pol k uresničevanju. Naj spomnim le na bistvo celjskih sklepov, da je trajna rešitev pomanjkanja lesa v pospešeni krepitvi proizvodne zmogljivosti obstoječih gozdov in v dopolnilni gozdni proizvodnji, t. i- v plantažah in intenzivnih nasadih. Pri tem pa je potrebno zagotoviti vse pogoje za izvedbo te naloge, zlasti prilagcditev nadaljnjega razvoja lesnopredelovalnih kapacitet višini ugotovljene maksimalne zmogljivosti gozdnega surovinskega zaJedja.
Ta načelna stališča je posredovala naša zveza republiški gospodarski zbomia. katere slrokovmi svet za proizvodnjo, predelavo in promet lesa pa tudi sam upra^'ni odbor sla se v celoti strinjala s takšnimi gledišči. Zlasti je to pomembno glede na dejstvo, da so bili v omenjenem svetu zastopani predstavniki ne le gozdarske, temveč ludi lesnopredelovalne stroke.
Po celjskem občnem zboru je bil tudi nas prvi plenum v Dolenjskih Toplieaii v januarju 1965. leta v pretežni meri posvečen omenjeni problematiki, ki smo ji dati naslov: »Ekonomske osnove razširjene reprodukcije v gozdarstvu-, V tem okviru so bila obravnavana zlasti naslednja vprašanja:
—	Ocena ekonomskih razmer za dosego postavljenega cilja, izhajajoč pri lem iz dejstva, da go7x3arslvo ne more zagotoviti izpolnitev obra\'navane naloge, kei ima omejene materialne možnosti in ker nima zadostnega gospodarskega interesa za določena tovrstna vlaganja.
—	Pri rodni pogoji za gospodaisko pridobitnost v gozdarstvu niso enaki, zato tudi njihov vpliv na vlaganje v razširjeno reprodukcijo nI enak.
—	Ugotovitev potreb in možnosti za oblikovanje skupnih sredstev gozdarstva, namenjenih povečani proizvodnji lesa, ob udeležbi sredstev iz družbenih virov in prispe\'kov prizadetih porabnikov lesa.
Tudi uspehi omenjenega plenuma, t. j. predlogi in stališča so soglasno izzveneli Itot zahteva po takšnem konceptu dolgoročnega razvoja gozdnega surovinskega zaledja Slovenije, kot je bil zarisan ze na celjskem posvetovanju. S temi stališči naSe zveze smo seznanili vso strokovno javnost pa tudi odgovorne politične in gospodarske institucije v naši republiki.
Ker se na področju gozdne proizvodnjo in porabe lesa že dolgo časa zastavlja vprašanje razmejitve blagovne proizvodnje na mehanično in kemično pi-edelavo in ker se ta problem spričo premajhne proizvodnje, zlasti iglavce\-, nenehno zaostruje ter sovpada z omenjeno problematiko dolgoročnega razvoja gozdnega surovinskega zaledja Slovenije, smo lani v marcu priredOi strokovno predavanje profesorja dunajske gozdarske fakultete in predsednika evropske gozdarske komisije FAO dr. Otta Eckmölln er j a z naslovom "-Odločilna vprašanja našega gozdai-slva«. Na ta način smo hoteli seznaniti naSo Širšo javnost s stališči naših sosedov, ki imajo podobne razmere za gozdno proizvodnjo in se tudi morajo ukvarjati z vprašanjem kritja povečanih potreb po lesu. Zanimiva je bila primerjava avtorjevih stališč do žtudije FAO' ECE Ü preskrbi in porabi lesa v Evropi za obdobje 15)50—1973 s posebnim ozirom na avstrijske razniere z naäimi razmerami in stališči. Menim, da je bila polemika, ki se je razvila na predavanju kakor tudi pred njim in pozneje, zelo koristna, saj je
poles drugega vnesla v strokgvne vrste razgibanost in pobudo za ponovno obravnavanje le snovi in zbudila prizadevanje končno določiti tovrstne koncepte in si izbrati določene cilje ter pot za njihovo dosego.
Ob omenjeni priložnosti je ime] referat tudi ing. A. Svetličlč ter je obravnaval «Probleme skladnega razvoja gozdnega lil lesnega gospodarstva v Sloveniji'-, Snov se je ujemala s prej omenjenim predai'anjem avstrijskega gosta ter se je nanašala na naše razmere in na izsledke Inštituta za lesno industrijo. Toda spričo omenjene živahne polemike na Echmüllnerje^'a stališča, žal predavanju ing. Svetličiča ni bilo posvečeno dovolj diskusje, ki bi gotovo pripomogla k jasnejgi diagnozi in učinkovitejšem receptu v zvezi s kronično boleznijo pomanjkanja lesa.
Naslednja večja akcija, če jo smem tako imenovati, na področju obravnavane problematike, kjer se je angažirala naša zveza, je bilo -Posvetovanje gozdnogospodarskih organizacij Slovenije-" v Rogaški Slatini 27,—2B. decembra lani. Posvetovanje, ki ga je priredila Gospodarska zbornica SRS ob sodelovanju Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, Poslovnega zdi'uženja gozdnogospodarskih organizacij ter naše zveze, je bilo namenjeno analizi uveljavljanja gospodarske reforme na področju gozdai'stva. Pri tem je zopet stopila v ospredje prvenstvena naloga povečanja intenzivnosti in obsega gozdne proizvodnje. Kljub dejstvu, da se je ekonomski položaj gozdnogospodarskih organizacij po reformi občutno izboljšal, so bile na posvetovanju v Rogaški Slatini potrjene ugotovitve, da dosežena ekonomska okrepitev gozdarstva še ne zagotavlja uresničenja vseh obsežnih nalog pozdre proizvodnje, to pa zaradi razlik glede akuinutativnosti posameznih GGO, ki praviloma izvirajo iz neenakega stanja in strukture pripadajočih gozdnih fondov ter dosedanjih vlaganj. Iz tega sledi sklep, da je edino mogoč in realen izhod iz sedanjega zaostrenega položaja glede oskrbe trga z lesom prek postopnega in trajnega liovečevanja intenzivnosti in obsega gozdne in dopolnilne, t, j, plantažne proizvodnje-)ei prek melioracij in premene degradiranih gozdov. Ker kljub izboljšanemu gospo-dai'skemu položaju gozdarstvo samo ne razpolaga 2 zadostnimi materialnimi sredstvi za obsežna tovrstna vlaganja, naj bi k financiranju razširjene gozdno biološke reprodukcije prispevali del sredstev tudi prizadeli porabniki lesa ter družbena skupnost. Seveda bi bilo zbiranje teh sredstev v sedanji situaciji izvedljivo samo prek prostovoljnega zdmževanja na podlagi že začrtanih oblik poslovnega sodelovanja med gozdnogospodarskimi organizacijami in lesnopredelovalno industrijo.
Podobno, kot je imelo gozdarstvo svoje posvetovanje v RogaSki Slatini, je že pred tem, t. j. lani v novembru tudi le.sna industrija Slovenije priredila posvetovanje na Bledu pod naslovom -Aktualni problemi lesne industrije po reformi", kjer je kot soorganizator z republiško gospodarsko zbornico, sindikatom ter poslovnim združenjem "Les-" sodelovala tudi naša zveza. Prireditve so se udeležili tudi zastopniki plenuma SITSlDJ, Razen drugih je bil tam .sprejet tudi načelen sklep, da se bo tudi lesna industrija vključila v financiranje povečane proizvodnje gozdov ter da je potrebno proučiti vprašanje tovrstnega sodelovanja.
Iz doslej omenjenih vprašanj se jasno vidi, da se problem pomanjkanja lesa na trgu in prizadevanje za povečano proizvodnjo prepletata kni rtleča nit od celjskega posvetovanja dalje skozi vso mandatno dobo sedanjega upravnega odbora nale zveze, S svojim kronološkim naštevanjem vseh akcij, ki so bile s tem v zvezi, nameravam na današnjem občnem zboru sprožiti razpravo o tej problematiki, če menite, da je to potrebno. Kajti iz mojega poročila sledi, da ni bilo nobene akcije, posvetovanja ali predavanja po celjskem zboru, kjer ne bi izzvenela soglasna ugotovitev in sklep, tla je edini reaien in mogoč izhod iz sedanje situacije zaostritve glede oski'be irga z Jesom, zadnja leta celo stopnjujoče se, prek postopnega in trajnega povečevanja intenzivnosti in obsega gozdne ter dopolnilne proizvodnje s snovanjem plantaž
ob združevanju v te namene potrebnih sredstev, Sprifo tako enotnih stališč o dolgo-roönem gospodar j en.iu z gozdovi ni razumljivo, da smo po tolikih razpravah in zbo-[■ov-anjili še vedno tam, kjei- smo bili na začetku. Kje tičijo vzroki, «a od zamisli ne moremo preiti k njihovemu uresničevanju?
Skušal bom izluščiti nekaj usotovitev, ki bi mogle pojasniti, zakaj vsa akcija ne more doseči končnega uspeha, hkrati pa pričakujem, da bo razprava na tem zboru da]a najboljše odgovore. Ne nameravam se ukvai'jati z že znanimi ugotovitv-ami kol 30 npr. dolgoročnost proizvodnega ciklusa oziroma velika časovna razdalja med opravljanjem del in med doseženimi gospodarskimi učinki; pomanjkanje neposredne ekonomske prizadetosti za uporabo sredstev za dolgoročna vlaganja: neusklajenost med potrebami za vlaganje in med razpoložljivim sredst\'i itd. Toda menim, da bi morali vprašaU, ali so bila celjska staliSča in sklepi realni in dovolj proučeni? Ali pričakovanja glede donosov iz degradiranih gozdov, ki bi prišli v poštev za melioracije, vendarle niso bila preoptjmistična? Iz operative se namreč slišijo takšni ugovori. Nadalje ugotavljamo, da vkljub sredstvom, ki bi bila na razpolago za melioracijo oziroma za premeno degradiranih gozdov, med naäimi gozdnogospodarskimi organizacijami — razen redkih izjem — za to ni nobenega zanimanja. Ali se za takšno ne-zalnteresiranostjo ski'iva pasivnost, ki izvira iz mišljenja: zakaj bi se spuščali v töMne akcije, če tudi brez njih lahko solidno gospodarimo, vrhu tega pa morebiti niso niti dovolj preštudirane po ekonomski kakor tudi po tehnološki plati.
Že v Eogaški Slatini smo slišali ugotovitev, da se gozdarstvo še ni zadosti usmerilo k iskanju in uporabi vseh možnosti za povečanje gozdne proizvodnje in da se lesnopredeJovalna industrija ni dovolj angažirala na koncentraciji svojih kapacitet in na njihovi uskladit\T z možnostmi j^ozdne proizvodnje. Morebiti pa tudi pasivmo in neprizadeto sodelujemo na zborovanjih in soglašamo s predlogi in koncepcijami, češ, čemu bi se izpostavljali javni kritiki, saj iz vsega tega itak ne bo nič. Ko pa se nato vrnemo na svoja delovna mesta, zastopamo svoja individualna stališča, nasprotna koncepcijam O zdiuževanju sredstev v repubÜlkem merilu. Pri tem pa seveda neogibno trčimo na načela etike In morale naših inženirjev in tehnikov. Hki-ati laliko ugotovimo, da veliko naših članov ni dovolj vztrajnih pri uveljavljanju svojih .stališč in ne uporabljajo vseh možnosti, da bi s svojimi predlogi vplivali na organe, ki odločajo (organi' .samoupravljanja v podjetjih, občinske skupščine, zbornice itd.) ter se ne opirajo na samoupravi j alske pravice za uresničevanje zamisli, ki so koristne za splošno gospodarstvo. Gospodarska reTorma je odprla vrata za bolj sproščen in uspešnejši nastop inženirjev in tehnikov. Zato bi bil sedaj že pravi čas za živahnejšo aktivnost naše zveze glede vprašanj strokovno gospodarskega značaja in akcij za uveljavljanje novih tehnoloških in gospodarskih rešitev pri proizvodnji in predelavi lesa.
Ce pa so razen naštetih razlogov subjektivnega značaja močne ovire za realizacijo ^-celjskih" konceptov tudi v neutemeljenih lokalističnih tendencah, ki se sltrivajo r.a včasih pj-eveč poudarjeno občinsko samoupravo kakor tudi v pretirani decentralizaciji, ki je ponekod že v nasprotju z načeli smotrnega gospodarjenja z gozdovi, potem moramo takšne ugotovitve dosledno in brez bojazni prenesli poklicanim činite-Ijem ter jih opozarjati na škodljive posledice, ki se glede obravnavanih problemov Ijrav sedaj kažejo v težavah okoli uveljavljanja novega zakona o gozdovih ter pri sprejemanju srednjeročnega programa razvoja gozdarstva in lesnopredelovalne industrije.
V zvezi s problematiko dolgoročnega razvoja gozdno surovinskega zaledja Slovenije in oski-be lesnopredelovalne industrije z lesom se sedaj postavlja pred naše člane naloga sodelovati v razpravah o srednjerot'nem programu razvoja gozdarstva, lesne in papirne industrije. Program je v razpravi na pristojnih organizacijh, menim pa, da
je tudi danaänji občni zbor primeren rol^^m, ki lahko da uslreane pripombe in izrazi stališča do srednjeročnega programa. Nismo utegnili razmnožiti gradi\'a in ^'am ga poslati. Vkljub temu pa je najbi-z večina prisotnih seznanjena 2 gradivom programa, saj je bil posredovan večini gozdnogospodai-skih in lesnoindustrijskili organizacij. Za osvežitev snovi, ki jo program obravnava, pa smo naprosili pomočnika direktorja iL'publiskega zavoda za plan, ing. L, Funkla, da nam na kratko pove osnovne značilnosti Iz gradiva in naj nas seznani s povzetkom dosedanjih pripomb.
Preteklo razdobje je bilo zlasti pomembno za našo stroko zaradi razprav in uveljavitve republiškega zakona o gozdovih. Sedaj je zakon sprejet in je zagotovil staro težnjo gozdarjev za skupnim gospodarjenjem z družbenimi in z zasebnimi gozdovi ter s tem odpira Široke možnosti za boljše, smotrnejše in intenzi\-nejäe gospodarjenje. Res je, da naša zveza o tem važnem vprašanju ni organizia-ala posebnih posvetovanj, in sicer iz dveh razlogov: a) ker je v razpravah o osnutku zakona itak sodeloval najširši krog strokovnjakov pri najrazličnejših institucijah, tako v gospo-darsldh organizacijah samih, v okviru poslovnega združenja, na republiški gospodarski zbornici itd.; b) ker je že sam osnutek zakona slonel na načelih, ki so bila v skladu s težnjami gozdai-ske operative, da fai zajeli v skupno gospodarjenje oba sektorja gozdov [n je bU zakon na najboljši poti, da bo tak tudi sprejet.
V oceni postopka se upra\-ni odbor zveze, ki je večkrat o zakonu razpravljal, dejansko ni zmotil. Vendar pa ni nihče pričakoval, da bodo težave nastopile šele potem, ko bo potrebno zakon uveljavljati. Ne bom se spuščal v razloge, zakaj se zakon ne uveljavlja taJio kot bi se moral, vendar poglavitni vzrok zato ni v gozdarstvu samem oziroma v gozdarski operativ! in v odnosih med gozdarskimi organizacijami ter zasebnimi gozdnimi posestniki, temveč v organizacijah in posameznikih, ki že od vsega začetka niso biLi naldonjeni koncepcijam sedanjega zakona in tudi sedaj niso za rjegovo dosledno uveljavljanje. Pri tem mislim na lokalne organe (KZ in občine) ali pa na posameznike (v pretežni meri celo nekmečki gozdni tastniki). S tem v z^'ezi je bilo zavrto izvajanje zakona zaradi odklonilnih stališč nekaterih občinskih skup-šCin, ki nočejo oddati gozdov mejah gozdnogospodarskega območja na gospodarjenje gozdnim goapodai-stvom; to pa zato, da bi ohranile sedanje stanje, po katerem hi äe v bodoče gospodarile z gozdovi organizacije, Id so to delale do sedaj (KZ in pod.). Povod za to je nesoglasje z mejami gozdnogospodarskih obmotij oziroma tendenca k oblikovanju lastnih območij aH pa — kar je še slabše — postavljanje kol pogoj za oddajo gozdov zagotovila, da bo gozdno gospdarstvo v prvi vrsti oski-bovalo lokalno porabo in sedanje obrate ter da les ne bo odtekal izven občinskih meja.
Druga težava, ki resno ovira uspešno izvajanje zakona, je problem obdavčitve zasebnih gozdnih posestnikov. Do sedaj so namreč lastniki gozdov plačevali piispevek na dohodek iz gozda le po vrednosti posekanega lesa, ne pa tudi od dohodka, doseženega z delom v °ozdu. Sedaj pa hočejo nekatere občine uvel j avl j a,ti tudi obdavčitev opravljanega dala v laslmem gozdiu. Ce bi lastnik gozda moral plačevati ta daveJc, bi to naspn-oim^alo prvotnemu namemu zakma, da naj se kmečkim goid.nim posest-nUcom v novih razmerah zagotovi vsaj tolikšen dohodek iz gozda, kot so ga imeli dnslej. V nasprotnem primeru, t. j. če bi ta davek plačevalo gozdno gospodarstvo, kot predlagajo občine, bi moralo gospodarstvo za tolikšen znesefc zmanjšati odkupne cene ali pa bi šel ustrezni zneseJi v breme njihovega dohodlia ter bi tedaj gospodai-ilo z rrtsebnimj gozdovi bi'ez gospodarsk^a interesa aii pa bi imelo celo izgubo. Poleg lega pa bi bil spričo močne razdrobljenosti zasebne gozdne posesti iwtretien obsežen dodatni admimstrativni postopek, če bi bila nova obdavčitev uveljavljena.
Razen naštetih razlogov povzi-oča velilio težav tudi razlaga zakona glede vpra-š;mja, čigav je les v prehodnem obdobju. Stališče, da z lesom. Id je bii posekan pred sprejetjem zakona, razpolaga gozdni posestnik in spor zaj-adi lesa, Id je napa,dcl
po vetrolomih in pod, še bolj zaostrujeta položaj v praksi in povzročata nerazpoio-ZPinje v learuopredeloivailni indusit-rijl, lü meni, da z novim zakonom ni ničesar t>'"i-tlobilfl, vsaj za letošnje letn še ne.
Končal bi z niižtevamjem težav, njihovih v^kov in Itompiiicaoij pri uveljavljanju republiškega zakona o gozdovih, ki meti nas, zlasti pa že med naše tovai-iše v operativl. ki so se mairsikje iz stj-okovnjaltov moi-ali sprwneaiti v politične aktiviste, vnaža veliko nepotrebffmh preglavic in maloduSja ter dat« volje. Memim, da izražam staliSCe jias vseh, če na da^našnjem občnem zboru ponovno temeljiito preverimo naie delo in naloge v zvezi z zakomom, hkrati pa od ptiistojnih republišltih organov zahtevamo fiim prejšnjo in dosledno reSitev vseh tistih vprašanj, ki presegajo naše moči In prist oino&hi.
Drugo podi-očje, na katerem se je naša zveza močneje in tudi uspešaeje uve-Ijav-ljala, je izobraževanje kadrov in šolstvo. To je pravza;prav dolgoročna in nikoli rcseaa probleoiatika, saj se s.pomiiniamo neštetih akaij naše zveze s tega področja v preiteldJh letih; verjetno pa se bonrio z vpraSajiji šoJs^lva iin izobi-aievanja kadrov srečali tudi v bodoče.
Ne glede na to pa moram ugfftovili, da so bila v zadnjem času I'eSena tri pomembna vjjrašajija na tem področju v gCKSdarstvu.
1.	Stope<nj.%ki ätudLj na gozdarakem oddelku Biotelinične fakultete v Ljubliani je l>i.l uveden .ne zaradii potreb aperaitJve, ki ga je že pred leti, k^j so ga začeli uvajati, cdklanjala, temveč bolj ali manj pod pritiskom sistema in političnih čini-leljev, ki so vsüjevaili takien način Študija na vsej univerai. Po dolgUi pert.pe1iiiah je bil tudi na gozdarskem cddelku uveden stopenjski žtudlj, vendar v tulišni oblild, da ne ovii-a komplelcsnega. Študija do inženirske diplome. Takšen študij je tiil uveden tiojj zaradi tega, da. je bilo formalno zadoščeno zahtevam za njegovo uvedbo. Tudi na zadnjem posvetovanju o problematiki izobraževanja gozdnih delavcev in drugih kadrov v gozdarstvu, ki ga je piii'edila naäa zveza ob sodelovanju s Poslovnim zdi'u^enjem gozdnogospodarskih oi-ganizacij januarja v Postojni, je gozdarska opci-aliva med dru-fSim ponovno in soglasno poti-dLla že znana stališča do stopenjskega študija i-n podpi'la takuiltetne delavce pii na^wiih za izobraževaaie končno izoblikovanega strokovnjaka.
2.	Di-ugo vaämo vpi-aäajije je bilo rešeno na ta način, da so se gozdnogospodarske oj'(;ainizacije, združene v svojem poslovnem združenju, odločile za ustanovitev gozdarske^ šolskega centra v Postojni in so prevzele uslajit/viteijstvo nad ajim ter s tem tudi obveznost njegovega ünandi-anja. S to odločitvijo so bila kontno umaknjena z dnevnega reda nenehno se ponavljajoča finančna vprašanja postojnske šole. Tako 60 sedaj zagotovljeni ^'-sd pogoj.i za nadaljnji razvoj cenlra, hkrati pa so ubiene določene pristojnosti in zagotovila, da bo šolski center deloval bolj v skladu z željami iti poti-ebami gozdarske operative.
3.	Nadaljnje vprašanje, ki je bilo rešeno v obravnavanem obdobju, je izobraževanje gozdnih delavcev. Z ustasnovi-tvijo GSC je zamisel postala slvamMt. Vehko naporov in pirizadevanja je bilo potrebno, da je posebna komiäja izd^ala profil in pi'ograni za izobražen'an.je gozdnih delavcev. Center izobraževanja gozdnih deiav-
bo v 'Postojni, pod njegovim nadizoirom pa bodo delovali distocirani izobraževalni contii pri nekateaih gozdnih gospodarstvih, ki bodo osnovani po ptrebi, kot bo to zahteA'ala pralisa, 2e omenjeno posvetovanje v Postojni je tudi na ta ptiogram dalo svojo soglasnost in sedaj lahko le želimo, da bi bil avtoritativno in uspešno izvajan.
Navedene posi-ečane ij-eSitve so raz/veseljiv koraik naprej na področju šolstva oaä-i'oma izobraževanja kadiw v gozdaa-stvu, vondair pa moramo, žal, ugotovita, da so še ostala nekaitera vpa-ašanja nerešena, čepi'av M je naš upravni odbor prizadeval, da bi jih ui-eddl. Pri tem mislim zlasti na vprašanje pripraivniske prakse obeh strok. Po »■ečkratnih razpravah upravnega odbora z\'eze in na željo študentov je bil Izdelan
osnutek pravilnika za diplomante iz gozdaiske stioke in je bil predložen v razpravo gozdnogospodarsJurn organizacijam, ki pa so ga zavrreiie. Pi1 tem je ostalo. MenLm. da spričo vedno veijega äteviia diplomantov inženirjev in tehniJtov obeh strok, vprašanje ne t» moglo ostati več dolgo tiei'esono, zlasti še, ker že sedaj zapažanio. — zlasti v gozdarstvu — pomanjkajije delovnih mest za nove diplomante, ki prihajajo s fakultete in iz srednje gozdarske šok*. Ravno v :;vezi s tem vprašanjem morajo niiäa zveza in naša društva po območjih pomagati diplomantom iin jih podisrali, da se ustrezno zaposlijo iin da se pozneje na delovnem mesrt,u laže vpeljejo v pi-akso. To jc še toliko potrebneje, ker pripravniška praksa ni urejena, Nekaitera di'usira so se /C doslej dobro izkazala s pomaganjem mladim inženirjem in tehnikom in so ot-ga-nizii-ala posebna pi-«davanja zlasti za liste stj-okovnjake, Id so se pripravljali za strokovne izpite. Nerešen je ostal Se status oziroma položaj logarjev, zlasti stai-ejših, Iti so pi'ed upoiiöjitvijo. Vse Itaže, da bo mogoče tudi ta problem v kraticem reiiitl.
Nas upravni odbor je posveitiil pazomosl tudi problematlild kadrov oairoma loLstva v lesni .industriji. Zlasti se je s tem \rpi'aäanjem ukva-rjai lesarski pododbor. O lej problematiki se tudi za lesno indusli-ijo pi-ipi-avlja gradivo za wezno posvetovanje kot je bilo za gozdarstvo v Sarajevu. Nasa zveza sodeluje pri izbiranju ustreznega gradiva.
Na kratko bi načel Se vprašanje organizacije naše znanstveno raziskovalne-deja^osti, ker je bila naša zveza tudi prej vedno aktivna pri obravnavanju organi-ziidje našega inštiitTita za gozdno in lesno gtispodanstvo, zlasla äe taki-at, ko je šlo za ohranitev enotnega gozdarskega in lesarskega inštituta. Člani naših pienumov pred leti se gotovo Še spominjajo številnih razprav v zvezi z inštitutom. 2ai, se je lesarski odsek toki-at odcepil in osamosvojiL Upam, da bomo ponovno prišli do spoznanja, da ne gre cepiti že itak maloStewndnih kadrov, fci se ukvarjajo s to dejavnostjo in da nicramo vai-čevati tudi na tran .področju, kot nas silijo razmere tudi na dinigih, V organizaciji raziskovalne dejavnosti v so2dars1.vu se tudi v Institutu za gozdno in lesno gospodarstTvo prav sedaj dogajajo koristni in spodbudni premild. Iščejo se enotne in soglasne poti ter organizacijska rešitev med inštitutom ter fakulteto. To je neogibno in prav, saj je po.ti'cbno za skupne koristi žrtvovati zlasti subjektivne momente, če ovii-ajo enotirnost raziskovalne dejavnosti. Ko je tjpravni odbor raepi-avljal II inštitutu, je odločno aavzed st^SČe, da je potrebno odpraviui vectimost in da niM-ata najti inštdt.ut in fakulteta možnxisti za najtesnejše sodelovanje. K temu je v veliki meri pripomoglo tudi stališče P Z gcedmsgospodaraliih crsaniaacij, ki je po-slavilo takšen pogoj za previiem ustanovitelj sit va inStituta. Naj pni tem omenim, da je bil tudi na razširjeni seji centralnega odlMra Zveze IT v Beogradu, kjer je zastopal našo zvezo ing. O. Vrtačnik in kjer sta med drugim sodelovala tudi tov. Vtik-manovič. predsednik sindikatov Jugoslavije in predsednik zvezne gospodarske zbor* nice tov. Bole, sprejet sldep, da se jc na iXJdročju raziskovaJne dejavnosti nujno potrebno lotijti integracije imžULutov in medsebojne delitve dela. Podobna ugotovitev je bila sprejeta na omenjenem posvetovanju tudi glede velikega ätevUa goadarsitih lakuUet in nezaposlenih gozdarskih inženirjev, dalje, da je na teh fakultetah zelo neizenačesn učni program kot tudi nenze^iačetia kakovost psredava.leljev in strokovnjakov, ki prihajajo s lakultet, Ce na tem področju — tako je v sklepih — čim prej ne bo uki-aijeno, bo v kratcm nastal velik pi-oblem, kajn z Inženiirji, ki smo jih šolali in jih gospodarstvo ne raoi-e sprejeti in zaposliti.
Doslej sem skušM priltazalj najaktualnejša vprašanja, s katej'imi se si'ečujemo na naših delovnih mestih, v nadaljnjem pa ße bom omejil bolj na organizacijske probleme naše zveze,
Z novim statutom, ki smo ga sprejeli na zadnjem občnem zboru v Celju, smo bistveno spremenili na,4o celotno organizacijo na tei-emi. Pri tem mislim na odpravo
(jkrajnih druStev in na ustanovitev dništev po območjih ter samostojnih lesnoindu-sirijskih tlniStev v večjih centiiih lesne indusl-rije. Tako smo poenostavili našo organizacijo Se pi-ej liot so ZIT iin naša aveza v Beogradu ler naša republiška zveza fTirejeli usü-eane statute. S tem, da so odpadla okrajna -dj-uštva kot odvečni vmesni eien, so dobila društva neposreden stilt z upravnim odborom naie zveze in hkrati I(.t6i večjo samostojnost. Tej problema.tiiki smo na sejah upra\Tiega odbora posvečali precej pozornosti, Jter menimo, da je t;i-dna tn m-ejena (K-gajTii.zaaja pogoj za uspešno fli'uälveno dejavnost. Sedaj deluje 10 diiižtev, od teh 4 .samtst.nojna lesnoindustrijska. Obstajajo pa pogoji za uatanowlßv Še več saniostoj.niii leanoindnsfLrijskiih dfuMev. Večinoma so bila druÄfcva ustanovljena po ob(močJ'ih z izjemo v Ceiju, ki zdi-užuje tucjii nazarsko območje v eno društvo i« v Črnomlju, kjer je s piüstankom nase zveze (tsnovano samostojno druitvo. Ravno tako obstoja Se društvo v Ptuju, ki bi sicer scdiilo pod Mursko Soboto, vendar je zaradi neurejenosti morakosoboškega območja še samostojno. Odnosi niso urejeni Lucii na Kočevskem oziirma pni ribniiškesm druStvu, ki pa so v škodo društveni dejavnost. Ob tej priložnosti apeüram tako na Ribničane l'.ol na Kočevarje, naj se spainetiijejo in v svojo korisl .najdejo trezno sporazumno rešitev v enotnem di-uštvu.
Iz poročil, M so jih poslala posamezna drušnra o svoji dejavnosti, vidimo, da niso SivoUrila, ampak da so bvla, z-laslil še nekatera, zeio deja,vna. Vseeno pa menim, da je bila njihova aktivnost pogosto usmerjena pa-eveč v natirainjoist same orgaiiizacije, niimesto da bi delo usmerili k sodelovamju in vpU\wiju na di-uge družbene im politične člnilelje, V bodoče moramo doseči, da bo pri družbenopolitičnih in delovnih oi-gainizacijah prišla us1a:^no do izi-aza strokovna miselnost in da t» le-ta tudi v piaksi upoštevana,
V	zvezi z dejavnostjo naših diuSlev ii.n z-veze je tudi njihovo financiram je. Zadnja leta se je zveza vzdr-ževaJa z lastnimi dohodki, alasti z izdajanjem obrazcev im stiro-krtvne Ularaiture, deloma pa ludi z dotacijami, posebno za strokovni tisk (za Gozdai'-ski vest.njit) iz obansklh Ln medobčimsfldh gozdnih shladw. Tudi pi-i Ukvidadji teh skladov smo se ob koncu lanskega leta obrnili na občine, pozneje pa na gozdna gospodarstva, da bi zbi'&li potrebna sredstva za Gozdarski vestniik, t, j. za kniitje tiskovnih stroškov, Icl so se zelo podražila. Prepričani snio, da se bodo gozdna gospo-tlaretva odzvala s pričakovanimi pi-ispevkj. Ker je tudi izdajanje obrazcev v večjih l.oličinah zastalo, ne nvoa-emo pričakovat! pomembnejših vi-rov Jz te dejavnosti. Zato se je naš upravni odba>- odločil, da temu zboru predloži pottovno uvedtio {Hi-spevkov, ki bi jih naša društva odvajala zvezi. Ti prispevki so v bistvu majhni in smo prepričani!, da ne bodo povzročala večjih težav di-u5tvom, nuedtem ko bodo za zvezo pomenili vendarle občutno pomioč. Apeliram na občni zbor, naj ta pireddog sprejme skladno z razdefflnikom, ki je predložen v gradivu za ta zbor. S tem v f.vezi tudi predla.sam, da določimo tudi enotno članarino za člane društev, kajti le-ta je bila doslej v rajnih druätvih različna, marsikje pa sploh ni bila pobirana, TCa občnem zboru ljubljanskega društva je bila npi-, predložena letna članarina 1200 stamh diji.
V	zvezi s članaiino ozifoma prispevki je potrebno omeniti še to, da mofa naša zveza vsal«j leto odvajati obvezni prispevek strokownJ z\'ezi v Beogi'adu. Letos znaša ta prispevek 250.000 S din in to predstavlja denarja, ki bi ga zbrali iz društvenih prispe\'lcav, Če občni zbor sprejme zadevni predlog,
Ko že omenjam našo strokovmo zvezo ITSIDJ v Beogradu, moram dodati da so naši s.tiki tn sodelovanje z njo vsesftranslco dobri. Sodelujemo tudi pri vseh pomembnejših akdjah, ki jih pi-ireja omenjena zveza. V ohravnaivajii mandatni dobi smo se udeležili vseh sej cantrMnega odbora, bile so v Tjentištu, Skopju, Beogradu. Sremski Mitrovici in lani v jeseni v Kamniku, kjer je bila naša z\^eza gostitelj in organizator.
Razen tega smo sodelovali še na iirednem kongresu zveze IT v Skopju, kjer so bili obra\mavani oi-ganizacijski problemi društev IT. Končno smo se uddežili ludi icon-gresa naše strokovne zveze v Beogi-adu, združenega s posvetovanjem o bukvi. Na vseli naštetih srečanjih je bila obravnavana tekoea in aktualna problematika gozdarstva m lesnopredelovalne industiiije, šoLstva, oreaj^izaci.je itd,, Iti je ne bi podrobneje na-^'8]aJ, ker so bila driLštva z njo seznanjena ii zapianikov o sejah našega upraivnejs-i odbCQ-a, ki so jih sproti dobivala. Omenim naj le še to, da smo naše fiinaaičjie obveznosti do beograjske zvoze zadnje fiase v celoti poiravnali, zlasti mislim jh-j tem na jjrodajo strokovne literature, ki se je vlekla že nekaj let Nerešeno je ostalo le Se vpraSnje prodaje t. i, opečic ("oiglic), t, J. prLapevkov za dom IT v Beogradu oziroma plačila nadomestila opečice v znesku 850.000 S din. Za toliko smo namreč — podobno kot druge republišlie zveze — obi-emanjeni.
Poročilo ne bd bilo popolno, Če bi prezi'1 naša smučarska tekmovanja in pa tekme gozdnih delavcev — sekacev, ki jih vsako leto organizirajo naša druStva.
V	zadnjih dveh letih sla prireditev republiških sekašidh teJcem prev^^li goadtii gospodarstvi Naxarje in Ljubljana oziroma tamkajSni člani naših društev. Republiška smučarska tekmovanja pa so priredila društva IT naših strok v Novem meslu (Crmciš* r.jice), Maiibor CPohOije) in letos marca Kranj (Krvavec). Vse te prireditve so bile \'sestranko odlično organizirane tn pripravljene v zadovoljstvo vseh udeležencev. Tekme so postale že tradicionalne, množična udeležba pa dol^azuje njihcxvo poü'ebnost in upravičenost, pa čeprav služijo ehe bolj reki'eaclji, diTi^e pa so boJj revija usposobljenosti za vsakdanje delo v gozdu in Izmenjava izkušenj in tehničnih dosežkov pi-i izkoriščanju gozdov ter alirmaclja in pGipularizad,ia gozdnega dela oziroma naSe stroke. Se smo pod vtisom zadnjega smučarskega tekmovanja na Krvavcu, ki se ga jt-udeležilo 170 tekmovalcev. To nas Še posebno prepričevalno zavezuje, da je potrebno s laltšndmi tekmovanji nadaljevati, saj se prireditve tz leta v leto utijujejo tako slede Števila teJimovalcev kakor tudi po njihovi kakovosti. Republiške tekme gozcinih delavcev bodo letos v Postojni, medtem ko za prihodnje smučarske tekme Se nt izbran prireditelj. Na Krvavcu smo stiSali predlog, naj bi tu bilo Celje ali pa Primorska. Gotovo bo tudi o tem naš današnji zbor izrekel končno besedo,
K poi-očilu sodi vseJtakor tudi va^rasanje naših stikov s tujino. Obiskali so na.s tuji strokovnjaki! pa tudi veliko naših članov je poUwalo v inaeemstvo. Pri tam so bile zlasti pomembne ekskurzije, ki so jih prirejala naša društva. Sicea* nimamo po polnega pregleda nad njimi, vendar im vemo za Kste v Ceho^ovašlto. Madžai-slco, Av.itrijo, Švico, Nemčijo, Italijo, Bolgarijo in Poljsko. Menim, da je prav, da naža društva v ok\1ru možnosti prirejajo dobro pripravljene ekskurzije v tujino in tako spoznavajo razmere in i/Joišnje drugod. Vendar pa s to dejavnostjo ne bi smeli pretiirava.ti in bi morali ekskua-zije prirejati bolj organizirano, tako da ^e ne hI primerilo kot lani, ko je skoraj polovica naših društev v enem letu obiskala Ceho-slovaško, V izogib takšnim pnimerom, t. j. preitlr-ami onostiranski usmerjenosiü v isto državo predlagam, naj bi društva vsako svojo eltskurzijo v tujino spoi-očila naši Kve-zi, ki bi vodila o tem .posebno evidenco in po potrebi posredovala med di-uStvi.
Naša zveza je v obravnavani mandatni dobi imela naslednje neposi-edne stike s tujino: V jeseni 1964 so obiskali Sloveni.io gozdai'Ski inženirji z oxfordske univeive s svojimi predavatelji in so si ogledali nekatere gozdaj-sko zanimive dele Slovenije.
V	Ljubljani jim je naša zveza priredila sprejem. Za krajši čas so biii v Ljubljani tudi madžarski s^rokov:njafci in iO-čianska skupina poljskih IT gozdarstva in lesno industrije, ki je lani kot gost zveze IT SDIJ obiskala Jugoslaivijo. V skupini, ki je vrnila Poljakom obisk, so bili tudi 3 člani naše zveze, Z Avstrijci imamo redno stike, kamor sodi tudi obisk dr. EckmuUnei-ja. Njihove prireditve ^-Forsttagung^' pa se rt'dno udeležujejo naši zastopnilii. Razen tega so nas obiskali še nekateri di-ugi Utji strokovnjaki in študenia gosdaa-stva,
Na koncu omenjam še äelo obeh delov naše terminološke komisije, kd üho in K večjim aU manjšiiti usp^om zbirata slovensko- stmkovno besedje in pripravljata naš slovenski strokovni slovar. To je zamudno in dolgotrajno delov za katero je potreben "konjiček" in globoka strokovna zavest, da bi tako ohranili in dali našim suokam lepo, pravo in nepofpaieoo stroltovno besedo. Menim, da so tovailži, M opj-av-Ijajo to nalogo, preveč osajnljeiii pri svojem poslanstvu. Zato ob tej piiložnosti pozivam naSe inženirje in tehniike, naj se vkljycijo v delo komisije, da bomo tako pospešili izdajo pričakovanja strakovn^a besedja.
Zaključujem z žeOjo, naj člani upravnega odlxw-a dopobiijo in popravijo moje poročilo, hki-ata pa želim novemu upravnemu odboru veliko uspehov pri vodenju naše dtnjšu^ene dejavnosti, vsem društvom pa obdlo uspehov in zadovoljstva pri naporih za naiwedek gozdarstva in lesnopredelovalne industrije.
Tajnikovo poročilo
Ker je bilo poročilo tajnika zveze zajeto v gi-adivu, ki je bilo pravočasno poslano vsem dmštvom in vsem gozdnogospodarskun ter lesnoindustrijskim organizacijam, ga posebej ne bomo navajali in se bomo zadovoljili le z izvlečkom. Upravni odbor je imel v svoji mandatni dobi 20 rednih sej ter 2 ločeni seji lesnega pododbora. Obravnavana je bila na njih lesai'ska in gozdarska problematika. Udeležba na sejah upravnega odbora je bila v poprečju 50%. Opravičilo za slab obisk leži v dejstvu, da prebiva in dela več kot polovica odljomikov izven Ljubljane,
V obravnavanem obdobju sta bila dva plenuma zveze, in sicer v Dolenjskih Toplicah in v Ljubljani. Zveza se je uveljavljala tudi kot organizator oziroma kol
Pregled članstva IT GLI SRS
Društ\'-o	Gozdarstvo		Lesna industi-ija		Skupaj
	ing.	1 tehn.	ing.	1 tehn.	
lesne industrije Ajdovščina	_	_	7	24	31
gozd, in les. ind. Bled	—	—	—	—	108
gozd, in les. ind. Brcžlce	14	39	1	7	61
gozd, in les. ind. Celje	—	—	—	—	110
gozd. in les, ind. Črnomelj	1	20	2	6	2B
lesne industrije Kamnik	6	20	4	36	75
gozd. in les, ind. Kočevje	17	50	2	8	77
gozdarstva Kranj	21	35	2	—	58
gozdai-stva Ljubljana	75	58	—	—	133
lesne industrije Ljubljana	—	—	9	14	23
gozdarstva Maribor	35	65	—	—	100
lesne industrije Maribor	—	—	n	»0	107
gozd. in les. ind. Murska Sobota	10	22	2	2	36
gozd. in les. ind. Novo mesto	16	27	6	13	62
gozd. in les. ind, Postojna	16	59	6	13	94
gozd. !n les. ind. Ptuj	5	18	—	—	23
gozd. in les, ind. Seiana	5	n	—	1	23
gozd. in les. ind. Slovenj Gradec	26	50	4	16	96
gozd, in les. ind. Posočja	18	48	—	—	60
Skupaj	265	537	62	230	1312
süprireditelj posvetovanj z gozdarsko problematiko v Rogaški Slatini tn v PMtojni lei z lesnoindustrijskega podfoöja na Bledu. Zveza j'e tudi sodelovala pri izvedbi republiškega tekmovanja gozdnih delavcev — sekačev v Ljubnem ob Savinji ter v Kamniku ter pri smučarskih tekmovanjih v Crmošnjicah in na Krvavcu.
Upravni odbor zveze se je ludi močno angažiral pri organizaciji plenarnega zasedanja centralnega odbora zveze ITSDI Jugoslavije, ki je bilo v Kamniku, kakor tudi pri obfnem zboru omenjene zveze v Beogradu.
Število članov se je v teku dosedanje poslovne dobe povečalo za 204, Vendar pa (a podatelt ni povsem zanesljiv, kot je bilo poudarjeno tudi v razpravi na obenem zboru. Prevladuje mnenje, da veliko naSili inženirjev in tehnikov še ni registriranih zaradi pomanjkljive društvene evidence, ali pa nekateri celo niso včlanjeni v naša diuStva. Novemu upravnemu odboru bo zaupana naloga, naj uredi statistiko oziroma e\idenco članstva. Zaradi lažje presoje in kontrole navajamo pregled čianstva po društvih.
Poročilo blusajnika, urednikov in nadzornega odbora
Iz poročila blagajnika ing. S, Mitievca je bilo razvidno, da je bilo za leto IBC.T predvideno 4,814.000 S din dohodkov. Pri tem je hiia upoštevana tudi interaa dotacija 51*0,000 S din m rezemiega sklada. Dohodki so bili realizirani le z zneskom 3,324.618 S din. Planirani izdatki pa so bUi izvršeni s 4,186,908 S din. Razliko med dohodki in izdatki v višini 862.350 S din je zveza krila iz rezermega sklada in iz slUada za tisk.
Zveza je morala dotirali Gozdarski vestnik iz tiskovnega sklada z zneskom 1,866.272 S din. Glasilo "Les« je doseglo presežek dohodkov z 1,001.440 S din zlasti s pomočjo oglasov podjetij, ki so na ta način izdatno podprla svojo revijo.
Urednik Gozdai-skega vestnika ing. M. Brinar je obširneje seznanil občni zbor z rezultati poslovanja in dela v zvezi z društvenim glasilom. Gozdarekl vestnik je izhajal brez zamud. Zadnji 2 leti je sodelovalo nekoliko manj piscev kol znaša 15 -letno poprečje. To je šlo zlasti na rovaš sodelavcev iz operative. Glede zastopanosti vseh panog so ugotovljene določene vrzeli. Zlasti so bile šibko zastopane veje varstva gozdov, organizacijsko-proizvodna problematika in iniormacije o društveni dejavnosti, So izgledi, da bodo v bodoče te pomanjkljivosti odpravljene, zlasti v zvezi s tesnejšo povezavo s Poslovnim združenjem gozdnogospodarskih organizacij, z zbor-
Finančno poslovan.ie Cozdarskegra vestnika v letu 1965
Postavka
Dohodki din
Stroški din
Naročnine	1,775.000
Oglasi	120.000
Dotacije — zunanje	350.000
Dotaci,ie — intei-ne	1,866.273
Drugi dohodki	161.220
Neposredni stroški izdajanja	2,218.230
Avtorski honorarji	1,234.106
Osebni dohodki s prispevki	536,812
Režijski in drugi stroški	283.344
Vsota	4,272,492	4,272.492
Proračun za Gozdarski vestnik za 19(>6. leto <v nov. dUi)
Dohodki
Izdatki
Nafočnine 2Ö.2O0 Neposredni stroSki izdajanja	26.460
Ogla sni ne 22.400 Avtorski honorarji	20.800
Dotacije 4.000 Osebni dohodki s prispevki	6.100
Režijski in drugi stroäki	2,240
Skupaj	55.600	Skupaj 55,600
ni CO in pod,, ki bodo prispevale potrebne podatke za obveščanje strokovne javnosti o operativnih Xfprasanjih in aktualnih akcijah. Za boljše delo uredniškega odbori je bil izdelan tudi poslovnik, ki ga je upravni odbor zveze potrdil, sprejeti pa ga niora Se danainji zbor.
Urednik je nadalje seznanil prisotne z akcijo za razširitev kroga naročnikov. Nadalje je omenil finančne težave glasila in razloge za zvišanje naročnine. Hkrati pa je apeliral na gozdna gospodarstva, da z zaprošenimi dotacijami podprejo svojp strokovno glasilo in mu iako omogočijo nadaljnji obstoj in delo, kajti dosedanja iadatna pomoč iz gozdnih skladov je z njihovo ukinitvijo prenehala. Poudaril je tudi, da bodo gozdnogospodarske organizacije z naročanjem čim večjega števila našega glasila zase in za svoje obrate tudi učinkovito pripomogle h gospodarski sanaciji Gozdarskega vestnika.
Sledilo je poročilo urednika revije »Les« ing. M. Slovnika, ki je omenil prizadevanje uredniškega odbora, da bi čim bolj približal glasilo potrebam operative. Zato je skibel za pestrost revije in za vključevanje razlienih strok v revijalno de-javnonst. Od avtorjev v preteklem letniku je bilo 56?« iz proizvodnje. Glasilo je redno izhajalo in za 5% preseglo normirani obseg. Naklada se je povečala za 200 izvodov, število naročnikov pa za 180. Uredniški odbor namerava v bodoče bolj poudariti ekonomsko problematiko lesne stroke, njen perapektivni razvoj, delovno zaščito, vzgojo strokovnega kadra in pod.
V imenu nadzornega odbora je poročal prof. ing. Z. Turk. Pri tem je poudaril, da je imel nadzorni odbor v pretekli mandatni dobi dober pregled nad finančnim paslovanjem zveze in nad delom upravnega odbora. Pri pregledu gospodarske dejav-nctsti zveze je bilo ugotovljeno, da so bile vse knjižbe pravilne, dohodki in izdatki [jravilno dokumentirani in zaključni račun dobro sestavljen. Zato izreka nadzorni odbor priznanje upravnemu odboru za opravljeno delo, hkrati pa tudi pohvalo uslužbencem zveze. Posebno pohvalno pa je nadzorni odbor ocenil prizadevanje in uspešno delo predsednika ing. C. Remica. Končno je predlagal za dosedanji odbor razrešnico. Občni zbor je predlog sprejel.
Po poročilih je delovni predsednik ing. P, Olip prečita! pozdravni brzojavki, ki sta ju zboru poslala zveza ITSIDJ in zveza IT SDI Hrvatske. Nato je v imenu prvo imenovane zveze izročU ing. J, Hočevarju diplomo zaslužnega člana zveze. To priznanje je imenovani tovariS dobil na kongresu omenjene beograjske zveze na predlog našega upravnega odbora za svoje neutrudljivo delo pri razvijanju gozdarske mehanizacije In za svoje zasluge, da smo začeli s tekmami gozdnih delavcev — sekačev; saj je bil on pobudnik in odličen organizator prvih teivem na Bledu kakor tudi prireditve prvega zveznega smučarskega tekmovanja gozdarjev, lesarjev in lovcev na Bledu. Delegati so s spontanim ploskanjem potrdili častno priznanje ing- J-Hočevar ju.
Raziirava o poroCilLh, o pravilih zveze in a Itodočili nalogah ter volitve
V diskusiji, ki se je razvila, je bilo obravnavano dosedanje delo zveze, nakazane pa so bile tudi smernice za njeno bodočo dejavnost. S posebno pozornostjo smo prisluhnili tudi besedam predsednika republiike z\'eze IT tov. R. Jančarja, kL je pozdravit naš občni zbor ter pri tem opozoril na strokovni potencial naših organizacij IT, ki pa ne uživa ustrezne podpore od družbe oziroma od odgovornih vodstvenih institucij. Kepriznavanje strokovnjakov je pogosten pojav; za strokovno literaturo in tisk ni ustreznega denarja; takšno stališče vedno močneje ovira naše strokovno uveljavljanje. Problem družbene podpore postaja pereč; zlasti pri izvajanju reforme bi morala priti strokovnonst še posebno do veljave. S tem v zvezi je pozval vsa društva, naj preidejo v ofenzivo in naj se afirmirajo pri odgovornih republiških in drugih oi-ganih.
Ker je vsebina diskusije, zlasti pa pomembnih predlogov zajeta v sklepih, ne bom navajal poteka diskusije. Posebej omenjamo le predlog za spremembo statuta zveze zaradi uskladitve z zveznim statutom. Bodoči naslov naše zveze naj bi torej bil: >^Zveze iT gozdarstva in lesnopredelovalne industrije«. S tem bi bilo omogočeno, da se tudi inženirji in tehniki drugih strok, ki uporabljajo les kot surovino, lahko včlanijo v di-uštva naše zvese (npr. celulozne industrije in pod.). Občni zboi- je predlog sprejel s pripombo, naj bodoči upravni odbor prouči, aU ta naslov popolnoma ustreza cilju, kateremu je namenjen.
Finančni načrt Zveze IT GLI SRS za leto IStSti
J. Dohodki
Ndin
II. S11- o š k i
Ndin
Članarina Založba
Druga dejavnost Subvencije
Skupaj
7.El00,011	Osebni izdatki
9,000,01)	Materialni izdatki
1.700,00	Funkcionalni izdatki
8.000,00	Nedoločeni stroški
26.600.00	Skupaj
7,000,00 5,020,00 14.080,00 500,00
28.600,00
Poiem ko so pi-isotni sprejeli predloženo spremembo statuta in so potrdili finančni obračun zveze ter obeh revij in sprejeli vse tri predložene proračune za leto 1966, je predsednik komisije za sklepe prog. ing. Z.Turk .seznanil delegate z osnutkom sklepov. ObCni zbor jih je načelno potrdil, s tem da jih bo novi upravni odbor pozneje dokončno izoblikoval.
Sklepi
1.	Občni zbor sprejme poročila upravnega odbora, urednikov obeh revij In nad' iornega odbora ter na podlagi tega izreka dosedanjemu upravnemu odboru razrešnico s posebnim priznanjem predsedniku ing. C. Remicu.
2.	Zaradi uskladitve z novim nazivom Zveze IT SIPDJ spremeni zveza svoj naziv, ki glasi; "Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa SRS.-'
3.	Zveza naj si äe vnaprej prizadeva spopolnjevati gozdarske in lesai-ske strokovnjake za poboljšanje njihovega dela.
4.	Zveza naj si prizadeva dim prej urediti pripravniško prakso inženirjev in tc-hnikov obeh strok, da bi bila novim strokovnjaltom omogočna uspešnejša, teme-Ijitejša in hitrejša uvedba v praliso.
5.	Upravni odbor zveze naj spremlja in podpira integracijo raziskovalnega dela Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo, fakultete ter drugih oi'ganizacij, ki se
ukvarjajo z raziskovalnim delom. Naj si prizadeva zagotoviti s poslovnim združenjem inštitutu taksno finančno podlago, ki tio omogočala nemoteno delo, usklajeno s sodobnimi potrebami gozdnega in lesnega gospodarstva v Sloveniji,
6, Upravni odbor zveze in območna društva inženirjev in tehnikov naj bodo pobudniki za iskanje strokovnih rešitev, ki bodo omogočale postopno povečanje gozdne proizvodnje. Tako ugotovljena gozdna proizvodnja naj bo osnova za programiranje srednjeročnega razir-oja gozdarstva. Ta program naj predvidi takšno ureditev zakonskih predpisov o gospodarjenju z gozdovi, ki bodo zagotovili trajnost gozdne proizvodnje in onemogočili izkoriščanje gozdov prek njihove zmogljivosti.
I.	Upravni odbor naj spremlja in skrbi za dosledno iz\'ajanje republiškega zakona o gozdovih. Gozdnogospodarskim organizacijam naj ustrezno pomaga in daje nasvete pri opravljanju njihovih zahtevnih nalog ter naj opozarja pristojne republiške organe na škodljive posledice Jokalističnlh vplivov, ki so v nasprotju s splošnimi družbenimi interesi In težnjami repubUSkega zakona o gozdovih.
O, Upravni odbor zveze in vsa druStva naj v svojih delovnih programih skrbijo za to, da bo širša javnost seznanjena s pomenom in nalogami gozdarstva in lesne industrije v okviru našega gospodarstva,
9.	Posebno je potrebno posvetiti pozomost odnosom med gozdnimi gospodarstvi in posestniki. Tudi te je treba vključiti v skupnft strokovna prizadevanja za povečanje donosov gozdov, ki so v obojestransko korist.
10.	Zveza naj okrepi sodelovanje z vsenni organizacijami IT, s poslovnima zdru-ženjima gozdarskih in lesarskih gospodarskih organizacij, z republiško zbornico, s sekretariatom za gospodarstvo in z drugimi institucijami pri reševanju osnovnih \'prašani s področja gozdarstva in predelave lesa.
II,	Vsi strokovnjaki, zlasti tisti s terena, naj v obeh strokovnih glasilih bolj kot doslej sodelujejo s svojim dopisništvom.
12.	Upravni odbor naj prouči ustreznost in, če presodi, da je koristno, naj se zavzame za priporočilo poslovnima združenj ima gospodarskih organizacij naših strok, da se pri njih ali pri naši zvezi osnuje sklad za strokovni tisk. Tako bi se lahko izognili ponovnim nadlegovanjem posameznih organizacij za dotacije, oglasnine in pod.
13.	Terenska strokovna društva naj obveščajo upravni odbor zveze o predvidenih strokovnih potovanjih v tujino in o zadevnih zamenjalnih ekskiu-zijah, prej ko se za njih dogovorijo. Tako bo lahko zveza vplivala na koordinacijo teh akcij v skupnem interesu.
14.	Terminološka komisija naj nadaljuje z delom po programu. Obdelavo gradiva za lesno stroko je potrebno pospešiti
15.	Potrebno je pri društvih preveriti ätevüo članstva in Število sti'okovnjakov, inženirjev in tehnikov, da bi tako prišli do prave podobe o stanju, kajti sedanja evidenca je pomanjkljiva.
16.	Sprejme se predlog celjskega DIT, da naj bo naslednje smučarsko tekmovanje na območju omenjenega društva.
17.	Odobrijo se predloženi proračuni zveze in strokovnih glasil. Hkrati je sprejet tudi razdelilnik prispevkov terenskih strokovnih di-uštev za kritje proračuna naäe zveze.
18.	Leina članarina, ki jo plačujejo člani svojim terenskim društvom, se določi z Äneskom I2 Ndin.
19.	Nuva letna naročnina za strokovna glasUa Gozdarski vestnik In Les za leto Ui66 ter do nadaljnje odločitve bo znašala za individualne naročnike 15, za št-udente 7,50, za ustanove 60 in za podjetja 80 Ndin, za Les pa je mogoč s podjetji tudi poseben dogovor. Naročniki iz inozemstva plačajo letno 4 dolarje.
20.	Pooblasti se upravni odbor z\'eze, da na podlagi orientacijskega osnutka sklepov občnega zbora, kot ga je na občnem zboi-u predložil član komisije za sklepe in
na podlagi predloga komisije za sklepe, ki jo seslavJjajo lovariši: prof. ing. Z. Turk, ing. C, Remic in ing. M. Pečar, izvrši clakončno redakcijo sklepov in jih objavi. Sklepi naj med drugim služijo tudi kot podlaga pri izdelavi delovnega programa upravnega odbora zveze In društev za naslednje obdobje.
V zvezi s temi sklepi občnega zbora posebej opozarjamo na odobreni proračun zveze in strokovnih glasil, po katerem se po presledku nekaj let zopet uvajajo prispevki društev, ki jili bodo le-ta dajala zvezi za kritje njenega profačuna. Da bodo društva seznanjena z višino teh svojih prispevkov, jih v preglednici objavljamo.
Predlog za prispevke društev IT GLl
		Ndin
1. DIT	lesne industrije Ajdovščina	400
2. DIT	gozdarstva in les. ind. Bled	600
3. DIT	gozdarstva in les, ind. Brežice	300
4. DIT	gozdarstva in les. ind. Celje-Nazarje	600
S. DIT	gozdarstva In lesne, ind. Črnomelj	200
6. DIT	lesne industrije Kamnik	300
7. DIT	gozdai-stva in les. ind. Kočevje	500
8. DIT	gozdarstva Kranj	400
9. DIT	gozdarstva Ljubljana	6f)()
10. DIT	lesne industrije Ljubljana	400
11. DIT	gozdarstva Maribor	500
12. DIT	aa predelavo lesa Maribor	400
13. DIT	gozdarstva in les ind. Murska Sobota	20fJ
14. DIT	gozdarstva in les. ind. Novo mesto	40O
15. DIT	gozdarstva in les. ind. Postojna	400
1Ö. DIT	gozdarstva in les. ind. Ptuj	200
17. DIT	gozdarstva in les. ind. Sežana	20Ü
18. DIT	gozdarstva Slovenj Gradec	500
ie. DIT	za predelavo lesa Slovenj Gradec	400
20. DIT	gozdarstva in les. ind, Tolmin	400
Medtem je občni zbor po poročilu verifikacijske in kandidacijske komisije, ko je bila ugotovljena sklepčnost občnega zbora in predlagana kandidacijska lista, izvolil nov upravni odbor zveze, ki se je na svoji prvi seji konstituiral takole: predsednik ; ing. Mirko Pečar, podpredsednik; ing. Ciril Remic, tajnik: ing. Lado Gašparič, blagajnik: ing.Marjan 2emljie ter člani: ing.Tugomir Cajnko, ing, Milan Ciglar, ing. Janez Božit ing. Franc Cafnlk, ing. Cveto Cuk, ing. Franjo Urleb, ing. Ferdo Fapič, ing. Pavel Olip, ing. Slavko Mihevc, ing. Oskar Jug, ing, Zdenko PetriČ, ing. Jože Demšar, ing. Mario Jeglič, ing. Hubert Vovk, ing. Miloš Pristov in Ferdo Rakuša. V nadzorni odbor so bili izvoljeni; prol. ing. Zdravko Turk, ing. Gregor Kersnik in Rudi Kremesec. Kot urednika revij sta tudi v naprej ostala ing. Miran Brinar in ing. Miloš Slovnik.
Pred zaključkom se je na novo izvoljeni predsednik upravnega odbora ing. Mirko Pečar zahvalil prisotnim za izltazano zaupanje in je pozval člane naših društev k Živahni dejavnosti na strokovnem področju in v društvih,
C. R.
KNJIŽEVNOST
KNJIGA O RAZPOZNAVANJU NAŠEGA LISTOPADNEGA DREVJA IN GRMOVJA
Fukarek, P.: Naäe listopadno drveče i grmlje, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 19C5, 135 strani, 181 slik, cena 12,40 W din.
Knjiga vsebuje sledeča poglavja; Uvod. Ključ za določanje rodov. Ključ za določanje vrst. Opis posameznih vrst. Na koncu knjige je kazalo, kjer so po abecednem redu navedena latinska imena obravnavanih wst, temu sledi äe kazalo narodnih imen opisanih vrst.
V uvodu opisuje avtor tiste dele oziroma lastnosti lesnatih rastlin, na podlagi katerih sta sestavljena ključa. V ključu rodov so obravnavane važnejše značilnosti popkov in mladik, ki nam omogočajo določevanje rodov. Ključ vrst pa upošteva vse značilnosti in lastnosti popkov in mladik, s pomočjo katerih moremo določiti posamezne vi-stc drevja in grmovja. V zadnjem poglavju je za vsako obravnavano vrsto podan zgoSčen opis vseh lastnosti, pomembnih za njeno prepoznavanje in določanje. Pasebna prednost tega dela so izredno natančno in dobro napravljene številne risbe, ki omogočajo identifikacijo osebkov tudi v dvomljivih primerih.
S to knjigo smo dobili v naši strokovni literaturi neogibno potreben priročnik za zimsko določanje in prepoznavanje naših poleti zelenih listavcev. Knjiga bo dobro služila kot učni pripomoček na srednjih gozdarskih šolah in fakultetah. Prepričani smo, da jo bo naša strokovna javnost pozitivno ocenila in jo koristno uporabljala. Želimo, da bi avtoi- nadaljeval hvalevredno započeto delo in upamo, da nas bo že v bližnji bodočnosti razveselil z novimi, v tej knjigi napovedanimi, priročniki.
R. Erker
PROBLEMI GRADNJE CEST IN POTI NA FLISU
Satiktjohanser L.: Wegebauprobleme im Flyschgebiet, Foi-stwU-senschaflichfe Forschungen, zvezek 19, Hamburg, 1964.
Odveč bi bilo poudarjati, da Je dovolj gosto omrežje gozdnih prometnic, predvsem cest in poti, temelj za sodobno gospodai-jenje z gozdovi. Prav napredek tehnike (najrazličnejši gradbeni stroji, nove metode stabilizacije) omogoča, da gradijo ceste celo v taka gozdna območja, kjer je kazalo, da bodo ostala nedostopna za motorna \'ozila. Posebne težave nastajajo pri gradnji na fltšu. V primerjavi s krasom pa ravno na fliSni podlagi gozdovi dobro uspevajo, prinašajo precejšnje donose in zato zahtevajo tudi solidno zgrajeno omrežje gozdnih prometnic. Problematiko giadnje test in poti na območju fliša na Bavarskem je p!'ouČeval in v svoji disertaciji obdelal dr. Lorenz Sanktj o hanser.
Avtor ugotavlja, da je večino težav, ki se pojavljajo pri gradnji na flišu, mogoče premagati z ustreznimi tehniškimi in organizaci.iskimi prijemi. 2e pri samem trasi-ranju se je potrebno izogibati zelo nevarnim krajem, polziščem. Trasa naj se čimbolj prilagodi terenu, da se na ta način izognemo globokim odkopom in visokim nasipom. Pri tem so odkopi dosti botj nevarni od nasipov. Seveda se vedno temu ni mogoče izogniti. Zato je potrebno odkopne brežine čim prej utrditi, najbolje z vegetacijo {trave in grmovje). Nasipe pa je potrebno s stroji dobro stlačiti. Širina planuma naj bo čim ožja, da bi se čim manj zasekali v vraSčeno tlo. Voda je največji sovražnik ceste, zato prizadevanja za hitro in dobro odvajanje površinske vode ni nikoli odveč. V ra^ravi so navedeni razni postopki za mehanično, predvsem pa za kemično utrjevanje (stabilizacijo) vozišča. Pri utrjevanju s cementom je mogoče doseči potrebno trdnoat vozišča. Posebno pa se je obnesla uporaba živega apna,
ker le-tH veže vodo in s tem suši podlago. Na izi-edno mokrih kmjlh naj se vgradiju faSine, da bi s tem ohranili zgornji ustroj ceste čimbolj suh. Uspešnost izvajanja firadlaenih del je odvisna tudi od ^'remena. Zato avtor priporoča gradnjo v tistem času, ko je vreme ustaljeno in suho. Na Izredno melikem terenu pa je priporočljivo graditi tedaj, ko so tla zmrznjena,
V Sloveniji imamo flišna območja le na Primorskem, in lo okoli 100,000 ha. S podobnimi problemi, ki spremljajo gradnjo cest in poti na flišu, pa se si-ečujemo tudi na mnogih drugih krajih, večfci-at bolj lokalno. Zato je mogoče korLstno uporabili v razpravi navedena dognanja tudi v lakih razmerah, ki so geoloäko in klimatsko podobne fliSu, Naj omenimo se it^ da je avtor obdelal problemalilio gradnje le iz tehniškega vidika, Žal, pa ne tudi iz ekonomskega,
Andrej Dobre
domaČe strokovne revije ^ SUMARSKI LIST — Zagreb
St.: 3/4 — 1965: D r. D uS a n Klepac in dr.Ivan S pa I č ; Vpliv nekaterih deroUatorjev nai d'öieEnsld priiiras.tek doba. Ing. Josip Salar: Kaävovosi drevja v meSaneim -in čisitem sestoju doba. Ing, Avgust Horvat; O meilioradji grrmšč na submediteranskem kraSkem območju. Ing. Halid Sarajlič; Nekaj o zava-ravanju želeanišicih prog pi*ed hudourniki, B. Tkalčiič, J. Safai- in R, Maru-Sic: O ekonomičnosti turističnili gozdov na jadranskem območju. Ing. Miroslav Pecovič; Prispevek It vražanju goscpodarjenja z gozdov i-ipanjevci.
St.: 5 6 — 1965: Prof. dr. Milan Anic: Ob 150-letnid rojstva Josipa Faji-čiča. Ing. Josip Safar: Pojav šiijanja bukve na Dinaiidih HivaSke. Ing. Jakov Martinovid: Vpliv tal ,na uspevanje zelenega bora v nasadu »Bučice« v HrvaŠkem Zagorju. Ing. Ante Krstinič: Vegetativno razmnoževanje mekaiterih klonov ^-isokodebeinih vrb v teku vegetacijskega obdobja. Dr. Mdlomir Vasic: VažnejSi problemi gospoda!i:ienja z gozdovi. Ing. NIko PopnlkoJa: Sovjetske ialcužnje na .iiodrocju žlahtnjenja hi*asla.
St.: 7/8 — 1965: Dr. Nikola Neidhardt ining-Ninoslav Lovrič. Natančnost do'locanja sa^ediščnih kotov z meurjemjem daljin pri trasirain^u gozdnih poti. Prof. dr. ing. Branko Kraljic: Skrajšanje delovnega tedna pri anketiranih pod,iet!iih gozdarstva, lesne Industrije in industrije papirja ter celuloze. Prof, dr, Milan Anic; Iz iiovejše fitoceaioloSke nometiMatuire, Ing. Jakob Martinovič: O uporabi ilimeriziranih tail za gojenje na bjelovarskem območju. Ing. Dimitrije Bura: Plantažno gojenje hitro rastočih iglavcev v Italiji,
St.: 9/10 — 1963: Ciril Sidor: Primerjalna i'aäsko\'anja občutljivosti gosenic Thaumatopoea pitvocampa Schilf za specifično virozno bolezen in za viroze nekaterih vrst žuželk. Prof. dr. ing, Branko Kraljic: SkrajSanje delovnega časa pri anketiranih podjetjih gozdarstva, lesne industrije in industrije papirja ter celuloze. Ing. Nikola Popnikola: Pojav dvospolnih razcveti j pri rdečem boiii. Dr. ing. Uroš Golubovič; Funkcionalna odvisnost cene in osnovnega tehnološkega časa na primarnih delovnih strojih pri predelavi 1 m= jelovih žagovcev od gozdnoure-ditvenih debelinskih stopenj. Prof. dr. Zvonko Potočič: O integraciji v gozdni proizvodnji in v industriji za predelavo lesa. Ing. Milivoj WQrlh; Tretje zvezno tekmovanje gozdnih delavcev-sekačev,
St.: 11/12 — 1963: Ing. Matej ButJcovič: Dvajset let gozdarstva SR Hrvatske. Ing. Božidar MacešLč: Mehanična predelava lesa SR Hrvatske 1945—1965. Ing. Z. Vrdoljak in ing. D, Jedlow.ski: Gozdarstvo Dalmacije v obdobju 194S—196,5. Prof, Milan Androič: Kratek pogled na i^arstvo gozdov v obdobju od 1054, do 1065. leta. Ing. Drago Majer:0 20-letnici službe urejanja gozdov. Dr. Zdenko
Tomašegovič: Koliko upovabljamo rezultate fottjgrametHjskega snemanja za potrebe v gozdarstvu? Ing. Ivo Godek; Urejanje hudournikov v SR Hi-vaSki, Ing. Petar DragaStč: Lovstvo v SR Hrvaäki od 1945. do 1965. Ing. Josip S a f a r: Pogled na dvajsetletno delo Inštituta za gozdarska raziskovanja. Ing, Ante L o vri C : Vloga, naloge iß delo Jugoslovanskega inžtiluta za iglavce v Jastrebar-skem. Ing. J'ranjo Stajdutiar: Razvoj Inštituta za les v Zagrebu. Prof. dr. Zvonim i r Potočič; Društvena dejavnost od osvoboditve do danes,
SUMARSTVO — Beograd
St.; 11/12 — 1964: Ing, Nikola Pop.nikola: Noiv način vegetSitivnega raiz-množevanja iglavcev. Dr, ing. Slobodan Gavrilovid: Procesi deplesije zemljišč in njihovo spoznavanje pri kartiranju erozijskih območij. Dr. Nada Lukič-Simonovič: Bukovo nepravo srce in njegove lastnosti. Dr. Albe Urbanov-s)(i T Nova presoja tendenc evropske proizvodnje, porabe in trgovine z lesom za obdobje 1950—1975. Milan Radin: Zatiranje gobarja leta 1964 pd gozdnem gospodarstvu v Sremskl Mitrovici, Zagorka Mar.lanovič: Cvetlični lončki "Jif£y-pot«, nov pripomoček za zanesljivejše, hitrejše in cenejše snovanje gozdnih nasadov, Di'. Dušan Simeunovič: Motivi za pravno urejevanje gozdnogospodarskih odnosov v Srbiji v devetnajstem stoletju. I n g. D i m L t ri j e Vel i čk O Vi č : Ureditev porečja Morave. Ing. Dragutin Gerzič: Posebne grede za gojenje posevkov, ki omogoča,io največjo izrabo Ivalivosti semenja. Ing. Ivan Aleksov in ing. Cojko Dukič: Vtisi in opažanja s strokovTiega potovanja po LR Bolgariji. Dr. ing. Vojislav Stamenkovič; Ekskurzija gozdai'skih in lesnoindu-plTijskih strokovnjakov SR Srbije po Avstriji.
St.: 1/2 — 1965; Vera Popovid; Uporaba lineaimega programiranja za probleme gozdarske ekonomike. Ing. 2ivota Radovanovič: Metodologija načrtovanja v gozdarski delovni organizaciji s stališča trajnega gospodarjenja z gozdovi Dr, Milovan Gajič: Mediteranski in submediteranski element v floi-i Sumadije. Prof. ing. Simeon Nedjalkov: Uporaba gozdne tipologije pri ure.fanju gozdov. Dr. ing. Lazar Vujičič: Razlskovalno-razvojna služba v lesni industriji Beograda. Ing. MiloS Jevtid: Evolucijska pot sodobne koncepcije o pogozdovanju v Franciji.
St.; 3/5 — 1965: Dr. Radovan Ivkov: Pomen delovne tehnike pri pogozdovanju goUčav. Vera Popovič; Uporaba linearnega programh-anja za probleme gozdarske ekonomike. Ing. Mladen Ko rac: Pančičeva omorika in ionizirajoče žarčenje. Ing. Milorad DjurkovičiO stanju in možnostih za povečanje proizvodnosti gozdov v SR Črni gori. 1 n g. Z1 a t ib or Seku 1 i č : Aktualnost proučevanja organizacije dela pri sečnji in izdelavi. iVIomcilo Jeremič; Razporejanje logarjev glede na delo.
St.: 6/8 — 1965: Ing. Mirko Sučevlč: Položaj gozdarstva pri novi gospodarski reformi. Dr. Aleksander Tticovid in ing. Djordje Nikolič; Vpliv žarčenja s tennainimi nevtroni na seme nekaterih listavcev glede na spremembe lenotipskih lastnosti in na razvoj enoletnih sadik. Dr. ing. Dragoljub Trifu-novic; Raziskovanja debeline lubja in njegovega deleža pri pi-ostornini debla črnega bora iz zahodnega dela SR Srbije. Ing, Ni ko Popnikola: Žlahtnjenje rdečega bora v Sovjetski zvezi. Ing. Svetislav RadulovičiO uspehih, ki so jih v Bolgariji dosegli pri raziskovanju vpi'aSanja povečanja goadne proizvodnje. Dr. Aleksander Jankovič: Računanje zračne hitrosti in določanje koncentracije zmesi pri proračunu pnevmatskih transportnih naprav za zdrobljeni les. Stojan Evtimov: Sedem desetletij zopetnega zaraščanja Krajišta z iglavci.
St.: 9/10 — 1965; Ing. Drago-mir Stošič; Upoi-aba visckofi-ekventnega toka pri lepljenju lesa. Ing. Ljub iäa Je vtič: Montažni armirano betonski pas — nov način konsolidacije povprečne zgradbe v koritu. Vera Popovič: Raziskovanje gospodarske učinkovitosti pro t i erozijske dejavnosti na območju določenega porečja. Ing. 2ivorad Rado\-anovič: Negovanje različno razvitih sestojev kot eden od temeljnih načinov za povečanje donosnih možnosti naših gozdov. Ing. Ante R a d o v č i č I Alžirski gozdovi. Ing. Nikola Simunovid: Stanje drevesnic na območju AP Vojvcvdine.
St.; 11/12 — 1965! Ing. Milka Peno [n ing, Jelica Popovič: Viroza nji črnem In na rdečem boru. Ing. Hajrudin Bujukalič in ing. Vladislav B e It r a m t Zaščita bukovih hlodov. Ing. Dragan Gerzič: Prve izkušnje z redčenjem sestojev črnega bora na Kremanskih kosah. Ing. Ante Radovčič; Gozdovi na svetu in sečnja v njih. Ing. Milan Stanojkovič: O nekaterih elementih za projektiranje gozdnih poti. Dr. Milan Jovančevič: Delo mednarodnega posvetovanja o gozdarski genetiki v Jugoslaviji. Vasiljka Kaičevič: Osnovana je skupnost tehniških visokih šol in šolskih centrov.
NARODNI SUMAR — Sarajevo
St.: 1/2 — 1965: Iviea Gudeljevlč; Cene gozdnih izdelkov in izdrfitov industrije za predelavo lesa. Prof. Ing. Branislav Begovlč; Etape razvoja gozdarske politike in organizacije gospodarjenja z gozdovi v SSR. Dr, ing. M i -lorad Jovančevič: Ali je viSegrajsld črni bor iilogenetsko posebna rasa? Prof. dr. ing. Pavle Fukarek: Pragozd Peručica nekdaj in sedaj. Ing. Duško Pajič: Iz\'ršenje gozdnogojitvenih opravkov v letu 1964 in aktualna vprašanja v z\'-ezl s planom dela za 196S, leto. I n g.Z ivorad Radovanovič: Povečanje sečnje lesa s stališča ti-ajnega gospodarjenja z gozdovi. Ing. Nikola Eič: Problemi pri gospodarjenju z nažimi gozdovi.
St.: 3'i — 196.';: Resolucija o aktualnih nalogah za napredek gozdarstva. Slobodan Erceg: Probleme v gozdarstvu moramo reševati z vsem spoštovanjem samoupravnih pravic in dolžnosti delovnih organizacij. Poročilo Skupščine SR Bosne in Hercegovine o aktualnih problemih gozdarstva v Bosni in Hercegovini. Prof, ing. Branislav Begovič: Etape razvoja gozdarske politike in organizacije gospodarjenja z gozdovi v SSSR. Ing. Branislav Begovič: Vzgoja gozdarskih strokovnih kadrov v Sovjetski zvezi. Ing, Radoslav Curič: Nahajališča planinskega javora (Acer heldreichii Orph, in Boiss.) na Planini Goliji (SR Črna gora).
St.: 5/6 — 1905: Ing, Mirko Sučevič: Spremenibe in dopolnitve k osnovnemu zakonu o gozdovih. Ing. Mirko Sučevič; Nekateri paToblemi pri razvoju gozdarstva pri nas. Ing, Oskar PdŠkorid; Dinamika prirastka poganjkov velikega jesena in puhastega hrasta. Prof. ing. Branislav Begovič: Začetek in razvoj celulozne industrije v Bosni in Heicegovini. Ing, Dušan Terzič: Praktično izkoriščanje Živih elementov gozdnega drevja. Ing. Sergije Lazarev; O trasiranju pobočij,
St.: 7/8 — 1905: Prof, ing. Fazlija Alikalfič; Prago{zdni rezervat Peruäca. Dr. Konrad Pintarič: Ograjevanje kot ukrep za zavai-ovanje naravnega mladja. Ing. Nešad Bojadžlč: Priprava tal pred semejiitvijo. Dr. Hilda Riter- St u dnička : Rastline, primerne za bioffnelioradjo golih zemljišč na serpentinski podlagi. Ing. Teodor Spanovlč i Uporaba italijanskih metod gojenja topolov v jugoslovanskih razmerah.
St.: 9/10 — 19Ö5; Dragutin Murko: Listje domačega ruja kot surovina za našo taninsko Industrijo. Kiril Demič: Integracija mehanične in kemične predelave iglavcev,
SUMARSKI PKEGLED — Skopje
St,: 5/6 — 1964: Jng. B. Nicola in dr. ing, B. Fejoski; Prispevek k poznavanju različnih form črnega bora na ozemlju SR Makedonije. Dr. Milan Goguševski : Prispevek za sestavljanje enovhodnili in dvovhodnih tablic za hrastove goadove-storovce v SR Makedoniji. Dr, ing. Mit k o Zorboski in ing. Dim i t. ar Krstevski: Prispevek k proučevanju delovnega časa in delovnega učinka pn uporabi motork za podiranje drevja v hrastovih semenovcih. Dr. B, Pe-j os ki: Problem uravnotežene vlage v lesu na obtnocj'u Skopja. Dr, B, Pejoski in ]. Josifovski: V z\^ezi s pojavom madežev na furnirju.
Št.: 1/2 — ISfiS: Dr. Stevan Eojanin: Beljenje ko.i dejavnik proizvodinosli dela pri ttiKwabi kapnixiske vai-iante francoske raetode smolarjenja. Prof, dr. Zora Ksraman, dr. Aleksander Seiafimovskiining. Nada Kiselička: Zatiranje zlatorepke (Euproctis clnrysorrhoea L,) s pomočjo letal v hrastovih gozdovih pri Gostivarju. Dr. ing, Radivaj Jovetic in ing. Boris Trpkov : Kosmata teža nekaterih vrst nizke divjadi na območju SR Makedonije, Dr_Jovan Spi-rovski in ing. Jo v an Stevčevskl: Planinska gozdna tla v gozdovih iglavccv SR Makedonije. Ing, M. Kostov; O nekaterih značilnih pojavih erozije v porečju Džepčiške reke pri Tetovu, Ing. Kiro Stojanovski: Natančnost meritev s samostojnimi poligoni, ki so priključeni na znane točke, brez merjenja priključnih kotov na njihovih koncih. Ing, K rum Angelov: Obdelava dispozicij na žagah.
ŠU: 3/4 — 19B3: Prof. dr. ing. B. Pejoski: Teoretične osnove proiblema gorenja lesa in lesnih izdelkov in ukrepi za preprečevanje požara in za zavarovanje lesnih konstrukcij pred ognjem. Ing, Krum Kaludin: Pridobivanje in predelava smole v Bolgairiji. Ing. Aleksander Andonovski: Dvajset let od osnovanja nasada bora Pinus brutia Tem, v parku Kmetiijsko-gozidaiske falcultete v Stopju. Vojislav Manasijevski: Izvrševanje plana izvoza lesa in lesnih Izdelkov v letu 1964- in položaj na trgu v zvezi s povpraševanjem in ponudbo, Jana Matve-jeva: Sepalomanija na telohu Helleborus cyclophyllus Boiss. Ing. Krum Angelov : Nekaj pripomb k računanju odstotka količinskega izkoriščanja. Ing, M e -todlja Velkovski; Nov obrazec za trapecasto obliko nasipa ali odkopa pri računanju kubature zemeljske gmote po metodi integrala.
TOPOLA — Beogfad
St.: 11/IZ — 1964i Ing. Dimitrije Bur a: Sredinjeewo^jsid kongi'es o topolih. Ing, Vojin Vasilic: Gojenje topolov v SR Nemčiji, na Nizozemskem in v Belgiji, Muhle Larsen: Žlahtnjenje topolov je uspeäno, toda zanj je potrebno veliko časa. Dr. L, 2u f a ; Delovne koncepcije žlahtnjenja topolov v Inštitutu za gojenje topolov v Grammontu. Ing. V. Steenackeos; Multiklonalnost P x eura-mericana (Dode) Guinler cv. rob usta. Dr, L. Z u f a : Poskusno polje topolov selce, Leuce v Flevolandu, Dr. L. Žufa: Poliploidija pri selekciji gozdnega drevja. H, Froehiich, G. Baumeister; Metode za določanje topolov sekcije Leuce. A. H er bi ga n t: Izbira klonov, razdalja saditev in čiščenje vej. Muhle Larsen: 2lahtnjenje in gojenje topolov v Zahodni in ccntralni Evropi, Ing. Georgije Go j kovic: Problemi zaščite topolov v Nemčiji, na Nizozemskem in v Belgiji. Prof. dr. H, Hill: Uporaba tanke topolovine,
St.: 1/3 — I9ß5: Prof. dr. Ivo Dekanič: Uspevanje raaMcnäh evroamcM-kanslah topolov ob enakih razmerah podtalne vode na dravskem aluvlju v intenzivnih kulturah. Ing. Ivan Herpka: Pridelovanje lesne gmote s triletnim turnusom, Hideo Ume k i: Gojenje topolov na Japonskem, Ing. Jovan Mar kovic: Potreba in možnost uvajanja stalne delovne sile pri plantažah topolov in vrb.
St.: 4/G — 1963: Dr. Mi I o mir Vasic; Važnejši problerm jugoslovanskega gozdnega gospodarstva. Ing, Dimitrije Bura: Plantažno gojenje topolov in vrb v Italiji. Ing. Jovan Mar kovic: Pomen in potreba eksperimentalnega 1'aziskovanja uporabe mehanizacije in racionalizacije v plantažni proizrvodnji topolov in vrb. Ing. Dimitrije Bura: Razstava mehanizacije v gozdnem gospodarstvu.
St,: 7/12 — 1965: Ing. Franjo Stajduhar: Toipolove iv«"ke. Ing, Josip Erdesi: Nižinska vojvodinska trepetlika in sivi topol. Dr. Lajos Zufar Prispevek k proučevanju dednosti dehelnlh oblik cvroamerikanskih topolov. Ing. J. Jodal in dr. L. Žufa; Prispevek k proučevanju odpornosti klonov e\Toameri-kan skill topolov proti škodljivcu Melanophila picta Pali. Dr. Ciril S i d o r : Granu-loza, di'uga virusna bolezen gosenic Pygaera anastomosis L, Ing, Georgije Goj-kovic; Delovni učinek in ekonomičnost ročne prevozne škropilnice »Pohorka« v topolov ill drevesnicah. Dr, H. J o a c li i m : Pomen in naloge gojenja topolov v DR Nemčiji, Ing, Jovan Mutibarič: Francoske izkušnje z uporabo lesa raznih topolovih sort.
LES — Ljubljana
St.: 3/4 — 1063: Jože Knez: O pogogih gospodai-jenja v lesni Lndustriji. Ing. Alo.iz Vovnlk; Racionalne,jäe delo s kosovnimi odpadki v mehanski predelavi lesa. Ing. Gregor Jeras:0 pomenu, lastnostih in uporabnosti zgoščenega lesa. Ing, Tomaž Beltram: Presoja gospodarnosti lakiranja, posebej glede na viskoznost lakov. Ing. Dušan Dobnik; Polnojarmenik bodočnosti — --Optimat GDZ-i'. Prof, Andrej Česen: Poklicni profili v lesni industriji,
St.: 3/6 — 1963: I'ng. Lojze Žumer: trva naša razprava o štadiji ETT 1964, Willi Seidel: Evropski eksotični furnirji. Dr. Anton Prijatelj: Poklicne zastrupitve v lesnoindustrijski dejavnosti. Ing. Janez Lesar; Razvoj dekorativnih slojastih plošč v svetu in tehnične lastnosti »Melapan- plošč. Ing. Dušan Dobnik; Magnetne priloge. Prof. Andrej Česen: ProfUi poklicev v lesni industriji. Ing. Ludvik Murfca: Zasedanje evropskih novinarjev za lesno stroko na avstrijskem lesnem sejmu v Celovcu.
St.; T/8 — 1965: Ing. Miloš Slovnik: Več (pozornosti zdi-avsitvano tehničnemu varstvu v lesnoindustrijski dejavnosti. Ing. Branko Sinkovc: Lakii-anje z nilTO in poliestrskimi laki, njih karakteristike in medsebojna primerjava. A K n o e-venagel: Specialni lesnoobdelovalni stroji. Kurt Ehemman: Novosti na področju brusilnih strojev za les. W. Hempel: Avtomatii^ne stružnice, rezalniki in VTtalni stroji za les znamke >»Hempel«. —; Motorne žage sistema '>Dolmai-- za delo v goKdu in na lesnih skladiščih.
St.: 9/10 — 1963; Ing, Adi Svetličiič;0 pi'oblemih skladnega raavu^a gozdnega in lesnega gospodarstva v Sloveniji. Curt Blankenstein: Terminsko planiranje v lesnopredelovalni industriji. Slavko Blagotinšek: Vloga orodja •^widia- v lesni industriji. Anton Bi le k: Novosti na področju konstrukcij pri vrtalnih avtomatih. Vollmer: Novejši stroji za pripravo žagnih listov. Ing. M i 1 ois Slovnik: O perspektivnem razvoju vzgoje strokovnega kadra za lesno stroko pri nas.
DRVNA INDUSTRIJA — Zagreb
St, 1/3 — 1905: Ing. Stanko B a d j u n . FiziliaiLne .in mehanične lastaiois-ti hrastovine iz gozdnega okoliša Lubardenik pri Lipovljanih. Prof, MiroslavKug-ler: Lfi.neamo prosramiranje v pincfevodnji žaganega lesa. P.rof, dr. Juraj Krpan: Mednarodni simpozij o soipciji in reologiji lesa v Miinchenu.
St. 3/4 — I9fi5: Dr. Stevan Bojanin; Odpadki pri sečaji ifi izdelavi doba ^lede na udeležbo sortimeriitov. Ing. Ivo Salovac: Dokumentacija o stroliovni i.ti znanEtveai dejavnosti In njena uporaba v lesni lindustrdji in v gozdarstvu. Ing, Rudolf Sabadi: Gosidovi Ln lesno gosiwdarstvo Etiopije. Ing, Krum Angelov; Predelava lesa v SR Makedoniji do lel:a 1914, Milof Rašič: Lami nati.
St. 5/6 — ise.";: Prof. dr. Ing. Mil en ko Plavšič in dr. ling. Uroš Golubovič: Razisi«/vain,je elamocmiičnosti proizvodnje furnirja iz ftimirakiih hlodov velikega jesena. Ing, Boris Ljuljka; Raztskovainje oljdelaive ploSčatiiJi elejnan-iov na valjkasti brusilkl. I n g. O m e r A I i č : Sušanje nekaterili domačih lakov za po\TŠinsko obdelavo lesa. Ing. Simeun Tomanič; Piipraive za skrajžavo delovnega časa v tovarni -^TOZ« v Zagrebu, Ing. Ivo Salovac: Batoliogi-alska dejaivnost Inštituta za les in sestanelc v Zagrebu o doloanenitaciji v lesni industiniji in v go-zdai-stvu,
St. 7/8 — 1965: Svetozar Grgurič: Učiinkovil način za spremljanje in kontrolo delovnega učinka — činitelj za pocenitev proiavodnjih stu'osiiov. Ing. Franjo Stajduhar: Kaitovost ožlahtnjenih iverk. Ing. Nikola Hertjevič: Kapaciteta hidravličnih preš pri proizvodnji vezanih plošč.
M. B,
IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA
PRISPEVKI K ZGODOVINI UREJANJA NASIH GOZDOV
t
Po končanem preseljevanju narodov je Karel Veliki zavojeval naše kraje (ok. aoo. leta po našem štetju). On in njemu sledeči deželni knezi so se polastili 1'se obdelovalne zemlje, travniiiov, pašnikov in gozdov. Podjarmili so si tudi prebivalce in so si jih podvrgli, da so jim tlačanili.
Deželni knezi so oddali velika posestva tudi v fevd cerkvam, samostanom in svojim rainisterialom. Ce so rodbine teh fevdalcev izumrle, je pripadlo fevdno posestvo zopet linezu, ki ga je potem navadno zastavil premožnim plemičem, nekatei'a poscstv-a je prodal, pri držal pa si je n adoblast nad gozdovi.
Les v tistih časih ni imel skoraj nobene cene. Zato nihče ni podložnikom branil jemati les in drva za hišno sli domačo potrebo iz gozdov. Koder je primanjkovalo obdelovalne zemlje, so mogli prvoLno podložniki gozdove zemljiških gosposk izseka-vati in požigati ter jih spreminjati v njive in ti'avnike.
V XIV. in XV. stoletju so nastale po naSih Itrajih števUne železarne, ki so potrebovale mnoEO lesa in drv. Deželni knezi so železarnam dodeli U potrebne gozdne itompleicse v izrabo. Od podukcije železa je imelo zaposleno prebivalstvo koristi, Itnez pa se je okoristil s carinskimi, milniSkimi in drugimi pristojbinami.
Leta 1510 je osnoval Maksmilian dvorno komoro za naše kraje s sedežem v Gradcu, ki so .ii bile zaupane rudai-siie zadeve, Leta 1511 se na Kranjskem pi-vila-ai omenjajo gozdovi kot pri ti kline rudniivov, Z razmahom železarn in naraščanjem prebivalstva pa so začeli oglarji devastirati gozdove, podložniki pa so napravijali številne laze v izkrčenih gozdovih. Uničevanja gozdov so povzročila, da so začeli v XVI. stoletju deželni knezi izdajati »Gozdne in i'udarske rede«; izmed teh na,i omenim Maksimilianov rudarski red (1517), Karolinški rudaj-ski red za kneževino Kranjsko in grofijo Goriško (ISTS). Slednjega je nadvojvoda Ferdinand lela 1602
potrdil. Cesar Fej'dinanrl I. je 3, jan. 1550 izdal za dezelnoknežjo Radovljiško zastavno gospostvo še poseben Selezorudarski red za železarne v Kropi, Kamni Gorici in v Kolnici. Leta 1553 je PerdinaJid J. spremenil in poostril MaksLmilianov rudarski red iz leta 1517. Odredil je, da so vsi gozdovi v krajih, kjer so rudarski obrati ali kjer taki nastajajo, odtegnjeni jurisdikciji teritorialnih posestnikov In podrejetii rudarskemu sodniku. V vseh rudarskih redih — v Maksimilianovem (1S17), Ferdinandovem (1533) in Kar&lin.škem (1575) so določila, da so rudonosna zemljišča Ln gozdovi deželna komorna lastnina in da služijo rudniškim obratom. Karolinsld rudarski red je bil bolj ali manj v veljavi do teta 1354, ko je izšel rudarski zakon (23. maja 1854),
Kakor rečeno, so spadali dežel no lin ožji in kamcralni gozdovi, posebno bukovi pa tudi igličasti, v admlnistiacijo rudaj'skih uradov in so sluiili potrebam rudarskih obratov. Pod določenimi pogoji pa so tudi gozdovi samostanov in graščin morali rudarskim obratom oddajali les po ceni, ki jo je na panju določil rudarski sodnik.
Rudarski sodniki so morali po določilih gozdnih in nadarskih redov paziti, da se gozdovi niso s požiganjem, lii-čenjem za rovte in .s pašo koza kvarili.
Rudniške pravice do lesa za izdelavo oglja in za rudniški obrat ter za domafe potrebe pa niso utemeljevale upravičenosti do lastnine gozdov, namen.jenih mdniške obrate, kakor tudi ne za kmete, temveč so jim bile podeljene le kot fevd Leta 1T83 (21. avg.) je izšel dvorni dekret o splošnih načelih lastninskega prava,
Z okrožnico guhermja z dne 17. marca 1784 je bila na podlagi dvornega delQ'eca Z dne 8, marca 1784 zasebne gozdove bremeneüa rezervatna pravica v korist rudniškim obi-atom zopet ukinjena m je bil užitek gozdov poslej na razpolago lastnikom gozdov.
Da bi se preprečile devaslacije Ln vpeljalo boljše oskrbovanje gozdov, je izšel lela 1651) Lovni in gozdni red, dalje leta 1707, 1701), 1772 Gozdni red za Stajei'sko in patent- Karla VI, z dne 5. sepL 172-1. Dne 23. nov. 1771 je izšel Terezij an ski gozdni red za Kranjsko, po katerem se je moral ravnati vsak gozdni posestnik in vsaka železai-na. Podoben je bil Gozdni red za Korc^ko iz leta 1795.
Leta 1783 je bila skrb nad gozdovi zaupana okrožnim uradom. Okrožnim uradom so bili podrejeni dislriklni gozdarji, ki so poslovati na deželi. Zanje jell, oktobra 1814 izšla posebna instrukcija. Ze leta 1829 pa so bili distriktni gozdarji, ki so v splošnem uspešno delovali; uidnjeni. Do izida novega državnega gozdnega zaltona (1852) je izšlo še nekaj gozdnopolieijskih odredb.
Kljub vsem naštetim predpisom je bil boj proti devasladjam gozdov malo učinkovit. V gozdih so nastajali na krčevinah vedno novi lazL Ponekod, posebno v obližju velikih mest, je nastajalo pomanjkanje lesa in drv, V tem pogledu je zanimivo poročilo znanega botanika in entomologa J. A. Scopolija z dne 27. aprila 1763 pod naslovom: Vorschläge zur Erhaltung von Wäldern, um der schon gegenwärtigen Holzmangel zu steuern." Scopol! piše; Z lesom je treba varCevati; pomanjkanje lesa in drv bo vedno hujše. Cemu lesene hiäe! Kozolci naj se opus le. Postavijo naj se skednjil Kuri naj se s äoto in s premogom. Železarne in plavži na Gorenjskem so gozdove skoraj popolnoma uničili. Za izdelavo o&lja porabljajo mlad in star les. Peči v izbah in kuhinjah porabijo preveč drv. Priporočamo železno peč, ki se kuri s šoto tn premogom. Postavi naj se gozdni kolegij, ki naj po gozdnih ui-adih, ustanovljenih v oki-ožnih in glavnih mestih, vse cesarske in druge gozde usmerja. Osebje teh uradov naj sestoji iz gozdnega mojstra in dveh gozdarjev, pisarja in šestei-o gozdnih čuvajev. Scopol! kodifich'a z 12 točkami dolžnosti gozdnega mojstra, s ß točkami dolžnosti gozdarjev in G točkami dolžnosti gozdnih čuvajev.
Stroški naj se po Scopolijevem mnenju tako-le krijejo: V vseh mestih naj se postavijo skladišča lesa; v njih je treba spraviti stavbni les, drva, šoto in premog. Iz skladišča naj dobi vsaka družina deputatna drva proti oddaji nakazovalnega lista, na katerem je zabeleženo ime in zahtevana množina lesa.
Drva morajo imeti vseskozi isLo, zmerno povprečno ceno, v kolikor gre za deputat, druga pa sc morajo prodajati dražje, da bo ljudstvo primorano varčevati z [esom in porabljati šoto. Graščinskim posestnikom in pcdeželskemu prebivalstvu pa drva odkazuje gozdni urad v gozdu, (oda ne brez nakazilnega Usta, ki ga je kolfcovati s kolkom za 3 Itrajcai'je.
Scopol i kEilkulira nadalje, da bo v dednih deželah kolek prinesel 50.000 gl., gozdne kazni v monarhiji 10.1)00 gl., veliko pa se bo dobilo za šoto in premog, saj predmestja Gradca porabijo 400.000 centov premoga na leto. Ker slane cent premoga Id kraje, bi prišlo v gozdno blagajno det.ractls oxpensis 100.000 gl. na leto, Scopoli računa dohodek za šoto in premog na pol milijona in za les ravnotako na pol milijona gl. Izdatke pa kalkulira na 300.000 gl., tako da bi erarju ostal čisti dohodek 700.000 gl.
Organizacija gozdarstva prvotno nekako sovpada z organizacijo rudai'stva. Po Karolinškem rudarskem redti (1,')75) je nadziral in upravljal gozdove, dodeljene rudnikom, višji I'udarski sodnik, cesai'ske gozdove pa je vai'oval gozdni mojstei', ki je bil v gozdarskih zadevah podrejen vicedomu, v lovskih pa najvišjemu lovskemu uradu. Na razpolago so nam imena in poslovne dobe gozdnih mojstrov na Kranj-sliem od leta 1572 do I7B3, vendar njih naštevanje opuščam.
Leta 1783 je prešlo, kakor sem že na drugem mestu navedel, gozdarstvo v delovno področje okrožnih uradov. Že našteti gozdni redi, ki so izšli za vlade Marije Terezije, so si prizadevali vpeljati v gozdove dobro in pravilno gospodarstvo. Tako je na primer gozdni red za Kranjsko (177U s svojimi 48 členi imel vsevrstne predpise, ustrezajoče takratnim razmeram, vrhu Lega pa Se poljuden pouk o ravnanju z gozdovi. Obravnava razporejevajije poseltov, obhodnjo, cenitev donosa. Priporoča kartiranje in ugolavljanje množine lesa s poskusnimi sečnjami. Govori o sredstvih m povečanje donosa lesa, o naravnem in umetnem pomlajevanju gozdov, o omejevanju, o gojenju pomladka, o odpravi koz itd. Obsoja lesene ograje v planinskih gozdovih in di-ugod, odreja napravo živih meja, prepoveduje pridobivanje stelje z železnimi grabljami. Nadalje prepoveduje krčenje gozdov, zahteva zopetno pogozditev in prenehanje s požiganjem gozdov (za napravo novin). Odi'eja, naj se vzdržujejo meje gozdov. Pristavlja pouk, kako je treba postopati z različnim drevesnim semenjem pri setvi. Za vse dežele so bile izdane naredbe za obsajanje cest z drevjem, o obrambnih sredstvih proU poškodbam od insektov in o potrebi varstva ptic,
2e za vlade Marije Terezije .so bile izdane rame odmere glede postopne odprave Uačansklh razmer, tako o ureditvi podložnih obveznosti do zemljiških gospostev, o zboljšanju posestnih razmer podložnikov, o zboljšan.ju osebno-pravnih razmer, o državnih ukrepih za obvarovanje krnela, o regulaciji podložniških dolžnosti, o odkupu kmetskih zemljišč.
Jožef II- je izdal 1, nov. 1781 (v prvem letu svojega vladanja) dekret o odpravi Ilačanstva za območje vseh takratnih habsburških dežel, vendar s pridržkom, da ostanejo podložniki l.udi v bodoče dotedanjim gospostvom pokorni. Vendar so se odslej smeti podložniki ženiti poljubno, se posvetiti rokodelstvu, znanosti in umetnosti, iti za zaslužkom in se nastaniti kjerkoli, Po smrti Jožefa II. se je v tem oziru zopet mai'sikaj poslabšalo.
Franc 1, je izdal 1. nov, 1708 poseben zakon o odvezi, po katerem naj bi bila odpravljena tlaka iM-ostovolino s pogodbo.
Spomladi 1846 so se v Galiciji kmetje uprli graščakom. Zato je Ferdinand I izdal 13. aprila 1846 za Galicijo patent, po katerem so bile tlačanske razmere nekoliko olajšane.
Mai-ca 1B43 je prišlo v Avstriji do znanega prevrata, ki so se ga udeležili tudi Itmetje, hoteč doseči ukinitev tlačanskega razmerja do gospoščin. 2 odi-edbo
z dne 1Ö, marca IB'IS je potem Ferdinand I. določil, da mora na Češkem, Slovaškem in v Sleziji najkasneje do 31. marca 1849 obveza do "tlake prenehati. "Vendar morR.io upravičene gosposke dobiti odškodnino. Podobno je bilo odrejeno za Stajerslto, Koroško in Ki'anjsko (paienti z dne 11. apr. 1848, 25, apr. IB4B, 23. maja 1840), Kmetje pa so upali, da bo odškodnino poravnala država ali dežela.
Dne 11. julija 1948 se je na Dunaju sestal ustanovni državni zbor. Od 383 članov ^bora je bilo 92 kmetov. Na tretjem zasedanju, ](i je bilo 20. julija 1948, je predlagal Jan K udi ich: »Visoki državni zbor naj sklene: Odslej je razmerje podložništva z vsemi, iz njega izviraj oči mi pravicami in dolžnostmi odpravljeno." Soglasno odobravanje, Večji del zboroval cev pa je bil za to, da dobijo grašcaki (posestniki /emlje) odškodnino,
Dne 7. sept. IB4Ö je izšel zakon, ki je določal — v lti*atkem navedeno — sledeče: 1. podložniStvo se odpravlja; 2, zemljiška bremena je odltupiti; 3. vsa iz podložniškega razmerja izvirajoča bremena, službovanja, naturalne, delovne in denarne dajatve se odpravljajo; 4, za nekatera odpravljena bremena naj se da odškodnina: 5, odško-dujejo naj se storitve z delom, natiiralne in denarne dajatve, ki jih je moral posestnik zemljišča opravljali lastniku; G. pravice do lesa in paše, servitutne pravice se odpravijo z odplačilom; 7, predloge naj predloži posebna komisija; 8. patrimonial na oblastva naj poslujejo kot sodna oblaslva, dokler se ne ustanovijo deželnoknežjs oblastva itd.
Za vsako deželo so bile izdane izvršilne naredbe, npr. za Štajersko, Koroško, Kranjsko z dne 12. sept. 1U49, za Primorsko 17, sept. 1849. V posameznih deželah S''> bile ustanovljene zemljiške odvezne deželne komisije, pa tudi okrajne zemljiško odvezne komisije. Leta 1851 so po posameznih deželah ustanovili za ureditev odplačil deželne kreditne zavode. Odškodnine so plačevali z obligacijami zemljiške odveze s 5% obrestovanjem. V sklad so plačevali razbremenjeni za odvezo naložene prispevke skozi 20 let, prispevke k davkom za kritje deželnih sredstev pa skozi 40 let. Na Štajerskem in Kranjskem so pozneje izvršili konverzijo dolgov zemljiške odveze v deželne dolgove.
Dela za odvezo zemljiških bremen so bila že v teku treh let opravljena. Leta 1898 je bil dolg zemljiške odveze popolnoma odplačan. Prejšnji podložniki so postali svobodni državljani. Po privatnem pravu ni bilo več razlike med veleposestnikom in kmetom. Na novo so bila ustanovljena državna sodna oblastva in državna upravna oblastva.
V tej dobi so veljali pri nas še vedno gozdni redi izza osemnajstega stoletja, dokler ni izšel leta 1032 avstrijski državni zakon o gozdovih, ki je ostal v Sloveniji v veljavi celo do 31. julija 1930,
Upravna organizacija gozda rt sva se je razvijala taivole: leta 1849 je bilo na Dunaju ustanovljeno Ministrstvo za deželno kulturo in rudarstvo. 2e leta 1850 pa je prišlo do ločitve med gozdarstvom in montanlstiko, vendar je postalo leta 1852 najvišje upravno oblast.vo za državne in zakladne gozdove ministi-stvo za finance, ki je ostalo do leta 1872. Najvišje upravno oblastvo za eozdnopolilične zadeve pa je bilo od leta 1867 dalje ministrstvo za poljedelstvo, namesto prejšnjega ministrstva za deželno kulturo in rudarstvo. V drugi gozdnopolitični instanci so poslovala name-stnišiva (Gradec, Trst) oziroma deželne vlade (Ljubljana, Cclovec). Tem je bil dodeljen kot strokovni svetovalec deželni gozdni nadzornik (na Kranjskem od leta 1871. na Primoi-skem od leta 1869). Najnižja gozdnopolitična upravna instanca so bila okrajna glavarstva z oki-ajnim gozdarskim referentom. Običajno je bil po en gozdarski referent dodeljen trem okrajnim gl aval's tvom, redkeje samo dvema.
Ta organizacija je ostala skoraj do leta 1941 (do okupacije), le da je poslovalo od nastanka bivše Jugoslavije (1918/19) kot najvišja upravna instanca Ministrstvo
:if
lA gozdove in rude v Beogradu, Za zedinjeno Slovenijo (brez Notranjske in Slov.
Piimorja, Ici sla prišla 1918 pod Italijo) so poslovali kt>l instanca dnige stopnje v
Ljubljani: Narodna vlada, pozneje Deželna vlada, nato Pokrajinska uprava, potem
dve Veliki Supaniji (Ljtjbljana in Maribor) in konSro Banslia uprava Dravske	I
banovine.
Državne gozde in gozdove Kranjskega verskega zaklada naših krajev je — kot ministrstvu podrejena upravna enota — prvotno upravljal Državni gozdni urad v	'l'l
Gorici s svojimi, na terenu eksponiranimi oskrbnistvi (upravami). Od reorganizacije državne gozdarske službe, ki je bila v Avstriji leta 1873, pa je poslovala na novo nastala Gozdna direkcija v Gorici. Med prvo svetovno vojno se je ta direkcija začasno preselila v Hofgastein, pozneje pa v Celovec, Po vojni je prenehala delovati, ker je izgubila večino svojega prvotnega območja. Pod biv. Jugoslavijo je priSla uprava državnih in verskozakladnih gozdov, ležečih v Sloveniji, najprej pod vlado v Ljubljani (Narodno vlado. Pokrajinsko upravo), v začetku leta 1925 pa je bila	'
v Ljubljani ustanovljena za upravo teh gozdov posebna gozdna direkcija.
I
Ureditev i» odveza gozdnih in pašnih služnosti	J
Z odvezo zemljišliih bremen — IB48 do 1852 — še ruiso bild popolnoma, odpravljeni dotedanji medsebojni pravni odnosi med svojedasnimi gospostvi in pod-	i' ložniki. Slo je še predvsem za gozdne in pašniške služnosti (Servitute), ki so jih uživali podložni kmetje bodisi posamič, bodisi kot skupnost (srenja) v gospostvenih gozdovih in na paänikih. Te služnosti so namreč veljale tudi še po izdaji patentov i o razbremenitvi zemljišč. Medtem ko je šlo pri odvezi zemljiških bremen v glavnem za pravice, ki so jih imela gospostva do svojih podložnikov, so bili pri odvezi služ- ! nostnih pravic kmetje upravičenci, gospostva pa obvezniki.
Nastanek sei-vitutnih pravic razlagajo različno. Deloma jih smatrajo kot zadnje ostanke stare občinske imovine (soseske) na skupnem gozdu in skupnem pašniku. Svojčas je postala ali bila neorna zemlja last kralja ali vojvode (deielnega kneza), istočasno pa jo Je izkorišča! naseljenec. Nastali so užitki kmeta na zemljiščih, ki si jih je prilaščal gospod. Nastala pa so tudi posestva sosek, ki .so jih uživali občani	j
Sčasoma so soseslte izgubile veliko zemlje, ki je prešla v last zemljiških in deželnih	!
gospodov. V X. in XI, stoletju so zemljiški gospodje spodrinili kmete iz gozdov in pašnikov. Splošno propadanje zadružne mLselnoati je ta razvoj le še pospeševalo.	I
Sprememba soseskine lasti v zasebno last zemljiških gospodov pa vendar ni mogla	'[
povsem odpraviti kmečkega uživanja gozdov in pašnikov. To takrat tudi ne bi bilo v korist zemljiškemu gospodu (graščaku), ker so mu pod lož ni ki opravljali tlako. Slej ko prej so imeli podložniki pravico sekati les V gozdih, pridobivati gozdno steljo in goniti živino na, pašo. To je bila nekaka zasebna pravica na tuji zemlji.
Pozneje je bilo — kakor sem bil že navedel — rudarstvo najvažnejši dohodek deželnega kneza. Hudai'ski obrati so potrebovali veliko lesa, ki so ga dobivali v neposredni bližini rudnika. Zato so bili v goKdnih in rudarskih redih XVI. stoletja	'
vsi gozdovi, katerih donos je bil potreben za rudokope, proglašeni za lastnino deželnega kneza. Istočasno pa so naseljencem v teh gozdovih priznali serviti.itne pravice (les, steljo, pašo). Ferdinand I. je v rudarskem redu (1553) natančno določil gozdno	'i
rezei-\'atno pravico za rudnike. Gozdove je tod smatral za deželno komorno last Tudi gozdovi samostanov, občin in zasebnikov so postali rudniški rezervati, podlosinikom pa je ostala v teh gozdih njih dotedanja pravica do lesa, stelje in paše.
Ker je bilo v prejšnjih stoletjih gozdov na pretek, prebivalstva pa malo, gozdni proizvodi in paša za graščaka niso imeli posebne veljave. Stroški za spravilo in prevoz lesa so bili razmeroma zelo visoki, zato ni bilo misliti na prodajo lesa, pa
tudi ne na zakup paše, V teku poznejših stoletij pa sa se rassmere močno spremenile. Prebivalstvo ie naraslo, poti-eba pt> lesu za nidiilSke obrate je bila vedno večja, povräina gozdov se je manjšala zaj-adi obsežnih krčitev, prometna sredstva pa so se zboljšala. Zato je cena lesu zrasla. Sčasoma je nastala borba za izkoriščanje gozdov. Graščaki so hoteli užitek podložnikov čimbolj uteaniti. Hoteli so si omogočiti načrtno gozdno gospodai-stx'o in racionalno proiCTodnjo lesa. Kmetje pa so nasprotovali tem nameram. Skušali so svoj užitek še povečati. Saj jim ni bilo do tega, da bi varovali graščakove gozdove. Nastali so večni prepiri med graSčaki in med sei-vitutnimi upravičenci, Graščaki kakor tudi upravičenci so začeli čezmerno izkoriščati gozdove. Zmeda je bila tem večja, ker gozdovi povečini niso bili niti obmejičeni. Med gozdom, pašnikom ali planino ni bilo razločnih meja. Nastale so neštete pravde, ki so se vlekle tja do srede XIX. stoletja.
l7, gospodarskih in socialnih razlogov je bilo skrajno potrebno, da se povsem zamotane pravne razmei'e razčistijo. Nekateri deželni knezi so sicer že v prejšnjih stoletjih skušali užitne razmere urediti, vendar pri tem niso dosegli večjih uspehov. Dokler so obstajale služnosti, je bil zemljiški posestnik oviran pri racionalnem oskrbovanju posestva.
Končno je prišlo do izida patenta z dne 5. julija 1B53, avstr. drž. zak. štev. 130, s katei-im so bile služnostne pravice ali urejene ali odkupljene. Večinoma so Servitute odpravili tako, da so veleposeiniki upravičencem odstopili izračunani ekvivalent gozda in pašnikov. Nekatere služnostne pravice pa so le uredili, npr. pašne pravice v gozdih Kranjskega \^ei-skega zaklada na Gorenjskem, ker kmetje živine brez paše ne bi mogli prerediti.
Izvršitev regulacij in odvez je bila zaupana posebnim deželnim komisijam, ki so ugotovile vi'ednost servitutnih pravic. To so bila samostojna deželna oblastVa, podrejena neposredno ministrstvu za notranje zadeve. Predstojnika komisije Je imenoval cesar, drugi člani pa so bili izvedenci iz staleža upravičencev in obvezanih. Pritožbe je bilo vlagati na ministrstvo za notranje zadeve. Ministrska naredba z dne 31, okt, 1857, drž, zak. štev. 21B je vsebovala navodilo za izvedbo patenta iz leta 1853, Operacije za odvezo ali za regulacijo servitutnih pravic so bile äe le ob koncu IBBO, nekatere pi-ej, druge pozneje, v pretežni večini dežel v glavnem dokončane; tako tudi pri nas.
Kako je bilo pri na.s z gozdnimi ekvivalenti, ki so jih dobili prejšnji ser\^tutni upravičenci na podlagi razsodb imenovanih komisij v izključno solastninsko last? Nekateri solastniki so dali le gozdne komplelcse kar po zasebnih geometrih nadrobno razdeliti, tako da je dobil vsak bivši solastnik svoj lasten delež, s katerim je sam razpolagal. Iz te dobe izvirajo npr. v davčni občini Verd pH Vrhniki in v okolju ozke, le par metrov šroke in po pol do enega km dolge parcele, ki se kot trak vlečejo Itar čez več hribov in doUn. Pozneje so oblastva za agrarne operacije na podlagi posebnih zakonov (1083 in dr.t razdeljevale skupne gozde, pridobljene pri odvezi servitutnih pravic, med posamezne upravičence, če je njih polovica, po poznejših predpisih le ena tretjina glasovala za podrobno razdelitev. Tako je bila v bivši Sloveniji razdeljena večina teh skupnih gozdov. Leta 1939 je v takratni Sloveniji ostalo samo še 18.34Bha skupnih gozdov, od katerih pa so bili nekateri že v razdelilnem postopku.
(Nadaljevanje bo sledilo)
Ing. Anton S i v i c
G34.Q.e24.2 ; (551,5 (497,12)
OB RAZPRAVAH O UREJANJU GOZDOV
Ing. Martin C o ki (Ljubljana)
2e dolga desetletja gospodarijo pri nas in dj-ugod po svetu z gospodarsko pomembnejšimi gozdovi po posebnih načrtih, ki jih navadno vsakih deset let obnavljajo in prilagajajo novim razmeram in poti-ebam. V teh načrtih so dolo^ cene splošne smernice za gospodarjenje z gozdovi in za vaak sestoj, opredeljen kot samostojni odsek ali oddelek, je predvideno, kako naj bo v okvü-u teh smernic do naslednje obnove načrta negovan in izkoriščan. Poleg tega načrtujemo tudi diTige ukrepe, ki &o potrebni, da bi gozdovi čimbolj služili s-vojim vsestranskim namenom, Kea- je pi-avilno gospodarjenje z gozdovi kot z vii'om pomembne surovine, lesa, kot čuvarjem zemljišč pred poplavami, hudourniki in plazovi, kot varuhom pokrajinske lepote, kot vse važnejšim rekreacijskim objektom in sploh kot z eno največjih dobrin v interesu di-užbene skupnosti, morajo ta načrt potrditi upiavni oi-gani, njegovo izvaja/nje pa je javno nadzii'ano.
V	spoznanju, da je sodobno gospodarjenje z gozdovi mogoče le ob dovolj velikih in mo^'ntli gozdnogospodarskih oi-ganizacijah, da je v interesu goadnega gospodiai^stva les čimbolj ovrednotiti, in da je i^radi tega potreben skla.den razvoj gozdnega, in lesnega gospodarstva, je bila Slovenija že leta 1948 razdeljena na večje teritorialno zaokrožene enote, na gozdnogospodarska območja. Ta obm.ocja so prinesla tudi rtove nazore o vu'ejanju gozdov v Sloveniji, Gozdno-gcispodai-sko območje Ti^j bi bilo Jiiiijvišja gozdnoLu^ediVvenai enot^, V njenem okvu-u naj bi bila zagotovljena trajnost gospodarjenja in določene splošne smei-nice za gospodarjenje z vsemi gozdovi v območju skladno s cüji, ki naj jim gozdovi služijo. Te smernice naj bi se ui-esničevale s podi'obniml operativnimi gozdnogosipodai^skimi nači-ti zsl posamezne gozdnogospodarske enote v okviru območja. Da bi zagotovili gospodarjenje z gozdovi skladno s splošnimi interesi, naj bi se tako splošni območaii kot posebni gozdnogospodarski načrti
vidika teh intemesov upravno presodili in potrdili, njihovo izvajanje pa naj bo nadzii^ano. S temi stališči že tudi prehajamo k pi-vi obnovi povojn.ih gozdnogospodarskih načrtov.
V	oblikovanju gozdnogospodarskih območij so v zadnjih letih Sloveniji pristopoma sledile tudi di'uge republike v naši državi. Ta razvoj, novi predpisi o gospodiEurjenju z gozdovi in vedno večje potrebe po lesu pa so postavili na dnevni j-ed presojo konceptov dosedanjega urejanja gozdov in sprožili vrsto predlogov, kako v bodoče miejati gozdove. Po teh predlogih naj bi bUi med drugim upravno potrjevani le načrti za gozdnogospodai^ka območja. S takšnim načrtom naj bi bil določen etat za celotno območje, ta etat 'pa naj bi bil orientacijsko porazdeljen m^ed posamezne sestavne gozdnogospodarske enote. Gozdnogospodarski načrti za te enote pa ne bi biJi potrjevani, da bi imela gozdnogospodarska organizacija pri realizaciji etata v okviru zakonitih predpisov čimbolj proste roke. Predpisovanje gozdnogospodai-skih ukirepov do najmanjših
gozdrwuj'edit.venih enot bi naj bilo narm'eč v nasprotju z metodami intenzivnega gospodarjenja t. gozdovi. Spričo splošnega pomanjkanja lesa, zlasti tankega,, naj bi ski-ajšali obhod.nje v enodobnih in znaanjšali lesne zaJoge v prt.'-biialnih gozdovih.
Ti predlc^j izhajajo iz listih delov ntiše države, kjer so pogoji za m-ejanjp gozdov in za gospodai'jenje z njimi dokaj drugačni od naših, in so zato v navzkrižju s sedanjimi koncepti o gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji. Ponujajo pa jih tudi nam, zato je potrebno, da jih ocenimo s staliSfia naših lazmcr in pptveb.
1, Pota za določanje etala
Teorija ui'ejanja gozd.iw pDzna dve osna\'ni pot.i za določimje eLatu: induktivno, od spodaj navzgor, kjer etate določamo od sestoja do sestoja in njihoA'a vsota pomeni celotni etat gozdnogospodai-ske enote, ter deduklivno, od zgoraj navzdol, kjer določimo etat za celotno gozdnogospodarsko enoto in ga aal-o razdelimo na sestoje, ki sestavljajo enoto,
Z neko iTSto dedukti\'n.ega določaoija etata smo se srečali tudi v Sloveniji, in to pi-va leta po vojni. Planske sečnje v prvih povojnih letih, ko še ni bilo gozdnogospodarskih iiačitov, so v bistvu predočevale obs^ seöenj, doJočen deduklivno. od zgoraj na^'zdol. s tem da je bil po gospodarskih potinebah postavljeni obseg sečenj razdeljen na vedno manjše enote in končno na sestoje. Ta plan ni bil omejen zgolj na, obseg sečei^j kot celoto, temveč je predpisoval tudi strukturo sortimentov, ki naj bi jo sečnje dale.
K\wne posledice takšnega planiranja niso izostale. 2e sam obseg sečenj je daleč pi-esegel zmogljivost gozdov. Velike gole poseke in razsežne površine izčrpani h, komaj še obstanka vrednih gozdov, so bile živa priča veljave planiranja, ki se opira predvsem na potrebe in ne upošteva zmogljivosti surovinske fckaze. Istočasne zahteve po strukturi sortimentov, ki naj bi jih sečnje dale, so povzix>čile izsekavanje iglavcev v mešanih sestojih in degradacijo teh gozdo^'. Pojavila pa se je tudi defoi'madja prebiraJnih goadov, kateiih podra,%čanje je bilo z izsekon\ podraščajočih ditjves za razne drobne Sortimente resno ogroženo. Pomanjkanje sadik, delovne sile in sredstev za gozdr.ogojitvena dela, Id so bila po teh sečnjah potrebna, je povzi'ocilo nastanek maJovrednih sestojev na raz-sežnUi povi-Sinah, ki še dandanes pomenijo poseben problem v prizadevanjih za povečanje in zboljšanje gozdne proizvodnje.
Takšen način načrtovanja obsega in strukture sečenj od zgoi'aj navzdol precej opravičujejo tedanje povojne razmere, ko so bile poti^ebe po lesfu izredno velike in nujne, pogoji za načrtovanje sečenj po seslojih pa zelo težavni. Ob ponovnem ponujanju takega načrtovanja pa se moramo vprašati, ali sedanji položaj dopiišča in moi^biti celo zahteva ta način načrtovanja seČenj; ali ne bi le-ta zavrl proces postopnima izboljševanja gozdov in jih ponovno izpostavil nevarnosti pretiranega in nenačrtnega izkoiiščanja?
Pri tem se nam vsiljuje prvo vprašanje, kaj naj bi bila pri postavlja.nju etata za celotno gozdnogospodarsko območje pi'avzapi'av izhodiščna postavka? Najbolj verjetno bi to bile poti-ebe po lesu, ki izhajajo iz lokalne lesnoindustrijske porabe, iz porabe lesa velikih lesnopi-edovalmh obratov izven rcbmočja, ki so navezani na les iz pripadajočega območja, ter iz domače pon'abe lesa. Toda kako naj opredelimo to postavko^ ko vemo, da te poti-ebe daleč presegjijo zmogljivost gozdov? Lesna industrija se je gi'adila na predpo-ata\''ki, da bodo z novimi gozdnoui-editvenimi načrti odkrivane vedno' večje les-
ne zaloge in bogatejši potencial gozdov. Res je bila ugotovljena nepričakovano večja miogljivost gozdovj ko smo nd cenitev lesnih zEilog in prii-astkii ob inven-larizaciji gozdov prešli na redno urejanje gozdov, S tem tu-ejanjem pa sta bila stanje in potencial gozdov, kakor to potrjujejo tudi sedanje obnove gozdnogospodarskih načrtov, dovulj zanesljivo pnluizajna, tako da z vetjiml -frezervami" nj bilo več mogoče računati. Teh stvarnosti pa pri izgrajevanju lesnopredelovalne indusü'ijc niso dovolj upoštevali in je tako le-ta s svojimi kapacitetami občutno prerasla zmogljivost gozdov. Upoštevajoč hkrati dejstvc', da tudi neblagovna poraba lesa kaže tcjndenco nai'aŠ6anja in da obstajajo širake možnosti za izvoz nepredela-nega in le napo) predelanega lesa v dežele s konveräbihio valuto, vidimo, da potrebe po lesu skcraj nimajo zgornje meje in Iwej ne nio-jejo biti j'ealna osnovna za določanje etata.
Kot merilo za določanje etata od zgoraj navzdol naj bi bili po nekaterih predlogih tudi gozdnogojitveni. gozdno melioracij ski in drugi ukrepi pri gospodarjenju z gozdovi. Sekalo tiaj bi se toliko lesa, kolikor je to potrebno za pridobitev potrebnih sredstcrv za t.a dela. Tudi to načelo pri določanju etata ni sprejemljivo. Oprti zgolj nanj bi v območjih ohranjenih in lepo oskrbovanih gozdov, kjer so možnosti za sečnje največje, najmanj sekali, ker so v takšnih gozdovih najmanjše potrebe po gozdnomelioracijsldh in drugih opiavilih. Nasprotno pa bi bilo v območjih z veliko degradiranih in melioracij potrebnih gozdov potrebno sekati več. kot to dopuSča zmogljivost gozdov, in bi to načelo ifodilo k degradaciji se preostalih ohranjenih gozdov. Resda z melioracijo gozdov, ki zahteva pospešene sečnje na meliorativnih površinah, napadajo tudi večje lesne mase, vendar pa gre pii tem ponavadi za les sla^be kakovosti, yato dohodki od sečenj komaj ali pa sploh ne krijejo pripadajočih stroškov. S tein, da tiidi v takšnih primenih ne moremo sprejeti načela o določanju etata po gozdnogojitvienih in melioracijskih potrebah, še ni rečeno, da se odrekamo po-ü-ebnim melioracijam gozdov koL poti za povečanje njihove donosnosti. Za ta opravila je potrebno najti druga pota. ki ne bi vodila v degradacijo še ohranjenih gozdov.
Ne moremo priti do obsega potj-ebne gozdnogojitvene in melioracijske dejavnosti kot osnove za določanje etata, če od sestoja do sestoja ne določimo bodočih sečsnj in glede na le-te ter na stanje sestojev ne ugotovimo potrebnih gozdnogojitvenih oziroma gozdi.omelioradjskih opravil, Ce pa že gremo to pot, pa nas ta sama po sebi vodi k določanju etata od spodaj navzgoc.
Iz teh in da-ugih raüogov more biti kaj problematične vrednosti od zgoraj postavljeni etat za celotno gozdnogosfpodarsko območje in po njem za gozdnogospodarske enote tudi kot izhodiščna postavka.. Za določanje etata v razmerah, ko gozdovi že itak ne morejo kriti vseh potreb po lesu, in je za bodoče pričakovati še večje povpraševanje po tej surovini, se je potrebno opreti na dniga načela, predvsem na vodilo povecsmja donosne sposobnosti gozdov. Temu načelu pa lahko služi le določanje etata od spodaj navzgor, kjer z vidika povečanja zmogljivosti gozdov določamo splošne smernice za gojenje gozdov, za vsak sestoj s stališča teh smernic ugotovimo potrebno gozdnogojitveno ukrepanje, v njegovem okviru pa določimo način in ocenimo predvideni obseg sečnje v naslednji ureditveni dobi. Tako ocenjene obsege sečenj po sestojih seštejemo. Njihova vsota jHMnieni realno osnovo za določitev končnega celotnega etata. Seveda jo presodimo tiiidi s stališča trajnosti donoso\% z vidika realnih možnosU za izvajanje pi-edvidenih gozdnogojitvenih, meliorativnih in di-ugih opravil, upoštevajoč pri tem tudi druge okolnos-ti, ki soodločajo pri odrej.anju etata. Le tako ugotovljen etat sloni na trdnih temeljih resnične zmogljivosti in stvarnih po-
treb gOizdiOfV ter sIužL hki'ati našim težnjam in prizadevanjem za povečanje gozdnega potenciala in za uveljavi j an je naprednega goapodai-jenja z gozdovi.
Ze ustaljena praksa, .pt> kateri pm'abniki prek etaitov, določenih z gozdnogospodarskimi načrti, zahtevajo od proizvajalcev lesa vedno večje sečnje, ki-šL načela načrtnega gospodai'jenja z gozdovi in vzbuja upravičen dvom o pomenu in koiristnosti m-ejanja, gozdov. Toda brez dobi-o pt'emišljenib in smotrno izvajanih gozdnogoepodai^akih načrtov sd naprednega gospodarjenja z gozdovi ne moremo zamisliti. Te načrte je potrebno pri njihovi izdelavi temeljito pretehtati, sprejete pa spt^tovati in se po njih ravnati.
2. Do kod obvezno načrtovati
Pri sedanji praksi ui-ejanja gozdov v Sloveniji načrtujemo z gozdnogospodarskim načrtoni za gozdnoßospodai-sko enoto sečnje ter gozdnogojitvena in morebitna d.ruga opi'avila tja do sestoja, izločenega, kot samostojni odsek txzi-roma oddelek. S poti-ditvijo načrta dobi le-ta veljavo ne samo kot celota, temveč tudi glede vseh svojih sestavin, npr. ne le za celotni etat, temveč tudi glede načina njegove realizacije po sestojih.
Pri obravnavanju smernic za bodoče m"ejanje gozdov pa se je, kot že rečeno, pojavil tudii predlog, naj za goadnogospodarski načrt, za operativni plan gospodai'jenja z gozdnogospodarsko enoto, ne wlja kakršnokoli obvezno potrjevanje, češ da bi to nasprotovalo metodam intenzivnega gospodarjenja, hkrati pa bi bila gozdnogcepodarska organizacija utesnjevana v svojih pravicah, da v okviru zakonitih pa^edpisov z goadovi svobodno gospodari.
Razloge za nastanek tega predloga je treba iskati v neustreznih gozdno-gospodai^skih nači-tih iz nekateiih območij naše di-žave, kjer so bili etaü po sestojih povsem neiealno načrtovani, kej- so bile osnove za njihovo določanje nezanesljive (ekstenzivne reprezentančne metode), ali je bila temu kriva prepovršna poglobitev v gozdnogojitveno problematiJto ali pa r>dmaknjenost gozd-nourejevaJne službe od žive prakse. Verjetno gozdarska nadzorna služba tudi podrobne predpise teh načrtov preveč togo in neživi jen j sko razlaga in zato zbuja razundjiv odpor proti obveznosti podrobnejših pi-edpisov v gozdnogospodarskih nači-tih ali pa celo proti obveznosti celotnih nači-tov, Vpi'asujemo se, ali velja to tudi za Slovenijo, ali obstajajo tehni razlogi, zairad.i katerih naj bi tipustili poti'jevanje gozdnogospodaiskih načrtov za goadnogospodai-ske enote in s tem ukinili inštrument, ki gozdnogospodai'sko organizacijo omejuje oziroma ovira v svobodnem in naprednem gospodaa-jenju z gozdovi?
Glede na razmere, kakršne vladajo v Sloveniji, ne moremo podpreti omenjenega stališča. Prvič: spričo raznoUčinosti gozdov in z željo, da bi čim pcipol-neje ugotovili stanje in potencial gozdov ter omogočili tudi spi'emljanje njunega razvoja, smo že v začetku načrtnega urejanja gozdov izbrali za načelo kontrolno metodo in z njo jxxpolno meiiitev. Sedanje obnove gozdnogospodan^ih načiiov izpričujejo, da smo s takšnim prizadevanjem dosegli dovolj zanesljive podatke, ki nam omogočajo uspešno načrtovanje seoenj in gozdnogojitvenih opravil tudi po sestojih. Drugič: obravnavani načrti so 'dandanes že dovolj življenjsko upoštevani.
Gozdnogospodarske organizacije izdelujejo operativne gozdnogospodarske načrte iz čisto praktičnih in življenjskih potreb. Rabijo jim za izdelovanje letnih delovnih programov in finančnih predi-ačunov, za načrtovanje gii'aditve izvoznih poti in drugih objektov za izkoriščanje gozdov, za načrtno proizvodnjo sadik
in semeiia in za planiranje lei" opravljanje mnogih drugih ukrppov, ki so povezani ne samo z obsegom stCenj in gozdnogojitvenih opi'övil, temveč tudi z njihovim krajevnim rjiaporedom skozi vso ureditveno dobo. Pomembni stroški, ki nastanejo pri izdelavi obravnav anih na tiri o v, pa niso upravičeni z željo, da bi jih gozdnogospodarske organizacije imele in jih hrarwle v predalu, temveč z dejstvom, da se po njih 'ravnajo in gospodarijo. Čimbolj je taikšen načrt pi'e-miSljen, tem bolj bo slregel svojemu namenu. ZlasU pi^udamo pa bo izdelovan in bo tem koristneje uporabljan, če si bodo oirgainizadje v s\'esti. da je gospodarjenje po njem obvezno, ne pa raorda le fakultati^Tio.
Razen It'ga moramo potrebo po potrjevajiju operativnih gozdnogospodai'skih načrtov presojati predvsem glede na namen, za katerega se le-ti sploh potrjujejo. Ko presojamo celotni etat za gozdnogospodarsko območje ali enoto s stališča zakonitih pnedpisov, nas zanima pt'edvsem njegov učinek na konkretne sestoje. Ta učiinek pa nam bo znan le teda.j. če poznamo I'azpored sečenj in gozdnogojitvenih opravil po sestojih, S stališča zakonitega varstva gozdov more biti pravilna razporeditev išečenj po sestojih še celo pomembnejša kot pa je sama višina etata, ki jo lahko izkoristimo Lako ali di-uga«?. Zlasti to velja dandanes, ko je delitev ddaodka v rokah gozdnogospodarske organizacije in bi jo mogli njeni materialni interesi spodbujati k p)-etiranemu izkoriščanju laže dostoipnih gozdov in k opu.ščanju velik f> nujnejšdh toda manj donosnih sečen j v teže dostopnih pi-edelih. Pjt presoji gozdnogospodai-skega načrta glede na raz.pored sečen j po sestojih je treba upoštevati tudi preventivni upravni uki-cp. s katerim je mogoče gozdove mnogo tispešneje varovati kot z represivnimi ukrepi, ki bi bili potrebni pri gospodarjenju z gozdovi, ki ni usmerjana z obveznimi določili. Vsekakor pa bi neobveznost gozdno gospod airak i h načrtov in možnost, da se kadarkoli spreminjajo, postaivila gozdtirsko nadzorno službo v nemogoč položaj, gospodarjenje z gozdovi pa bi se praktično izognilo javnemu nadzoru.
Tudi struktui-a gozdne posesti v Sloveniji zahteva podrobno gozdnogospodarsko načrtovanje. Skoi-aj dve tretjini gozdov v tej republiki sta v zasebni lasti, za njo pa bi bilo pi-aviloma potrebno etat določitn vsakemu posestvu zase. Ce nam veliki sti'oski to pj'epi-ecujejo. je ti-eba etate in gozdn^igojilvena opravila pi'edvideti vsaj za oddielke zasebnih gozdov, kjer je v njihovih okvirih se mogoče etate porazdeliti na posamezna posestva.
Podrobni opei-ativni gozdnogospodarski načrt je treba seveda razumeti življenjsko in dovolj prožno. Količino lesa, ki jo bo^ mogla neka sečnja dati, je mogoče le oceniti in je etat toliko manj strogo obvezen in ima toliko bolj značaj cenitve ali celo orientacije, za. čim nižjo ureditveno enoto gi'e. Zlasti to velja, če se v ureditveni dobi s.tanje sestojev občutneje spremeni, bodisi zaradi \'-re-menskih nezgod, bodisi zaradi p^yave bolezni in mrčesa ali iz drugih raziogov.
Kaj- zadeva omeje^^anje svobode pri gospodarjenju z gozdovi, ki naj bi jo povza-očilo obvezno potrjevanje operativnih gozdnogospodarskih načrtov, moramo poudaiiti, da te nači-te izdeluje in sprejema sama organizacija, ki gospodari z gozdovi. Z gozdnogospodarskim načilom se oa-ganizacija omejuje le toliko, kolikor jo zavezujejo zakoniti predpisi. Upravna potrditev gozdnogospodai'skih načrtov ima le naimen pre\feriti, ali so v njih upoštevani oziroma aH z njimi morda niso kršeni zakoniti predpisi, a katerimi vse napredne dežele varujejo gozdove kot splošno dobrino. Takšen .pix^led načrta more biti za gozdnogospodarsko organizacijo celo kotristen, pi-vdč, ker ji poti-juje, ida so v naičitu upoštevam veljavni predpisi, diugič, ker se ob tem pi^gledu lahko utrne tudi marsikatera koristna misel glede gospodai'jenja z gozdovi in sproži pobuda za njeno uresničenje. Prav gotovo pa se 2 obveznim potrjevanjem načrta, ki si ga gozd-
negospodarska organizacija sama izdela, blaže omejuje njena svoboda glede gospodarjenja z gozdovi kot ,pa npr. z maksimiranjem cen gozdnih proizvodov, z dirigirano distribucijo lesa, z nenehnimi zahtevami po povečanju sečenj in z drugimi podobnimi ukrepi,
Gospodai-jenje, načrtovano V preudarnih mejfih do samih sestojev, ne more ovirati izvajalca gozdnogospodarska načrta pri razvijanju njegove strokovne pobude. Le-ta je omejena po eni strani le s splošnimi smernicami gozdnogospodarskega načrta, kjer bi moral praviloma tudi sam sodelovati pri njihovem določanju, ini ki jih ni mogoče kadarkoli sprearumjati, po dii-ugi sti^aini pa jo usmei'ja obseg gozdnogojitvenih opravil in sečenj. i-azčlenjen morda še na iglavoe in listavce; to pa je za posamenzen sestoj bolj dobrodošla orientacija kot obveznost. Zlasti pa izvajalec lahko pokaže svoje strokovno znanje in uveljavi svoje sposobnosti pi-i globljih posegih v sestoje, ko je v gozdnogospodai-skem načrtu predvidena izdelava posebnih operativnih gozdnogojitvenih planov.
Čeprav ne moremo trditi, da so bili naši pi-vi povojni gozdnogospodarski načrti brez pomanjkljivosti, pa tudi ne moremo reči, da bi bili bolj ovira kot opora napiiednemu gospodarjenju 2 gozdovi. Tem izdatnejšo pomoč takšnemu gospodaj'jenju pa lahko od njih pričakujemo v bodoče, ko jih bodo izdelovali skladno s sploSnimi amei-nicami območnih gozdnogospodnj'skih načrtov na se zanesljivejših podatkih o stanju in potencialu goitdov, na bO'gatih izkušnjah dotedanjega gospodarjenja z gozdovi in na mnogih novih pridobitvah gozdarske vede. Načrti tudi v bodoče ne bodo sami sebi v namen, temveč jih bomo izdelovali zato, da bi jih lahko koin&tno uporabljali. Zato bi bila odveč bojazen, da bi utegnilo biti njihovo obvezno izvrševanje za\'ora gospodai-skega napredka: upravičeno pa je priäikovanje, da bo naspmtno prav ta obveznosit njlhovn zagotovilo.
3. S kakšnimi obhodnjami in lesnimi zalogami gospodariti
2e vrsto let ne samo pri naa, temveč tudi drugod v Evropi srečujemo zahtevo po skrajšanju obhodenj v en'odobnih in po zmanjša.nju lesnih zalog v pre-bii'alnih gozdoxdh. S sečnjo enodobitih gozdov, ki so prekoračili nižje obhodnj?. in >'iŠkov lesnih zalog nad nižje določenimi noi-mami v prebiralnih gozdovih naj bi prebrodili sedanje težave pri preski-bi z lesom, s prehodom na gospodai--jenje s kJ-ajšimi obhodnjami in z mfmjšimi lesnimi zalogami pa naj bi gozdno proizvodnjo bolj prilagodili lesnemu trgu, ki potrebuje vedno več tankega lesa.
Te težnje se izražajo zlasti v študiji FAO o razvoju in perspektivah lesnega gospodarstva v Evropi za obdobje 1950—1975. V njej je na temelju dosedanjega raz\'oja porabe lesa v Evropi predvideno, da bodo v bližnji prihodnosti potrebe po lesu v Evi'opi še hitreje naraščale, zlasti pa potrebe po celuloznem lesu. Izražena je bojazen, da bodo zaradi pomaüijkanja lesa za zadovoljitev rastočih po-ti"eb začeli les spodrivati di-iigi materiali in da bo les, če ga ne bo dovolj, izgubil svoj trg. Pripoi-oča se skrajšanje obhodenj, da bi prebrodili trenutne težave v preski-bi 2 lesom, in pn^hod na gospodarjenje z enodobnim.i gozdoiä, da bi zmanjšali stroške gozdne proizvodnje.
Evropsko gozdarstvo je te zahteve na splošno zavrnilo. Na primeiih iz preteklosti ofpozarja na tveganost prognoz o poiabi lesa, zlasti še spričo vedno hitrejšega razvoja tehnike in vedno novih odkritij. Ce se predvidevanja ne bi uresničila, bi bilo najbolj priza.deto gozdno gospodarstvo, ki se more novim razmerajn prilagajati le s težavo in z zamudo. Zlasti tvegana bi bila preorien-tacija gospodarjenja na proizvodnjo tankega lesa s kratkimi obhodnjami, ker
bi bil še posebno težaven in boleč morebitnu poteben pomovni prehod na pt'o-iz\'odnj(> debelejšega in kvalitetnega lesa ter na daljše obhod nje. S .prehodom na gospodarjenje s krajšimi obhodnjami in zato s tanjšim lesom bi se zmanjšal tudi donos gozdov. Po eni str-fwii namreč vi-ednost tankega lesa slabe kakovosti zelo zaostaja za vi-ednos-tjo debelega in kakovostnega lesa, ki ga moramo proizvajati le ob daljših obhodnjah, .po drugi strani pa stroški za proizvodnjo tankega lesa zelo presegajo sti'oske pri debelem les^i. Zaradi popolnejšega in ■roestran-skega izkoriščanja debelega in kakovostnega lesa tei- zai-adi manjših stroškov Za njegov'o pi^edelavo bo ta les Lud i v bodoče bolj cenjen kot tanek. Pri gospo-dai-jenju s kratkimi obhodnjami .so pogoji za prirodno pomkja.nje gozdov, ki ga v sploenem želimo uveljaviti, dokaj slabi. Starostni raziiedi so zelo obsežni, zato &o tudi stroški za pogozdovanje veliki, prav takšne so tudi nevarnosti, ki pi-etijo sestojem določene stai'osti. Tudi si cen- je stabEnost gospodarjenja s takšnimi obhodnjami zelo ogrožena, kör vsako veCje poseganje v sestoje, revne na lesni zalogi, povzroči občutno zmanjšanje prirastka. Tveganju pri gospodarjenju z gozdovi se bo mogoče toliko bolj izogniti in se hkrati približati lesnemu trgu, čim obilnejša in čim bolj pesü'a bo gozdna proizvodnja. Bojazen, da bo les zai'adi nadomestkov izgubil svoj trg. je odveč, saj se odlirivajo vedno nova področja za njegovo upoi-abo. Ekološke in ditige razmere zahtevajo, da se Srednja Evi-opa onientixii na proizvodnjo debelega in kakovo.stnega lesa. medtem ko naj bi bile doba^nteljice celuloznega lesa oziroma njegovih izdelkov predvsem tiežele Se^-eme Evrope in Kanada, Obhodnje, s kalti-šnimi že desetletja gospodarimo v Evropi, so se izkazale kot ustrezne in jih ne bi bUo smotrno ski-aj-ševati.
Za primer, kako vpliva dolžina obhodnje rui gospodarjenje z enodobnimi gozdovi, navajam primerjavo med 70-letno in 130-letno obhodnjo (za dj'ugo omenjeno so številke v oklepajih) za smreko na srednjem bonitetnem raaredu (po članku; E, Huber: »Obhodnja in racionalizacija*^; AFZ. št. 7'1966):
Letno je potrebno pogozditi; 1,43K (0,77 ?n) površine; delež sestojev, kjer dohodki ne krijejo sti-oškov sečnje (10- do 40-letni sestoji) je 43% (23%) po-vj'sine; delež sestojev, močno ogroženih od snega (20- do 60-letni sestoji} je 57"n (31%) površine; si"ednji pi'emer dreves Je 21,1 cm (33,8 cm); število dreves za sečnjo na 1 ha je letno 30 (27 %): delež okroglih sortimontov je 72% (Sl%) celotne praizvodnje; število ur za izdeUivo lesa, v gozdu {brez spravila) na 1 ha jo letno 27,5 (17,8); bruto donos na 1 m'' lesa je 61,öO DM (84,40 DM); stroški izdelave 1 m" lesa so 25,08 DM (1G,80 DM); čdsti donos na 1 m^^ lesa je 36.12 DM (67,60 DM); vrednost donosov na 1 ha na leto je 286 DM (515 DM); delež sestojev, sposobnih za naravno ponilajanje, je 0% (38%) površine.
Kai' velja za skr.ajševanje obhodenj v enodobnih gozdovih, velja bolj ali manj tudi za zmanjševanje lesnih zalog v prebiralnih gozdovih. S prehodom na gospodai'jenje z manjšimi lesnimi zalogami bi se sicer povečal delež tankega lesa v gozdni proizvodnji, kot ga nenehno zahtevajo. Prav to pa bi poraročilo manjšo donosnost gozdov, ker bi bil izkupiček zaradi manjše popi^čne vidnosti pi'oizvedenega lesa in zaradi večjih stroškov njegove izdelave manjši. Ogrožena bi bila, stabilnost gospodai'jenja, ker bi vsako močnejše poseganje v gozdove X majhnimi lesnimi zalogami občutno zmanjšalo prirastek in bi po~ vzJ'oüilo se difuge kvaime posledice.
Spričo tiikšnega stališča evropskega gozdarstva na ixjziv k skrajšanju obhodenj v enodobnih in k zmanjšanju lesnih zalog v pi^biralnih gozdovih zastavljamo vpi'aäanje, ali so pogoji gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, ki sodi prav
tako k Srednji Evropi, tako zelo drugačni, da bi zahtevali drugačne koncepte? gospodai-jenja?
Kar zadeva skrajševanje obhoden j, je treba predvsem poudariti, da obhod-nja po svojem pomenu in namenu ni kJjuč za povečevanje ali zmainjševanje &e-čenj, temveč' sredstvo za uveljavljanje nekih načel v gospodarjenju z gozdovi. Takšen princip je lahko čim večji količinski donos, ne oziraje se na kakovost oziroma vrednost lesa in ne glede na atrt^ke njegove proizvodnje; čim večji donos po vrednosti, uposte^^ajoč poleg količine tudi kakovost oKiroma vrednost lesa in ne glede na sü'oske njegove proizvodnje; čim večji čisti donos, upoštevajoč poleg količine in kakovosti oziioma vrednosti lesa Še stroške praiz^\3dnje lesa ali pa kakšno duugo načelo. Čeprav se takäne obhodnje gibljejo v dokaj širokih okvirih, bi pomenilo upoštevanje zahtev po ski-ajšanju obhodenj zavestno opuščanje načel, ki naj bi jih ui-esničevale obhodnje. Umestnost prehoda h gospodarjenju s ktajšimi obhodnjami v Slo^^eniji je torej treba presojati z vidika dveh vpa-ašanj: aJi je načelo, po kalei-em pri nas določamo obhodnje, pravilno in, ali obhodnje, kot jih txäj'ejamo. usti'ezajo temu načelu?
Menimo, da bi se v naših gospodarskih razmerah moa-ali odločiti za načelo čim večjega donosa po vrednosti oziroma čim večjega bi-uto donosa, pri katerfm si prizadevamo z gospodarjenjem na nekem rastišču ustvarjati največje vrednosti in poleg äm večje količine lesa razvijati tudi njegovo kakovost kot nfi-daljnji faktor vrednosti. Po svoji dolžini je ta obhodn.ja med daljšo obhod njo. določeno po načelu čim večjega čistega dionosa, in med kiajšo obhodnjo, izbrano po načelu čim večjega donosa po količini, ter je tej poslednji toliko bližja, čim manj se z debdtno in kakovostjo lesa povečuje njegova vrednost. Ne moremo biti zadovoljni z obhodnjo, določeno po načelu čim večjega količinskega donosa, ki je ^leljala v dobi, ko je gozd služil v glavnem le proizvodnji drv za kui*javo, ki se odreka nadaljnjim vrednostim, pi-edočenim z debelino in kakovostjo lesa, ki ob manjših poprečnih cenah leaa in večjih stroških za njegov^o izdelavo ne ustvarja zadostnih viškov za napredno gospodarjenje z gozdovi. Spričo sedanjega pomanjkanja lesa si ne mou'emo privoščiti daljših obhodenj po načelu čdm večjega čisteg;.! donosa, ob katerih se ustvairjajo največje presežne vrednosti in obstajajo možnosti za največje vlaganje v gozdno proizvodnjo za njeno povečanje.
Ne moremo trditi, da smo se pri določanju obhodenj v Sloveniji zavestno di-žali katerega koli teh načel, Obhodnje so bile odrejene izkustveno ozii'oma po vzoiih od diTJgod, Tudi še ne vemo, ali sedanje obhodnje ustrezajo načelu največjega vi-ednostnega donosa, ki naj bi veljalo kot pravilo pri gospodarjenju z našimi enodobnimi gozdovi. To bodo pokazala Šele sedanja raziskavanja.
Vendai- pa si ne moljem o obetati velikih uspehov zaradi skrajševanja obhodenj. Tudi Če se pokažejo .potrebe po skrajševanju obhodenj, bo mogoče preiti na kiajše obhodnje le .postopoma. Obhodnje, s katei'imi gosipodarimo v Sloveniji, so že sedaj dokaj ki-atke. Pra\'ih enodobnih gozdov je v primerjavi z di-ugimi oblikami v Sloveniji razmeroma malo. Poleg tega je velik del enodobnih gozdov pred-viden za premeno v skupinsko raznodobno obliko, s to pröneno pa se bo sečnja teh gozdov še zavlekla, V območjih z obsežnimi melioi-ativnimi gozdnioni površinami govori proti skj-ajšanju obhodenj potreba po om večjih čistih donosih, ki bodo desetletja poti-ebni za negovanje mladih sestojev na me-Horiranih objektih.
Tudi lesna zaloga V naših prebiralnih gozdovih je že sedaj tako majhna, da si ne moi^emo dovoliti njenega zniževanja. V mejah, v katerih se giblje ta zaloga, bi vsako njeno zmanjševanje vodilo k upadanju prii-astka. To potj-jujejo
gozdnogospodarski načrti, po katerih piipada večjim lesnim zalogam pa-aviloma tudi večji prirastek in narobe. Poleg tega poraščajo ti gozdovi naš kraški s\'et in s1:rmine, kjei- igrajo važno varstveno vlogo, zanjo pa je potrebna tudi dovolj gosta porast. Izkoriščanje pi-ebiralnih gozdov je že po svoji naravi zvezano z znatnimi stroški, ti pa ne dopuščajo oiientacije na večjo proizvodnjo' tankega lesa ob gospodarjenju z nižjimi lesnimi zaJogaiiii. Zmanjšanje lesnih zalog bi prišlo v poštev le pri tistih pretaii'aJnih gozdovih, kjer je zaradi prevelike zaloge ogroženo zadostno podraščanje sestojev in s tem stabilnost njihove prebiralne oblike.
4, Kako uskladiti razvoj gozdnega iu lesnega gospoctaistv a
Nesorazmei-je med zmogljivostjo gozdov po eni in kapacitetami ]esni>prede-lovalne industrije po drugi strani povza'oča vplike težave tako v gozdnem kot v lesnem gas-podarstvu, Losnopi-edelovalni oblati ne izkoriščajo svojih zmogljivosti. gozdno gos.podarstvo pa v želji vsaj ohraniti, če že ne tudi povečati pro-izvadni potencial gozdov, komaj vzdržuje sečnje na sedanji ravni, V interesu obeh vej gospodarSitva pa je zagotoviti njihov skladen razvoj, Zato ne bo odveč, če tudi tukaj ponovimo že večkrat izražene misli, kako premostiti prepad med proizvodnjo in pon'abo lesa.
Predvsem si skladnega razvoja obeh vej gospodaiistva ne moremo zamisliti, če se bodo gradUe nove kapacitete 1 esnoprodelovaine industrije oziroma razširjale stare, doklei' gozdovi ne bodo. mogli kriti niti sedanjih kapacitet. Takšen razvoj lahko pelje samo do nadEdjnjega pritiska na surovinsko, osnovo in do njenega slabljenja, namesto da bi se osposobila za čim uspešnejše zadovoljevanje rastočih potreb po lesu.
Rešitve tudi ne moremo iskati v ukwpih, ki bi tiienutno sicer pomiigali i?, zadrege, že v bližnji prihodnosti pa bi nas pnpeljali do še večjega pomanjkanja lesa in v še hujše tezti^'e pri gospodsii-jenju z gozdovi, kot je to npr. skrajšanje obhodenj in zmanjšanje lesnih zalog. Slej ko prej jiajn bo k prebroditvi težav v preskrbi z lesom trenutno lahko največ pomagala pospešena melioracija malo wednih gozdov in snovanje plantaž goadnega drevja, v bližnji bodočnosti pa okrepitev ustvai-jaine sile prii'odnih gozdov z ustreznimi gozdnogojitvenimi in diTJEimi ukrepi.
Kljub naporom za zboljšanje gozdov imamo v Sloveniji še vedno, veliko gozdov, ki zaradi .svoje redite ali malo vredne porasti komaj še opravičujejo svoj obstoj in ki bi jih bilo polTebno čimprej prevesti v donosnejše oblike. Pospešena. premena teb goiidov bi dajala znatne količine lesa, ki bi mogle bbžiti sedanje .pomanjkanje te surovine. Za izvajanje te premene pa bo potrebno zagotoviti potrebne pogoje.
Pi-vi teh pogojev so zadostna finančna sa-edstva za te meUoracije, Res da bodo s to pi-emeno napadle znatne količine lesa in s tem tudi določena s.redstva za kritje stroškov te dejavnosti. V večini pj-imerov pa bo pii tem šlo za les slabe kakovosti, tako da dohodki od sečen j mai'sikje ne bodo lii-Ui niti pripadajočih stroškov, še manj pa nadaljnjih izdatkov za pogozdovanja in druga melioracijska opravila, 2.al. je največ gozdov, potrebnih ]nelioracij, prav ^^ območjih, kjer tudi od ohranjenih gozdov ni pričakovati večjih dohodkov za kritje zadevnih slj'oskov. Treba bo torej najti tudi diuge vire za uspešno izvajanje melioracijskih opravil.
Nadaljnji pogoj za pospešeno mehoracijo gozdov je usposobi jen je lesnopredelovalne industrije za predelavo lesa, ki ga je od teh melioracij pričakoi^ati.
Kolikor bolje bo moglo lesno gospodarstvo les s prizadetih površin ovrednoUti. toliko uspešneje in hitreje bo mogDČe izvajati melioracije in s toliko večjim dotokom lesa s teh površin smemo računati.
Potrebe po pospešeni melioraciji goadov nalagajo gozdnoui-editveni službi se nekatere posebne naloge in zahtevajo od nje načrtno usmerjanje nadaljnjega urejanja gozdov. Melioracijski načili običajno presegajo okvir rednih ureditve-nüi del, zato bi bilo potrebno čimprej posebej poskrbeti za izdelavo melioracij-Sikih nači-tov. Da bi ti naci'ti čim uspešneje služili tudi načrtovanju v lesnopredelovalni industriji, naj bi z njimi čim določneje označila surovina, ki bo s teh površin dotekala, 'kakor tudi dinamika tega dotekanja. Pri obno\d gozd-nogospodaj'skih nači-tov, ki se je prav sedaj loteviuno, bi bilo potrebno dajati pit-dnost tistim gozdnogospodarskim enotam, kjer je največ povi-šin potl^ebnih melioracij, in bi z dotokom lesa z njih mogli najuspešneje mašiti vrzeli v preskrbi z lesom. Potrebno bi bilo načrtovati nadalje zlasti tiste ukrepe v gospodarjenju z gozdovi, od kateiih je ob varovanju in krepitvi gozdnega potenciala pričakovati povečan dotok lesa iz gozdov, in pospešiti snovanje plantaž gozdnega drevja, kjer so za njih pogoji,
Trenutno pomanjkimje lesa bi mogla deloma blažiti tudi zmernejša akumulacija £di točneje kapitalizacija prirastka, s kaleio skiJšamo povečati osnovo, na kateri se ustvarja in s katen:'o nai'iiäca prirastek lesa v svojem absolutnem obsegu. Zavedati pa se moramo, da se s tem zelo zavleče normalizacija gozdov ozi.roma njihova prevedba v optimalno stanje. Glavna osnova, na kateii nastaja prirastek, je pač slej ko prej lesna zaloga; gozdnogojitvcni ukrepi morejo namreč v kolikor toliko urejejiih gozdovih več prispevati h kakovosti lesa kot pa k povečanju njegoV'^a prirastka,.
Torišče usklajevanja, gozdnega in lesnega gospod.a.rstva naj bi bili predvsem gozdnogospodarski načrti za gozdnogoapodiirska območja. iSTjihov namen sicer ni predpisovati etate: to je naloga operativnih gozdnogospodarskih načrtov za goaJnogospod.ai'ske enote, S kojiceptom in s splosnimi smernicaini za gospodarjenje z gozdovi v območju pa vplivajo na razvoj tega gospodarjenja med drugim tudi na hitrejši ali počasnejši tempo prevajanja gozdov k čim donosnejšim oblikam in s tem tudi na \'elikcst in strukturo elatov po gozdnogospodarskih enotah. Zato je k izdelavi območnih nčartov nec^ibno potrebno povabiti tudi lesnopredelovahio industrijo; prvič, da bi ugotovili in kolikor je mogoče upoštevali njene poU'ebe. di-ugič pa, da bi se ta industrija bolje seznanila 3 problematiko gospodarjenja z gozdovi in bi pridobila potrebno razumevanje za njeno j^evanje.
Pri usklajevanju gozdnega in lesnega gospodarstva moramo upoštevati, da gozd ni le vir surovine za lesnopredelovalno industrijo, temveč da so na les iz gozdov navezam tudi dmgi potrošniki, zlasti kmetijat-vo, in da kaže tudi ta poraba tendenco naraščanja. Za gorato Slovenijo in njen kraški svet je zelo važna tudi varstvena vloga gozdov, ki nas omejuje pri prostf'm gospodarjenju z gozdovi. Ce upoštevamo še pomen gozdov pri oblikovanju poki-ajine. za rekreacijo in za razvoj twizma Ln razne druge naloge gozda, zlasti pa tudi dolgoročni značaj gozdne proizvodnje, bomo uvideli, da more gozdno gospodarstvo napraviti le del poti. ki pelje k uskladitvi razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva; drugi del pa mora prehoditi lesno goapodai-stvo.
634.0.323.12 (497.12)
RAZVOJNA ANALIZA UPORABE MOTORNIH ŽAG V SLOVENIJI
ProL ing. Zdravko T u i- k (Ljubljana)
Leta 1962 je bila opravljena prva anketa o uporabi motornih žag v Sloveniji (glej: »Analiza, uporabe motornih žag v Sloveniji«, Gozdarski vestn.ik štev. 3—4, Ljubijaiia, 1963!), Lani pa je bila sredi leta izvedena druga anketa, ki naj bi prikazala novejše stanje in razvoj uporabe motornih žag v Sloveaiiji, Tudi tok:fat so anketni odgovori zajeli skoraj vse gozdnogospodarske organizacije ozirotna njihove obrate (90%) ali 92% vseh motork. Seveda niso v anketo mogle biti vključene motorke zasebnih gozdnih posestnikov, ki so ravno zadnje t-a&e kupili veliko motork za svoje potreibe.
Število motork v gozdni proizvodnji sektorja SLP na ozemlju Slovenije
Anketra podatki, preračunani na vse gozdove SLP, prikazujejo število motork v Sloveniji (brez tistih, ki so last zasebnih gozdnih posestnikov ali kmetov). Predočeni so v I'azpredelnici.
Število motork
Odpisanih motorit
Znamka	last gozdar. 1 organlz. |	last delavcev	skupa.i	%	Štev.	trajanje let
StUil Contra	414	20	434	35	5	
Stihi BLK	3	—	3	—	6	3—5
Stihi 07	6	_	fS	—	1	1
Stihi Ü8	(i	—	ti	2	_	_
Stihi električ,	4	—	4	—	—	—
Jo-bu Tiger	446	93	539	•13		2—4
Jo-bu Starlet	5	—	5	_	_	_
Partner Ril	50	11	61	5	i	3
Partner R 12	110	6	116	9	—	—
Mac CuUoch	52	4	56	5	—	—
Solo	10	2	12	1	10	2—4
Dolmar CC Super	2	—	2	_	-—	—
Remington	ß	-	e	—	1	3
Skupaj	1114	136	1250	100	119	1—5
Sedaj je stvarno število motork že precej večje, ker so gozdna gospodarstva medtem kupila že precej motork, tako ^ lahko računamo, da je sedaj v sektorju SLP skupaj okoli 1600 motork.
Predočeni odpis motork je zaradi začetne površne uporabe nenormalen oziroma ne more rabiti za oporišče presoji o trajanju motork ali o obsegu njihovega rednega dotrajanja.
O številu motork pri zaisebnih posestnikih ni neposrednih statističnih podatkov. Po novejših informacijah iz trgovske mieže in po nekajterih drugih približnih podatkih cenimo, da je v Sloveniji pri zesebnih po-
sestnikih okoli 5000—6000 m o t or k (po&estev, Id presegajo 15 ha gozdov, je v Sloveniji okoli 5000, nad 8 ha pa 15,000 s skupno površino, ki zajema polovico vseh zasebnih gozdov Slovenije. Zasebniki uporabljajo motorke za svoje delo v gozdu, za. I'azzagovanje drv za domačo porabo, za druge po'trebe v gospodarstvu pa tudi za usluge sovažcanom.
Spremembe šlevila iu %-Tst iiiotorh pa letu 1962
Vrsta motorke
Število	Odstotek
1962 I 19G5 I povečanja, zmanjšanja
Stihi	233	434	ae	
Jo-bu	fj5ü	539		17
Partner	—	177		
Mac-Cullocl:	59	5G		
Druge znamke	53	44		17
Skupaj	99S	1250	ee	
	Letni	učinek		
Posamezna gozdna gospodarstva imajo po 31 do 152 motork oziroma skupaj s tistimi, ki se last ddavcev, po 31 do 209 motork (popi'ecna povrSina enega gozdnega gospodarstva 2nasa 23.000 ha gozdov SLP z etatom okoli 80.000 m ). Glede na etat gotrdnih gospodarstev v sektorju SLP je odpadlo (leta 1964) na 1 motorko letno povprečno okoli 900 m" lesnih izdelkov. Po podatkih ankete je bilo izdelano v sektorju SLP z 1 motorko povprečno 1 e t n o 560 m^" sortimentov (500—1600 m-'). Z novejšim stanjem števila motork se ta letna kolinna lesa, ki odpade na. 1 motorko, zmanjša na okoli 730 m\
Leta 1964 je bilo žaganje V gozdni proizvodnji mehanizii'ano 85%. Lahko računamo, da prkle v poštev za. mehanično žaganje 90% etat.a ali letne sečnje tj. toliko, koH'Itor je sedaj tudi doseženo. Okoli 10% etata ne pride v postev za motorno žaganje, kei- je dj'oibno redčenje smotrn'ejäe z ročno {eno-ročno) žago.
Ob navedenem številu motork odpade v zasebnem sektorju letno povprečno na 1 motor-ko okoli 200 ra'' lesnih izdelkov. Količina, ki jo obdelajo z eno motorko, pa je v resnici zelo različna, pač odvisma od posestnega stanja posameznega posestnika. Tudi v zasebnem sektoi-ju pride v poštev za motorno žagamje okoli 90% etata.
Količina lesa, ki odpade popi-'ecno letno na 1 motorko, je seveda tudi v državnem sektorju globoko pod njeno zmogljivostjo, saj je stvarno zaposlena komaj Mi do 'Ä delovnega časa. Pri delu so namreč odlocil-nejši di-ugi Činitelji, pt'edvsem manj.še skupine delavcev, kot bi ustrezale zmogljivosti motorke. To pa zelo zmanjšuje kvarni vpliv tresenja in ropota motorke na motoorista in povečuje oknetnost delavskih skupin. Te okolnosti vplivajo, da se povsod po svetu z razvojem zmanjšuje koücina lesa, ki odpade na eno motorko. Ta količina se je pri nas po letu 1962 zina.njšaJa za okoli 40%. Vendar pa ni pi-iporočljivo zmanjševati v sektorju SLP doseženo količino (okoli 700 m'), ker je zaradi vpliva zastaranja motorke že na meji finančne ekonomi.Čnosti, če seveda posebej ne upoštevamo posrednih koristi. To nam pokaže finanaia kal-
klüacija (glej: »Metodika kalkulacije cene sti^ojnega dela V gozdarstvu, Ljubljana, 1963!), Ce. namreč predpcstavimo:
—	nabavno ceno motafke 300.000 stai'ih din (Partner)^
—	dobo trajanja 2000 obr. ur In zaslai-anje v 6 letih,
—	za vsa popi-'avila 100% nabavne cene motorke,
—	ceno verige 24.000 st. din, trajanje 160 obrat., ur,
—	čisti osebni dohodek motorista 310 din na del. m-o,
—	količnik osebnih stroškov na Čisti osebni dohodek 280%,
—	poi-aba 1,31 goriva in 0,51 maziva na obr. m-o,
—	delovni čas 125% obratovalnega časa in
—	učinek motot-ke poprečno 7 m" sortimentov na obr. uro {poprečno za iglavce in listavce skupaj)
ter izpustimo iz kalkulacije režijo (ob predpostavki, da je pri motornem in ročnem delu bistveno enaka), doženemu, da moramo z motor ko obdelati najmanj okoli TOOni' lesa (s or t im en t o v), da bi bilo delo z njo Se finančno ekonomično. Posrednih koristi pri tem ne upoštevamo, (Ta količina pomeni pri iglavcih okoli 900 m^ lesa).
Motorka je postala že tako neizogiben pripomoček, da se je vprašanje njene finančne ekomomičnosti umaknilo v ozadje. Vendar nas mora zanimati, kolikšna je stopnja njene ekonomičnosti ali kak.šne so posledice, če ni dovolj izkoriščena oziroma, če jih odtehtajo posredne koristi, ki v rinančni kalkulaciji niso izražene,
Navedeni učinek 7 m" na obratovalno uro, ki ga poprečno dosežemo z mo-torko, izhaja iz razmerja 560 m^ iglavcev in 330 m'' listavcev, ki odpade poprečno letno na 1 motorko v sektorju SLP Slovenije in iz posebej ugotovljenih poda tkov, da je učinek na obratovalno uro 6—12 m^ iglavcev in 3—7 m" listavcev. Pri hstavcih pa je v^iko več žaganja kot pri iglavcih.
V zasebnem sektorju gozdov opravljajo sečnjo in izdelavo večinoma posestniki sami s svojimi sredstvi, med katere sodijo tudi motorke. Pomagajo si tudi z medsebojnimi uslugami. Očitano je, da so tam motorke še bolj različno zaposlene. Količina lesa, ki odpade na motorko. se z nakupom novih hitro zmanjšuje. Za veliko motork je razpoložljiva količina lesa premajhna. Zasebniki kupujejo motorke, tudi če nimajo ustrezne kohčine lesa zu sečnjo; to pa zaradi pomanjkanja delovne sUe, z željo, da bi se izognili ročnemu žaganju, pa tudi zaradi mode in ugleda. Ne zavedajo se in niso poučeni, kohko mora biti motorka uporabljana, da bi se kolikortoUko splačala, ali pa precenjujejo njeno korist. O tem jih moramo poučiti v njihovem in v dnižbenem interesu. Res so posredne koristi znaitne in lahko za njih nekohko finančno žrtvujemo, vendar obstaja tudi glede tega določena meja.
Ce pri kalkulaciji dela z motorko v zasebnem sektorju izpustimo vse dajatve na osebni dohodek (280%) in režijo ter upoštevamo 9-letno dobo zastaranja (za 50% več kftkorv sektorju SLP), drugače pa uporabimo enake osnovne postavke ali predpostavke, kakor smo jih navedli za sektor SLP, doženemo, da je treba z ntotorko letno obdelati 250 m-' lesa, če želimo, da bi bila cena motornega žaganja enaka (za Im") kakor v sektorju SLP za 700 m"' letno in bi bila tako na meji finančne ekonomičnosti, Ce letna količina znaša. 100 m", se motorno žaganje podraži za 80%, Če pa je le 50 m'\ se motorno žaganje podraži za 320%.
Cena moturnoga žaganja se torej z zmanjšanjem količine lesa, ki otlpado na motoi-ko, tj, zaradi premajhne uporabe motoi-ke hitro povečuje. To pa pomeni. da se kljub posrednim koristim in četudi ne upoštevamo dajatev nči Oftebne dohodke, vendarle ne splača nakup motorke tistemu posestniku, ki je ne bo mogel uporabiti letiio za obdelavo vsaj 100 m-' lesa. Ta količina bi morala zn;iša.ti okoli 250 m", da bi bila uporaba güspodai'na. Pri iglavcih je tü meja nekoliko višja (za okoli 30%), pri listavcih pa nekoliko (za okoli 30%) nižja.
Ste%ilo potrebnih motork
Podlaga za lagotavljanje ste^'ila poti-ebnih motoa.*k je letna količina lesa, ki pi i sečnji in izdelavi praktično pride v postev za obdelavo z motorko. Pri tem. na žaJost, ne morenio upoštevati celoitne zmogljivosti motork, kakon' je bilo že poudarjeno in pojasnjeno. Letiii etat vseh gozdov Slovenije znaša okoli 3 milijone m' na panjii. Od tega odpiide na Sortimente (za blagovno in neblagovno porabo) okoli 2,6 milij. m''. Računamo, da pride praktično za motorno žaganje v poštOT okoli 90% te količine, kar pomeni okoli 2.3 milijona m" lesa. Ce bi računali na eno motoi-ko poprečno letno okoli 700 m'' lesa, kolikor sedaj odpade V sektorju SLP in je tia meji fin^inčne ekonomičnosti, bi bilo za gozdno proizvodnjo Slovenije potrebno skupaj okoli 3300 motork. Pri sedanjem številu iTiotork (v djrža\'nem in zasebnem sektorju) pa je Iä potieba že močno presežena, seveda zato, kea- motorke \r zasebnem sektorju niso niti približno toliko zaposlene kot v sektorju SLP in veliko manj od navedenega ustreznega poprečja, Pri sedanjem .številu motork bi za nadomestitev ii;rabljenih, Če računamo v sektorju SLP s 6-letnim trajanjem, v zasebnem pa z 9 letnim (50 več), ko po dosedanjih izkušnjah nastopi tudi zastaranje motork, bilo potrebno K-lno za Slovenijo okoli 900 motork. To je veliko več, kol bi bilo radonalno poti-ebno (okoli 500 na leto). Toda pri sedanjih razmerah je potrebno računati s tem. da bodo zasebni posestniki še nadalje kupovali motorke ne glede na stopnjo njihove ekonomsko smotrne upoi'abe. Pri tem nismo
upoštevali moi'ebitnih potreb diugih gospodarskih panog.
*
Mnenja o uporabnosti raznih vrst ali znnmk
Anketiranci so se na. podlagi dosedanjih izkiišenj glede splošne uporabnosti motork z 71% (po Številu motork) izrekli za motorko znamke -^Stihl contra-, z ft% za motorko •^Partner«, s 6% za motorko '>Jo-bu-'. s 5% za »Mac Culloch-, medtem ko je ostudo 10% anketirancev neopredeljeniht ker nimajo dovolj izkušenj z raznimi vrstami motork. Ce ^ptri tem upoštevamo se delež prizadetih znamk v skupnem številu motork, izhaja naslednja ooena navedenih znamki 8/14%. 6^43% in 5/5%, Velika večina sodi, da je najuporabnejša mo-torka »Stihi contra«. Pri tem upon-abniki poudarjajo, da je zanesljiva, vzdržljiva, trpežna in ekonomična, četudi je težja, bolj trese in ropoče kot di-uge znamke (novi ročaji z amoi-tizerji tresenje zelo blažijo). Motorki >"Partnei'- pripisujejo prednost zaradi manjše teže, blažjega tresenja, mii-nejšega teka, toda pomanjkljivosti so: izpušna cev, pritiskanje vzvoda za, plin s palcem, nepopolna ostroga in dj-agO' ma.zivo. Tip Ril spremlja več pomanjkljivosti, ki so s tipom R 12 odstranjene, Motorko »^Mac Culloch« cenijo kot trpežno in ekonomično (i'ocno, polavtomatsko mazanje) z blažjim tresenjem zaradi amortizerjev na ročajih, pač pa je pretežka, Motorka '*Ju-bu- je lažja, hiti-o vžiga, ima cenejše
nadomestne dele, toda preveč se segreva, ne ustreza glušnik ob sti-ani, .porabi več in dražjega maziva in se pogosteje kva.ri. Drugih motoi'k imamo le mala Četudi vsi upora.bmki nimajO' dovolj izkušenj z vsemi naštetimi motor-kami, da bi bila njihova presoja zanesljiva, vendai' močno pi'evladuje mišljenje, da je najuiporabrejša ■^StihI contra-^. Razlike med učinki, ki pri motorkah naštetih znamk niso velike, še zlasti niso pomembne, ker so motorko rEizmerotna malo zaposlene, zato odločilneje vpliva njihova zanesljivost in trpežnost.
Velikusl delavskih skupin, ki delajo z molorkami
Po anketnih podatkih so skupine delavcev zastopane v odatotniem razmer ju, prikazanem v razpredelnici.
Skupina s ätev. delavcev^
Število skupin v % za iglavce iistavcc.
1	delavec	5	6
1 delavca	31	45
3	delavci	25	30
4	delavci	21	10 3	in več delavcev 18	9
Najpogostnejše so torej skupine z 2 isn 3 delavci. Na dmge lupine odpade pri iglavcih skupaj 44%, pri listavcih pa le 25%, torej znatno manj, kar je načelno prav. Pri iglavcih ustrezajo namreč enaki obi-emenitvi motorista večje skupine (za okoli 50%—100%) kakoi' pri listavcih. Z večjo skupino je bolje izrabljena motoj-ka, z manjšo pa je manj občutljiv kvarni vpliv zaradi tresenja in rtxpota. "Upoštevati pa je treba, da tudi v skupini 4—5 delavcev z 1 motorko'pri iglavcih in v skupini 3 delavcev pri listavcih motorist ni zaposlen z motorko niti % delovnega c a s a, To je mogoče hdtro ugotoviti glede na delež žaganja v skupnem delovnem času, porabljenem za izdelavo sortimentov. Velikost delovne skupine je zelo odvisna tudi od harmonije delavcev in od drugih okolnosti. Zato je njeno enotno ali šablonsko določanje brez pomena..
Pii presoji delovnega časa motorista je treba upoštevati tudi čas, ki ga poleg motoi'ista porabi delavec, ki mu pomaga (pO' potrebi za klinanje, naganjanje drevesa in pod.). Ta podatek je pomemben pri kalkuliranju cene za to delo. Motorist obvlada in mora. obvladati motorno žaganje tako, da prežagovanje debla opravlja sam brez pomoči drugih delavcev, medtem ko je pri podiranju upravičena pomoč drugega delavca, pa 6e tam samo deloma. Na to pomoč odpade ok. 20% motoristovega časa.
Popravila motork in poraba nadomestnih delov
a) Trajanje popravil
Zaradi popravU je bilo trajno neuporabnih poprečno okoli %% motork. Popravljajo jih skoraj izključno v svojih delavnit:ah (91%). Zato se je zlasti čas za pcipravila občutno skrajšal. Saj se tisti, ki pošiljajo motorke drugam v po-
pi'avilo, pritožujejo, da. izgubijo preveč časa zaradi oddaljenih servisov ali ča-kan-ja na pupravilo. Popravila trajajo seveda različno, po večiiii 2—8 dni ali poprečno 5 dni. Izgubo časa zaradi 'popravil v veliki meri nadomeščajo z i'e-zervTÜml motorkami, ki jih za ta namen hranijo v skladišču. Seveda pa gre ta iiezerva na rovaš izpadanja motork iz dela. Skoraj pri vseh znamkah najbolj zadržuje popravila motork poma.njkanje nekaterih nadomestnih delov. Zato morajo zaradi pomanjkajnja nadomestnih delov kljub razviti trgovini na tem področju podjetja hi'aniti določeno zalogo nadomestnih delov, da bi .popravila tem lafe opravila, čim manj tipov motork uporabljajo.
Najbolj pogostna popravila odpadejo na zaganjač (23%), vplinjač (10%), gonilno vreteno (12%), pomožno kolesce na letvi (11%), na črpalko za mazanje (10%), zi-ačno sito (9%), najmanj pa na ročaj {!%), sklopko (5%) in motor (2%).
Potujoči mehaniki podjetij, ki občasno na tei'enu pregledujejo in popravljajo motorke, lahko zelo zmanjšajo potrebo po popravilih in skrajšajo izgubljeni čas. Takšni pregledi so vpeljani pri 40% obratih (za 37% motork).
b) Poraba nadomestnih delov
Po anketnih podatkih se porabi za motorko poprečno v njeni življenjski dobi toliko nadomestnih delov kot je predoceno v tabeli.
Vrsta tiadom. dela	Poraba za motorko po anketi poprečno		Na 1 nadomest. del bi moralo odpasti m^ 1 Iglav. listav.	
Veriga	6—13	10	1400	uon
Letva	2—5	3	4000	2400
Gonilno vreteno	2-6	4	2200	1300
Žaganj al na vrvica	Ü—25	11	1000	GOO
Sveč Lea	3—20	10	2000	1500
Zračno sito	2—14	6	3000	1700
Okrogla pila	B—35	36	700	400
Na eno verigo odpade po anketi:				
Pila	2-B	3		
Obratovalnih ur	100—2B0	160		
Sortimentov igl. (m'*)	700—2200	1200		
SortimeJiLov Ust. (m^*)	600—900	700		
2e sami navedem razponi podatkoi' kažejo, da so razmere pri gozdnih obratih zelo različne (četudi najekstremnejše vrednosti niso upoštevane), da niso dovolj zanesljivo ugotavljane in da torej niso dovolj konsolidii-ane. Hkrati so razumljivo ponekod precej pod vplivom vna.prej določenih normativov, po katerih delavcem priznavajo povračilo za materialne stroäke. Preeej vpliva tudi kakovost raznih delov, ki j.e za 'ra^zne znamke motork in za posamezne .pošiljke različna. To velja zlasti za pile, vrvice in svečke. Stroškov za popi-avila očitno niso dosledno in enotno sproti ugotavljali. Navedeni podatki so torej lahko le okvirna podlaga, ki jo je treba nadalje spopolnjevati, tem bolj, ker zanesljivejših podatkov ni na razpolago.
Za vsako motorko kakor tudi za druge stroje je potrebno voditi kartico popravil in porabe nadomestnih ci e ] o v,
Količine lesa, ki bi morale odpasti na vsak nadomestni del, so navedene po pretehtanih izkušnjah in podatkih (domačih).
Pri med seboj povezani obrabi verige, letve in gonilnega vretena je treba pogosteje menjati gonilno vreteno, ki je razmeroma cenejže. da tako bolj obvarujemo druge, dražje dele.
Poraba goriva in maziva
Porabo goi"iva in maziva lahko natančneje ugoto\'imo le s posebnimi meritvami (pri snemanju delovnega procesa). Podatki iz pi'akse slonijo navadno na približnem zajemanju skupnih porabljenih količin za en mesec ali za daljše obdobje. Anketni podatki so pod močnim vplivom določenih normativov, po ka-tei'ih delavcem priznavajo povračilo za pora.bo, zato lahko rabijo le za okvirno primerjavo in presojo normativov.
Natančnej.še ugotavljanje podatkov v praksi je toliko težje, kei" bi ga bilo potrebno ločiti po znamikah motork in po vrstah maziva. Razlike vplivajo pi-ed-\^sem na vi^o stroškov in prek njih na ceno dela i motorko, (kalkulacijo). Anketni podatki kažejo na splošno premočno zaokroževanje navzgor, zato v naslednjih prikazih navajam za primerjavo tudi ugotovitve posebnih snemanj, ki jih je opravila raziskovalna ekipa inštituta.
Vrsta podatka
Poi'aba goriva z motorkatni v Wm'i za iglavce
Stihi contra | Jo-bu Tiger | Partner |McCulIoch
Po anketi; razpon	0,14—0,35 0,18—U,42 0.15—0,30	—
Po anketi: poprečje	0,10	U,24	0,19	0,11
Po posebnih snemanjih 0,08	0,15	O.IR	0,11
Poraba goriva v	1/m^ za Listavce
Po anketi: razpon 0,18—0,42 0,23—0,50	0,25—0,40	—
Po anketi: poprečje 0,28 0,34	0,30	0,33
Po posebnih snemanjih 0.15 0,20	0,25	0,16
Poraba maziva v Wm^' za iglavce Po anketi: razpon	0.03—0,08 0,05—0,15 0,04—0,10	—
Po anketi: poprečje	0,03	0,10	O,OS	0,04
Po posebnih snemanjih 0.04	0,06	0,03	0,03
Poraba maziva z motorkami v l/m" za listavce Po anketi: razpon	0,07—0.18 0.08--0,23 0,08—0,20	—
Po anketi: poprečje	0,11	0,15	0,10	0,11
Po posebnih snemanjih	0,05	0,10	0,09	0,05
Upoi-abljeno je bilo naslednje masdvo: pri motorkah Stihi contra srednje težko strojno olje deloma pa tudi olje SAE 30,20; pni motorkah Jo-bu Tiger motoi-no olje SAE 30,20 z dodatkom 1/4~1'5 plinskega olja pa tudi srednje težko strojno olje; pri motorkah Partner Hypenol SAE 90; pri motorkah Mac CuUoch motorno olje SAE 30.
Za razžagovanje, izdelavo p fosl o minskega lesa se računa za okoli 25 večja poi-aba goi-iva.
Poti-ebnoje torej pi-i gospodarskih organizacijah ugotoviti porabo goriva in maziva s posebnimi merjenji tei' tako kor.tixiJirati praktične manipulativne podatke o tej poiabi in njim ustreza-jočo vrednost, četudi nato noniiative, po katerih delavcem priznavamo povi-a-čilo, ustrezno, zaokrožiti navzgor.
Povrnitev materininih stroškov
Stroške za porabo matei-jalü pri delu z motorko, ki pomenijo povi'nitev (nadomestilo) ali odškodnino po enoti učinka tistemu, ki material kupuje, ugo ta\'ljajo gospodarske organizacije tako različno, da, .podatkov ni mogoče proici-raü TUi enotno podlago ali me-ro. Razlike izvirajo iz naslednjih vzrokov: a) različne postavke a]i vrste materiala, za katere se obračunava povrnitev ali odškodnina {gorivo, mazivo, verige, pile, čistilni material, nadomestni deli, popravila); b) različni odnosi la&tniš1r\'a in oskrbe niotork, ki so last gospodarskih organizacij, ki skrbijo za ves po t rosni material po stvaiTii potrebi, ali pa ga deloma kupuje delavec proti povmiU'i stvoskov (gorivo, mazivo, čistilni material), deloma pa delodajalec {rezervni deli, popravila), ali pa ga nabavlja delavec in mu delodajalec priznava povi-nitev stioškov le po določenih normativih ne glede na stvai-no porabo (ki jo je ležko kontrolirati); podjetje lahko odstopi motorko delavcu na uporabo in oskrbo, kot bi bUa njegova lajst in mu priznava normirano povrnitev stroškov za ,poh-o«ni miUeiial; gospodarska oi-ganizacij^i lahko tudi odstopi motorko v last delavcu, ki odplačuje anuitete in dobiva v plačilu za svoje delo tudi odškodnino za uporabo motoj-ke. Povrnitev materi-iilnih sti'o«kov se odreja praviloma po enoti izdelkov {rn", pi-m). Ponekod priznavajo tudi posebno pavšalno odškodnino za redno vzdrževanje motorke v obhki vrednosti delovn^a časa ('/j ure dnevno).
Odškodnino za porabljeni material je potrebno skal-kulirati po načelih kalkulacije cene za strojno delo (glej: »Metodika kalkulacije cene strojnega dela v gozdarstvu«, Ljubljana. 1963!). iz katere je treba uporabiti tiste postavke, ki pridejo v konkretnem primei'U v po-štev. Gospodarska oi-ganizacija samo s Italkulacijo lahko pride do jasne podlagn-za določanje povrnitve sti-oškov po enoti izdelka in le tako lahko sistematično vnaša potrebne spremembe. Seveda je treba v \'5akem primeru prej ugotoviti potrebne elemente, V tanamen bi bil priporočljiv posvet gospodarskih oiganizacij, kjer bi dosegli smotrno poenotenje tega obračunavanja.
lzobr8£b£) dclavccv motoristov
Vsa gozdna gospodairstva prirejajo lastne tečaje za izobrazbo motoristov, le eno gozdno gospodarstvo (in še 1 obrat) pošUja delavce na tečaje Gozdarskega šolskega centra v Postojni, ki trajajo 6—14, povprečno 11, dni. Nekatera podjetja imajo krajše tečaje, po nekaj mesecih prakse pa že dopolnilne krajSe tečaje. Tam, kjer so tečaji krajši od 1Ü dni, pripominjajo, da bi bili boljši ta.kšni. ki bi trajali okoli 12—H dni.
Težave so z izobrazbo slai^ejših in sezonskih delavcev. Toda sedaj, ko je izobrazba motoHstov iz vist rednih delavcev precej zadovoljivo rešena — če no
upoštevamo okolnosti, da še nitn.ainio splošne za gozdne delavce —, je treba posvetiti pozornost tudi sezonskim delavcem, še zlasti, če prek njih povezujemo zasebne gozdne posestnike, ki jih sedaj z njihovimi gozdovi vključujemo v ^up-no gozdarjenje.
Lastni tečaji so prav gotovo pospešili izobrazbo delavcev in hkrati prispevali, da je tudi strokovno osebje spoznalo delo z motorkami. Poonekod opravljajo tečaj z i^itom za motorista tudi revirni vodje, kar je pcav gotovo^ pripti-ročljivo, ker tako laže vplivajo na izboljšanje te dejavnosti.
Na nekaterih gozdnih obratih (31%) pa delavce motoriste obiskuje na terenu še poseben inštruktor, ki dopolnjuje znanje delavcev, kar je zlasti prvo leto po tečaju zelo koa-isliio.
Fnudarjeni problemi
—	Število znamk motork je treba kolikor mogoče omejevati, zlasti v okviru posameznih gozdarskih podjetij In obratov, da bi bila tako olajšana preskrba z nadomestnimi deli in Izboljäano vzdrževanje motork, V tej smeri je treba vplivati tudi na uvoz.
—	Pri uvozu je treba dati nadomestnim delom prednost. Gozdarska podjetja naj bi imela najpotrebnejšo zalogo nadomestnih delov za prehodne potrebe. da bi se mogla izogniti zastojem, ki nastajajo zaradi pomanjkanja nadomestnih delov.
—	Motorka naj bi bila last delavca, kadar sta delavec in podjetje s tem sporazumna, ker je očitno, da bi bilo vzdrževanje motork tako najracionaJnejSe, Tveganju za uničenje se lahko izognemo z zavarovalnino. Tako bi se vEs^etno tudi povečala količina lesa, ki odpade na eno motorko in zmanjšalo neracio-nabio kupovanje novih motork,
—	Stranke za popravilo in za porabo nadomestnih delov je treba sproti evidentii-ati za vsako motoi-ko kot za vsak drug stroj na posebni kartici o popravilu, da bi laliko ukrepali, če popravila močno presegajo povpiečje, in da bi vedeli, koliko nas stanejo. Kartica se zaključi, ko motorka dotraja; tedaj lahko tudi ugotovimo, koliko časa je bila motorka rabljena (koliko m' je raz-žagala) in zaikaj ni več uporabna. Na ta način tudi ugotovimo, koliko časa (m') zdrži posamezen nadf^mestni del.
—	Pogosteje je treba kotit rolii'aÜ obrabo gonilnega vretena, letve in vo rige in pri tem 6ešče menjati cenejši del (eno gonilno vreteno na 1—2 verigi), da tako obvarujemo dražje dele. Napetost vei'ige močno \'.pliva na kvai-Jenje teh delov, zato ji je treba posvetiti posebno pozornost.
—	Porabo goriva in maziva je treba natančneje ugotavljati s posebnimi meritvami pri delu (pri snemanjih delovnega procesa), ko hkrati ugotavljamo tudi učinke žaganja (v obratovalni ali delovni uri) in delež žaganja v skupnem deloimem času. Le takšne mei-itve so lahko podlaga za normiranje porabe ali odškodnine za matei'ialne sti-oške.
—	Ugotavljati je treba, kolüto obdelanega lesa odpade na \'erigo v njeni življenjski dobi (vsaj za nekaj verig) in po možnosti, koliko brušenj je bilo opravljenih. Tako bi dobüi podatke za določene primerjave in analize.
—	Višino odškodnine za potmšni matericü je treba ugotoviti s kalkulacijo, ki se po potrebi lahko spreminja. Izi-ačunati jo je treba za vsako vrsto ali znamko motorke posebej, da bomo videli, ali je potrebno upoštevati ugotovljene razlike-
— Za motorke Stihi contra Je pripoi^jivo nabaviti ročaj z amortizerji; montiramo ga laHto tudi na dosedanjo motorko,
_ PotrebnO' se je na pi-iinei-en na£m in postopno lotiti pouka o motornem
žaganju tudi za kmete, goadne posestnike, zlasti pa še za tiste, ki se uveljavljajo kot sezonski delavci. Pri tem jih je treba tudi poučiti, koliko mora biti motorka zaposlena na delu, da se splača oziroma, za koliko se delo podi'aži, Če je premalo uporabljana. Bolje je dajati denar za pouk kot pil za motoirke, ki niso izkoriščene.
634.0.3B3.1 (497,12)
CESTNE VMESNE PREME IN KRIVULJE PREII9DNICE
Prof. ing. Ivan Klemenčič (Ljubljana)
Vprašanje vmesnih prem, ki ležijo med dvema krivuljama., se je pojavilo v prejšnjem stoletju pri trasiranju, gradnji in izkoriščanju javnih železnic. Raziskovali so, kakšne naloge imajo vmesne preme, naio pa so jih na, podlagi izsledkov oblikovali. Ločili so vmesne preme, ki vežejo po dva istosmema loka. od takžnih. ki sipajajo dva nasproUioemerna loka. Tudi dandanes je to vprašanje zdo pomembno ne le pri gradnji železnic, ampak tudi pri sodobnih javnih cestah. Prav tako ga tudi pri gozdnih cestah s počasnejšim prometom n.e smemo podcenjevati. 2al. pa se- to pogosto dogaja v šlcodo prometa.
Kot je znano, ima vsako gibajoče se telo tendenco obdržati svojo pvemo-ä'tno smei'. Ce mu druga süa spreminja smer. nastan,e sredobežna sila, ki skuša vrniti telo v prvotno smei'. Sredobežna sila (C) rasle linearno s količino, mase vozila (m) in s kvadiatom njegove tiitrosti (v) ter je narobe sorazmerna z velikostjo pohnera dotične krivine (R) po obrazcu
mv-
C = -—	U)
B
Maso vozila (m) izračunamo tako, da težo voaila v kg delimo z zemeljskim pospeškom (g), ki znaša zaokroženo 10 m. Iz skice št. 1 vidimo lego sredobežnih in gravitacijskih kom^ponent sU, ki delujejo na vodilo v krivini na enostrešnem prečnem naklonu. Iz obrazca je razvidno, da je veUkost srcdobežne sile odvisna
Skica 1
zlasti od hitrosti vozila. Pri počasnem premikanju ljudi, živali in vprežne živine na stezah, poteh in cestah je torej sredobežna. sila neznatna in je v teh prim&rih ne upoätevamo.
Nenadne simke pri vožnji preprečimo, če vmesno pijemo in krožni lok posredno spojimo s prehodno krivuljo, ki se od preme paroti loku postopno vedno bolj krivi. Pri stiku s premo ima prehocina krivulja neskončno velik polmer, kot ga ima tudi sama prema, pri krožnem loku pa že enak polmer kot lok sam.
Presset je že leta 1854. določil prehodno krivuljo s kufano parabolo. Izrazil jo je z obi'azcem
y =
0R1
(2)
kjei- pomeni y ordinato te kiivuljc, x njeno absciso, 1 njeno dolžino, projidi'ano na absciso, in R polmei- krožnega loka, Ce -upoštevamo 20 m dolgo prehodnico. ki naj zveže premo in ki'ožni lok z R = lOOm, se prehodnica, oddaljena za X = 1 m od 'koordinatnega začetka, odmakne le za 0,08 mm od abscise, za x = = 10 m le 83 mm in za x = 20 m, tj. ,pri stiku s krožnim lokom, pa za 666 mm. Iz tega primera vidimoi, da je v prvi polovici prehodni ce njena zakrivljenost zelo blaga.
Skica 2
■pr£hocln,ica C
M. Leber je leta 1890. odkiil kiivuljo, ki ima to lastnost, da je zmnožek njene ločne dolžine, merjene od koordinatnega začetlta do katerekoli njene točke, z njenim polmerom v dotični točki vedno isti, tj. konstanten. Imenoval jo je radicddo. Isto krivuljo je samostojno odkril enajst let pozn^e Italijan Ce-saTO in jo je imenoval klotoido. To ime ji je ostalo.
Pri sodobnih avtomobilskih cestah zakolioujemo kot kiivulje prehodnioe, kioträde s pomočjo zelo priročnih tablic. Skica ät. 2. kaže dve \Tnesra premi (nairisani s tanko črto) in krožni lok (črta-pika) za primer, kadar zakoličujemo cestno os bi-ez krivulj prehodnic. Krožni lok (narisan z debelo či-to) je spojen
X dvema pirehodnicanm, ki ležita s polovicama svojih dolžin v obeh vmesnih pr^iiah.
Örley je nadomestil zapleteno klotoido s krožnim lokom 2 R. Tako je spajal ^^nesne .preme in krožne loke raznih polmei-ov s krožnimi loki, ki so imeli dvakrat večji polmei* od loka. Da bi se krožni lok 2 R čimbolj .pi-ilagodil klotoidi, je moral biti piibližno dvatorat večji od nje.
K. Benz je leta 18B8. iznašel avtomobil. Ko so dobila avtomobilska kolesa namesto železnih obročev .pnevmatike, je mogel tudi avto — čeiprav na raskavih makadamskih in telfordskih cestah — tekmovati z železnico, Galvanizirana guma. v katea-i je žveplo njene dolge polimrane molekule bolj ali manj povezalo v eno samo molekulo, je postala takorekoč neuničljiva. Dnigo srečno naključje je bilo gorivo. Cim več destiliramo iz nafte plinskega olja in bencina, pridobimo tem več bitumena, potrebnega za. gradnjo sodobnih avtomobilskih cest.
Avtomobilske ceste so vztrajno spopol nje vali glede na obliko in kakovost. Stai-e üeste SO imele svoje osi sestavljene le iz prem in krožnih lokov. Ns.to so vlagali med premo in oba krožna loka še po dve kinvulji prehodnici. Sedaj je os avtomobilske ceste sestavljena le iz krivulj prehodnic in krožnih lokov, kei* so vmesne preme skrčili na eno samo točko. Le v pi'imerih, kadar je razdalja med lokoma daljša od enega kilometra, se vlagajo premo.
Etelali so in äe sedaj opravljajo obširne poskuse, da bi pojasnili vpi'asanje, kako oblikovati os javn.ih pi-ometnic. O tem so bile na.pisa.ne tehtne razprave. Nasprotno pa so tak.sni prispevki, ki se nanašajo na gozdne prometnice, zelo pičli. Zato se moramo pač nasloniti na izsledke gradbenikov, nanašajoče se na javne prametnioe.
Povzetki iz literature
L. Skatula (12) navaja tri načine spajanja dveh naspi-otnih krivin pri gozdnih cestah r
a)	Na blagem ravninskem terenu jL' primerno vlagati vmesno premo z dvo-strežnim .prečnim naldonom in na \'saiki strani se po eno prehodno rampo.
b)	Na težavnih terenih je vmesna prema sestavljena le iz obeh prehodnih ramp brez dvo6ti-ešn€;ga dela.
c)	Na stnnih pobočjih pii goi-skih cestah, polnih kriräi in kratkih vmesnih prem. skrajšamo še po-ehodni rampi. tako da ju vlagamo eno v di-ugo. Po takih rampah nobeno kolo ne vozi vodoravno. Ko se eno kolo po enErm robu ceste dviga, drugo za isto višino po di-ugem robu pada. Tako doseže vozilo določeino višino (h na skid 3) na dvaki-a.t krajši razdalji. (Po našem naj bi bila takšna rampa zaradi svoje zamotanosti le izjemen primei-.)
Na grajnoznih cestah naj bo prečni naklon	aa zvaljanih ,pa zadošča
3—5%. Na velikost naklona vpliva vrsta zgornjega usti-oja. podolžni naklon ceste, hitrost vožnje, ostrost kiivin in obremenitev ceste.
Prečni naklon ceste v krivini -iiir^- določimo po obrazcu
i„r = 0,3-	(3)
Pri hib-osti V = 20km/h in polmeru R = 30m. znaša torej ipr = 4%. S tem pa ugotovimo dvignjeanost zimanjega roba ceste v krivini (h na skici 3), Če je širina razšinenega zgornjega roba usti-oja B^
S pomočjo »h« določimo dolžino prehodne rampe -1-« {ir pomeni naklon rampe) po obrazcu
1 = 11: i.
(5)
E. Bradna (2) pHpai-o6a odi-ejanje dolžine krivulje prehodnice po Petefso-novem pravilu, ki določa, da mora vožnja po prehodnici trajati vsaj 3,fl sekund. Tako pi'eprecimo nenadne sunke pri prehodu s preme na krožno ki-ivino. Torej naj bo prehodnica dolga vsaj toliko meti'ov, kolikor znaša hitrost vožnje upoštevanega vozila, izražena v km na uro. V vsakem primei-u pa naj meri \'mesna
Sldca 3
prema vsaj 30 m. To je büo napisano leta 1935, tedaj ko Še niso spajali obeh krožnih lokov samo s prehodnicami brez vmesnih prem. Po navedenem piscu naj znaša ta, razdalja dve prehodnici in premo, tj. vsaj 60—70 m (skica 4). V serpentinah naj bi znašal polmer vsaj 20 m. na obeh straneh loka pa naj bi bili Se dve premi 'po 30 m.
Skica 4
L Duhm (3) predvideva za javne ceste, kadar ne uporabljamo krivulj prehodnih dolžino vmesnih prem vsaj 30—4ü m. Premo pa lahko nadomestimo z d\^ema prehodnicama, ki naj merita, vsaj toliko kot obe dolžini prehodnih ramp (skica 3). Pi-i erLOsmemih krivinah s kratko vmesno pi-emo določimo tudi pi-emi
enostrešni pi ečni naklon ter jo mi noli'aajo stran lazštrimo podobnrii kot obfi loka. Se bolje pa je, kadai- je mogoče izti-asii-ati «i sam krožni lok čez premo in obe krivim.
Pri cesti »vrtimo« ves zgornji ustroj oboli njegovega notranjega n>ba ali okoli njegove osi le za polovico navzgor ali navidoj. Za rainpe se ta vrtenja neprestano spreminjajo, rastejo ali upadajo, medtem ko so pri kroižnih lokih po vsej njihovi doJžim enaka. Tako spreminjamo gornji ustroj ceste iz dvostrež-nega v enostrefini in narobe pa tudi iz vodm'avnega v levo ali desno stran naklonjenega in podobno. Iz skice št. 3 vidimo konec ^^nesne preme, ki-ivuijo pre-hodnico in del krožnega loka ter razne prei-eze zgoi-njega ustroja, ki so nastali zaradi omenjenega vrtenja in so omogočili rampo ter zimanjo dvignitev ceste (visoko h),
M. Mar^coük' (8) obravnava tudi primei*, kdaj lahko na avtomobilskih cestah obe prehodnid popolnoma nadomestita In-ožni lok. Ugotavlja, da ipodo'bno kot vmesno premo skrčimo tudi krožni k<k na eno samo točko. Pri tem se morata obe prehodnici stikati v točki na ničlo skrčene preme, vsi ti trije deli pa morajo imeti skupno tangento. Tako določimo za neko kriviniO' najdaljšo mogočo prehodnico. V primerih, kadar je krožni lok kratek, ga je bolje popolnoma zamenjati s pi-ehodiucama. Pisec meni. da je za načrtovanje no^ih pre-hodnic. pote^m ko smo se že odločili za računsko hitrost vozil, najpj-iniernejši obrazec B. Znideršiča (15)
2,725 f V
---;- <6)
kjer je 1 dolžina prehodnice {v m), f koeficient trenja, V račun^a hitrost (vkm^h) in s dovoljeni loötü sunek sredobeä:ie sile C, Iti znaša okoli 0,5 m/sek'. Pri tem pisec predpostavlja, da na ka-ajših razdaljah dveh krožnih lokov le-te spajamo le s prehodnicania. Kjer .pa so razdalje lokov velike, določanje dolžin prehodnic ni več kočljivo.
Tudi E, JVeEinann (10) zastopa Markovičevo staližče, da je potrebno na avtomobilskih oesitah preme zamenjati s kriivuljami prehodnicami. Po Schram-mu so predpisi, ki zagovarjajo ki-atke vmesne preme med nasprotnimi krivinami, napačni in zastareh. Pisec tudi odsvetuje preme, ki so daljše od 3—4 km. Priporoča, naj jih od časa do časa. prelomimo vsaj za kot 30 minut, da bi talco ugodno vplivali na duševno stanje voznika.
Iz navedenega vidimo, da so vprašanja, s katerimi se srečujejo gradbeniki, zlasti v dolinah in ravninah, daleč od problemov, iki jih rešujemo gozdarji na pobočjih in težavnih alpskih ter kraških terenih.
B- ZmderSič (15) piše v svoji knjigi o cestah, da vozilo pelje po prehodnici, tudi Če le--te na. cesti nismo zgradili. Pri tem ipa reiže krivino in delno zapušča svoj prometni pas, kar lahko .povzroči nesreče. Ce pi^esodimo stvar strogo teoretično, bi voznik, ki hoče peljati natančno iz preme v krožni lok in narobe, moral na začetku loka (preme) vozilo ustaviti, obi-niti krmilo za določen kot. ki usti-eza zakrivIjenoeU tistega loka, in šele nato .peljati dalje. Pit. tem bi seveda tipele zavore, potniki pa bi bili pri vsaki krivini ddežni dveh sunkov od zadaj in dveh od spredaj, to .pa bi bilo slabše od dveh sunkov na stran, ki nastaneta v primeru brez piiehodnic. Pisec pride do zaključka, da so prehodnice na cestah vsaj tako potrebne kot na železnicah, ali pa še bolj. Vozilo potrebuje prehodnico, da se prednja kolesa zvezno obračajo, da ne nastane nenadni stranski sunek sredobežne sile, da vosnik ne vidi ostrejše krivine pred seboj, kot je v resnici, ter končno tudi zaradi lepotnih razlogov. Pri določanju dolžine kii-
vulje prehodu i oe upoštevamo torej vozno-tehničaie, psihološke in lepotne zahteve, Zlasti moramo zadostiti prvim.
V. Djordjevid (4) odsvet-uje tj-asiranje košarastih krivin in pripoj-oča krivine' z enim samim polmerom, di-ugače mora vozilo spreminjati svojo hitrost. Na javnih cestah mora biti A^mesna pifma vsaj 2S—-30 m dolga, na gtffidn.ih pa vsaj 10 m. Traktorske ceste naj iinajo vsaj tako dolgo premo, kot je dolg traktor s priklopniki, ki jih lahko vletie.
Švica I" JV. Grosamnnn (5) teh vprašanj sicei- ne obravnava podrobneje, vendar pa je zanimivo, da v podolžnem pi^wezu gozdne ceste, ki je priložen njegovi knjigi, meri najkj-ajša vmesna prema na težavnem terenu 13,70 m.
F. flafner (6). ki obravnava le gozdne promebüce, övdtuje, da naj zmerno dvigamo ali znižujemo prehodne rampe. V Zdi-užeruh državah Amerike menijo, da je piimei~en 2% naklon, s katerim naj se dviga zunanji ces.tni rob napram njeni osi. S tem naklonom določajo dolžino ramp. Po drugih podatkih naj znaša dolžina rampe 150- do 200-ki'at toliko, kot je dvignjen zunanji rob ceste (h), Ce je dolžina vmesne preme pri istosmernih krivinah krajSa od 300 h, naj obdrži cesla po vsej dolžini enosta-csni prečni naiklon, Ce je vmesna prema dovolj dolga, zgradimo mod obema ramparaa zopet dvoatrežni prečni naklon. Pri nasprotnih krivinah naj bo vmesna pi-ema vsaj toliko dolga, kot sta obe navadni pi-ehodni rampi. V tem primeru, ko doseže pn^a rampa 0%, se že začne dvigati druga. Pri sei'pentini nastaneta dve nasprotni krivini in dve vmetsni rampi, ki naj bosta dolgi vsaj toliko, kolikor je dolžina enega vozila, ki bo tam uporabljano.
D. Bautet (1), ki obravnava najsodobnejše javne ceste po stanju iz 1. 1947, vlaga povsod krivulje pi^hodnice in prehodne rampe. Ene in druge so enako dolge. Z oblikovanjem prehodne rampe začne toliko prej, da doseže najvišjo dvignjenost že v sredini iprehodnice in ne na začetku loka. Torej meni, da riti drugo polovico pi-ehodnice Že znatno deluje sredobežna aila. Glede na to bi. mogli gozdaa-ji računati prvo polovico prehodnice še kod del vmesne pi^me. Tako bi mogU primei-jati dolžine naših prem z dvema polovicama njihovih pre-hodnic na javnih cestah,
R. Kober (7) je zgradil pred vojno v Avstriji na tisoče kilometi-ov poti do raznih alpskih kmetij, pašnikov in gozdov. Cilj teh gradenj je bil preprečiti paropadamje osamelih domačij. Poti. so büe zgi'ajene za motorni promet, zato so zelo podobne gozdnim oestam. Pisec predlaga 30 dolge vmesne prwne, na težavnem tei^enu pa jih tudi skrajšuje.
Smernice za sestauo investicijskih programov tn glavnih projektov za gozdne ceste v Sloveniji (13) priporočajo vlagati med majhne razno&meme loke preme, čeprav le kratke (vsaj 5 m),
Naucny slovn-ik lesnicky (9) navaja v pr^lednici za razne kakovosti gozdnih cest in poti njihove sestavne dele. Pri cestah s prehodnicami, zlasti dvo-tračndh, je dovoljen manjši polmei- krivin kot pri tistih brez prehodnic. Na cestah dovoljujejo največji prečni naklon 6%, za poti pa 4%. Toi'ej je pri 4 m širokem vozišču z razširitvijo vred dvignjenost zunanjega roba iz dvostrežnega v enostrešni naklon h = 4 X 0,06 = 0,24 m in dolžina, prehodne rampe pri 2% dviganja 0,24 :0,02 = 12 m. Celotna vmesna prema meri nad 30 m.
Tudi M, Simonovic (11) zagovarja dviganje zunanjega roba prehodne rampe le za 2%, Poleg obeh ramp je .potrebna še 8 m dolga vmesna prema, toirej tolikšna, kot je dolg kmečki voz skupaj z vprego. Pri miotornem prometu naj bo prema z obema i-ampama dolga 30—40 m. Navadno ne računamo za vsako krivino prečnega naklona, ampak se ravnamo po dvostrešnem naklonu ceste v
premi. Ce označimo razdaljo med temenoma dveh krivin z ».L« (glej skico 4!). jo sestavljajo dve tangenti t, dve preliodnici 1 in vmesna prema p po obrazcu
L=t|+- + p+ 7 +t.
(T)
Iz zelo obäi-nega slovstva smo našteli le nekatera mnenja strokovnjaikov o vprašanju, kako spajati premo z lokom. Poudarili smo zlasti tista stališča, ki so za razne pisce izvirna. V glavnem pa se strinjajo vsi v načelnih ugotovitvah.
Nekaj podatkov iz gozdarski; prakse
Poglejmo Se v projekte, da bomo videli, kako gozdarska praksa uveljavlja nsvedena naöela, zlasti še na težavnejših tei-enih! Po težavnem svetu zahodne Bosne smo pri podjetju Sipad analizirali osem ozkotirnih gozdnih železnic, zgi-a-jenih pred vojno, in smo ugotovili, da je bila skupna njihova dolžina 32.922 m. Od tega je bilo vmesnih prem 16.997 m ali 51.5% in krožnih lokov 15.995 m ali 483%.
Za gozdne produktivne prometnice je zaradi Številnih vrtač potrebno nenehno vijuganje, da bi se čim bolj prilagodile terenu. Zato odpada približno polovica njihove dolžine na preme, polovica pa na krivine.
Gozdna cesta na območju Snežnika, torej tudi na kraškem svetu, ima od 21'15m le 899m prem {42%) in nič manj kot 1246 m krivin (53%!). Vmesnih prem, ki so 'ki-ajše od 10 m, pa je le osem in merijo 2,9 m. 4,7 m, 5.0 m, 5,2 m. 5,4 m, 5.6 m, 8,8 m in 9,3 m. Prva med njimi leži ^^ sei-pentini.
Nadaljnji podatki o nekaterih naših gozdnih cestah so predočeni v pi'egled-nid št. 1.
Pre^ledatca 1
Nakazovalec	11 ri'üm C!C, Kolmnsku IIBll Hodijatui		j(ipi-k, riihtjrjr		!>nl<ili Drumljp. Fliiftjstu		Tltitiitic- t.nK. Zctnlf, Itlllnrii:	Ku ntiufkti KmniiiSkp Al III-	I'U-ifi PO pri Bt.fti
	lU 1		(	'/4	1		m	111 *ft	lil •'!
Dolžina ceste	2943	100	2735	100	3017	100	3B85 100	2195 IDO	4595 100
Od tega prem	1273	43	1753	64	2328	64	2425 62	1590 72	3160 60
Od tega krivin	1670	57	082	36	1289	36	1460 3B	605 2B	1435 31
Najdaljša prema	153		12B		163		lCi5	12Ü	170
Povprečna prema	27,6		36.5		51,7		36,7	43,0	61.1
Najmanjša prema	S		7		IB		15	15	15
Najmanjši polmer	20		15		15		12	16	1S,S
Cesta na Kobanskem se krivi v obliki äestioe ter prečka Številne ozJce jai'ke, zato je dolžina ki-ivin večja od prem. Petnajst vmesnih prem je dolgih komaj 5,0—8,2 m. Dmge ceste imajo okoli dve tretjini prem in le eno ti-etjino krivin. Potok Kamniška Bela je s svojim premim koritom bi^ez stopnic omogočil trasi kar 72% prem. Kljub različnim terenom se sestavni deli cest bistveno ne razlikujejo.
218
Sklepi
Ob iprtčasTU vprežni vožnji s trdim vozom ali z gumm'jem so dovoljene na cestah tudi jpri nasprotnosmemih ki'iviaah kratke vmesne preme, ki jih lahko skrajšamo tudi do ničle. V tem primeru ima enotračna gozdna cesta v premaii in v väeh ki-ivinah dvosti'eäni prečni prerez. Na krivulje prehodnice tu ne moremo misliti. Gradnja take enolične gozdne ceste je mogoča ludi s stroji in s pi'eprostimi delavci. Odvajanje vode je najboJi&e', ker ima kapljica vode pri primernem prečnem naklonu ceste najkrajšo pot do koritnice ali jarka. Tudi ivopnenje snega, ki ga je plug zrinil na oba cestna itjba, se odmika vozišču. Nasprotno pa odvaja enoa^rešni prečni naklon snežnico od zgornjega cestnega roba čez vse vozišče na spodnji rob, zato se vozišče mehča, zmrzali in spomladanske vožnje, zlasti težkih bukovih hlodov, ki jih moramo pred poletjem razžagati, pa povzročajo velikansko Äkodo.
Ce primerjamo položaj vozila im enotiračni gozdni tn dvotračni javni cesti v primeru, kadar imala obe dvosti'ešni prečni naklon, potem lahko ugoto^amo, da je vozilo na javni cesti na slabšem, kadar vozi po konveksnem traku. Tokrat je vozilo nagnjeno navzven, medtem ko je na enotračni cesti v vodoiavrtem položaju. Ce upošte^famci na obeh cestah npi-, krivino z R = 20 m, pi-ečni naklon 5% in Eaktoi' adhesdje za gramozne suhe ceste 0.6 ter izkoristimo le faktorja za preprečevanje »drsa vazila, medtem ko ga ostane za vlečno in zavorno silo vozila, lahko na goadni cesti varno vozimo čez krivino z 22,8 km'h. na ia\mi cesti po konkavmem traku s 25.5 km, na konveksnem pa le z 19,7 km itd.
Vprežni prevoz lesa se umika strojnemu, ki ga bo kmalu popolnoma spod-rinü tudi z gozdnih cest. Po drugi sü'ani pa. so namenske gozdne ceste podaljški ali kraiki javTiih oest, ki so proti koncu vedno manj obremenjeni, zato po načelu kakovostnega in količinskega zoževanja postajajo vedno ožji z vedno tanj-.^im zgornjim ustrojem itd. Po potrebi njihoi^e ki-ake zaključimo, ali pa jih po-didjšamo v sezonske poti in steze.
Produktivne prometnice morajo zlasti pocenjevali spravilne stroške, torej jih ne smemo gi-aditi npr. čez jarke, kamor pri sipravDu drči les, nc morejo imeti blagih lokov in visoldh nasipov, ki bi omogočali hitre vožnje, ampak ravno narobe. Na takšnih prometnicah lasnicah z ostiumi krivinami, ki so Ziiradi svojih nalog še naprej ostale takšne kot tiste za vprežno živino, mora \'ozilo peljati s spremenljivo hitrostjo in večkrat počasi.
H kratki ^esni premi tudi ni mogoče vložiti dveh prehodnih ramp in iz dvostrešnega naklona preiti v dva nasprotna enostrešna. Ce bi se kvalificiranim delavcem to vsaj delno posrečilo, bodo vozÜd, voda in cestar to kmalu pokva-rUi. Na takšnih zveriženih delih ceste se vozilo kvari. Torej stian z rampo in z enostrešnim naklonom, riijši vozimo počasi!
Kadai- so ceste bolj obi^emenjene. Številne počasne vožnje preveč podražu-jejo prevozne strošike. Zato upravičeno gradimo dražje ceste z daljšimi premami in z ranijpami ter z enostrešnim naklonom v lu-ivinah, toda brez krivulj prehod nie. Zanje so naSe podpovprečne vmiesne preme p rek la tke.
Kot nam kažejo navedeni podatki in praiksa. gradimo veliko zelo prekratkih vmestüh pnem, hkrati pa trasiramo krivine s sorazmei^no velikimi polmeri. Z manjšim polmerom določimo pri isti smei-i tangent krajši lok in s tem daljšo vmesmo premo, S takšnim ukrepom povečajmo premo vsaj na 10 m! Boljša je daljša vmesna prema in ostrejša krivina kot nairobe, Cemu polmer 100 m in vmesna prema manj kod 25? Zmanjšujmo polmer do 15 m, da omogočimo vmesno premo, dolgo vsaj 10 m! Vendar pa ne smemo zaiti pod minimum ene ali druge oziroma obeh sestavin trase.
Pri ipf = 5% in pri dviganju rampe za 2% potrebujemo npr, za 4 m širok zgornji ustroj dve rampi po 10 m in še 5 in preme z dvostrešnim naklonom, da bi se tam vozilo umii-ilo, pi-edno dobi z dnige strani sredobežni sunek. Skupna dolžina je torej 25 m, Ce je le mogo^, povečajmo minimalno vmesno premo od 10 na 25 m! Seveda je mogoöe utemeljiti tjudi takšno rampo, ki jo ki-ajäa, tudi daljša od 25 m odvisna je pač od d veti spremenljivk: nd velikosti polmera in od hitrosti vožnje.
Kakšno stališče naj zavzamemo gozd^^rji do p r e h o d n i c, ki nü sodobnih javnih cestah vedno bolj spodiiviijo ne le vmesne preme, funpak tudi krožne loke? Ali bo v bodoče cestna os sestavljena le iz či't prehodnic? Po ravninah Nemčije in Francije t-er dj-ugod gradijo že asfaltii-ane gozdne, tj. tuiTstične ceste ^>dlične kakovosti, ki imajo tudi prehodniee.
V naših gozdovih točnost zakoüöevanja osi makadamskih oest upada. Doslej smo ni\'-elirali na centimetre natančno, nierili dolžine na dm itd. Tudi izvedbo gxödnje smo zahtevali v teh okvirih. Zadnja leta smo v glavnem prešli na strojno gradnjo z odrivnimi goseničarji (buldožerji), kaj- je hvalevi-edr.o. Toda goseničar že pri prvi vožnji popolnoma uniči zaikoUčeno cestno os. Zato piv-našamo osne jtoliče levo in desno od ü'ase in s tem delamo številne manjže napake v vodoravni in navpični smeri. Sicei" pa nam tudi največja naitančnost ne bi dosti pomagala, ker voznik odrivnega goseničarja (buldožerist) oblikuje cestno telo, pri tem pa, se bolj ali manj di^ži zakoličene trase in s svojim ogromnim sti-ojem nehote spreminja polmeiv? krivin .kot tudi dolžine in smeri vmesnih prem. Zato .postaja skromni aparat padomer za ti-aserja. vedno pamem.bnejši instrument, ki mu nadomešča diiige geodetske priprave ne le pri nas, ampak tudi v mnt^h drugih deželah.
Zato je potrebno Šele potem končno zakoličiti os, po kateri naj se natančno itgi'adi zgornji ustroj, ko je stroj zgradil spodnji ustroj s približnim planumom.
Razumljivo je, da se je z uvedbo sti-ojne gradnje natančnost zmanjšala. Znano je, da so tudi pri ročni gradnji lupine, ki niso bile vestne, premaknile količke in kvarile ce&tno os, da. bi bilo poti-ebno čim manj gi-adiva odkopati in prepeljati, da pa bi bile plačane ,po izračunanih kubnih metrih, NadaoiTd organi niso vedno utegnili preprečiti takšnih zlotrab.
Iz povedanega izhaja, da je vsako načrtovanje, ki ne ustreza našim sedanjim razmeram, nego^odamo. Taikšni načrti ostanejo le na papirju in cesti prav nič ne koristijo. Za. sedaj bi sodilo med takšno dejavnost tudi načrtovanje krivin prehodnic na gozdnih cestah.
Preglednica št. 2 {15) jasno kaže, da so za večje hitrosti potrebne daljše, za večje polmere pa krajše prehoidnice, Npir. za pitoier 100 m in hitrost do 15 km/h S;ploh niso pota^ebine prehodnice. Nasprotno pa je za pokner 15 m in hitrost 20 km neogibno potrebna 13,5 m dolga prehodnica. Kako jo naj vložimo v vmesne preme, krajše od 10 m, ki smo jih prej priporočali? Pj^odnica hi morala ležati z eno svojo polovico v obmo^u preme (glej skico 4!), torej okoli 7 m in z drugo zopet 7 m v območju krožnega loka.. Iz podatkov vemo, da so pri nas vmesne preme tudi krajše od 7 m, toda na ppehodnioo ne sme odpasti več od njihove polovice. Tu smo torej med Scilo in Karibdo. V takih stiskah je edini izhod zmanjšana hitrost voižnje.
Ko bodo dozorele gospodai-ske in turistične razmere, da bo tudi pri nas upravičeno asfaltiranje gozdnihcest, vsaj na, blažjih terenih, bomo lahko začeli vlagaü tudi prehodnice. Za takšne primere bi predlagal za pi^hodnico Örlyev krožni lok 2 R, Njegova dolžina meri okoli 58% klotoidine. Z ločnim merilom, ki ga je izdelal Inštitut za gozdne gradnje, je zakolicevanje hitro in natančno.
Preglednica 2
Polmer v metrih R			Hitrost V km na			uro		
	15	20	25	3Ü	40	50	60	70
		Dolžina prehodmce 1				V met rill		
10	8,5	20,0						
15	5,5	13,5	27					
20	4,2	10.0	ao	35	—	—	-	—
3ü	2,9	7,0	13	24	55	—	—	—
40	2,1	5,0	10	17	40	80	—	—
50	1,7	4,(»	8	14	33	65	110	—
CD	1:4	3,5	7,5	n	28	55	95	—
70	1,2	2,9	5,G	10	24	45	;io	123
80	1,1	2,5	5,0	8,5	20	40	70	105
90	0,0	3,2	4,5	7,5	18	35	60	95
100	0,0	2.0	4,0	7,0	lö	32	55	85
Ciiorabljcn;! literatura
1.	Bautet. D.: Stiassenbautechnik der Gegenwai-t, Zürich, 1951,
2.	Bradna, E.: Drumovi, Beograd, 1935.
3.	Duhm, L: Liinienführung, Planung, Bau und Unterhaltung der Strassen und Wege, Wien, 1947.
4.	Djordjevic, V.: Sum ska transprjrlna sredstva, Eeogi'ad, 1952.
5.	Grossmann, N.: Anleitung für den Walds tras senbau, Zürich, 19-19. (j. Hafner, F.: Forstlicher Sti'aasen- und Wegebau, Wien, 1956.
7.	Kober, R.: Anweisung für den Bau von Gütenvegen, Wien, 1935,
8.	Mflr/touic. M.: Projektovanje i gradjenje puteva, Belgrad, 1954,
9.	Nauen y slovnik lesnieky III., Praha, 19eO.
10,	Neumann, Savremeno gradjen.ie puteva, Beograd, 1903.
11,	Simonoirtd. M.: Sumarska transportna sredstva, Beograd, 1949,
12,	Sfcotulo, L.; Lesni cesty (slü'ipla), Brno, 1947.
13.	Smernice za sestavo investicijskih programov in glavnih projektov za gozdne ceste, Ljubljana, 1957.
14.	Sumarski prii-učntk. I.. Zagreb, 1946.
15.	ŽnidaHič, B.: Ceste (ski-ipta), Ljubljana, igel.
STRASSEN- ÜBERGANGSKüRVEN UND ZW ISC H EN GER A DEN
(Zusammenfassung)
Gegen die schädliche Wii'kung der Fliehkraft in den Krümmungen bei zunehmender Geschwindigkeit des Eisenbahn- und Strassenverkehi-s haben Fachleute zweckmässige Massnahmen in Form genügend langer Zwischengeraden, Überhöhungsranapen und Übergangs kurven gefunden. Der Verfasser führt dai-über Aus-zijge aus der Literatur an. Er gibt auch statistische Daten über die Länge der Geraden und Krümmungen, über die längsten, durchnittUchen und kürzesten Zwisciien-geraden und über die nninimalen Halbmesser einiger Waldstrassen an. Daraufhin gelangt er zum Schluss, wii' sollten wenig beanspruchte Waldstrassen mit dachförmigem Querschnitt ohne Überhöhungsrampen bauen, mehr beanspruchte mit Überhöhungsrampen und mit einseitiger Querneigung in den Krünomungen. Bei Wald-
sti-assen muss mit variabler Fahrgeschwindigkeit gerechnet wei"den. Die kürzeste Zwischengerade soll 15 m, a us nah m es weise 10 m betragen. Dies wird eiTeicht, wenn es nicht andei-s möglich ist, indem die Halbmesser in beiden benachbarten Ki-üm-mungen, wenn notwendig, auch bis zum Minimum 15m reduziert werden. Andernfalls müssen andere Auswege gesucht werden.
Beim Strassenbau mit Maschinen werden die Arbeiten nicht genau nach der Ti'asse ausgeführt. Deswegen werden nach Fertigstellung des Unterbaiis nochmalige Aussiedlungen und die Ferügsiellung des Oberbaus notwendig. Beim Bauen maka-damisierler Waldstrassen kommt das Einlegen von Übergangskurven noch nicht In Betracht.
034.0.337.2 (497.12>
IDRIJSKI y.OTORNI VLAČILEC V LUČI EKONOMIKE
Ing. Franjo K ci r d i š (Idri.ia)
Racionalnost dela oziroma, kot ji v ekonomski terminologiji pi-avimo, proizvodnost. sloni predvsem na tehnični opi'emljenostl ali mehaniziranosti proizvodnega procesa in nato na smotrni organiKaciji dela. Oblikovanje lesa v gozdu v lesne Sortimente in njiiiovo premikanje od panja proti porabnikom predstavljata zaoki-ožen del proizvodne celote, ki jo delimo v proizvodne faze glede značaja potrebnega dela. Vsaki fazi pripada zanjo značilna tehnična opremljen as t, tako npr. sečnji in izdelavi motoma, žaga ter raeno ročno orodje; spravilu od panja do kamionske ceste traktou'ji ali miotomi vlačilci ali kakšna druga primerna naprava, nakladajiju in prevozu po oesti pa kamioni z nakladalnimi napravami. Svetovni tehnični razvoj je dal do sedaj gozdarstvat vrsto mehaniziranih naprav, ki glede na svojo proizvodnost doživljajo tTagel vzpon. Poglavitni,-» je, kako se te napi'ave sedaj v gozdarstvu upoi-abljajo in kakšna jo raven organizacije pri njihovi uporabi.
Gozdarski sti'okovnjaki morajo nenehno spremljati najnovejše tehnične dosežke, sodelovati pii tehnic'neni spopolnjevanju in oi'ganizirati delO' na najvišji mogoči stopnji. To pa pomeni neprestano proučevati sedanje stanje in organizacijo dela, analizn-ati in ugotavljaü najrazličnejše napake in pomanjkljivosti ter nato iskati nove možnt^ti za izbolj&avo. Pi'oučevanje sedanjega stanja pa se mora opirati na teoi-etična dognanja, na poskuse, na snemanja znanih delovnih operacij v pa-oizvoidnem procesu in na preizkiLsanje novih.
Spravilo, less od panja do kamionske ceste je ena naj razno vi-stnejših in najbolj zapletenih faz proizvodnega procesa. Za njo je potrebna bogata tehnična opremljenost, hkrati pa tudi vsestranska iznajdljivost in organizacijska sposobnost gozdiu'skega strokovnjalta. To so osnovni pogoji, da bo delo v obravnavani stopnji potekalo gospodarsko smotrno,
Pii spravilu lesa uporabljamo v Idriji poleg d'mgih nemehaniztramih in me^ haniziranih načinov tudi motorni vlačilec s t, i. idrijskim vozom, ki se z leti vedno bolj uveljavlja, K njegovemu usiješnemu uvajanju so pripomogle predvsem posebne terenske razmei^, ki tej spravilni napravi omogočajo vsesti'ansko uporabnost. Uveljavljanje pa sta utrdili tudi dolgoletna tradicija in z njo zvezana usposobljenost delavcev. Pri tem je bilo odločilno tudi dejstvo, da gre za 3'azmeroina poceni spravilo. Vse te okolnosti zahtevajo, naj bo idrijski gozdni objekt tehnično tako urejen, da bo vlačil<?c postal osnovna .spravilna naprava.
Pi'i tem je mišljena predvsem takšna zgoščenost cestnega om.režja, ki bo ustrezala tej spravilni napi'^vL hkrati pa bodo potrebne spopokiitve za prožnejšo in čim smoitmejšo uporabo' te naprave tei' boljäa organizacija dela,
Z analizo dela niolGiTiih vlačilcev v letu 1965 In z razčlenitvijo stroškov in činiteljev, ki vplivajo na njihovo znižanje' bomo' skušali presoditi sedanje stanje in ugotoviti perspektivne možnosti za pocenitev spravila ter opozoi'dti na čini-telje, ki so odločilni za čim boljši uspeh. To naj bi bil le u\'o<5 v razvojni proces uveljavljanja obravna.vane naprave, ki je do sedaj sicei' dosegla določen tehnični vzpon, kljub temu pa še ne ustreza zaihtevam sedar.jnsti. Takšna prizadevanja so tem potrebnejša spračo zahtev jugoslo\ra,nskega gosipodarstva. ki svoje temelje skuša utrditi na proizvodnosti dela.
Lani je delalo 6 motoi-nih vlačilcev, ki pa vsi zai'adi različnih vzi'okov niso obratovali nepi^ti*goma 12 mesecev. Eni so nelcoliko pozneje začeli z delom, druge pa smo zaradi okvai' ali pamanjkanja deki jemali z delovnih prostorov. Motorni vlačilci so opravili vse spravilo lesa po nosilnih vrveh, k j jih je bilo lani montiranih skupno 89. Laini smo napeli in upoi'abljali naslednje dolžine nosilk: do 100 m 15 kosov, od 100 do 200 m 12 kosov, od 200 do 300 m 15 kosov, od 300 do 400 m 14 kosov, od 400 do 500 m 13 kosi>v, od 500 do 600 m 7 kosov, od 600 do 700 m 6 kosov, od 700 do 800 m 5 koaov in od 900 do 1000 m 2 kosa.
Pri dolžinali do' 100 ra smo navadno uporabljali za nosilko 13 m/m debelo vrv, navito na boben moto'rnega vitla z 2 bobnoma, tako da je vi'v z enega bobna igrala, vlogo nosilne, z diTJgega pa vlaülne vitI. Tako smo skrajšali čas, potreben za montažo', na okoli 2 uri pn eni nosilni vrvi (perspekti\'no). Zgoščenost spravljenega lesa na nosilno vrv je bila okoli 40—80 m" na vrv, dolgo do 200 m in 120—2(10 m" na vrv, daljšo od 200 m.
V	razpredelnici št. 1 je pi-edočena naša la.nska in letošnja štmmesečna uporaba motornih vla.čilcev. Razčlenitev delovnega in nedeluvnega časa. v tabeli je nasledjija; !. in 2. delovni čas vlačilca,, t.j. čas, ko je spravljal in nakladal; 3. selitev vlačilca iz enega na drugo delovno mesto, njegovo postavljanje, montiranje nosilne in voza ter njuno demontiranje; 4, i-edno vzdrževanje naprave, tekoča popi-avila stroja in strojne opreme ter spletanje vi-vi; 5. čas. ko skupina spravlja les pod nosilno vrv, to je dejansko za vlačilec izgubljen čas, ki vpliva na njegovo izkonščenost; 6. raani zastoji, ki nastajajo zaradi opravičenih in neopravičenih izostankov delavcev ali pa za.stoji naprave zaradi čakanja na sečnjo in izdelavo lesnih sortimentov (neu.sklajenost delovnega procesa): 7. zastoji zaradi .slabega vremena, ki se jim ni mogoče izogniti.
Podatki prvih štinh mesecev letošnjega leta in njihova pi-imerjava z lanskim letom najn pokažejo, da število delovnih dni za spravUo in naldadanje lesa ni narastlo. temveč je celo nekoliko upadlo. Vzrok so zlasti stari stroji, za katei-e je potrebno več vzdrževalnih del, ki povzročajo zastoje, Eazen tega so se nekoliko povečala montažna dela zaradi številnejših napenjanj nosilnih vi-vi. Učinek na delovni dan se je letos bistvenO' povečal, in sioer od lanskih 20,24 na 28.16 m". Zlasti gre za boljšo organizacijo dela, za večje obtežitve in za splošno boljšo izrabo mehanizmov.
V	raapiiedelnici št. 3 so prikazani stroški za 1 m'' spravljenega lesa pri učinku 20.24 m^ (poptečje za leto 1965) in nato za morebitne večje učinke 22, 24, 26. 28 in 30 m". Petnajst različnih stroškov je razdeljeno v dve skupini, in sicer pi-\'ih pet v skupino obratovalnih stroškov in zadnjih 10 v skupino stalnih strošitov. Značilnost obratovalnih stroškov je. da se z naraščanjem stoa-ilnoslL bist-veno ne sprenfunjajo, ker tu gre za neposi-edne stroške proizvodnje, ki naraščajo premočrtno s proijrvodnjo. Di-ugi .stroški so stalni v okviru določenega
1, Obratovanje moloruili vitlov
M M
Vrsta opravila	Warhalow-ski 40 KM		Warhalow-ski 1«KM		Warlialow-Ski 18 KM		Wai'halow-ski 18 KM		En field (Warhai. 18 KM)		Krasser		SKUPAJ	
	ur	1	ur	%	ur 1 %		ur	%	ur	%	ur 1 %		ur ] %	
			Leta 1965											
1. Motorno vlačenje ali spušeanje	830	48,3	.'i68	56,3	969	48,4	RB7	54,5	G49	63,8	738	44,3	4641	51.0
2. Nakladanje z motornim villnm	47	2,7	8	0,6	IG	0,ß	—	—	—	—	16	1,0	87	1,0
3. Montiranje in demontiranje	233	13,3	204	20,2	410	2(»,6	336	20,5	162	15,8	362	21,7	1707	18,8
4. Razna popravila	172		8	0,6	46	2,4	51	3,1	17	1.6	154	9,3	448	4,9
5, Zastoji zaradi dola del. skupine izv.														
naprave	64	3,7	IG	1,4	32	i,e	74	4,4	—	—	7	0,4	193	2,1
fi. Zastoji zaradi izostan, ali pomanjka-														
nja dela	104	5,9	72	e,9	22£i	11,5	3	0,2	8	0,ß	55	3,3	470	5,1
7. Slabo vreme	324	18,3	140	14,0	291	14,7	231	17,3	184	18,0	333	20,0	1553	17,1
Skupaj L. 1965	1774	lt)ö	1018 100		1992	100	1632	100	1020	100	1665	100	9099	100
		Prvi šliri :		meseci v 1. I960										
1. Prenos vitla in opreme	2	2,4	3	3,3	7	9,4	3	3,G	3	3,9	1	1,2	19	4,0
2. Montiranje in demontiranje	IB	21,7	10	12,G	11	14,7	11	13,2	14	18,2	20	24,1	84	17.5
3. Naprava rainpe	2	2,4	2	2,5	1	1,3	—	—	—	—	—	—	5	1,0
4, Razna popravila	4	4,8	11	14,0	8	10,8	—	-	3	3,0	7	8,4	33	6,9
5. Vlačenje in spuščanje	39	47,U	37	40,8	32	42,7	51	61.5	43	53,8	39	47,0	241	50,2
G. Nakladanje z mot. vitlom	2	3,4			2	2,7			1	1.3			5	1,0
7. Slabo vreme	14	te.!)	12	15,2	13	17.3	14	18,9	13	16,9	14	1G,9	80	16,7
8. Drugače izgubljeni čas							1	1.2	—	—	—	—	1	0,2
fl. Delo, ki ni z zvezi z vitlom	2	2.4	4	5.1	1	1.3	3	3.6	—	—	2	2,4	12	2,5
Skupaj 1. iDtie	83	lOU	7Ö	100	75	100	83	100	77	100	83	100	480	lüO
Levo: Idrijski voziček, natovorjen s hlodi. Desno: Nakladanje lesa z motornim vlačilcem in idrijskim vozičkom (orig.)
števila opravljenih proizvodnih ui\ To pomeni, da so stalni strogi za enoto tem manjši, čim več enot je bilo izdelanih v določenem času. Pri spravilu lesa z vlačilci v 8-m^nem 'delovnem dnevu se zmanjša strošek od 2432,98 pri učinku 20,24 m^ na 2092,57 S din pri učinku 30,0 m"; stalni stroški so ostali nami-eč nespremenjeni, medlem ko se je učinek ipovečai. Povečanje učinka je pri tem mišljeno glede na ves delovni dan, tj, na čas, kt> stroj spravlja ali naklada les. Ti sti-oišfci se občutneje znižajo, Če se poveča, število delovnih dni vlačilca na račun drugih, na razne načine izgubljenih delovnih dni.
Srečujemo se z vprašanji, ali je mogoče tako zelo povečati število delovnih dni in dnevnega učinka v teku delovnega dneva, kot smo predpostavili; ali je mogoče zmanjšati proizvodne stroške še na kakšen drug način? S temeljitejšo analizo organizacije dela in stanja tehnične opremljenosti lahko pridemo do zaključka, da so postavljeni cilji ne le dosegljivi, ampak da obstajajo celo precejšnje noü'anje i-ezerve, ki oanogočajo doseči povečanje. V nadaJjnem obravnavanju bom skušal to pojasniti.
Za bistveno znižanje stroškov pri spravilu lesa z motornim vlačilcem je potrebno:
1. Povečanje števila delovnih dni na račun neproizvodnih dni (montiranje, druga opravila in razni neopravičeni izostanki), Za dosego tega cilja je potrebno:
a) Zgoščevanje cestnega omrežja. Praksa je pokazala, da se montiranje vlačilca najhitreje opravi tedaj, če obratuje tia razdalji do 400 m. Posebna pozornost v gozdarski javnosti je sedaj posvečena zlasti novejšim avstrijskim in nemškim konstrukcijskim dosežkom motornih vitlov, pri katerih je tudi nosilna vrv navita na boben in jo je mogoče napeti na razdaljo 200—400 m v pičlih dveh urah (klasično montiranje traja najmanj 8 m-). Ta naprava ni uporabna za večje razdalje. To pomeni, da bi cestno omrežje od okoli 3—3,5 km na 100 ha gozda zelo pospeševalno vplivalo na boljšo izkoriščenost vlačilca. TakSno
omrežje na hribovitih področjih predstavlja sistem paa-alelnih pobočnih cest, ki so okoli 400 m vsaksebi. S tako občutnim ski-ajSanjem razdalj bi se tudi bistveno povečal čas obratovanja in z njim tudi učinek vlačilca v delovnem dnevu.
b) Pi'DUÖevanje ddovnega pi-ocesa pri IIlontiI^aTlju ter uvajanje racional-nejžega načina. Gre za ski^ajšanje časa, potrebnega za montiranje, v korist časa. porabljenega za spravilo lesa. Pi'ocesa dela pi'i montiranju doslej nismo posebej proučevali, zato je neusklajen in poln raznih vi-zeli, nastajajočih zaradi ne-djelovnega časa delavcev, ki montii-ajo. Samo temeljita in obsežna snemanja ter pi-oučevanja tega opravila bi omogočila vpeljati nov, racionalnejši način dela, ki bi bistveno skrajšal čas, poti^eben za montiranje, v korist časa za spravilo lesa.
2. Spravilo z motornim vitlom hi strojno nakladanje (m')
		V letu	19G5		V prvih 4 mesecih 1966		
Vrsta motor, vitla		Sora vil 0		Stroj.		S ora vil 0	
				naklad,			
	iglavci	listavci 1	skupaj	1 skupaj	iglavci (listavci		1 skupaj
Warhalowslci 40 KM	1192	1664	2.856	153	312	992	1304
Warhalowski 18 KM	653	929	1.382	33	83	094	1077
Warhalowski 18 KM	6B2	1524	2.206	156	179	800	B70
Warhalowski 18 KM	1247	1071	2.318	—	527	1053	1580
Enfield	363	495	858	57	685	495	1180
Krasser	—	—	—	—	269	564	833
Skupaj:	4945	6811	11.756	788	2055	4898	6954
c) Smotrneje uporabiti mehanizem, tako da delavska lupina v fiasu, ko ]e vlačilec uporaben, ne bi bila angažirana za opravila, ki nimajo zveae z vlačilcem. Prepogosto namreč pozabljamo, da je motorni vlačilec precej velika investicijska naložba in da ga je treba zato čim bolj izkoa-iščati.
č) Delati bolj disciplinirano in tako. zmanjšati zastoje zaradi i*azrjh izostankov, ki niso opravičljivi
Obravnavano smotrno uporabljanje mehanizma, omenjeno v točkah c in č, omogoča zmanjšanje stroškov pi^edvswn na račun povečanja števila proizvodnili delovnih dni, ki bistveno vplivajo na pocenitev stalnih stroškov za enoto spravljenega lesa. Toda stroške lahko znižamo tudi tako, da z večjimi učinki uporabimo veliko manj mehanizirane opreme in je zato za njo potrebno manj denai'ja, prihranek pa lahko dobro obi-estujemo v kakšni drugi proizvodni stopnji.
2. Povečati Ličinke v teku delovnega dneva, in sicer z naslednjimi ukrepi:
a) Boljša oprema celotnega mehanizma, ki bo omogočila več obratovalnega časa v delovnem dnevu in večje obremeriitve voza. Predvsem so važne ^'rvi. Učinkovitejše so vivi večjih nosUuosü, zlasti 1,5—2,0 toni (brez upoštevanja varnostnega faktorja), četudi se taJte vrvi nekoliko hiüeje obrabljajo. Pri nakupu vrvi se moramo vedno opi-eti iia ates^te, da lahko pri upon-abi ugotovimo, kakšna vrv je najucinkoivitejša, in pozneje samo takšno kupujemo. Pri vlačenju lesa je treba uporabljati sti-oje okoli 40 KM. pri spuščanju pa največ do 20 KM,
Voz mora biti tako opi'emljen, da je stabilen tudi pri raznih tresljajih na vn/^h. Posebno važno je, da pod vozom za dviganje in spuščanje bremena tej' pi'aznega škripčevja uporabljamo dvokolesno škripčevje namesto trikolesnega. To velja za nagibe, ki to dopuščajo, ker s tem, zlasti na visokih nosilnih vi*veh, občutno skrajšamo čajs, potreben za dviganje in spuščanje obremenjenega in praiznega škripčevja pod vozom. Zanke za vezanje bremen moi'ajo biti izdelane iz dobi-t in mehke ATvi, da se posamezne žice ne lomijo, ker to povzroča neogibne ubcde. ki se največkrat končajo z zastrupitvami,
3. Pocenitev slroškov ob povečanih dnevnili učinkih
Vi'sta stroška
Siroäki v S din za 1 m^ pri dnevnem učinku
	20,24 m' 1	1 22m-i 1	24 m"	26 m"	28 m^	' 30 m-
Spravilo lesa	661,31	661,31	061,31	661,31	061,31	661.31
Montiranje	246,43	246,43	246,43	246,43	246,43	240,43
Amortizacija	168,40	108,40	108,40	168,40	168,40	168.40
Invest,, vzdr. in popr.	242,33	242,33	242,33	242,33	242,33	242,33
Gorivo in mazivo	E8,23	00,28	68,28	68.28	68,28	68.28
Osebni d oh. obrat, rež.	549,92	505.93	403,77	428,09	397,51	371,01
Drugi oseb. izd, obr. rez.	83,05	76,40	70,03	04,04	60,03	50.02
Material režije	IS,47	17,91	10,42	15,15	14,07	13,13
Razne usluge	21,97	20,21	18,.53	17,10	19,88	14,82
Razni drugi stroški	3,49	3,21	2,94	2,71	2,52	2,35
Obresti	62,92	57,88	53,00	48,98	45,48	42,44
Prispe v. za kadre	30,97	28,49	20,12	24,11	22,39	20,89
Oseb. prevoz delav-	23,84	21,93	20,10	18,56	17,23	10,08
Raz.n. prisp. (zborn. in drugo)	05,16	59,95	54,96	50,73	47,11	43,97
Upravna režija	185,44	170,60	156,39	144,36	134,05	125,11
Skupno	2432,98	2349,20	2269,07	2201,18	2143,02	2092,57
b) Boljša organizacija delovišča^ Posebno važno je, d.a je les spravljen čim bliže nosilne vrvi. Tja naj ga spravijo drugi delavci, ne iz vlacUcew skupine. To je važno zlasti zato, ker pri idrijskem vozi^Ti zapenjamo les na kljuko razmeroma težkega škripca, ki ga lahko pi^ašamo samo po stnninah navzdol. Za prenašanje tega težkega škripca je potrebno veliko naiponiega dela in zlasti pa še časa; ta ckolnosi pa vpUva na učinek.
Storilnost je odvisna tudi od oi'ganizadje signalne službe. Položaj telefona na delovnem prostoru odloča, ali delavec v kraj.iSem ali pa daljšem času lahko sporoči potrebno obvestilo. Na napačno mesto postavljen telefon laliko' zmanjša dnevni učinek za, več m", še zlasti, če les spravljamo na kratkih relacijah.
Višina napete nosüne vrvi nad nakladalndm in razkladabum prostorom mora biti čim manjša, ker se zaradi uporabe dvojnega ali trojnega škripčevja za vsak meter dviganja ali spuščanja porabi veliko časa. Pogosto moremo na valovitem tei'enu Ui pogoj izpolniti s pomoit^o ene ali dveh vmesnih podpoi', Pii spravilu lesa po više napeti nosilni vrvi je potrebno izračunati povečano porabo časa in jo za ves les, ki bo spravljen, primerjati z delom, potrebnim za postavljanje podpor zaradi znižanja nosilne vrvi. Tako bomo ugotovili, kaj je primernejše.
Posebno se splača znižati vrv z vmesnim podpiranjem tam, kjer gre za večje količine lesa,
3. Tehnično zboljšati opremo, da se Čim bolj zmanjša obraba nosilnih in vlatilnih vi'vi zaradi trenja in tako pocenijo stroški amortizacije. Za ta namen je potrebno:
a)	Boljša oprema vozaj. Vse pogostejie se dogaja, da se zaradi faznih VÄi"okov posamezna kolesa na vozu »zaiibajo- in polem drsijo po nosilki, namesto da bi Vekla, in zato vrv zelo lobrajbljajo. Ta pomanjkljivost izvira iz dejstva, kt^ idrijskega voza ne izdelujejo tipizirano po izdelanem načrtu, ki bi preprečil i'azne pomanjkljivosti, temveč ga gradijo na najrazličnejše načine, kot pač vsak misli, da je najibolje.
b)	Uporabnejše škripčevje. Zaradi vrtenja pri dviganju in spuščanju bremen vlacüna, vi-v skoi-aj vedno di'si in se zajeda v ohišje ški-ipčevja ter se tako zelo obrablja. Vzrok temu je niepi'iraemo izdelano domače škri.pčevje, ki bi moi'alo imeti jeklene zaobljene sti'anske drsne ploskve, po katerih bi vi'v di'sela in se ne bi v nje zajedala.
c)	Ustavljač na kolesih pri spodnji postaji. Kakor za voz, tako tudi za ustavljač na. spodnji postaji še ni primerne tehnične i-ešitve in si ga vsaka delovna skupina sama na svoj način izdela. Zato sedaj na najrazUčnejše načine ustavljajo voz na spodnji postaji. Te i^ešitve so navadno nepravilne, ker uporabljajo preveliko trenje na nosilni vrvi, povzročeno ob udai-cu voza.
Iz obravnavanega lahko po\'zamemo sklep, da je motorni vlačilec perspektivna spravilna naprava, ki bo v naših hribovitih predelih uspešno mehanizirala pripadajočo ji delovno stopnjo pri izkoriščanju gozdov. To velja zlasti tedaj, Če bodo gozdni objekti oskrbljeni z dobrim cestnim omrežjem in če bodo vlačilci tehnično In organizacijsko tako spopolnjeni, da bodo s svojo ekonomičnostjo prekosili vse dosedanje zastarele načine spra^^la od panja do ceste. Prav zagotovo je vlačilec mehanizu-ana naprava, ki se ji šele obeta prava bodočnost, saj je bilo v slovenskih gozdovih do začetka letošnjega leta spravilo mehanizirano komaj 17%.
SODOB.\.\ VPRAŠAiNJA
■1 -
jei-re in jelo\t gozdovi balkanskega polotok.a
V zvezku GozdaL'skega vcstnika, ki je pred kratkim tziel (Letnik XXIII, 1965, št, 3'4), nahajamo kritiko mojega članka d »^Jelkah in jelovih gozdovih Balkanskega polotoka« (Fukarek, P.: Die Tannen und Tannenwälder der BaLkaniialbinsel), kl je bil objavljen v letniku 1964 in zvezltu 9'10 (518—533 str i švicarske gozdarske revije (Schweizerische Zeitschrift für Forstwesen).
Kot se lahko vidi Lz samega poročila, je bil članek objavljen v zvezku švicarske gozdarske revije, posvečenem problemu jelke in jelovih gozdov Evrope. Popolnoma očividno je, da sem bil osebno povabljen k sodelovanju v tem zvezku in. da sem se odzval temu vabilu, vsekakor ne da bi vedel kaj o tem, ali so še nekateri noäi jugoslovanski strokovnjakt, poznavalci naših jelk in jelovih gozdov, tudi povabljeni k sodelovanju. Lahko sem domneval, da bo nekdo izmed gozdarskih strokovnjakov Slovenije napisal nekaj o jelovih gozdovih tega območja, to tem bolj, ker je med njimi nemajhno Število takšnih, ki neposredno in tesno sodelujejo s Švicarskim goz-
1
daisivDm in z gozdaisklmi znanstvenimi ustanovami. Zato sem se. kot to ialiaja iz naslova mojega članlia, omejil na precločltve jelke in jelovih gozdov Balkanskega polotoka.
Zelo sem hvaležen uredniku glasila, tokrat tudi recenzentu članka, ing. Miranu Brinarju, da si je vzel Sas, da je posvetil pozornost temu mojemu delu. Spričo našega precej Kanikrnega odnosa glede predočevanja in objektivne presoje strokovnih in znanstvenih del naših domačih strokovnjakov in znanstvenikov, je to res izjemen primer, in zato zasluži pozornost. Toda in žal, pripravljenost ni edini temelj za dobro in objektivno kritiko.
Poročilo je dozdevno napisano z neko Jezo, zato so piscu ušli tudi nekateri nerodni in nenavadni izrazi, kot npr. ali sem kot pisec smel in mc«el prezreti ktizo jelke, ki baje obstaja v jelovih gozdovih Slovenije, nato, da je težko razložiti razlog, rakaj kot >'jugoslovanski strokovnjak, ki bi od njega pričakovali solidno poznavanje strokovne situacije, zlasti še, ker je problem obravnavan na mednarodnem nivoju,..- niti z eno besedo ne po7nam ali ne priznam zaostrenega položaja jelke na vašem delu slovenskega območja-. Tudi v nadaljnjem besedilu te predočitve sem postal neke vrste ignorant, ki uporablja -i-še nezadostno utemeljene in zastarele taksonomske enote- in ki sploh ne pozna vsega tistega, kar je bilo na področju sodobne znanosti o rastlinskih združbah napisanega o slovenskih gozdovih, zlasti o slovenskih gozdovih, kjer raste jeikä.
Da bi mogel stresti svojo jezo na moje delo o jelkah in jelovih gozdovih na Balkanskem polotoku, je ing. Miran Brinar postavil neke zemljepisne pojme na glavo oziroma je proglasil večino Slovenije za območje, ki leži na Balkanskem polotoLiu. Dobesedno piše: -čeprav nianjäi del Slovenije leži izven Balkanskega polotoka, na katerega se članek nanaša, se vendar ne moremo strinjati s tj-dltvijo pisca, ker večji del slovenskega ozemlja vendar sodi k Balkanskemu polotoku oziroma k »Dinarskim Alpam-", kot jih pisec drugače imenuje«.
2al mi je, da moram ugovarjati izkrivljeni in nepravilni Uxlitvi, ki je jasna in očividna vsakemu našemu pivošoku. Se nikoli ni nihče poskušal niti v ljudskošolski učbenik zemljepisja vnesti trditve, da Slovenija leži na Balkanskem polotoku. Vsak pismen Jugoslovan ve, da so severne meje Balkanskega polotoka; Donava, Sava, Kolpa in dalje na zahod črla, ki spaja izvir Kolpe t vrhom Kvarneskega zaliva, Tn ni samo zemljepisna meja, ampak celo meja območja llore in vegetacije Balkanskega polotoka, in če se kdaj kak gozdarsko-botanični- problem obravnava na mednarodni ravni*, potem je potrebno upoštevati tudi to, da imajo tudi po svetu ljudje določene in trdne pojme o mejah Balkanskega polotoka.
Poglejmo, kaj pravijo naši kompetentni zemljepisci o severni meji balkanskega polotoka, "...Balkanski polotok nima enotne in določene planinske pregradbe, ki bi ga delila od evropskega irupa ... Zato vse doslej ni bilo mogoče določiti severne meje Balkanskega polotoka. Na splošno pristajajo za severno mejo reke Donava— Sava—Kolpa in naprej do vrha Reškega zaliva. Ta meja se zdi najbolj logična, ker se sklada z rekami, ki tečejo pretežno od zahoda proti vzhodu, v preteklosti pa so pomenile kulturno in politično mejo. (V, Roglič: Balkanski polotok. Enciklopedija Jugoslavije, knj. I„ Izdaja Lekslkografskega zavoda FLRJ, Zagreb. 1955, str, 320.)
-Za severno mejo polotoka imajo Donavo od ustja do Beograda in dalje Savo ,,. Se večja je težava z mejo na severoz^odu. Tu so si zemljepisci povečini mislili mejo polotoka na Savi do Siska. naprej po Kolpi do O.silnice in odtod naprej v zračni črti prek kraškega masiva na Jadransko morje v severnem kotu Kvarnera. (Tako piše Theobald Fischer, Die Südeuropäische Halbinsel, A. Kirscholf, Länderkunde der Europa, str. 73 in mnogi drugi.f Tam, kjer je Dinarski sistem najožji in takorekoč preščipljen, bi bila po Krebsovem naziranju najprikladnejša meja med
Alpami in Dinarskim gorovjem ter hkrali meja Balkanskega polotoka (Norb. Krebs, Zur Geomorphologie von Hochkroatien und Unterkrain Z, d. G. Ak. Berlin, lB2ti. str, 203). Poleg lega pa se je pojavila težnja, misliti si mejo na Savi še od Stska navzgor do Ljubljanske kotline, odtod pa slediti meji med dinarskim sistemom in Alfiami do Soče in potem ob SoCi navzdol do Tržaškega zaliva, (Alfred Philippson, Europa, str. 239. Podobno piše ludl J. Cvijič, La Peninsule Balkanique, str, 6.) -Ali vse navedene meje imajo vendarle značilnosti umetne meje." (A. Melik, Meja med Balkanskim polotokom in evinpskim ti-upom. Glasnik Geografslcega društva, XIV,, Beograd, 1928, Str. 108.)
We glede na to, da zemljepisd na splošno sprejemajo mejo: Donava—Sava—Kolpa —Reški zaliv kot najbolj logična in najprikladnejSo (druge črte pa so samo - težnje ->•), so sta Študij na področju flore in vegetacije — sem sodi na vsaJt način 1 udi naša razprava o jelki in jelovih gozdovih — odločilna dela kompetentnih rastlinskih geografov, za nas in nato tudi za vso Evropo veliki Prodromus Flori Balkanskega polotoka botanika A. Hayeka (1924). Tam je območje balkanskega polotoka jasno omejeno na severu s črto, ki jo zaklepajo Donava, Sava in Kolpa do svojega izvira, naprej proti zahodu pa črta, ki v loku zajema planini Rlsnjak in hrvaški Snežnik ter se konča pri mestu Rijeka.*
Torej ne pripada v florističnem in vegetacijskem pornenu Balkanskemu polotoku niti Istra, Se manj pa >-večji del Slovenije«, ampak le zahodna Hrvaški), Kvamerski otoki, Dalmacija, Bosna itd.
Na podlagi takšnega, napačno določenega pojma o mejah Balkanskega polotoka mg. M. Brinar razvija svojo jezno predočitev mojega dela in mi očita (niti ne očita, ampak se »pre.senečen vprašuje«), kako sem mogel celo ne predvideti ampak »prezreti-.., *>aU je tezama kiiza, v katero je doslej zapadla jelka na svojega areala na slovenskem ozemlju, res lako nepomembno dejstvo, da ga je avtor obravnavanega Članka sme! in mogel prezreti?« In Se kako sem moral to ki'izo prezreti. Ne zato, ker te krize ne bi priznaval (ali pa je ne raj.iagam z istimi vzi-oki in posledicami kot ing. M. Brinar), ampak zaradi Čisto normalne domjieve, da morajo o lem problemu, ki se ne najiaSa na Balkan ampak na -slovensko ozemlje- pisali in obravnavati slovanski pisci (ali pa v prvi vrsti le tisli, ki natančno in zanesljivo poznajo svoje zemljepisne koordinate!).
Zaradi tega, ker nisem pisal o krizi jelke v Evi-opi, bi mi lahko zameril tudi ugledni nemški gozdarski strokovnjak K. Danecker, ki z veliko več Izkušenj tn poznavanja tega problema vendar v eni predoditvi dobesedno povzema moje postavke iz navedenega članka. Toda K, Danecker presoja nasprotna stališča ne le z merilom In 2 oUkanostjo, ampak kot objektiven strokovnjak upoäteva luje Izkušnje, pridobljene na območjih, ki mu osebno niso znana.
Potrebno je spregovoriti tudi nekaj besedi o rastlinskih združbah, v katerih se v Sloveniji pojavlja jelka. Ing. M. Brinar mi zameria, ker nisem navedel -pravzaprav niti ene značilne fitocenološke enote iz slovenskih jelovih gozdov, čeprav so bile mnoge od njih doslej že skrbno obdelane in so tudi nesporno priznane,« Z drugimi besedami, zopet sem ignorant, od katerega bi mogh pričakovati, da pozna vsaj nekatere od pomembnih litocenoloških enot Slovenije. Zdi se, kol. bi moj kritik želel zanetili prepir med mano In slovenskimi fitocenologl, kakor sem že prej poudaril, \en-
• Territorio cuius flora in hoc llbro tracialur est peninsula Balcanica lota cum Insults adjacentibus a fluvils Savo et Danublo meridiem versus usque ad insuliis Cre-tam et Karpathum. Fines positae haec sunt: In septentrionem confines prlslinae Inter Carnioliam Istramque et urbem Flume alque Croatlem, deinde fiuvil Kulpa, Savus et Danubius. (A. Hayek: Prodromus Florae peninsulae Balcanicae Proefatio Pagina IV, in Fedde: Repertorlum sp. nov. r, veget. Beihefte Bd, XXX., L Dahlen bei Berlin 1924.)
dar je popolnoma jasno, da te združbe ne pripadajo prosloru Balkanskega polotoka. Kato jih nisem mogel vključiti v svojo obravnavo. Prepričan sem. da vsi slovenski fitocenologi natančno vedo, k.ie so meje Balkanskega polotoka, in da bi mi prav zato zamerili, če bi skušal njihove, podrobno proučene adružbe zmaSiti tja, kamor ne sodijo.
Posebno vprašanje pa je "presenečenja«, ki sem ga po\'zročil gozdarskim strokovnjakom in znanstvenikom s «smelo trditvijo".., "^da ima jelka Dinarskih Alp lastnost, ki za to botanično vrsto doslej ni bila poudarjena: lahko namreč tvori sekundarne veje in vejice«. Ce je to presenečenje za ing. M. Brinarja, ki je bil. kot mi je znano, na več ekskurzijah v Bosni, potem bi se splačalo o tem morebiti tudi ie prej pisati.
Pojav sekundarnih poganjkov na jelovih deblih, ki so se iz gostega sestojnega sklepa pozneje znašla na odprtem položaju, ni izmislek, ampak objektivno in neomajno dejstvo, ki ga niso opazili le -gozdarski strokovnjaki«, ampak tudi znanstveniki, ki so hodili 7. odprtimi očmi skozi bosanske gozdove.
Da tega ne bi dalje obi-avnavaii, prilagam fotogralijo jelke (z območja fakultetnega gozdnega vzornega posestva »Igman-"), kjer se natančno vidi pojav -sekundarnih vej in vejic«. Ta slika lahko vsakega prepriča, da jelka Balkanskega polotoka ne mora imeti istih lastnosti kot jelka iz Slovenije.
Iz vsega tega se v^idi, da ing. Miran Brinar ni skrbno prebral mojega -»napade-nega<- članka o jelkah in jelovih gozdovih na Balkanskem polotoku. Ce bi ga prebral, potem bi vsaj spoznal, da njegovo težišče ni v ugotavljanju ali zavračanju neke teze o umikanju ali napredovanju jelke v naših balkanskih gozdovih, ampak v določanju morfološke in ektilošiie variabilnosti jelk v naših gozdovih, da bi na podlagi tega po.stavili nadaljnja raziskovanja na sodobne temelje. Kot strokovnjaku, ki predstavlja sektor genetike in selekcije v uglednem Inštitutu za gozdarstvo SR Slovenije, bi mu moral biti ta problem vendar bližji kot vsi di-ugi, moral bi ga opaziti ne glede na to, da je prišel do sklepa o določenih neskladnostih med mojimi in njegovimi trditvami o »življenjski krizi jelke v zvezi s klimatičnimi fluktuacijami-«.
Ta problem ''življenjske krize« jelke sem obravnaval tudi s tovarišem ing. Josipom Safai-jem. Glede marsičesa sva prišla do istih sklepov, čeprav tudi za naprej trdim, da ni te >'krize« na vseh naših območjih. Trdim celo, ker zadevo zadosti po-
Enam, da jelka v nekatei ih naših okoliših ne samo vzdrži, ampak se celo širi na območju, ki smo ga doslej imeli za bukovo in celo hrastovo rastisee. Toda ob di-ugi priložnosti se bom potrudil, da to, pri nas na splošno proglašeno «krizo« jelke v gozdovih, razsvetlim z elementi, ki bodo pokazali, da obstaja kot »kriisa« samo tam, kjer so 2 našimi dobrimi naravnimi gozdovi gospodarili slabi gozdarji.
(Prevedel A. L.)
Pavle Fukarek
KNJIŽEVNOST
ZAPISKI OB STROKOVNI ZAPUSCiNI ING. ANTONA SiVICA
Zabeli smo z cbjoro gradiva iz bogate zapuščine ing. A. SivEca. Ze tri leta so minila od njegove smrti uejidar se »lom je šele sedaj posrečilo zbrati in za objavo prirediti njegove pamembnejSe, še ne objouljene sestarhc, ki utegnejo zanimati naše strakovne tovariše.	Uredništvo
Tega dela sem se lotil zato, ker sem bil nad štirideset let znan s Sivicem in sem z njim mnogo sodeloval na strokovnem podroCju, od takrat, ko sem se v začetku leta 1921 kot diplomant obinil nanj glede gozdarske pripravniške službe, pa vse do mesec dni pred njegovo smrtjo. V vsem tem času mi je bil dobrohoten tovariš, svetovalec v nekaterih važnih odločitvah, ko so njegovi nasveti dokaj vplivali na mojo žiATljenjsko pot kakor tudi v podporo Ln pomoč na strokovnem ter pedagoškean področju. Ko ga je njegova večletna zavratna bolezen priklenila na posteljo, že skoraj izčrpala in domala ni več sprejemal obiskov, je vsta] in me je sprejel — takorekoč v slovo — ter je sam sprožil pogovor o naših strokovnih, pedagoških in študijskih zadevah.
Z živahnim zanimanjem in prizadevnostjo je vedno spremljal razvoj našega goz-dai'stva in lesarstva, rast našega strokovnega šolstva ter širjenje in poglabljanje i-a/,-iskovalne dejavnosti. Vsem, posebno pa študentom, ki sem jih napotil nanj po nasvete in iniormacije — saj nam je bil nekak "živi gozdai-ski leksikon« —, je rade volje svetoval in pomagal, če je le mogel, Z njim sta izgubili naša gozdai-ska veda in praksa sti'okovnjaka velikega formata, doslej enega najpomembnejših in najznamenitejših slovenskih gozdarjev, najplodnejšega gozdarskega pisca, ki je nad 6a let deloval v naših deželah. Čutim dolžnost, da življenjepisom o Antonu Sivlcu, objavljenim ob raznih prilikah v našem strokovnem glasilu in drugih časnikih, dodamo še nekaj doslej neobjavljenih zapiskov in spominov, ki v določeni meri osvetljujejo njegovo podobo oziroma življenje in delo ter razvoj gozdai-stva v obdobjih njegovega stroko\'nega uveljavljanja, da jih otinem pozabi. Njegovo strokovno delovanje se /ačenja še v avstrijskih časih, doseže največji vzpon v obdobju med obema svetovnima vojnama in se konča v osvobojeni, združeni Sloveniji, katere napredku je posvetil še svoje zadnje moči.
Svojo napredno usmerjenost je Sivic izpričal že kot študent na gozdai-ski fakiit-teti Visoke zemljedelske šole na Dunaju. Poleg marljivega študija se je vneto uveljavljal v slovenskih društvih. Prvotno v takratni gozdarski podi-užnici akademskega društva »Slovenija-«, predhodnici poznejšega akademskega druSt^'a ■►Kras« na tej fakulteti. Sodeloval je pri ustanovitvi tega društva, potem pa je deloval v njegovem predsedstvu do konca študija. To mu je občutno škodovalo pri prizadevanju za službo
pin upravi državnih sili zasebnih veleposestniških gozdov v domačih deželah, Zapi>-slitve nI mogel dobili, kajti v službo so sprejemali predvsem popolnoma -zanesljive« in raje tuje gozdarje, češ da ima gozdarsko osebje v primeru vojne tudi pomembne obraTTibne naloge.* Glede tega je pripisal Stvic k življenjepisu naslednje: i*Ko sem bil jaz na Dunaju, so imeli za zanesljive menda le Člane določenih študentovskih druStev, npr. Silvania, V tem diuštvu sla bila tudi Slovenca; Franc Jenčič ir pl, Josip Levičnik. Zalo sla dobila službo pri c, kr. Goriški direkciji, jaz pa sem bil odklonjen, čeprav sem eno leto prej končal visoko šolo z zadnjim izpitom z -sehi' gut*. Zato je prakticiral v gozdnolebnični službi po nemških deželah, da je lahko po dveh letih (1904) opravil strokovni izpit.
Spričo takšnih razmer se je Sivic posvetil gozdno-nadzorni dejavnosti na Kranjskem. V tej je najprej (od 1900) služboval kot referent pri okrajnem glavarsnu v Radovljici za okraja Radovljica in Kranj, pozneje USJU) pa je bil premeščen k deželni vladi v Ljubljano kot pomočnik deželnega gozdnega nadzornika in referent za mesto Ljubljano ter za okraja Ljubljana in Kočevje. Na teh službenih mestih je prizadevno nadaljeval zastavljeno delo pionirjev slovenskega gozdarstva (gozdarja Padarja In gozd. inž. Guzelja) na področju prosvetljevanja ljudstva. Skušal mu je čimbolj pomagati tako na gospodai-skem podi'očju pri svojem opravljanju službenih gozdarskih nalog kakor tudi z gozdarsko prosvetno dejavnostjo. Na tem toriSCu pa je bilo njegovo delo dokaj težavno in malo uspešno, V slovenščini je napisal mnogo poučnih stavkov za gozdne posestnike in gozdarje ter jih objavil v f^-KmetovalcU", toda od 1012 do iBie anonimno. Ko sem nekje zapisal, da so se slovenski gozdarji premalo uveljavljali na področju publicistike, mi je poslal naslednje pismene pripombe:
-Tam, kjer pišete, da slovenskim gozdarjem ne leži literarno delo, je treba pripomniti, da za časa Avstrije strokovnih člankov niso (podčrtal Sivic) bonorirali! Družbi Sv. Mohorja v Celovcu sem se 1. 1913 ponudil napisati "Poljubno navodilo za merjenje lesa-. Dobil sem odgovor, naj to napišem v obliki povesti! (podčrtal Sivic}. Ta diužba je izdajala takrat knjige v 60 do «O tisoč izvodih, kar je bilo za Širjenje prosvete izredno pomembno, Odlilonil sem. Leta 1914 je izdala moje >^Na-vodilo"... Kmetijska družba le v 10ÜO izvodih, drugo izdajo pa 1. 1922 v 3000 izvodih.«
Sivic se je uveljavljal tudi v Kranjsko-pri morskem gozdarskem društvu, kjer pa je bilo le malo slovenskih članov, predvsem zato, ker je društvo delovalo in izdajalo svoje glasilo le v nemščini. Hotel je po svojih močeh kolikor toliko vplivati na pravilnejSo usmeritev društva,
V Jugoslaviji, v medvojnem obdobju, so Sivicu na vodilnem gozdarskem položaju — pri Nai'odni vladi Slovenije in poznejši Banski upravi — pripadle naslednje težke in odgovorne naloge:
—	Organizirati enotno politično občeupiavno gozdarsko službo in poslovanje v slovenskem je2dku ter jo ustrezno prilagoditi vsedržavni organizaciji.
—	Organizirati v Ljubljani novo direkcijo za državne in verskozakladne gozdove na biväem Kranjskem (prej je bila v Gorici).
—	Poenotiti in .spopolnitl gozdarsko in lovsko zakonodajo, dcfkaj različno po slovenskih in drugih deželah, ki so prišle v sklop .Jugoslavije.
—	Urediti in voditi evidenco gozdnega in lovskega katastra, statistiko ter organizacijo uprave javnih gozdnih di^vesnic i dr.
* Na podlagi zaupne cesarske odločbe iz leta 1830. Po SiviCevi izjavi je bila ta odločba objavljena tudi v zbirki avstrijskih zakonitih predpisov »Dr Emst Exterde: Sammlung der öesteiTeichischen Gesezte, Erordnungen und Erlässe (1875)«. To navajam V zvezi s pripombo ndiega pravnika, češ, da mu ni znana takšna protinaiodna odločba v avstrijskih časih.
—	Skcbeti vzgojo kadrov, kar je bilo iKreclno nujno spvičo pomtin.ikanju slovenskega gozdarskega osebja vseh kategoi'ii, (Prvenstveno gi-e njemu zasluga za ustanovitev gozdarske šole v Mariboru. 1929/1930.)
—	Sodelovati pri ustanovitvi oziroma reorganizaciji strokovnih gozdarskih društev in pospeševati njihovo dejavnost.
—	Raz\"ljati slovensko strokovno-znanstveno dejavnost in gozdarsko publlcisliko. (Z njegovo odločilno podporo je bilo teta 193Ö ustanovljeno prvo slovensko gozdarsko glasilo '-Gozdarski vesinik-".)
Na vseh teh delovnih področjih je Sivic izpričal veliko sposobnost, izredno žila-vost in neutrudljivo vnemo. Z intenzivnim upravnim, gospodarskim in kulturno-pro-svetnim gozdai-skim delom si je prizadeval predvsem zajeziti propadanje pretežne večine naših gozdov, zaostajanje lesne industrije in trgovine z lesom v vedno težjih razmerah kapitalizma ter utii'ati pot mladi generaciji gozdarjev in lesarjev, nosilcev sodobnih gospodarsltih in družbeno političnih razvojnih tokov. Zato je ob upokojitvi (1939) lahko mimo zrl na uspešno opravljeno aktivno strokovno in poljudnoznan-.«itveno delo, saj je v takratnih razmerah storil za naSe slovensko in jugoslovansko gozdarstvo ler lesai'stvo vse, kar je mogel.
Med drugo svetovno vojno je doživljal tudi Sivic iužke čase; tembolj^ ker sta od treh njegovih sinov dva sodelovala kot aktivista v OF, tretji, najmlajši, pa je padel na afriäkem bojišču kot Ictalec v zavezniški vojski. Svoje skrbi in. tegobe je pozabljal le ob tihem strokovnem delu, zbiranju razno\'rslnega gradil'« za zgodovino slovenskega gozdarstva, lesarstva in lovstva, v nadi, da bo to prej ali slej koristilo mlajšim generacijam naših strokovnjaltov in gospodai-stvenlkov.
V	povojnem obdobju se je še skoraj 23 let vneto in uspešno honorarno uvelja\'-Ijai, predvsem z raziskovalnim in publicističnini delom na področju gozdarstva in lesarstva ter jo veliko pripomogel k uspešnemu i'azvoju teh gospodarskih panog, V njegovih življenjepisih (Sevnik, Fr,: Ing. Sivic, upokojeni gozdarski inšpektor — nestor slovenskih gozdarjev. Gozdarski vestnik. 1959: Urbas, J.: Umrl je ing. Anion Sivic, Gozdarski vestnik, 1903) so navedena med di-ugim tudi njegova glavna publicistična dela, že objavljena in nekatera doslej še ne objavljena. Med temi so mnogi sestavki, ki jih je izdelal v odseku za ekononiiko Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije kot njegov zunanji sodelavec, predvsem v okviru dolgoročne inšti-Lutske teme -Proučevanje raz^^oja gozdnega in lesnega gospodarstva na Slovenskem«.
Med še neobjavljenimi sestavki je njegov najobširneisi povojni tekst; -Bibllo-gralski in drugi, za raKvoj gozdarstva v Sloveniji pomembni podatki" (SU2 slrani, tipkano v 4 ixvodih). Vsebuje podatke od ieta 1381 do vključno lH5fJ iz slovenskih, srbohrvaških, nemških in italijanskih virov. V predgovoru pravi med drugim naslednje: ~Da se olajša študentom gozdarstva in drugim ztrnimancem iskanje zadevne gozdarske in njej sorodne bibliografije, ki je raztresena po raznih starejših knjigah, brošurah, strokovnih revijah, dnevnikih in raznih drugih publikacijah in nekatetih dostopnih rokopisih, sem skušal zbrati zgodovinske, pa tudi novejše podatke, kolikor so mi bill dostopni v naših knjižnicah in aihivih ter jih razporediti v sledečem prikazu. Ker pa naše knjižnice nimajo vseh letnikov raznih gozdarskih revij, v katerih so objavljeni članki, primerni ludi za slovensko ozemlje, je ta prikaz nepopoln in se bo moral postopoma spopolnjevatl, brž ko bo to mogoče, bo potrebno obiskati tudi nekatere knjižnice v inozem.stvu.^- To delo za sedaj ne kaže natisniti. V študijske namene pa je po en njegov izvod na razpolago v knjižnicah Inšliluta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije in Biotehnične lakultete ter v arhivu Tehniškega muzeja Slovenije.
V	inštitulskem arhivu so še naslednji Slvičevi pomembnejši neobjavljeni sestavki: Razvoj naših javnih gozdnih drevesnic (zgodovinska črtica, 1943); Kratek pregled
zgodovine gozdai-stva na slovenskem ozemlju od 134fi do 1945; Pogozdovanje Krasa na Primorskem, v Istri in na NotranjskeiTi; Zgodovinski ras^voj urejanja potokov-hudoumikov; Urejanje gozdov na slovenskem ozemlju (zgodovinski prikaz); Zgodovina blejskega gospodslva in div.avnili gozdov v upravi gozdnega oskrbništva v Radovljici; O fldeikomisih na slovenskem ozemlju: Zgodovinsko gradivo škofjeloSldh gozdov; Cestno omrežje v Trnovskem guzdu (prestava in prireditev članka, ki ga je napisEd v nemäöini gozdni upravitelj Mihael Beyer v Gorici in ga je priobčil v reviji Centralblalt für das gesamte Forstwesen, Wien, 1891).
Večino teh sestavkov bi kazalo objaviti po ustrezni prireditvi nekaterili bolj fragmentarnih del v strokovnih publikacijah. Nekaj jih bo priobčil Gozdarski vestnik, da bodo lako čim dostopnejši strokovnjakom. Gradii'o. ki ga je zbiral Sivic z žilavim požrtvovalnim delom nad pol stoletja, bo dragocen prispevek k prikazu razvoja oziroma k obširni in temeljiti monografiji slovenskega gozdarstva in lesarstva.
Franjo S e vii ik
ponaredek gozdarskega in lesnoindustrijskega priročnika
Završnik, A.: -Izmera drevja in lesa — priročnik«. Izdala in založila Zveza gozdarjev SRS, Ljubljana, lflG5.
Po zadnji vojni je v naši državi izšlo že več priročnikov, v katerih so bile med diugim objavljene tudi najrazličnejše tablice za merjenje drevja in lesa. Med njimi je posebej omeniti -»Mali šumarsko-tebničkl priručnik« sekcije DIT v Zagrebu iz leta lD-19, "Priročnik za sumarske inženjere- Gozdarskega diTJŠtva SR Srbije iz leta 1057 ler "Gozdai-ski in le-snoindustrijski priročnik — tablice-" Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, ki je leta 19G1 doživel že svojo Ireljo dopolnjeno Izdajo. Avtoj-ji teh priročnikov so iz dosegljive domače in tuje tovrslne literature izbrali lablice, ki po njihovem mnenju domačim razmeram najbolje ustrezajo, jih po po-(rebi dopolnili in preobllkovaU, po možnosti dopolnili gradivo z lastnimi tablicami in podatki ter tablicam dodali ii.strezno razlago za njihovo uporabo. Čeprav so v vseh priročnikih nekatere tablicc iste, je že s samim ii;borom tablic, z njihovim dopolnjevanjem in oblikovanjem, z dodajanjem lastnih tablic m z njihovo razlago vsak avtor ustvaril nekaj svojega in predočuje priročnik kot celota v svojem bistvu izvirno tlelo. Drugače pa je, če se nekdo v.sede na takšen priročnik, nekritično povzame iz njega po vsebini in obliki tablico za tablico skupaj s tiskovnimi napakami, napravi tu in tam kakšno spremembo v razlagi, da bi priročniku dal vsaj malo videza izvirnosti, in iz istega razloga doda še kakšno tablico. Takšno delo ae moremo imenovati drugače kot ponaredek, Ce pa v njem niti ne omenja dela, iz katerega je vse te tablice posnel, takšen izdelek ni v skladu z načeli publicistične morale.
Takšen značaj ima tudi priročnik A. Završnika: -Izmera drevja in lesa«-. Dobri dve tretjini te knjižice sta tako po vsebini kot po obliki in celo po tiskovnem slogu dobesedno ponatis tretje izdaje Gozdarskega in lesnoindviEtrijskega priročnika. Avtor se ni niti potrudil — ali pa morda ni tvegal — dati izvirne primere za uporabo tablic, temveč je uidi le primere dobesedno povzel iz omenjenega priročnika. Razlago za uporabo tablic je tu in tam nekoliko spremenil ali skrajšal, seveda le v škodo jasnosti in preciznosti izražanja. Ostalo slabo tretjino priročnika je dopolnil s tablicami, ki ali niso potrebne ali pa ne .sodijo v priročnik o merjenju drevja in lesa. Tako je npr. poleg tablic za kubicivanje okroglega lesa iz gozdarskega in lesnoindustrijskega priročnika objavil Se >^StoLinke kubičnega metra- D. KajCeža, poleg dvo-vhodnih deblovnlc je dal natisniti še deblovnice M. Sušteršiča, kar S strani tablic pa je posvetil kuhiciranju pragov. Priobčil je dalje tablice za krojenje lesa, med njimi
tri iz inštitutske publikacije »Krojenje gozdnih tesnih izdelkov«, ler objavil nekaj tablic iz semenarslva in drevesničai-stva. Gre torej za gradivo, ki je ali nepotrebno ali pa ne sodi v priročnik o merjenju drevja in lesa. Od vseh del oziroma avtorjev se mu je zdelo potrebno omeniti le avtoi-ja tablic o semenaistvu in drevesničarstvu; avtorjev oziroma del, iz katerih je posnel večino snovi, pa nikjer ne omenja.
Ob ponatisu tablic iz gozdarskega in lesnoindu stri j sitega priročnika se poja\'lja tudi vpiaäanje, čemu je bil ta ponatis sploh potreben in ali ne gre morda celo za neodgovorno in škodljivo početje. Ob težavah, s katerimi se borijo knjižne založbe, je v njihovem interesu, da se založene knjige čimprej j-azprodajo. Ce si hoče gozdarstvo zagotoviti njihovo podporo pri izdajanju gozdarske literature, mora ski'beti tudi za to, da založbe ne Upi j o pri tem izgube. To velja tudi za inžtitutski gozdarsld in lesnoindustrijski priročnik, ki ga je Se za več let na zalogi in ga je mogoSe povsod dobiti. Samo v prodajalnah Di-žavne založbe Slovenije ga je na razpolago Se nad HOO izvodov! Cemu torej naenkrat Se ponatis tablic iz tega prii-očnika, in to z naklado 5000 izvodov? Kdo in s kakSnim računom je dni velika denarna si'edstva, ki so za tisk takih tablic potrebna? Gre za gospodarsko škodljivo poC-etje, ki denar, če je že na razpolaga, porablja za odvečno literaturo, medtem ko povsod tako zelo manjka sredstev za res potrebne in nujne publikacije.
Da bo ironija še hujša, je ta literarni ponaredek posvečen 2a-letnici osvoboditve. Ce zveza gozdarjev oziroma avtor knjižice kot njon predsednik ni mogel s častnejšim delom počastiti te obletnice, tega ne bi smel poskušati z neodgovornim publicističnim uveljavljanjem.	j j
dobre in slabe strani kemičnega zatiranja škodljivcev
V avstrijskem časopisu »Schutz dem Walde--, štev. 167 je bil objavljen zaninüv in aktualen članek H, Unterweger.ja; Das für und wider der chemischen und biologischen Schädlingsbekämpfung. Kljub lemu, da vsebina prispevka v pn-i vrsti zadeva kmetijsko proizvodnjo, ne bo odveč, če se z njo seznanimo tudi gozdarji.
»•Ne smemo si delati upov, da bomo že v bližnji bodočnosti v borbi proti Škodljivcem uporabljali izključno le idealne biološke metode. Zaradi napak tehničnega značaja, napravljenih v preteklosti, smo dandanes pri zatiranju škodljivcev še v veliki meri odvisni od kemičnih sredstev. Vendar pa si moramo prizadevati, da bi kemične načine borbe čim bolj nadomestili z biološkimi, saj so že dosedanje izkuSnje pokazale, da prepogostna uporaba kemičnih sredstev lahko postane usodna za človeštvo. Ker pa ta preusmeritev^ ni izvedljiva kai' čez noč, si moramo vsaj prizadevati, da bi kemične načine borbe kombinirali z biološkimi metodami, ki jim .ie v vsakem primei-u pripisati večjo pomembnost.
Glavna pomanjkljivost in nevarnost kemičnega zatiranja škodljivcev je predvsem v tem, ker so kemikalije škodljive in nevarne tudi za Človeka in toplokrvne živali. Strokovnjaki sicer poizkušajo izdelati pripravke, ki bi po določenem času razpadli v neškodljive sestavine, ki bi jih organizem hitro razkrojil in izločil.
Dandanes Se v večini primerov pri zatiranju Škodljivcev na debelo uporabljamo razne spojine in derivate sredstva DDT. Ravno za te pripravke pa je značilno, da ne razpadejo, temveč se nabirajo tudi v človeškem telesu, kamor zaidejo skozi prebavila pri uživanju zastrupljenih oziroma s strupi obravnavanih živilskih surovin, Značiino za te snovi je tudi to, da jih človeški organizem ne izloča, temveč se kopičijo zlasti v kostnem mozgu in v mastnih tkivih.
Ni neogibno, da bi že enkratno zaužit je minimalne količine sirupa pokazalo škodljive posledice. Toda ponavljajoče se uživanje netopljivih strupov končno le pripelje
do prekoračitve mere, ki človeškemu organizmu še ni nevarna. Teda.j pride do postopne zastmpljenosti z vsemi njenimi posledicami.
Zastrupljenost z raznimi preparati DDT je že sedaj v ne^katerih državah tako zelo razäirjena, da so prizadeti tudi ze dojenčki, ker z materinim mlekom uživajo tudi odporne spojine sredstva DDT. Po miäljenju zdravnikov se tio nenehno zastrup-Ijevanje prej ali slej poicRzalo na degeneracijskih pojavih, ki jim za sedaj še ne moremo predvideti obsega in oblike.
Zaradi ugotovljenih škodi ji vili lastnosti derivatov Ln preparatov na osnovi sredstva DDT v državah, kjer spoštujejo ir upoštevajo mnenja in nasvete strokovnjakov, odklanjajo ta inseliticid. Res je, da so razni preparati tipa DDT cenejši kot nove kemične spojine, ki domnevno niso nevai'ne, toda ali je dopustno in umestno primerjati trenutne gospodarske koristi s ceno ČloveSkega zdravja in z izgubo dragocenih delovnih moči?
Kot omenjeno, v nekaterih državah že resno' razmišljajo in razpravljajo o teh problemih, medtem ko v Nemčiji, Avstriji [pa tudi v Jugoslaviji) nadaljujemo z za-strupljevanjem narave in prebivalstva.
Druga pomembna pomanjkljivost kemičnih sredstev, Id jih uporabljamo kot in-sekticide, pa je v tem, da hkrati s škodljivci uničujemo tudi vse njihove naravne uničevalce. Znano je, da so razne ose najczdnice, muhe ropai'ice In še številne druge žuželke iz vrst opnoltrilcev in dvokrilcev najpomembnejši naravni uničevalci mrčesa. Vse številne parazitske žuželke, ki lahlio pri normalnih razmerah držijo škodljivce v t i. normalnem ali železnem stanju in jim ne dopuščajo, da bi se razmnožili do iialamitfitev so zaradi svoje nežnosti občutljivejše za strupe kot večina škodljivcev. Ugotovljeno je tudi, da si parazitske žuželiie na terenih. Id so bili tretirani z insek-ticidi, težje opomorejo in se le počasi ponovno razmnožijo,
Najpogostnejšim gozdnim škodljivcem je prirojena lastnost, da se selijo na krajše razdalje. Paraziti pa so na spletno atalnejše žuželke, bolj navezane na določeno ra-stiSče. Njihova stalnost je verjetno pogojena tudi z njihovo majhnostjo, ki jim ne dopušča daljših preletov. Po izvršeni zatiralni akciji na določeni površini, kjer je uničena vsa entomofavna, obstoji možnost in verjetnost, da se bodo tja ponovno naselili predvsem škodljivci z okolnih območij in se bodo zaradi odsotnosti svojih naravnih zatiralcev, parazitov, še httreje in bolj nemoteno razvijali kot pred zatiralno akcijo. S kemičnimi sredstvi poinišeno naravno ravnotežje zahteva vedno nove in tudi vedno močnejše kemične intervencije, to pa lahko končno pripelje tako daleč, da kemikalije škodujejo tudi samim rastlinam.
Ze znano dejstvo, da postanejo žuželke sčasoma odporne proti določenim insok-ticidom, če jih ponovno uporabljamo za njihovo zatiranje, je tudi zelo pomembno. Zato lahko predpostavljamo, da so se že razvile rezistentne vrste Škodljivcev, takšne, ki brez škode in hudih posledic prežive zatiralno akcijo in se nemoteno razmnožujejo do velikih in trdnih populacij. V takem primeru moramo neogibno uporabiti druge insekticide, pa tudi njihova učinkovitost bo le kratkotrajna.
Vse navedene slabe strani kemičnega zatiranja škodljivcev odpadejo pri uporabi bioloških metod. Njihova uporabnost je omejena edino s tem, da pri nenadnem kala-mitetnem pojavu škodljivcev nimamo na razpolago zadosti parazitov oziroma, da potrebujejo paraziti določeno ink-ubacijsko dobo, po kateri lahko uničijo škodljivce, vsa dotlej pa so Škodljivci aktivni in imajo dovolj Časa, da rastline poškodujejo aJi jih celo uničijo. Kemična sredstva pa delujejo v nasprotju z biološkim načinom zati-i-anja takoj po uporabi, zato bomo morali tudi še v bližnji pi-ihodnosti uporabljati kemična sredstva, zlasti v primerih, ko je nevarno, da bi bile rastline -akutno poškodovane--.	j^g Saša BleUveis
iz ŠVICARSKEGA gozdarskega glasila
Robert, F,: 2asnova gozdarske politike (Ebauche d'une polltique torestiere, 1/10(36).
Glavna problema sedanje gozdarske politike sla ohranitev gozdnega areala in borba proti upadanju čistega donosa naslh gozdov, Goiidni areal je zaradi naraSčanja prebivalstva in spričo tehničnega razvoja zelo ogrožen. Stiska za zemljo in špekulacije prizadevajo skrajno tenena gozdna tla, posebno v zapuščenih gozdovih in v takšnih z majhnim, čistim donosom. Razen tega ni gotovo, ali je za nadomestilo na razpolago dovolj poljedelskih zemljišč, primernih za pogozditev. Zato je potrebna zakonska definicija pojma -gozd-, ki bo omogočila ureditev gozdnega katastra, taltš-nega, ki bo resnično zaslužil to ime. Gozdove je ti'eba v okviru deželnega planiranja ustrezno njihovemu namenu razdeliti in z njimi gospodariti. Pomoč uradnih Icogov in politikov pri nakupu zanemarjenih in ogroženih gozdov in pri gospod ai-j en ju z izrazito rekreativnimi gozdovi bo zagotovila uspeh taltšne gospodarske politike.
Tudi v bodoče zagotavlja pomanjkanje lesa njegovo prodajo, toda ne tudi visokih cen. Konkurenca betona, železa in drugih nadomestkov ter neprestano naraščanje stroškov pri gospodarjenju z gozdovi povzročajo neprestano pojemanje čistega dohodka. Povečanje Čistega dohodka je po eni strani mogoče doseči z organizacijskimi izboljšavami, po drugi strani pa s pospeševanjem proizvodnje. Racionalizacija gojenja goadov, boljše izkoriščanje obstoječih in novih strojev ter zaposlitev stalnih, dobro izučenih gozdnih delavcev, lahko pripomorejo k znižanju stroškov. Za povečanje dohodka je potrebno iskati nove prodajne možnosti, npr. za manj vredne Sortimente listavcev, in raziskati bodoče potrebe trga. Dolgoročno je samo trajno povečevanje proizvodnih zmogljivosti gozdov,
Kiose, F.,' Tehnična pomoč Ln gozdno gospodarstvo (Entwicklungshilfe und Forstwirtschaft, l/lt)ßS).
Kai;šno mesto zavzemata gozdno in lesno gospodarstvo v tehnični pomoči? AU imajo ukrepi v okviru tehnične pomoči na področju gozdai-stva in lesai-stva ekonomsko Ln socialno veljavo v deželah v razvoju? To so vprašanja, o katerih razglablja avtor tega članka.
Gozdovi so pomen^ben proizvodni vir, ki pa često nI dovolj izkoriščen. Pospeševanje gozdnega in lesnega gospodarstva po eni strani ugodno vpliva na razvojno raven dežele, po drugi strani pa pospešuje vse gospodarsko življenje v deželi, saj je gozdno gospodarstvo tesno povezano z drugimi gospodarskimi panogami.
Večina držav v razvoju razpolaga z bogatimi gozdnimi rezer\'ami, vendar pa njihove potrebe presegajo zmogljivost gozdne proizvodnje. Neizogibna posledica negative lesne bilance .ie naraščajoči deficit komercialne bilance. V mnogih deželah v razvoju pa .je gozd predvsem vir hrane, izkoriščanje gozdov pa pri tem igi-a le sekundarno vlogo. Zato bo morala dati tehnična pomoč deželam v razvoju glavni poudarek' na proučevanje in uvedbo racionalnih proizvodnih metod v gozdarstvu kot tudi v kmetijstvu.
Uspeh tehnične pomoči je odvisen od politične situacije in ekonomske stabilnosti dežele ter od razumevanja vlad in prebivalstva. Namen tehnične pomoči je pospeSiti avtohtoni razvoj. Strokovnjaki tehnične pomoči bodo angažirani za popolnoma določene naloge in bodo v delo vpeljali domačine, ki bodo potem lahko sami reševali probleme svojih dežel.
Tehnična pomoč deželam v razvoju, Id jo je za področje gozdnega in lesnega gospodarstva odobrila vlada Zvezne republike Nemčije, obsega naslednje probleme: inventarizacijo in planiranje, demonstracije gozdnogospodarsidh izkušenj, pošiljanje strokovnjakov za svetovalce, ustanavljanje učnih in raziskovalnih centrov, štipendi-
lanje študentov in praktikantov ter podobno. Tehnična pomoč je zelo draga, njen uspeh pa je odvisen od ljudi, ki jo bodo uresničili. Izobrazba strokovnjakov za to področje Je torej činitelj, ki bo odločilen za uspeh. Poleg teoretičnega izobraževanja bodisi z dvosemestrskim študijem s\'etovneEsa gozdnega gospodarstva na hamburški univerzi, bodisi s posebnim pripravljanjem na različnih oddelkih instituta v Rein-becku, je potrebna Se daljša praksa. Posameznik bo moral v prnltsi pokazati svD,io osebna in strokovno veljavo.
Ob koncu predlaga avtor ustanovitev svobodne oblike delovne skupnosti za gozdarsko tehnično .pomoč neniSko gov^orečih dežel. Talto bi strokovnjaki, poslani deželam v razvoju, lahko sodelovali, koordinirali sprejem in izobraževanje Štipendistov, bolje bi razdelili raziskovalno delo in vzdrževali tesne stike s skupno informativno službo.	J ^
S področja gozdarske genetike
Iz lanskega letniita mednarodnega glasila za žlahlnjenje gozdnega drevja Silvae genetica povzemamo nekatere pomembnejäe prispevke,
ZobeJ, B, J.: Variacija specifične teže in dolžine traheid nekaterih mehiških borov (Variation in Specific Gravity and Tra;:heid Lengh lor Several Species of Mexican Pine, 1905/1, 1—12), Raziskovanja so se nanašala na 18 vrst in na 2 različica t. i, mehiških borov, doma iz območja med 17" in 28" severne širine. Ugotavljali so razlike glede specifične teže lesa in glede dolžine traheid. Analizirali so lesene skuske, izvrtane iz 145 dreves, ki so predstavljala različne takso-nomske enote, hkrati pa tudi razne njihove provenience. Variacija med osebki je bila pogosto večja od razlik med poprečnimi vrednostmi raznih vrst. Dolžine traheid so se razlikovale celo do 1 mm, specifična teža pa do 0,1. Koreletivnost s provenien-cajTii in homogenost v okviru vrste oziroma varietete sta se izražali nedosledno in alternativno. Poprečna specifična teža mehikanskih borov je zaostajala za težo karibskih borov ali pa vrst iz jugovzhodnih držav ZDA, toda za nrmoge txä najprej omen,ienih vi-st so bile ugotovljene zelo dolge traheide, celo nad 8 mm. Za večino mehiških borov so dokazali starostni trend stopnjevanja teže in dolžine traheid. Dognali so, da imajo raziskovane lastnosti obravnavanih borov zelo široko variabilnost ter da njena amplUuda presega vrednosti skoraj za vse druge iglavce.
Fnwler. D. P.: Uspehi križanja najbližjega sorodstva ameriškega rdečega bora {Effects of Inbreeding in Red Pine, Pinus resinosa Ait. 1965'1, 12—23), Ameriški bor Pinus resinosa Ait. so i-aziskövall glede razlik med cvetovi, semenjem in med osebki potomstva, vzgojenega iz semenja, nastalega po samo-oplodnji in po opraältvi od drugih istovrstnih osebkov, V proučevanje so vključili 55 borov. Razen tega so preizlcuiali posledice medsebojnega opraževanja različnih pro-venienc iste borove \TSte ter so za ta namen zajeli v postopek 63 izhodiSčnih dreves iz severovzhodnega dela ZDA med 43® in 47" severne širine. Od 574 samoopigjenjh cvetov so pridelali seme, ki je dalo 46 sadik. Med njimi so se nekatere normalno razvijale, druge pa so se razlikovale po nekaterih posebnostih. To je omogočilo sklep, da je obravnavana vrsta bora za več alelov homozigotna in da je avtofertilna ter da je potomstvo le malo podvi-ženo depresiji zaradi križanja med najbližjim sorodstvom. Homozigotni naraščaj enega drevesa je bil klorotičen. To je razlagati kot posledico enega recesivnega gena. Vpliv moškega zarodnika na lastnosti potomstva ni bil sig-nifikantno izražen, toda materinje posebnosti so se močno prenašale na naraščaj. Vkljub temu pa je vpliv prek t. i. sekundai-nega prirastnega ciklusa pripisati poglavitno Činiteljem okolja, čeprav je mogoče tudi dedovanje, ki ni nuklearno.
Hanoffif, J. W,; O vplivu kemičnega mutagenega sredstva etil-meian-suttonata na bor Pinus ninnticola (Effect of the Chemical Mu-lageii Ethyl Methanesulfonale on Western White Pine, 1963'1, 23—26). Pisec je kot sodelavec Gozdarskega ananstvenega laboratorija v di'žavi Idaho (ZDA) raziskoval vpliv omenjenega sredstva, imenovanega kratko EMS, ki ga je uporabljal v treh različnih koncentracij ali od 0,05 do ID.UO molar in različno dolgo, tj. od 4 do 8 ur, na stratificiranem semenu bora Pinus montlcola, pridelanem s pomočjo kontrolirane oprašitve. Tretiranje z EMS je signifikantno vplivalo na relativno kalivost semenja, na hitrost kalitve, na čas, ko se koLiledoiia razmakneta in na dolžino hipokotilov. Število in velikost kotiledonov nista reagirala. Variacija prvih treh omenjenih značilnosti je pokazala, da naraščaj različnih zarodnikov neenako reagira na opisani postopek. Avtofertilno pridobljeno potomstvo je bilo manj občutljivo za mutageno povzročene poškodbe kot naraščaj, pridelan s Ivrižanjcm. Ena dvoletna sadika, vzgojena iz svoječasna tretiranega semena, je kazala znamenja somatske mutacije, ki so iDila morfološko opazna pu zel eno-rumenih oziroma rumenih iglicah, ki so bile razen tega izredno kratke in v čopih neenako številne.
Fowler, D. P.: Uspehi križanja najbližjega sorodstva ameriškega rdečega bora (Effecls of Inbreeding in Red Pine, Pinus resinosa Ait., 1965/2, 37—46). Z raziskovanjem so skušali pojasniti vprašanje, ali obstajajo učinkoviti dejavniki, ki bi mogli preprečiti naraven nastanek potomstva, izhajajočega iz samooplodnje. Pregrade, ki delujejo v obravnavanem pomenu zavirajoče, so; obstajanje ali pomanjkanje enospolnih osebkov v okviru obravnavane borove vrste, položaj moških in žemkih evetov na vejah, čas polinacije, čas spolne zrelosti ženskih cvetov, partenokarpija, partenogeneza in končno ludi selektivno oplojevanje. Razen tega so raziskovali pojav prirodne samooplodnje s pomočjo markantnih genov na 2 drevesih in na enem izoliranem boru. Dognali so, da je za samoopiodnjo posebno pomemben pojav, da veliko dreve.i deluje kot moški osebki, zlasti v letih s šibkim cvetenjem. Toda odločilno vlogo igra medsebojni položaj moških in ženskih cvetov. Dokazali so, da je samooplodn.ia v spodnjih delih krošnje pogostnejša kot v vrsnjih. Domneva.lo, da saniooplodnja obravnavane vrste v gozdu ne presega ](J?S, vendar pa je lahko ta vrednost občutno prekoračena, kadar gre za man.iSe sestoje oziroma za osamela drevesa.
Siceet. G. B.: Razlike med d u g 1 a z i j i n i m i p r o v e n i e n e a m i s pacifiške obale (Provenance Differences in Pacific Coast Douglas Fir, 1965/2, 46—50). Pri RotortJi v Novi Zelandiji so primerjali 30 zahodno ameriških provenienc in 2 novozelandske provenience duglazije. Prvo omenjene so zajele območje držav: Kalifornije, Oregon a in Washington a od 37" do 40" severne širine in med 8 ter 137f) m nadmorske viSine. Za vse provenience so bili zbrani značilni klimaticni podatki. Ugotovili so, da je teža semen.ia signifikantno pozitivno korelirana z nadmorsko višino provenienc. Več let so spremljali razvoj sadik v drevesnici in so registrirali fenološke pojave. Dvoletne ameriške duglazije so dosegle višine od 14,5 do 67,7 cm, novozelandske pa 41i,3cm. Višina ameriških provenienc je bila signifikantno korelhana s kli-matičnimi, zlasti pa s temperaturnimi razmerami svojega izvirnega rastišča. Dokazali so signifikantno fenološko razliko med provenlencami glede začetka bi-stenja in jesenske umli-itve rasti. V drugem vegetacijskem obdobju je bil višinski prirastek vseJi provenienc zelo pifel v primerjavi s trajanjem vegetacijske aktivnosti. Pri vseh pro-veniencah so eden ali več iateralnih popkov prej pognali kot tei-minalni, IVfed različnimi proveniencami .ie bilo obdobje od zbrstitve Iateralnih in temiinalnih popkov različno in je bilo signifikantno korelirano s temperaturnim režimom izhodiščnega rastišča. Provenience iz ozemlja z blažjo klimo so bile v raznih letih različno pod-
vržene poškodbam od spomladanskih slan, hkrati pa so pogostnejše pozeble kol provenience iz hladnejšega podnebja, ki so bile krajSi fas izpostavljene nevarnosti pred slanami. To je mogoče razložili kot posledico selektivnega delovanja pozxilh po-zeb v krajih s surovejšo klimo.
Stern, K.: Tetrasomaa delitev puhaste breze (Telrasome Spaltung bei Betula pubeseens, 1965/2, 56—57). V nadaljevanju prejSnjih raziskovanj lastnosti breze so v Inštitutu za gozdai-sko genetiko v Schmalenbecku kinžall puhasto brezo, ki je posebno zgodaj cvetela, z drugo brezo, ki je imela enako lastnost. Iz tega križanja vzgojeni naraščaj so ponovno skritali z najprej omenjenim osebkom. Sadike tako nastale družine so nato gojili, dokler niso končno leta 1980 cvele, nakar so jih oprašili s pelodom s kodraste breze (Betula cordlfolia). Tako pridelani hibridi so se delili v razmerju 32 : 21 in ne 3 :1, kot bi mogli pričakovati pri disomni ali pri te-ii-asomni delitvi. Prevelik delež osebkov brez znamenj kodravosti je verjetno nastal zaradi prirodne selekcije. Od enega teh hibridov je bil vegetativno pridobljen nai-a-Sča.i, ki je bil nato oprašen s pelodom kodraste breze. Iz tako pridelanega semenja so bite vzgojene sadike, ki so se delile v razmerju 152 :232, ki približno ustreza razmerju pri delenju kromalidov ter se signlfikanlno razlikuje od razmerja pri disomni delitvi. »Razmerje delitve« za potomstvo hibridov B. pubeseens \ B. cordilolia se je ujemalo s disomno delitvijo. Zato prejšnjih razlik od razmerja 1 : 1 in ujemanja s tetrasomno delitvijo ni mogoče pripisati selekciji. Tfetirani lokus se torej deli pri puhasti brezi tetrasomno, pri križancih s kodrasto brezo pa disomno. Dosedanja raziskovanja niso mogla pojasniti, ali gre za kromosomsko ali za kromatialno delitev.
Wächter, H,: Uvažanje macesna iz Severne Amerike v Evropo v 18. stoletju (Über die Einführung^von Lärchen aus Nordamerika nach Europa im IB. Jahrhundert, 1965/2, 5B—64). Od' ameriških vrst macesna je bilo v drugi polovici 18. stoletja uvoženo v E\ ropo seme naslednjih vrst; Larix laricina (-čml macesen-), L. intennedia (-rdeči macesen^-) in L. pendula. Poglavitni uvozniki so bila semenarslta podjetja v Londonu, za Nemčijo pa v Harburkeju. Od omenjenih ma-[:esno\'ih vrat so doslej ohranjena v nekaterili evropskih parkih posamezna drevesa. Se pred veliko katastroft?, ki je v Severni Ameriki prizadela macesen L. laricina, tam nI bilo mogoče najti niti enega primerka macesna L. pendula in L, intermedia. Ni izključeno, da ti dve vrsti macesna re izvirata kot avtohtoni iz Amerike; mogoče je namreč, da sta nastali z umetnim križanjem na Angleškem pred letom 1750. Ker imata vrsti L. inteiTnedia in L. pendula mnoga morfološka znamenja, ki so v sredini med evropskim macesnom L. decidua in med ameriškim macesnom L. laricina. bolj ustreza ime intermedia kot ime pendula. Glede -varelskega macesna^- na Spodnjem Saškem meni avlor, da ni verjetna domneva, ki mu pripisuje pripadnost znameniti škotski macesnov! rasi, zlasti ne, če primerjamo morfološka znamenja -va-relskega tnacesna- z macesnom L. intermedia. Posebno glede velikosti storžev, izredno ravnih debel in plitvih brazd na skorji so ugotovili precejšnjo podobnost med vaielskim In ameriškim rdečim macesnom.
Kriebet, H. S.. Poujier, D. P..' Variabilnost značilnosti na iglicah borov iz podroda Haploxylon in njihovih križancev (Nedle Characteristics of Soft Pine Species and Hybrids, 1965/3. 73—76), V okviru programa za žlahtnenje borov so na poskusni postaji v Maplu (država Ontario) raziskovali naslednje značilnosti iglic za 11 vrst borov iz podroda Haploxj'lon in za 11 njihovih hibridov: število zobcev na dolžinsko enoto, položaj in število stomatskih prog, število in položaj smolnih kanalov ter debelost hipodetmaine celične plasti. V proučevanje so bili vključeni naslednji bori, ki so pri nas avtohtoni ali pa subspontani: Pinus peuce, P. cembra in P. strobus. Dognali so, da je genetska variabilnost v okviru
posamezne tiiksunomske enote večja, kot so pričakovali. Nekatere značilnosti variiraj« glede na starost drevesa koL tudi glei3e na položaj na iglici. Prišli so do sklepa, da formalni botanični opis in morlologija iglic ne zadoščata za determinacijo borovih vrst, zlasti ne za identificiranje n.iihovih križancev.
Powler, D, P.: Uspehi križanja najbližjega sorodstva ameriškega rdečega bora (Effects of Inbret-ding in Red Pine, Pinus resinosa Ait., 19fi5/3, 76—01). V nadaljevanju prej objavljenih proučevanj samooplodnje ameriškega rdečega bora, Pinus resinosa, so primerjali rezultate analognega postopka tudi z bori P, banksiana in P. strobus. Ugotovili so delno avtofertilnost. Pri najprej omenjeni vrsti je reagiralo m% dreves tako, da se je zmanjäal delež klenega semena, 20fu osebkov je rodilo seme, ki ni normalno kalilo, iz semenja 60% dreves pa so se razvile mladice, ki niso bile normalne, S samooplodnjo zelenega bora so prišli do naraščaja, ki je bil izredno klorotičen in počasne rasti, razen tega sta bili med njim dve nenormalni mladici. Izredno genetsko variabilnost iDora P. banksiana pripisujejo njegovi široki populaciji, medtem ko so razmeroma ozke populacije bora P, resinosa vzrok za zožitev genetske variabilnosti te vrste. Med obravnavanimi bori je P. banksiana najbolj heterozigoten, najmanj pa P. resinosa, medtem ko zal en emu boru pripada sredinski položaj.
Benilaqtia, S,,' Spremembe dnevnega ritma mitoz pfi črnem boru kot posledice žarčenja z ga m a žarki (Changes of the Daily Rhythm of Mitosis in Pinus nigra Am. Caused by Gamma Rays, 1965/3, 81—87). Na katedri za gozdarslto genetiko in dendrologijo Gozdarake fakultete v Zagrebu je avtorka raziskovala koreninske vršičke sadik črnega bora, vzgojenih iz obsevanega in neobse-vanega semenja. Za radiacijsJti vir je bil uporabljen kobalt-60, aktivnosti 350 curijev. Ugotovili so, da s povečevanjem doze upada število normalnih mitoz. Medtem ko pri 100 r sinaša 50%, se pri 9000 r zmanjša na n%. Material, ki ni bil obsevan, je razvil tri dnevne maksime v okviru dnevnega ritma mitoze, in sicer ob 4., 14. in 21. uri. medtem ko je uporaba 5000 r povzročila evakcijsko delitev, ki je kulminii-ala (ikoli poldneva, toda ni pokazala posebno izrazitega večernega maksimuma. Ob enakem številu melafaznih in anafaznih primerov je bila delitev somatičnih celic, ki niso bile obsevane, zelo različna v .stadijih profaze in telofaze. Doza 100 r je povzro-fila variacijo anafaze, doza 1000 r pa razen tega äe metafaze. Zaradi obsevanja s ."iOOO r se je spremenilo Število mitogenetskih stadijev,
Sfert). K,; Popolne variance In kovariance v rastlinskih populacijah (Vollständige Varianzen und Kovarianzen in Pflanzenbeständen, 106ä'3. 87—Ol). Z namenom, da bi dognali razlike konkurenčnih odnosov med različnimi genotipi v okviru rastlinske populacije, sci Izdelali popolni model, zasnovan na pri-mej-u populacije, nastale z naključnim križanjem, in na podmeni enega samega cep-kega loktisa. Poiem ko je bila izdelana genetska varianca, pri Čemer ni bUa upoštevana konkurencfi, je bil rezultat razširjen nn primer konkuience dveh tekmecev pri izenačenih pogojih. Tako ograjena matematična shema je bila nato prilagojena za genetske variance \'eč naključno izbranih konkurenčnih rastlin, ki so imele različne genotipske značaje. Izdelani matematični model lahko uporabimo tudi za heterozi-gotno populacijo, zato omogoča orientacijo za pravilno razumevanje ukrepov oa področju redčenja gozdov. Zlasti pomembna je ugotovitev, da pri preverjanju potomstva razlike med fa mil i jami niso odvisne samo od stvarnih srednjih genotipsUih vrednosti, ampak tudi od njihovih neenakih konkurenčnih korelacij.
Giertyc/i, M, M,; Sistematična razporeditev klonov v semenskih plantažah (Systematic Lay-outs for Seed Orchards, 1965.'3, 91—94). Zelo pomembno je, da so kloni v semenski plantaži ustrezno razporejeni Zato je avtor
računska obdelal vpraiatije najustreznejše razporeditve posameznega klona v 4 primerih, in sicer za 9, 13, 15 in 45 klonov v skupnem nasadu, Cim dalje so istovi-sCni kloni vsaksebi, lern učinkovitejša je njihova medsebojna izolacija, zato je avtor izdelal in pojasnil obrazce za računanje optimalnih medsebojnih razdalj za vse štin primere, razen tega pa je sestavil tudi formulo, ki velja za poljubno število klonov v plantaži. Za njeno uporabo sla potrebna dva podatka: medsebojni razmik sosednih cepljenk in število klonov v plantaži. S pomočjo splošnih shem je predočil optimalno sistematično razporeditev za obravnavane primere. Razen tega je za primer 57 klonov, ki so najprimerneje razporejeni, vrednoten vsak klon zase, upoštevajoč pri tem stopnjo izoliranosti, tj. medsebojne razdalje vseh cepljenk istega klona. Toda pri reševanju postavljenega problema niso bile upoštevane raznotere kombinacije sosednih klonov, čeprav je to po naših izkušnjah eno od osnovnih stališč, ki jih je potrebno upoštevati pri snovanju semenskih plantaž. Pri njih gre namreč praviloma za prosto opraševanje, kjer se medseboj najbolj uveljavljajo sosedni osebki,
Nanson, A.r Pospeševanje nastanka storžev z gnojenjem semenskih plantaž rdečega bora (Stimulation de la production de sirobiles Temelles dans un vei'ger ä graines de Pinns silvestrls L. par application d'engrais, 1965/3, 94—97). V semenski plantaži rdečega bora poskusne postaje Groenendaa) (pii Bnjxellesu) so leta 1958 osnovali na srednje globokih alkalnih rjavih ILeh semensko plantažo, ki so jo leta 1963 poskusno gnojili z individualnim alteinativnim dodajanjem Thomasove žlindre, kombiniranega gnojila, bukovega humusa, kalijevega sulfata in kalijevega fosfata. Humusne doze so znašale 101. drugih gnojil pa po 0,5 kg na vsako cepljenko. Spomladi 1964. iela so registrirali število ženskih cvetov. Dognali so. da kombinirano gnojilo (12—18—20) signifikantno povečuje število ženskih cvetov, Thomasova žlindra ni delovala tako zelo uspešno, ker je biološka aktivnost vsebovanega foslora nekoliko šibkejša. S kalijevim sulfatom so dosegli le zmerno stimulacijo. Bukov humus je izredno učinkovito povečal število cvetov. Ta pojav ie avtorja posebno močno presenetil. Pričakoval je namreč, da bo humus pospeševal prirastek cepljenk na račun generativne aktivnosti.
Čeprav so dodajali slimulatorje precej pozno, so vendar z uporabo kombiniranega gnojila za 48% povečali Atevilo ženskih cvetov, s humusom za 21% in s kalijevim fosfatom za 17"f/. Avtor meni. da ,ie Indukcija cvetenja uspešna, če izvršimo gnojenje v obdobju maj—.iunij poprejšnjega leta. Obravnavani uspelii gnojenja kažejo, da pri selekciji rdečega bora ni treba posebne skrbi posvečati zahtevi za genetsko pogojenostjo obilne semcnitve. Veliko pomembnejše jo ustrezno upoštevanje velikosti prirastka, oblike in rezistenčnosti
King. J. P,: Interakcija provenienc in okolja pri rdečemu boru glede višinskega prirastka (Seed Source x Environment Interacllrms in Scotch Pine, 1965'4, —115). Leta 1959. so zasnovali primerjalni poslfus s semenjem 122 različnih provenienc rdečega bora. 2 dveletnimi sadikami so pozneje na vet krajih v ZDA zasadili poskusna polja s 7—10 ponovitvami v blok-sistemu, V raziskovanje niso vključili samo ameriških provenienc, ampak tudi material iz Belgije, Cohoslovaške. Finske, Francije, Nemčije, Grčije, Ogrske, Latvijske SSR, Noi"ve5ke, Poljske, Sibirske SSR, Španije, z Urala v SSSR in iz Jugoslavije, Z merjenjem višin triletnih in pozneje Štiriletnih sadik so ugotovili, da sLa se najbolj obnesli belgijska in čehoslovaška provenienca. Jugoslovanska provenietica je izvirala s planine Tare. ki leži na levem bregu Drine. Njene sposobnosti višinskega priraščanja so za-astajale za poprečjem večine di-ugth provenienc. Med činitelji okolja sta temperatura in vlaga močneje vplivali na višinski prirastek kot npr, kakovost tal in dolžina fotoperiode. GJede obravnavane lastnosti je pripadalo interakciji manj od 6% celotne
variance, Ij. okoli 16% prevenienčrie komponente, ät manj pa so vplivale Iclimatične tiscilacije. Čeprav je bil vpliv okolja relativno majhen, ^-endar avtor meni, da s pomočjo samo ene&a poskusnega polja ni mogoče doseči zaželenih uspehov.
Kleidinfj, H., Olsen, H. C..- Ugotavljanje debelnih oblik na maces-novih klonih in na njihovem generativnem potomstvu (Assessment of Stem Foi-m in Clones and Progenies of Larch, 1905/1 115—122). Ker so do sedaj upoi-abljani načini za bonitiranje debeine oblike komplicirani In je za njih potrebno veliko dela, zlasti kadar gre za prostrane primerjalne nasade potomstva ali provenienc, so preizkusili novo originalno metodo bonitiranja, kjer so material razporejali v pet razredov, oprede 1.1 enih s pomočjo tipičnih reprezentantov. Bonitiranje je temeljilo na določanju deleža osebkov, ki pripadajo posameznemu razredu. Pro-babilnost so določili po metodi t. i. chi-kvadratov. V razi.skovanje so vključili drevje dveh klonov japonskega in enega ki ona evropskega macesna. Hkrati so napravili tudi test potomstva za hibride obeh omenjenih vrst. Na nai'aSčaju so ugotovili signifi-kantne razlike glede odnosa posameznih razredov. S tem so dokazali dedno sposobnost mogkih zarodnikov. V dveh prinieiih so dognali korelacijo med klont in njihovim potomstvom, in sicer tedaj, kadar so klone uporabili kol moške zarodnike za skupno materinsko drevo.
Vpliv rastišča na obliko debia so raziskovali s pomočjo dveh serij Japonskega macesna. Za večino klonov so ugotovili zelo blag vpliv, za manj klonov pa so odkrili močnejšo odvisnost. Proučevali so genetske pai'ametre, ki jih je mogoče dognati s primerjavo klonov in s lestam potomstva.
Pryor, L. D., VViHiKfj, R. R.: O razvoju lupolovlh klonov, kt so primerni za majhne zemljepisne Širine (The Development of Poplar Clones Suited to Low Latitudes, lf)65/i, 123—127}. Avtorja sta si postavila za cilj sistematično [zbrati topolove klone, ki bi bili primerni za gojenje na območju pod 30" južne Sirioe. V ta namen so proučevali naslednje vrste oziroma klone topolov: Po-pulus gerlica, P. robusta, P. deltoides. P. candlcans, P, nigra thevestina, P. monili-fera, P. nigra ilalica, P. semtevergreen, I 455, I 488. Medtem ko je na območju zemljepisne širine 20" največji višinslii prirastek dosegel -polzimzeleni- topol, tj. P sem!evergreen, je drugo masto pripadlo vrsti P. deltoides, ki je na Širini 24" močno prekosila vse diiige primerjana vrste in klone. Z analizo variacij omenjenih najboljših vrst so prišli do sklepa, da bo mogoče z njihovo selekcijo vzgojiti topole, ki bodo primerni za območja z majhnimi zemljepisnimi širinami.
BuHey, J.: Kariološka analiza si tke (Karyotype Analysis of Sitka Spruce, Picea sitchensis, 1905/4, 127—132). 2a proučevanje zavii-alnega delovanja na vretena in na kontrakcijo kromosomov pri sitki so uporabili 1% raztopino Itolhicina in 8'hldroksi-kvinolina. Najbolj je delovala na kontrakcijo postopna uporaba obeh sredstev, Z uporabo koihlcina so dosegli popolno zavrtje vretena in do 40% konti^ak-cije kromosomov, S primerjavo haploidnih kariotipov za deset provenienc obravnavane vrste niso mogli odkrili nobenih razlik. Toda opazili so pojav signilikantnega povečevanja dolžine in prostornine celičnih jeder v zvezi z večjimi zemljepisnimi Širinami pripadajočega območja različnih provenienc. To je prvi primer, da je bila odkrita zemljepisna kariološka variabilnost iglavcev. Razen tega so dognali tudi, da so 3 kromosomi heterobrahialni, medtem ko je mogoče dolžino krakov dveh kromosomov uporabiti kot specifično kariološko značilnost In kot diferencialno znamenje pri primerjavi z drugimi smrekovimi vrstami. Položaj drugotnih zožitev na kromosomih pa se ni obnesel kot primeren nakazovalec na področju morfologije kromosomov,
T
Kinp, .7. P.: Interakcija proven lene in okolja pri rdečem boru glede dolžine in barve iglit (Seed Source x Environment Interactions In Scotch Pine — Needle lenyh and color, 1965'5, 141—148). V obseSien primerjalni provenienčni preizkus je bilo vključeno potomstvo rdečega bora iz 122 sestojev na območju Evrazije- S sistematični iti i mei-jenji so dognali, da so za srednjeevropske provenience značilne najdaljše iglice, medtem ko imajo provenience s sevemega in južnega roba borovega območja najkrajše iglice. Poprečna dolžina iglic je variirala v raznib letih in na različnih poskusnih poljih. Rdeči bor iz Španije, Grfiije in Turčije ter iz Južne Francije je imel najtemnejše zelene iglice, medtem ko bo bile iglice uralskega in skandinavskega bora rumenkaste. Iste provenience na različno ležečih poskusnih poljih niso imele vedno en«ko obarvane iglice. Varianca interakcije ekoloških činiteljev poskusnih nasadov je v primerjavi s provenienčni mi dejavnilii neznatna in glede na dolžino iglic znaša le 25% deleža proven Len č nega vpliva, medtem ko glede na barvo ni dosegla niti 1%.
Melchior, G. H.: O vegetalivnem razmnoževanju drevesa Bom-bacopsis quinala (Über die Vegetativvermchi-ung von Bombacopsis quinata, 1965'5, 148—154), Areal subtropske drevesne vrste Bombacopsis quinata (Jaq.) Du-gant obsega severni del Južne Amerilce in Centralno Ameriko do reke Hondurasa. Zaradi debele plasti suhega listja se ta drevesna vrsta v gozdovih izredno slabo naravno pomlaja. Trnje na deblu, ki sega visoko v krošnjo in po vejah do najdi-ob-nejših vejic, preprečuje obiranje semenja. Zato od vegetativne reprodukcije pričakujejo izhod, ki bo omogočil snovanje sekundarnih sestojev te ekonomsko izredno pomembne vi'ste. Raziskovanja — prva te vrste — so potrdila domnevo o možnosti razmnoževanja s potaknjenci. V naravnih razmerah pasatskih gozdov Venezuele so z daljäinü potaknjenci (50—HO cm) dosegli uspehe od 30 do 100%. Uporaba krajših iatičev (30—60 cm) in tanjših ključcev se je obnesla le z ID—40?ä. Poskuse so napravili na substratu iz mešanice zemlje in peska, hkrati pa so uporabljali kot litohormon beta-indol-masleno kislino. Glede na večjo zalogo rezer\Tiih hraniv so dosegli boljše uspelie z vejami kot z vejicami. Tudi glede ciklofizičnega vpliva imajo veje prednost pred vejicami, kajti zatiči iz vej ali iz delov debla so se razvili v oi-totroCne osebke, medtem ko so drevesca, nastala iz vejic, zelo podvržena pojavu topoflzisa.
Ve-nkatesh, C. S„ Kedharnalh, S.: Genetsko žlahtnjenje evkalipta v Indiji (Genetic Improvement of Eucalyptus in India, 1965/5, 155—159). V indijskem gozdarskem inštitutu v Dehra Dunu so raziskovali biološke lastnosti cvetov in kromosomske značilnosti raznih vrst evkalipta, zlasti Eucalyptus maidenii, E. macarthuri, E, grandis, E. robusta in E. tereticomis. Dognali so ekološko vrednost za naslednje hibride, pridelane s pomočjo kontrolirane oprašitve naslednjih partnerjev; E. tereticomis in E. kirtoniana, E. cinerea in E. maculosa, E, robusta in E. pulveru-lenta, E. maidenii in E. bicostata, E. grandis in E, bicostata, E. saligna in E. grandis, E. grandis In E, tericomis, E, grandis in E. robusta. E, gomphocephala in E. conuta, E. botryoides in E. camuidulensis, E, tereticomis in E. rudis ter E. globulus in E. maidenii. Opazili so znamenja heterotičnosti pri nekaterih med%Tstnih Iciižancih. Na podlagi izsledkov opravljenih raziskovanj priporočajo selekcijo v okviru kompleksnih hibridov, LmenovanUi »Mysore hybride«,
Steoft, R. C., Cerhold, H. D.: Odnosi med značilnostmi zelenega bora in napadom rilčkarja (Eastern White Pine Characteristics Related to Weewii Feeding, 1965/5, 160-169). Za raziskovanje so si izbrali enako stare nasade zelenega bora (Pinus strobus L.), k i se med seboj niso razlikovali niti po višini dreves niti po zarasti, temveč samo po pripadajočih morfoloških značilnostih. Stopnjo poškodb tid borovega rilčkarja (Pissodes strobi Peck.) so presojali po številu luknjic, ki jih
je rilckar napravil na 7 cm dolgem skrajnem vrSlčku. DognaJi so, da so naslednjt značUnosti poglavitni pogoj za poSkodbe, nastale zaradi prehranjevalnih hodnikov rilčkarja: debelost lubja, globina smolnJh kanalov V notranjih plasteh in njihova globina v zunanjih plasteh lubja. Cim tanjši je lub in Čim plitvejši so smolni kanali, tem manj je prehran j evalnih rovov. Cim plitvejši so globinski smolni kanali v lubju, tem bližje povišini so prehranje^-alni hodniki in tem ožji so. Rovi se praviloma izogibajo epitelnemu staničju smolnih kanalov. Na temelju teh izsledkov so razvili teorijo, ki trdi, da lilčkar, potem ko naleti na smolni kanal, ki ga ponovno ovira pri prehrani, zapusti prizadeto mesto Ln si poišče primernejše na istem ali pa na di-ugem drevesu. Ugotovitve obravnavanih raziskovanj zbujajo upanje, da bo s smotrno selekcijo in žlahtnjenjem zelenega bora glede na različne morfološke lastnosti mogoče vzgojiti takšno obliko zelenega bora. ki bo rezistenlna na obravnavanega škodljivca.
Hottemer, H. H.: Napake pri meritvah višin in debelosti mladega drevja na poskusnih nasadih (Der Messfehler der Höhen- und Durchmessermessung an forstlichen Feldversuchen in frühem Alter, 196S/6, 177—18U-Na treh klonskih nasadih so merlll višine in debelost 6-lelnih črnih topolov, da bi dognali, kako natančne so merilne metode, ki so navadno v i-abi. Višine, ki so jih izmerili z višinomerom Blume-Leiss, se za 30 cni ali za 3,5% niso ujemale z vrednostmi, ugotovljenimi z neposrednim merjenjem. Bile so premajhne. Podatki klup-nje so skoraj enai« tistim, ki so bili dognani z meritvami obsegov in so napačni le za ±0,2 cm. Klupnja navzki-ižnih prečnih premerov v prsni višini je le neznatno in praktično nepomembno vplivala na natančnost. Z zaznamovanjem dotikalne točke pri klupnji se je napaka zmanjšala le za 0,04 cm, zato je fiksiranje dotikalne točke na deblu zaradi ponovne klupnje brez pomena. Po statistični metodi je bilo ugotovljeno, da uporaba merilnih metod, ki so v navadi, ne more povzročali napak, ki neogibno spremljajo rezultate raziskovanj, oprtih na poskusne nasade.
Zarger, T. G.: Razvoj nadpop rečno rastnih osebkov borov Pi-nus t.aeda,Pinusechinata in Pinns strobus (Performance o£ Loblolly, Shortleaf, and Eastern White Pine SuperseedLings, 1963/e, 1B2—IBS), V drevesnicah pri Clitonu (država Tennessee) so v obdobju 1951—1958 izbrali med ÖÜ milijoni sadik 323 osebkov, ki so imeli nadpoprečni prirastek. Obravnavali so naslednje borove vrsle: Pinus taeda L., P. echinata Mili. in P. strobus L, S spremljanjem njihovega dosedanjega razvoja od starosti S do 10 let so zbrali podatke, ki pričajo, da je bila lastnost povečanega prirastka doslej dosledna. Od selekcioniranih sadik je ostalo živih ö9'!Ä, od tega je 65% osebkov skozi 10-letno obdobje ohi-anilo svojo prednost glede višinskega prirastka, 7H?Ä pa glede debelinskega prirastka in glede pripadajočega volumna lesne snovi, Izbi'ane sadike, najprej omenjene vrste bora, so po petih letih za 9,3% prekašale poprečno višino ostale populacije in za 17,2 njihovo debelino. Pri drugo omenjeni vrsti bora je znašal omenjeni pi-esežek 21,4 in 14,4%, zadn.ie omenjena borova vrsta pa je dosegla prednost 39,7 in 88,a%. S statistično analizo je bila ugotovljena stalna signifikantna razlika med izbranimi bori in med poprečkom ostale populacije. Tako je bilo za vse iri obravnavane vrste bora dokazano, da raziskovane prednosti s selekcijo izbranih osebkov niso slučajne. Iz navedenih izsledkov lahko računamo na to, da je s preprostim izborom sadik v drevesnici mogoče doseči učinkovito kakovostno selekcijo.
Marcet, E.: O spontani mutaciji popkov piramidalnega belega topola (Über eine spontane Knospenmutation bei Populus alba var. pyramidalis Bge„ 1965/6, 106—187). V poskusni topolovi drevesnici visokte šole za gozdarstvo v Zürichu so leta 1962 opazili pojav spontane mutacije listov na piramidalnem belem
topolu. Ltslje na osmih enoletnih zakoreninjenih potaknjencih je hilo zlato-iumeno pisano. Noi-malna zelena bai-va In rumene lise so bile ostro ločene, navadno brez prehodnih barraih odtenkov. Rumena barva je bila navadno orientirana k listnemu robu. Belih delov lista, tj. takšnih, ki ne bi imeli pigmenta, ni bilo. Nesimetrična obarvanost listov se je ujemala z neslmetričnostjo Ustne oblike, pri Čemer so bili zeleni deli krepkeje razviti. Sekundarni zatiči, ki so jih nai-ezali in potaknili naslednje leto, so obdi-žali opisano lastnost -auret^-varlegalnih« listov. Toda poganjki, ki so se v drugem letu raKvill iz primarnih kljuScev neposredno pri tleli, so imeli vsi normalne liste. Iz tega lahko sklepamo, da je mutacija prizadela samo zgornji del primarnih potaknjencev. Opisani pojav pisanega listja je lahko nastal zaradi somatske mutacije. Hi je osnovana ali genetično ali pa plazmotipično.
Mergen, F., Burley, J., Fimiival, C. M.; Razvoj embrla in sadik smreke Picea glauca ter njenih hibridov, nastalih po prosti ali po kontrolirani opraSitvi ali po samooplodnji (Embryo and seedling development in Picea glauca (Moench) Voss after seU-, cross-, and wind-pollination, I96ä/6, 180—104), Na visdci gozdarski äoll univerze v Yalu {država Connecticut) so anatomsko in morfološko analizirali proces oploditve in razvoja embria po kontrolirani in po prosti oprašltvi smreke Picea glauca (Moench). Primerjali so anatomske in razvojne značilnosti s hibridi: P glauca x P. asperala. P. glauca x P. orientalis, P, glauca X P. smithiana, P. orientalis x P. glauca, P. asperata x p, smithiana in P. orientalis x P. smithiana. Z mikrofotografijami je predočen proces začenši od ka-Ijenja peloda pa do predembrionalnega stadija in nato razvoj embria do njegovega popolnega oblikovanja. Sadilte, ki so bile vzgojene iz semena, pridelanega s kontrolirano recipročno opraäitvijo dveh osebkov vrste P. glauca, so dosegle poprečno višino 14,6 Tri 12,4 cm, medtem ko so sadike, zrasle Iz semena, pridelanega po samooplodnjl zrasle poprečno 14,3 cm. Srednja višina hibridnega potomstva med zarodniki P. glauca in P. smithiana je bila intermediarna in je znaSala 13.4 cm.
King, J, P„ ATiensiacdt, H,r Variabilnost 29 provenienc bora Pinus banksiana glede občutljivosti za osip iglic (Variation in Susceptibility among 29 Jack Pine Seed Sources, 1965/6, 194—198). V poskusnem nasadu pri Wetersmeetu (država Michigan) so uporabili 10-leine sadike bora Pinus banksiana Lamb., ki predstavljajo 29 provenienc. da bi dognali stopnjo občutljivosti za osip Iglic H>-podei-mella ampla Dearn v odvisnosti z izvorom obravnavanih provenienc, k! i matičnimi razmerami in z genetsko konsistenco. Dognali so. da so različne provenience neenako podvržene okužbi omenjene glivice.
Ing. M. B r i n a r
IZ ZGODOVliVfE NAŠEGA GOZDARSTVA
'1 '
PRISPEVKI K ZGODOVINI UREJANJA NASIH GOZDOV
(Nadaljevanje)
Tako sta odveza zemljiSkih bremen, še bolj pa odkup servitutnih pravic privedla v glavnem do male gozdne posesti, ki v Sloveniji prevladuje. Ker so bili gozdni ekvivalenti, ki so jih dobili servitutnl upravičenci v last, izračunani na podlagi trajnih potreb posameznih kmetij po lesu (npr. za ostrenje hiS, za skednje, kozolce, hleve, ograjCj kurjavo itd.) ne pa za prodajo lesa, sem mnenja, da bi bili
morali lasLniki s pridobljenimi gozdnimi kopleksi gospodariti po naüelu trajnosti, da bi mogli vsi solastniki iz njih kriti vsakoletne ali periodično se ponavljajoče potrebe po lesu in drveh. Vendar se to žal v večini primerov ni zgodilo. Veliko lahkomiselnih je prodalo les iz oddelila, pridobljenega po individualni razdelitvi skupnega gozda, čeprav bi bil moral služiti samo za bodoče potrebe domačije. Les so prodali lesnim trgovcem in to po smešno nizki ceni. Ostala jim je prazna frata, ki so jo morali po zakonu (1852) v predpisanem roku pogozditi. Ker sö denar za prodani les porabili ali celo zapravili, niso imeli sredstev za pogMditev. Zato sn potem äc prazno zemljišče prodali. Kupili so ga trdnejSi posestniki, ki so jih ponekod ljudje imenovali "magnate-".
Te žalostne razmere drastično opisuje dr. I\'an Tavčar v Slovenskem pravniku, 2V. iz leta 1880,* Na straneh 342—345 čitamo pod naslovom: »Ne sklepaj pogodb v pijanosti in sploh ne v pivnici!- sledeče: "-Postava zahteva, da se mora vsalta pogodba v popolni resnosti skleniti. Zatorej bi človek menil, da jc pivnica, ta kraj neresnosti in neslanih burk, gotovo najmanj sposobna, da bi se v nji razne pogodbe sklepale. Pri nas je skoraj ravno nasprotno! Kdor opazuje vsakdanje življenje na kmetih, prepričal se bode kmalu, da je gostilna kraj, kjer se sklepajo najraznejäe pogodbe. Ta slaba in Škodljiva navada se nikakor iztrebiti ne da. Resnica je, da se že vedno bolj širi, in če bo stvar tako napredovala, ne bodemo skoraj doživeli pogodbe, da bi se ne sklenila v pivnici. Pisatelju te Itnjige pripetilo se je že celo. da se je moral pravdati zavoljo testamenta, ki je bil napravljen v gostilni. Testament napravil je premožen kmet ki pa je bil udan pijanosti in razsajanju po gostilnah. Nekdaj, ko je pil že polu dne ter je v dimu in slabem soparu omahoval za gostilniško mizo, zbudila se mu je v pijanih možganih nusel, da bi bilo dobro, če bi napravil svoj testament. Poklical si je za pričo tri pijančke. Z njimi je še popival nekaj časa, potem pa so pričeli v resnici testament kovati. Vmes so pili in ^-pili ter uganjali slabe šale.
Bog je hotel, da je dolični pijanec kmalu zatem umrl. Dediči, katei'c je bil v svojem, pri poliču skovanem testamentu imanoval, so se koj oglasili, ter hoteli zapuščino imeti. In na.ilepSe pri tem je bilo, da je cela vas živela v mnenju, da je testament veljaven in pravičen. Vse se je srdilo i kričalo, ko je pozneje sodnija omenjeno oporoko razveljavila. Cule so se pritožbe, cia dandanes ni več pravice, da Je bila sodnija podkupljena, itd.
Ta primer jasno kaže, kake so razmere pri nas. Javno mnenje se nikakor ne spodtikuje nad tem, da se vrSe važna pravna opravila v gostilni. V nekaterih Itrajih imajo še celo vero, da je pogodba najboljše skovana tedaj, če se je med pogajanjem veliko pilo. To je žalostna prikazen v javnem življenju našega preprostega ljudstva. Ali zatajiti se ne sme, in ne more. Pijančevanje kaže povsod žalostne svoje nasledke. Največ tužnega vpliva ima pa ravno pri pogodbah, pri pravnih opimvihh.
Gotovo smo tedaj zavezani, da tudi v tej knjigi o tem spregovorimo neJiaj besed, in da s tem morda pripomoremo, da se odpravi nesrečna navada sklepati važne in usodepolne pogodbe po pivnicah. Ta bolezen razsaja posebno na Notranjskem. Tam ima skoraj vsaka va.s svojega oderuha, ki dere sovaSčane s tem, da jih sili v trde kupčije z lesom. Tak -poštenjak-- ima vselej svojo gostilno. V njo vabi revnega kmeta, ga napaja s slabo pijačo ter mu daje prav močno osoljeno, staro meso, tako da mora tisti, ki si je s to ^slanino- napolnil želodec, še bolj piti. Kadar se je ujeti ptiček najedel in toliko napil, da ga komaj neso noge, približa se mu gostUniCar ter ga s .sladkimi besedami opozarja na to, da ima Se lepe gozdove, in da bi njemu — gostUničar-ju — prav lahito prodal nekaj lesa. Prijanemu kmetiču, ki v svoji omam-
* Slovenski pravnik. Pouk o najpotrebnejših zakonih. Spisal dr. Ivan Tavčar v Ljubljani. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1303—1888.
Jjenosti ne ve. kaj počenja, napno se oči, in vesel je sladkih besed, ki mu jih daje bogati oštir, Takoj je pripravljen k vsaki kupčiji. Zviti gostilničai', ki dobro pozna svojega moža, odgovori, da lesa za sedaj še ne potrebuje, da ga bo pa v dveh mesecih gotovo potreboval. Ce bi se mu tedaj za stalno obljubilo, cia bo les po preteku dveh mesecev gotovo prejel, sklenil bi pogodbo. Pijanček obljubi, da bo le-s po preteku dvfh mesecev gotov, Oštir pravi, da bi rad imel kaj varnosti ter predlaga, da naj se pogodba sklene tako, da bode itmet, če bi po preteku dveh mesecev lesa ne pripravil, plačati imel kazen 100 gl. in povrniti dvojno aro. Pijani kmet je i vsem zadovoljen. Pogodba se tedaj sklene proti kazni in oštir, ki dobro ve, da nasprotnik pogodbe o pravem času spoiniti ne bo mogel, odšLeje prodajalcu prav visoko aro. od Itatere potem še precejšen znesek koj v gostilni zapije, K pogodbi sta se poklicala dva svedoka, dobra oštirjeva prijatelja, ki prevzameta nalogo potem v pravdi pričevati, da se njima prodajalec ni videl toliko pijan, da bi prt sklepanju pogodbe ne bil vedel, kaj je počel.
Po preteku dveh mesecev se vse tako zgodi, kakor je prekanjeni gostilničar pričakoval. Ubogi kmetič, ki ima v svojih gozdovih že tako malo lesa, ki bi ga sekati smel, ne more pripraviti vsega lesa; pogodbe lorej ne more spoiniti v pra\'em času. Kakor blisk je oštir pri sodniji ter toži, da naj se mu glede na lo, da se pogodba ni spolnila v dogovorjenem času, prisodi kazen 100 gl. in dvojna ara. Toženi, ki si v svojem obupu pomagati ne ve, niti k obravnavi ne pride. Gostilničar ga kontumacira ter dobi razsodbo, kakor jo je v tožbi zahteval.
Znano je, da so po tem potu obogateli posamezniki po notranjskih vaseh, in tudi znano, da so ravno zavoljo teh oderuhov z lesom ubožale cele vasi po Logaäkem in Cerkniškem okraju.
Sploh živi navada po vsem Slovenskem, da se pogodbe le prerado po pivnicah sklepajo. Zviti prekupti, ki bi radi tega ali onega k pogodbi prekanili, zvabijo ga po svojih mešetarjih v gostilno, kjei* se toliko časa pije, da postane prodajalec mehak kot vosek. Drugi dan, ko ga glava boli, ter se kakor v sanjah spominja, kaj se je zgodilo, izve prodajalec v svojo veliko grozo, da je v zgubo prodal svoj lepi travnik, dobro njivo ali kalto drugo zemljišče. V hiši je jok, žena in otroci očitajo očetu nepremišljeno prodajo. Ta se izgovarja, da je pogodbo v pijanosti sklenil in da sam ni vedel kdaj. Potem nastane pravda, a v ti pravdi se dotični prodajalec izgovarja s svojO' pijanostjo. Sodnik zasliši priče, ter jih vpraša, je U res, da je bil prodajalec tako pijan, da ni vedel, o čem se sklepa pogodba. Navadno priče odgovarjajo, da se jim je prodajalec v resnici pijan zdel, ali vendar ne v taki meri, da bi ne vedel, o čem se pogaja. Pride razsodba, ki določuje, da se je pogodba veljavno sklenila. Prodajalec mora kupcu odstopiti lepo zemljišče ter mu povrniti še stroSke pravde. Pijanost tistega večera stane ga toliko, da je ne pozabi vse Življenje.^
Svoječasno so si špekulantski kupci večjih gozdnih posestev napravili veliko premoženje in so uživali pf>i:em izredno visoko gozdno rento zaradi tega, ker so izkoristili In prodali velike lesne rezerve gozdnega kapitala, ki so si ga po nizki ceni pridobiti. Take Špekulacije s posestvi so se dogajale tu in tam nekaj desetletij pred prvo svetovno vojno tudi po naših ki-ajih, {Trije primeri so tudi meni znani). Pri nakupu velikih gozdnih posestev so se izračunale oziroma ugotovile in ponudile prav nizke kupne vi-ednosti, in sicer zaradi tega, ker Je posestnik-prodajalec pod-cen.ieval rentabilno vrednost svojega gozda, ki mu je — večinoma zaj'adi njegove lastne krivde — malo donašal. Do nizke cenitve ga je privedlo, ker je svoje nizko gozdno rento kapitaliziral s previsoko obrestno mero {npr. ki nikakor ni ustrezala njegovemu konservativnemu gozdnemu gospodar s t'vu. Tako je priäel do nizke kapitalizirane vrednosti rente, ki jo je imel za prodajno vrednost gozda. Zato se je čestokral dogajalo, da so bila velika gozdna posestva — marsikdaj tudi zaradi pomanjkanja konkurentov — prodana globoko pod polovično vrednostjo.
Sredi XIX. stoletja je bUo v btväi Avstriji veliko državnih gozdov prodanih bogatim zasebnikom. Povod prodaji je bila velika zadolžitev države po izgubljenih vojnah in po gospodarskih krizah. Nekatere dežele (posebno Ceäka) so tako priSle ob državno posest Takrat so pri kapitali/iranju gozdne rente za te, z velikimi lesnimi zalogami obi-asle gozde, vzeli običajno obrestno mero, ki velja za obrestovan je vlog v denarnih zavodih, celo 5—0%, In so na ta način ugotovili veliko prenizko vrednost gozda. Kupcu je bilo treba prodati samo les najstarejših letnikov, pa je imel vso kupnino plačano. Vse drugo mu je ostalo brezplačno.
Po naših krajili ni bito veliko državnih gozdov prodanih. Pivatniku je bilo prodano gozdno veleposestvo Jurkloäter pri Rimskih Toplicah. Bilo je državno, odkar je bil tam zaradi Joželinskih nai-edb opuščen samostan Kartuzijancev.
Urejan|e veleposestniških, državnih, cerkvenih in skuimih gozdov
Pred odvezo zemljiških bremen in gozdnih služnosti je bilo v naäih krajih začetih le malo del, namenjenih ureditvi gozdov. Te dejavnosti so se lotevali večinoma SeJe v poznejši dobi. Pn'a prizadevanja za ureditev gozdnega obratovanja so bila v kameralnih gozdovih, tj. na posestvih deželnega kneza, pozneje državnega erarja. Le v Ejozdovih blejske graščine, ki je bila svojčas last Brik.senskih Škofov, so bile že zgodaj nai'ejene nekatere priprave za poznejše urejanje. Navedel bom nekaj podatkov o gozdni posesti iz obravnavane dobe.
Trnovski gozd. Z darilno listino, izdano v Ravenni dne 28, aprila 1001. je podaril cesar Oton II. ozemlje takratne Goriške gradiščanske grolije Oglejskim patriarhom. Na tem ozemlju je bil tudi Trnovski gozd,
V XVI. stoletju je prišel Trnovski gozd hkrati z drugimi gozdovi imenovane grofije zopet v last deželnega kneza. Leta 1533 je bi! nameščen poseben višji gozdni mojster za Goriško, Kras in Istro, ki je skrbel za varovanje gozdov, iz katerih so večinoma Benečani, čuvajoč svoje lastne gozde, dobivali predvsem gradbeni les. Na.slednik tega mojstra je utesnjeval gozdno pašo, uredil dobavo lesa podložnLkom in pomnožil Število gozdarskega osebja.
Do leta 1540 je segal Trnovski gozd do Solkana. Tega leta pa je pogorel velik del gozda do vznožja hriba. Požar so zakrivili ilalijanski škafai-ji.
Leta 1759 je bil Trnovski gozd deloma proglašen kot rezervat Idrijskega rudnika, takšen je ostal do leta 1783, ko so bile rudniške rezervatne pravice suspendirane.
Prvo zamejičenje so napravili leta 1T36. Trno\'5ki gozd je obsegal takrat 20,904 oralov (12.029 ha). V letih 1770—1772 je preglednik gozdov Flanek razdelil Trnovski gozd v 120 približno enakih i-azdettov za 120-letno obratovalno dobo. Ta način urejanja, ki so ga takrat uporabljali tudi po drugih, posebno po severnih deželah Avstrije, se ni obnesel. Leta 1G02 so obnovili ureditev po metodi oprcdelbe gozdov v starostne razrede. Leta 1844 je sledil ponoven popis sestojev in je bila opravljena cenitev donosa. Ta dela pripisujejo gozdnemu mojstim Kollerju, Leta 1868 so pričeli z deli za novo ureditev (nova geodetska izmeritev, opredelitev sestojev, ugotovitev prirastka in lesne zalogo itd.). Delo je bilo dokončano do leta 1873 in je ta gospodarski načrt služil potem kot podlaga za oskrbo\'anje Trnovskih gozdov, ki so obsegali po odvezi servitutnih bremen še 8793,ii9 ha. Razdeljeni so bili na štiri gospodarske okoliše (Trnovo, Lok\'e, Krnica in Dol),
Direkcija državnih in verskozakladnih gozdov v Gorici je dala v poznejši dobi do pi-ve svetovne vojne napraviti revizijske operate, ki so jih leta 1918 po zlomu Avstrije prevzela italijanska oblastva in jih obdržala do leta 1947, ~ S a b o t i n . Gozd je bil leta 1736 obmejičen. 1824 je izmeril J. Ressel poleg nekaj manjših di-žavnih gozdov (Dletvo in dr.) tudi ta gozd.
Gozdovi BJejskegraščine.Te gozdove je podaril lela 1004 cesar Henrik 11. BriksenSkim škorom. Pozneje so sledile še darilne listine Henrika III. in IV, Pr\'i načrt — opis gozdov in ocena — iz leta 1837 je bil sestavljen najbrž ob vrnitvi posestva Brlksenžkini SkoCom po sekularlzaciji, ki je trajala od leta 1SD3 do 183S. Predajo je izvršilo c. kr. kameralno in okrajno gospostvo.
Za obdobje 1875—18B0 (po odvezi servitutnih bremeni je bil sestavljen nov načrt. Posestvo je bilo taJtrat (1872—1080} last Kranjske indiistrijske družbe na Javomiku. Nadaljnji gospodarski načrt je dala napraviti ta družba za desetletje IB69—IÖ99. Ko je leta 1895 to posestvo kupilo Ministrstvo za zemljedelstvo na Dunaju za Kranjski verski zaklad, je odredilo leta 1897 Cemeljito revizijo gospodarskih načrtov in dalo sestaviti po organih Direkcije državnih in domenskih gozdov v Gorici no\'e načrte, in sicer za gozdove v upravi Državnega gozdnega oskrbniStva v Radovljici (ki je poslovalo od leta 1910 v Boh. Bistrici) za desetletje 1899—1909, revizijski operat pa za desetletje 1908—1917, ki mu je pod bivšo Jugoslavijo sledil revizijski operat za desetletji 1923—1932 in 1933—1942, — Za gozdove v upravi Gozdne uprave na Bledu pa je bil napravljen gozdnogospodarski načrt za desetletje 1904—1913 s sledečimi jim i-evizijskimi operati za desetletji 1913—1924 in 10215-1934,
Leta 1913 je bila za dobe Avstrije ustanovljena Državna gozdna uprava v Beli peči, ki je prevzela nekatere gozdne predele od gozdnih uprav na Bledu in v Boh, Bisuici. Po prvi svetovni vojni pa je bila Bela peč na italijanskem ozemlju ter je izgubila gozdove, ki so ostali na jugoslovanski strani.
Te gozdove in Se druge (Mežaklja, Belca, Martuljek, Mala Pišenca, mala objekta Macesnovec in Kallše) je prevzela pod Jugoslavijo leta 192Ö novo ustanovljena državna gozdna uprava v Kranjski Gori. Za te (verskozakladne) gozdove je bil napravljen gospodarski načrt za dobo J926—1935, za omenjena mala državna objekta pa posebna. Po poteku te dobe je sledil revizijski operat.
Septembra 1939 je prevzela \'se gozdove in posestva Kranjskega verskega zaklada na Gorenjskem in Dolenjskem Ljubljanska škofija. Od leta 1941 do 1945 so bili gozdovi na Gorenjskem v oblasti nemškega okupatorja, potem pa so postali Splošno ljudsko premoženje,
Idrija. V razpravi; -Gozdarski arhiv v Idrijskem mestnem muzeju«, objavljeni v »Idrijskih razgledih« leta 1950, sem v uvodu na kratko opisal zgodovino Idrijskega nidnika. Zato teh podatkov na tem mestu ne bom ponavljal. Omejil se bom samo na podatke urejanja Idrijskih rudniških, oziroma državnih gozdov.
2e leta 1607 in nato leta 1738 so popisali meje gozdov. Leta 1607 je namreč nadvojvoda Ferdinand II, izločil Idrijsko graščinsko posest iz tolminskega glavarstva, S (em Je nastalo samostojno Idrijsko gospostvo in je bila potem uprava rudnilta podrejena neposredno deželnoknežji komori. Lela 1759—1772 so obmejlčili meje gozdov in jih geodet.sko izmerili. Prvikrat so dognali donos lesa ieta 1724, nato 17B4, 1792, 1816 in 1832,
Ureditev gozdnega obrata pa je izvršil šele nadgozdar Emanuel Bäläsitz v letih i840—1847, Bäläsitzev operat je imel naslov: "-Hauptbericht über die Regulierung des Idrianer Waldwesens« in je obsegal 1844 strani, K temu «Glavnemu poročilu-" je priložil Bdläsitz še 8 zvezkov (foliantov) prilog. Vsak zvezek je obsegal po ve^ sto Strani, V teh prilogah so bili popisani na Idrijske gozdove nanašajoči se zakoni, predpisi, listine In dr. Vsebovali so dalje prepise posestnih listov za vse, k Idrijskemu gospostvu spadajoče občine, kemije katastralnih kart in štiri gozdne karte (slednje niso ohranjene).
Operat je bil zeio daljnosežen. Treba je bilo namreč pojasniti zelo zamotane pravne, posestne in servitutne razmere v gozdih, odmenjenih Idrijskemu rudniškemu obratu, in to v gozdovih, ki so bili last Idrijske gospoščine same, dalje v gozdovih
Svctokriške graäeine, v za rudnik rezei-viranih Vipavskih gozdovih in v nekaterih delih Trnovskega gozda, Iti jih je upravljal Gozdni urad v Gorici. V operatu je izkazana celokupna površina Idrijskega gospostva. Po davčnem katastru je znaSala 23.606 oralov (14.773 ha). Od lega je bilo 7974.7 ha goKda, 3751,3 ha pašnikov in 1853 ha travnikov.
Graščinski gozdovi so bili uhrcmenjeni s sewitutnimi pravicami podložnikov do gradbenega lesa, drv, lesa za orodje, do listnate stelje, paše in nekateri tudi za pregon živine do napajališč. Pravica do brezplačnega lesa ,ie bila utemeljena v Ferdinandovem rudarskem redu iz leta 1553, v Karolinškem iz leta 1580 in v poznejših odredbah. Bäläsiiz je svojemu ureditvenemu operatu pridejal točen izkaz o servitutnlh dajatvah v letih 1831—1B45. V obširnem izkazu vse dominikalne in riislikalne posesti navaja serv-itulne pravice posameznih posestnikov. S tem je Eäläsitz nameraval preprečiti nadaljnje razširjanje teh pravic.
Rudarski delavci, vključno provizionisti, so dobivali po tleh ležeči les za drva brezplačno, drugo lesovje pa po plačilu cene na panju. Uradniki in služabnild so dobivali drva na naplavišču v Idriji po limitiranih cenah. Zasebni prebivalci mesta Idrije niso bili upravičeni ne do lesa ne do drv.
Za pašo in steljo so bile izločene površine, skupaj 3331 ha, kot ei^arični pašniki, da bi s tem gozdove razbremenili, PaSa v eraričnih gozdovih je bila povsem prepovedana, Vendar so jo kljub temu izvrševali, ker je bil nadzor pomanjkljiv.
Vsi servituti pa so bili potem po ces. patentu z dne 5, julija 1853 v letih 1873 do 1870 (nekateri tudi že prej) odpravljeni. Obremenjeno posestvo je moralo odstopiti primei'en ekvivalent in plačati 7124 gl. Poslej so bili torej Idrij.ski državni gozdovi neobremenjeni s servituti.
Glede eozdov SvetokriŠke graščine, ki so blU rezervirani üa potrebe Idrijskega rudnika, je pri.šlo z graSčinsko upravo in s podložni ki zaradi dobave lesa in zaradi pašnih pravic do večkratnih hudih sporov. Tudi glede vipavskih gozdov, ki so bili rezei-virani za Idrijski rudnik, so bile pravice in posestvene zadeve neurejene, kar je privedlo do sporov med Vipavsko graščino in i-udnlško upravo. Glede gozdov, ki jih ,ie goriški Gozdni urad dodelil rudniku v porabo leta 1750, je omeniti, da je bilo spravilo lesa iz teh gozdov v Idrijo spojeno z nerazmemo visokimi stroški. Zato ,ie leta 1877 prenehala ta pravica in je Eäläsitz v svoj operat sploh ni sprejel.
Bäläsitz toži. da pi'ed letom 1840 ni bUo na čelu gozdnega gospodarstva v Idriji nobenega strokovnjaka. Pred njim sta bila sicer dva gozdna mojstra, toda bila sta po poklicu rudarska nameščenca, ki sta se brigala samo za izkoriščanje lesa za potrebe rudnika, Sele leta 1B73 se je gozdno gospodarstvo v Idriji osamosvojilo.
Zaradi neprestajiih posegov v lastnino erarja po podložnikih ,te že cesarica Marija Terezija leta 1759 odredila, da naj se zemljišča podložnikov premerijo in obme-jijo. Ta dela je nato rudniški nameščenec Mrak skrbno izvršil. Vendar so takrat prezrli, da bi bili zahtevali od podložnikov, naj zade\me karte in opis meja podpišejo, Zato te ureditve niso bile pravn»veljavne in so se nadaljnji nedopustni posegi v erarne gozde ponavljali; podložniki so uzurpirali nadaljnjih 336 ha. Bäläsitz si je prizadeval. da bi meje dokončno uredili, vendar pa so prešli svoječasno izločeni pašniki v last podložnikov.
Gozdo\fi so pn'otno Imeli značaj prebiralnih gozdov. Svojčas so najprej iz.sekavali tehnični les, kar pa je ostalo, so polagoma porabljali za drva. S takšnim načinom izkoriščanja so le deloma dosegli primerno pomladite\'. Se slabše je bilo, ko so leta 1824 vpeljali sečnje na golo. Na sCrmejših posekah so se naselile le ti-epetljike. vrbe in breze.
Med lesnimi vrstami je v gozdih prevladovala bukev (75%), deloma v čistih sestojih. deloma pomešana z jellto, le po malem s smreko. V posameznih sestojih sta
bila tudi hrast in bor. V zadnjem času avstrijske uprave (1013) je bila bukev manj zastopana, ker so si prizadevali doseči meSane gozdove s prevladujočim iglicastim drevjem. Po gozdnogospodarskem naCrtu iz leta J 880, ki ga je dala sestaviti Goriška direkcija, je bilo bukve 60%, jelke 30%, smreke 8%, hrasta in bora 2%.
(Nadaljevanje bo sledilo)
Ing. Anton S i v i c
PREDPISI

odlok
o merilih za obračunavanje biološke amortizacije gozdov. na katerih je lastninska pravica, in o uporabi sredstev te amor-
TIZACUE
(Uradni list SRS št. 33 od 25. 11. 1965)
i
Gospodai-stCe in drage delovne organizacije (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki gospodarijo z gozdovi. na katerih je lastninska pravica (v nadaljnjem besedilu: rasebni gozdovi), obračunavajo od prodanega lesa iz teh gozdov sredstva za biološko amortizacijo po določbah tega odloka.
II
Minimalni znesek biološke amortizacije se za posamezno leto izračuna tako, da se fakturirana realizacija iz prodaje lesa iz zasebnih gozdov v tekočem letu pomnoži s koUČnikom, ki se dobi tako, da se skupni znesek v letu 1904 vplačanih in v plačilo dospelih prispevkov v občinski gozdni sklad deli s fakturirano realizacijo iz prodaje lesa v letu 1964, In sicer po obrazcui
B„
V obrazcu iz prejšnjega odstavka pomeni;
B„; bioloäko amortizacijo v posameznem letu;
Rij: fakturirano realizacijo iz prodaje lesa v tekočem letu:
B„r v letu 1964 vplačane in v plačilo dospele prispevke v občinski gozdni sklad;
R„: fakturii'ano realizacijo iz prodaje lesa v letu 1964.
III
Biološka amortizacija se plačuje sproti po akontacijah od vsakega fakturiranega m-i lesa; končni znesek pa se obračuna z zaključnim računom organizacije (U. točka tega odloka).
Biološko amortizacijo in akontacijo biološke amortizacije določi najviSji organ upravljanja organizacije. Tako določenega zneska akontacije med letom ni dovoljeno zmanjševati.
IV
Za les, ki pripada k metom-last ni kom gozdov po 1, točki 42. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št, 30-309/65), se ne obračunava biološka amortizacija, razen za les za domačo obrt (suha roba in obodarstvo) Od lesa za domačo obrt plača bio-
loško amortizacijo organizaciji lastnik gozda, in sicer v višini, ki jo določi organizacija s svojim splošnim aktom.
V
Organizacija uporablja sredstva biolcÄke amortizacije za potrebe zasebnih gozdov na način in za namene, kot to določa pravilnik' o načinu obračunavanja in plačevanja amortizacije za regeneracijo gozdov (Uradni list SFRJ, Št. 37-RB1/65).
VI
V času od uveljavitve zakona o gozdovih do konca leta 196S se plačuje za les, ki je fakturiran v letu 1965, biološka amortizacija na način in v višini, kot so se plačevali prispevki v občinske gozdne sklade do uveljavitve zakona o gozdovih.
VII
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS".
St. 321-5/55
Ljubljana, dre 19. novembra 1965,
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik;
Beno Zupančič 1. r,
ODLOK
O NAJNIŽJIH ZNESKIH CENE LESA NA PANJU ZA LES IZ GOZDOV. NA KATERIH JE LASTNINSKA PRAVICA
(Uradni list SRS št, 33 od 25. 11. 1965)
1
Gospodarska ali druga delovna organizacija (v nadaljnjem besedilu; organizacija), ki gospodari z gozdom, na katerem je lastninsJta pravica, mora za prevzeti les iz tega gozda plačati lastniku gozda ccno lesa na panju v skladu s tem odlokom,
11
Cena lesa na panju se določa po vrednostnih razredih, in sicer posebej za les iglavcev in hlodovino listavcev, za drug tehnični les listavcev in za drva, upoštevajoč kol mersko enoto izdelanega lesa. Ta cena ne sme znašati manj kot;
Vrednostni razred gozda	Les iglavcev in hlodovina listavcev	Di-ug tehnični les listavcev	Drva
	din	din	din
1.	2ß00	1300	650
11.	2770	1100	520
111.	2640	900	390
IV.	2510	700	260
V.	2380	500	130
VI.	2150	30Ü	—
VIL	2020	100	-
VIII.	1900	—	—
Kol hlodovina listavcev iz prejšnjega odstavka se šteje hlodovina za fuinir, lu-ščenje, kladarke in hlodovina za žago I, kvalitetne vrste.
Vrednostne razrede gozdov določa organizacija, upoštevajoč lego gozdov glede na stroške pri spravilu in pi-evozu lesa od panja do najbližje železniške postaje, vštevši nakladanje na vagon, ali do najbližje žage, fe je ta bližja kot železniška postaja,
iii
Do nove določitve vrednostnih razredov po tretjem odstavku prejšnje točke veljajo dosedanji vrednostni razredi.
IV
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v n^Uradnem listu SRS-.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o delu cene stoječega lesa (Uradni list LRS, St. 31-214/C2),
St. 38-10/84
Ljubljana, dne 19. novembra 1965.
IzvrSni svei Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik: Beno Zupančič 1. r.
ODREDBA
O OZNAČEVANJU LESA ZA DOMACO UPOBABO
(Uradni list SRS St. 37 od 31. 12. 1965)
1.	Gospodarska ali druga delovna organizacija, ki gospodari z gozdovi, na katerih je lastninska pravica, mora posebej označiti les, naveden v petem odstavku If). člena oziroma v 1. točki prvega odstavka 42. člena zakona o gozdovih.
2.	Les iz prejšnje točke je treba označiti z rdečo barvo in z znaki, ki jih posamezna organizacija iz prejšnje točke uporablja za splošno označevanje svojega lesa.
3.	Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v "Uradnem listu SRS--.
St. 321-040/65
Ljubljana, dne 17. decembra 1965,	Republiški si'ekretar
za gospodarstvo;
Svetko Kobal 1. r.
odločba
O roSKCSNEM ZBIRANJU PODATKOV O OBSEGU SEČNJE LESA V GOZDOVIH,
KI SO LAST OBČANOV
(Uradni list SFRJ, St. 29 od 30. 6. 1965)
1. Od 1. julija do 15. septembra 1965 bodo v Jugoslaviji za poskušnjo zbrani podatki o obsegu sečnje lesa v gozdovih, ki so last občanov (v nadaljnjem besedilu: poskusno zbiranje podatkov).
2.	Poskusno zbiranje podatkov bo opravljeno v vsaki lepubltki v eni občini, ki jo določi republiški zavod za statistiko.
3.	S poskusnim zbiranjem podatkov bodo zbrani podatki o posekanih drevesih in ocenjena njihova vrednost, in sicer z anketo določenega števila gospodarstev v izbrani občini.
4.	Priprave, organizacijo in samo zbiranje podatkov bo vodil Zvezni zavod za statistiko skupaj z republiškimi zavodi za statistiko.
5.	Republiški, poki'ajinski, okrajni in občinski statistični organi določijo izmed svojih delavcev gozdarske strokovnjake za inštruktorje in vodje poskusnega zbiranja podatkov, ](ot tudi potrebne popisovalce, ankelarje in druge, ki hodo opravljali to delo,
fi. Služba katastra, gozdne in druge organizacije in obSinaki upravni organi so dolžni dati tistim, ki bodo pooblaščeni za poskusno zbiranje podatkov, na vpogled vse i^aapoložljive podatke, ki naj bodo podlaga za to poskusno zbiranje.
7. Gospodarstva, od katerih bodo zahtevani podatki, so dolžna dati natančne in popolne odgovore na vsa v obrazcih postavljena vprašanja in omogočiti pooblaščenim osebam, da se o njih prepričajo.
3. Podatki, ki bodo zbrani pri poskusnem zbiranju, bodo uporabljeni izključno le za statistične namene.
Ö. Udeleženci pri poskusnem zbiranju podatkov morajo varovati kot uradno tajnost vse, kar pri tem zvedo.
10,	Stroški s poskusnim zbiranjem podatkov obremenjujejo sredstva Zveznega zavoda za statistiko za leto I9SS.
11.	Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v "^Uradnem listu SFRJ«.
St, 95-4126.	Direktor
Beograd, 24. junija 1965	Zveznega zavoda za statistiko:
dr, Miloš Macura s. r,
odredba
o spremembi in dopolnitvi odredbe o posebnih pogojih za kupovanje proizvodov izkoriščanja gozdov od individualnih
PROIZVAJALCEV
(Uradni list SFRJ. št. 36 od 4. S. I96S)
1.	Za 2. točko odredbe o posebnih pogojih za kupovanje proizvodov izkoriščanja gozdov od inividualnth proizvajalcev (»Uradni list SFRJ-» št. 13/61) se doda nova 2a točka, ki se glasi:
"2a Določbe 1. in 2, točke te odredbe se ne nana.^ajo na gospodarske organizacije, ki gospodarijo z gozdovi.-«
2.	Točki 3 in 4 se črtata.
3.	Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v «-Uradnem listu SFRJ«.
St, 2899/1.	Zvezni sekretar
Beograd, 28 julija I960	za industrijo in trgovino:
Haikija Pozdarac s. r.

034.0.853 :674,032.13 (497.12)
GOZDNOGOJITVENI PROBLEMI IN NALOGE V GORSKIH SMREKOVIH GOZDOVIH
Prof. dr. Dužan M1 i n ä e k' (Ljubljana)
Gojenje smrekovih gozdov je pomembna naloga v dovetiskem gorskem svetu. Smreka zavzema velik del gozdnih povrSin in je važna gospodarska drevesna ursfa, Pri gojenju smreke rodi posplošujemo, nestrokovno ukrepamo in doživljamo neuspehe. Zato je vključena v program rednih seminarjev za gojenje gozdov v Sloveniji tema: i*Gojenje smrekovih gorskih gozdov. Seminar je bil lani v jeseni na Pokljuki, pripravila pa sta ga Biotehniška fakulteta v Ljubljani in Gozdno gospodarstvo Bled.
V pričujoči številki našega glasila objavJjavw v obliki, prirejeni za tisk, referate, ki so bili obravnavani na seminarju, v tem prvem članku pa je podarw. vsebina vsega seminarja.
Pri pripravah sta poleg referentov sodelovala še ing. C. Cuk, in B. Spenko, ing. A. Dobre pa je obdelal statiko dreves. Gozdno gospodarstvo Bled je vsestransko pomagalo pri pripravah in pri izvajanju seminarja ter je tako uresničilo lep primer uspešnega sodelovanja med Šolo in prakso.	Uredništvo
V naSem gorskem svetu je veliko sin<r<^ovih rastišč In še več smrekovih sesto.iev. Zlasti to velja za Gorenjsko in KoroSko pa tudi Zgonmja Savinjska dolina in Pohorje ne zaostajata. Di-ugje pa sTečujemo smrekova rastižča in smreko le ponekod. Gospodarjenje s smreko radi podložil jemo, ker ss preveč udajamo miSlJenju, da doživlja ta drevesna vrsta močno rtaravno ekspanzijo in da v vsakem primeru ponueni rešitev za gozdarstvo. Posledice takSne miselnosti in dejavnosti so pogoste katastrofe v gorskih predelih z najlepšimi smrekovimi sestoji. Ti gozdovi doživljajo dftndanes hudo kj'izoi, ki škodljivo vpliva na gozd in gospodarstvo {Juvan, 3).
Pozabljamo, da je gorski Smirekov gozd svet zase, ki nima rtizen »smreke« nič" skupnega s smrekovimi nasadi na drugih rastiSčih. Na tej osnovi je potrebno spoznavati storjene napake in uvajati smotrneje gozdnogojitvene uki-epe.
Dobra kakovost in trdna stabilnost sla pri gospodarjenju z naravnim gozdom uedeljiv pojem
Gre za splošno ugotovitev, na kateri sloni sodobno gojenje in gospodarjenje 2 naravnimi gozdovi, zato začenja dandanes gojenje gozdov in njegovo osrednje področje — nega — z varstvom in z varovalnimi ukrepi najrazličnejših vrst. Spekter varstvenih ukrepov je zelo äirok in je odvisen od rastižčnih, Sestojnih in gospodarsikih razmer. Pri določenih, ekstreranih rastiščnih razmerah vsebu-
Slika 1. Vrednost tekočega letnega prirastka, ztiaia na tretjerazrednem deblu (levo) (preračunano v S din) 900 din, na prvorazrednem deblu (desno) pa 2015 din. Dve
sosednji smreki, ^tari 120 let, s prsnim premerom v 11. debelinski stopnji
jejo gozdnpgojitveni uki-^i v povečanem obsegu tiste varstvene pripomočke, ki krepijo predvsem mehansko stojno trdnost gozda in posebej sestojno zgradbo.
Slovenski goreki predeli sso ekstremna visoka rastišča, kjer uspevajo gospodarsko zelo pomembni sestoji. Njihova vloga ni le varovalna, še važnejša je proizvodnja lesa. Zato veljajo tudi za gojenje gozdov v teh predelih splošna sodobna gozdnogojitvena načela. Razlika je le v tem, da je poudarek premaknjen na področje problemov in nalog, ki so značilne za gorski svet.
Kakšne so posebnosti problemov in nalog? V našem gorskem svetu raste pri določenih ekstremnih rastiščnih razmerah posebno kakovosten les, Id ga v praksi imenujemo s skupnim imenom »resonančni les«. Gre za boljšo kakovost lesa različnih dreve.'anih vrst, predvsem pa smreke, V tem gorskem okolju ekstremov pa ovira gospodarjenje z gozdom surov režim neugodnih vremenskih činiteljev. Zai'adi izi'edne kakovosti lösa na eni strani in manj ugodnih vremenskih razmer na drugi strani pa moramo posvetiti gojenju gozdov največ pozornosti.
Množična proizvodnja čim vrednejših sortimentov je rešitev za gozdno gaspodaistvo Srednje Evrope
Do tega spoznanja je pripeljal gozdaj-je razvoj gospodarskih razmer v tem delu Evrope, V naših gorskih predelih raste ponavadi zelo vreden les.. Njegova proizvodnja ni navezana na posebne stroške. Negospodarsko bi bilo zanemarjati te naravne dobrine in preusmerjati naše sile tja, kjer ni zagotovila za uspešen razvoj gozdnega gospodarstva.
površen vpogled v gospodarjenje s smrekovimi gozdovi nam pove, da moramo po gospodarjenju s smreko ločiti: 1, zahtevno gojenje smreke v njenem naravnem okolju in 2. gojenje smreke kol primes v nižinskih in hribovitih predehh.
Smreka pomeni v goinskem svetu toi, kar je za Slavonijo ali za Spessart hrast. Gorska smreka doseže na srednjeevropskem trgu od 100—1000 DM za m® od poprečne hlodovine do r^onančnih konic (cene za Bavarsko). Razpon na lestvici cenika je zelo širok, PrvtH-azredni r^onančni hlodi lahko dosežejo celo d^etkratno ceno poprečnih hlodov. Tako velike razlike opozarjajo, da se smrekovi sestoji med seboj po kakovosti lahko zelo razlikujejo. Razlike so prav velike tudi v mejah posameznih sestojev. Analize, ki smo jih opraviH v nekaterih sestojih na, Pokljuki, so .pokazale, da vrednostni prirastek od enega do drugega dela 4 ha velikega sestoja ado varüra, kljub temu, da je navidez homogen.
Analiza vrednostn^a prirastka v lao-letnem smrekovem gozdu — ločeno po delih ! 1	sestoja
Del sestoja
Tekoči kosmati prirastek m'/ha
Vrednostni prirastek $/ha
najlepSi
srednji
najslabši
povprečno dosegljiv
10,6 8,1 8,1 B,3
336,4 228,4 131,0 320,0
Največja razlika med najbolj pdclim in najobilnejšim prirastkom lesne gmote znaša 72%, med tem ko so razlike med vrednostnimi prirastki veliko večje (156%).

Slika 2. Okolje v mladosti odloča o deležu resonančnega lesa v deblu. Levo; počasna rast v mladosti da resonančni les; desno: nagia rast v mladosti ustvarja
les poprečne kakovosti
Takšne razlike nastanejo, ker sestoji niso bili posebej negovani. Kakovostno najvrednejših dreves je le nialo neen^omerno po sestoju raztresenih. V Čam je radika med odličnimi in slabimi drevesi je razvidno iz slike 1,
Velike razlike nued posameznimi drevesi kakor tudi med navidez homogenimi* deli sestojev opozaa-jajo, da je za gojesnje gorskih smrekovih sestojev pott^bno mnogo znanja^ če želimo od teh gozdov dobiti to. kai' nairavni pogoji omiogočajo.
«»n
e.oti
?
i
/
/
o /
/
/
/
/
/
✓
3 z' j'
IT

Grafikon h Dolžina čistega debla (v m) je odvisna cd premera gosto raščenega
jedra (v mm)
Od številnih komponent, ki omogočajo nastajanje i-esonančnega lasa, naj omanim le počasno I'ast v mladosti, Cim dalj časa je smrekovo mladovje zastrto, tem večji bo del-ež resonančnih debsl. {Glej grafikon št. ]!). Dolžina Čistega debla {brez vej) je odvisna od širine gostega deila bi'anik v centru debla. Nagla rast v mladosti onemogoča hitro odmiranje vej in povzroča grčavost. Pri utesnjeni in zastrti rasti v mladosti nastajajo di'obne veje, ki relativno naglo odmirajo. Na sliki št, 2 je prikazan prer'EZ iia panju skozi resonančno d.eblo s p&časno rastjo in veliko vi-^dnostjo tor enak prerez skozi neresonančno deblo istih dimenzij, ki je rasJo v mladosti na pcsski. Pojav je zanimiv in za^uži na.daljnje pi'ouöevanje. Na pi'vem prerezu je vidna tudi okvara, nastala pri spi-avOu. S tem se je vrednost prirastka zelo zmanjšala. Primer odločno o>pozarja na poti-ebo tesnega sodelovanja med gojenjem in izkoriščanjem,
?}a osnovi vsega povedanega sledi logičen sklep: Vrednostni prirastki pri gorski smreki zelo pozno kulminirajo. Zato so kratke obhodnje gospodarski nesmisel. Zai'adi velikih vrednostnih piii-astkov v poznih letih in veUkih razlik med posameznimi deh sestojev je vnaprejšnje določanje obhodnje za obratovalni razred ah sestoj gospodsairsko škodljivo (glej grafikon št^ Ce se že ne
moremo otresti pojma obhodnje, potem ga upoirabljajmo le kot najbolj grobo orientacijo in z velikim časovnim razmikom! Pomembnejše postaja pomJadno razdobje. DoJga po.mladTia razdobja so fcrepek pripomoček pri proizvodnji zelo vredne smrekovine. Pri nas smo obhodnjo in pomladno razdobje špekuJativno skrajševali in delali s tem veliko napako, V podoben nesmisel so zaŠU v povojnih letih tudi Romuni v svojih gorskih smrekovih sestojih. Sedaj popravljajo prenagljene ukrepe in se vračajo k dolgim obhodnjam in k zadržanemu pomlajevanju (6),
Na ekstremna rastišča — skrajno stabilne sestoje
Gozdnogojitveni računi in cUji niso realni, če pri njih ne upoštevamo stojne Irdnosti gozda in sestojev.
Spoznati stabilnost gorskega gozda se pravi proučevali razmere tam, kjer se živi del narave — gozd najostareje bori z mrtvim delom narave. Ta kraj je zgornja gozdna meja. Tam gozd naipi-eduje korak za korakom. Pri tem nastajajo takŠHie gozdne oblike, da se gozd uspešno upira udarcem surove narave. Monotonosi; drevesnih vrst povzroča sicer določeno labünost sestojev, nasprotno pa izredna strukturna razgibanost sestojev ki-epi njihovo zgradbo. Na vzdolžnem profilu In tlorisu gozdnega pasu z zgornje gozdne meje se lahko o tem paepri-Čamo (skica št. 1),
Naravna podoba gorskega gozda je v marsičem drugačna, predvsem pa mnogo stabilnejša od sedanjih pi'isUjenih oblik. Razlike so predvsem glede deleža dr€?vesnih vrst, populacijske in sestojne strukture.
Visokogoi'^ smrekov goal je naravna tvo(rba, v sedanji obliki nastala pod močnim ani^-opogenim vplivom. Tudi čisti smrekovi gozdovi so ponekod nara-A'en pojav (izraziti mraziščni del na Pokljuki). Smreka je oevojUa ekstremna rastišča in se je uveljavila kot edina drevesna vi:&ta brez teitmecev, Z gospodar-

hl/r..
Skica 1. Vzdolžni protil gozda na zgornji gozdni meji pod Stapcami (1590—1640 m).
{Iz diplomske naloge K. Hauserja)
jenjem smo njeno konkurenčno moč izkoriščali in jo pospeševali. Tako raste sedaj smreka marsikje (npr. na Pokljuki, Jelovid) tudi izven svojega optim-uma v i-obni zoni jelovega in bukovega gozda- Zaradi neposredne bližine svojca opti-muma je ta vrsta zelo vitalna, vendar pa je manj odporna proti raznim Škodljivim vplivMn okolja. Labilnost smrekovih sestojev na els^duzivnih rastiščih te drevesne vrste je posledica gospodarjenja in ni naravna značilnost smrekovega gozda.
talis ^riHl dtbia
___slotaa
- odlidno
t 1 uv
C TJ
5fWUt "	«	"	»	-
Grafikon 2. Trend vi-ednostnega prirastka na prvorazrednem in tretjerasrednem
deblu smreke (Pokljuka, odd, 38)
V prvotnih naravnih sestojih se je izkazala smreka, kot izreden nosiliec vrednosti. Rezultat nekdanjega razmišljanja o bolj in manj donosnih sestojih in drevesnih vrstah so sedanji smrekovi sestoji. Zlaradi pomanjkanja bioloških izsledkov, zaradi enostranske usmeritve in zato tudi zanemarjanja sestojnih stabilizatorjev so se razvili sestoji z znatnim vrednostnim prirastkom, ki pa visi le na nitki.
Razgibana sestojua zgradba, razvito dnisče in koreninski pletež krepijo stojnost sestojev
Skupna zmačilnast vsega, kar je naravno, je pestra raznoliSnost, Tam, kjer je rušUna moč mrtve narave .posebno velika, ostaja gozd v traznoličnih incialnih razvojnih stadijih. Rast gozda je zdo počasna. Takšno je tudi pomlajev^je Nastajajoči gozd se upira surovim simkom narave s; kopičenjem, osebkov v Sope in skupine. Z nastajanjem ugodnejših razmei* (z rastjo sestoja) se sicer kažejo določeni znaki homogenizacije, vendar pa sestoj kljub navideznemu poenotenju
ostaja heterogen« zgrajen, Najodpomejši osebki v skupinah se ohranijo in gradijo sestoj. Aglomeracijski koeficient v takšnih sestojih je zelo velik in znaša po naših analizah 70—100%. Pri tem upoštevamo stopnjo družljivosti ali stopnjo šopaste rasti za raaliko cxJ posami&ie rasti, kjer med osebki ni opaziti posebnega socialnega odnosa. Z nepravilnimi in shematskimi redö^iji in sploh se&ijami ustvarjamo v sestojih enoličnost, zmanjšujemo družljivost in s tem šibimo stojnost sesto'jev. Z analizami smo ugotovili, da se z večki-atinimi shematskimi sečnjami zmanjša aglomeracijski koeficient sestojev na 20%. Rri gojitvenih ukrepih je potrebno di-užljivosti posvetiti 'posebno pozornost.
Slika 3, Levo: ojačena ritina na smreki; v sredini; neojačena ritina na smreki;
desno: ojaČena ritina na jelki
Pogled v sestoj nas prepriča, da narava ki-epi mehansko stojno trdnost goada tudi z močnimi ritinami in razraščenimi koreninskimi pleteži. Predotätev je pona-zoi-jena v sliki št. 3. Obstaja vzročna zveza med krepkim dniščem in močnim ko-reninjem. Cim krepkejša sta ritina in deblo, tem odpornejše je drevo. Drevo reagira na okolje (npr. na veter) tako, da racioinalno akumulira lesno gmoto v tiste dele debla^ kjei- so upc^ibni momenti največji, hkrati pa ostane Čim več snovi za asimilacijske organe (Windirsch, 6).
Upogibna, trdnost debla je izražena z obrazcem
W. kd ^ 10 d^
W pomeni upomostni moment v pi-erezu V32 ^ d-; kj je dopustna upogibna napetost lesa, ki znaša 85—llOkg/cm^ Iz obrazca vi'dimo', da upogibna trdnost debla raste s kubom premera.
Večje število osebkov z debelim deblom in z okrepljenim dniščem je močno ogrodje sestoja. Pri smreki lahko okrepimo drevesni koren s pravilno nego. ^
majhen delež jelke, ki rada oblikuje krepko ritmo, pomeni velik prispevek k povečanju stojne trdnosti sestoja. Isto velja tudi za bukev, ki je zaradi močnega koreninskega spleta dragocena pomagaHČa pri utrjevaJiju smrekovih sestojev.
Nega krošnje — zelo uspešna poni o 5 pri mehanski krepitvi sestojev
Zanimive so ugotovitve o odpornosti različno oblikovanih krošeaj, ki smo jo proučevali pii posameznih smrekah na Pokljuki. Odpornost proti zunanjim vplivom (sn^, veter, .požled) se stopnjuje s somemostjo, globino in ožino krošnje.
Nesomeme kroSnje so izpostavljene večjim obremeratvam. Tlačna napetost v deblu linearno raste s stopnjevanjem nesoi-azmernosti krošnje (grafikon St. 3). Iz gi-afikona je razvidno, kakšne obremenitve nastajajo pri snežnih razmerah na Pokljuki in spl<di v goarovju z veliko snega (grafikon št. 4). Medtem ko je tlačna napetost pri somerni krošnji minimalna, prehaja le-ta pri nesomemi krošnji naglo v kritično območje lomljenja in podiranja. Iz skice St. 2 je razvidno, da je nesomtama krošnja pri sicer enakih snežnih razmerah v našem pi'imeru 8 do 9-krat huje obreraen.jena, kljub temu, da stopnja n^^omernosti ni ekstremna.
SiroSa in kratka krošnja na eni strani ter ofzka. in globoka krošnja na drugi strani se razUčno upirata delovanju sili vetra (grafikon št. 5).
Maksimalni upcgibni moment raste s kvadratom hitrosti vetra in s fak-1-F
tor jem
16
F pomeni naris knošnje; I je i-očica sile vetra.
Cim globlja je krošnja, tem nižje leži oprijemaliŠČe vetra in tem manjša je njegova rušilna moč. Navadno imajo osebki s široko in kratko krošnjo Se šibka debla, za radiko od osebkov z globokimi krošnjami. Ta pojav še bolj šibi odpornost prizadetega drevja. Kratke in široke krošnje v sestojih niso zaželene, medtem ko globoka krošnja krepi odpornost sestoja.
Razumljivo je, da so široke ki-ošnje pri obtežitvah (sneg, požled) huje obremenjene kot ozke. Te razlike so večje, kot bi jüi pričakovali. Iz grafične pred-očitve št. 6 je razvidno, kako sta bili v febi-uarju 1952 obteženi dve smreki, ki
i i
Grafikon 3. Tlačna napetost pri konstantni obremenitvi In spremenljivi ne-somemost! krošnje
Grafikon 4. Tlačna napetost pri konstantni nesomemosti krošnje in spremenljivi obremenitvi
sta imeli debla z enakimi dimenzijaimi, toda različno širold krožnji. Obremenitev
raste s kvadratom odnosa polmerov obeh krosenj.
'
Pj je obremenitev ozke krožnje, P^ je ohremenitev široke krošnje, rj je polmer ozke ki-ošnje, rg je polmer šii-oke krošnje.
Somamo razvita krošnja Smrako ( Poltljulfd odd 39)
prini 4 viSino ItroŠrije preinef tloni
vi Smo dreva;ki
m
3.62 m 1030m'
yi.Sm

b
mi'fN)
Ncsomerno razvito krošnja
Sitire^to fPbli)juko,o<ii M) pfini tf	18""
kijino krajtije	i6.37m
premer ■•-	ISIm
tloris —	10.30m*
viiino driwlM	!7BTm
A
LJ
t/tnfrrr
Skica 2. Pri obtežitvi 50 cm snega [= ok. 5 kg/m-) znaša tlaCna napetost: levo i pn somerno razviti krošnji k,, = 1,18kg/m', desno; pri nesomerno razviti ki-ošnjl
k,, = 9,oa kg/cm'
Velik delež Širokih krošenj slaibi sesto j no zgi-adbo. Z naravno selekcijo so v gorskih predelih osebki z širokimi krošnjami občutno izpadli v korist s-mrek z ozkimi krošnjami. Pri regeneraciji sestojev (umetni in naravni) pa na to pozabljamo in zmanjšujemo odpornost sestojev.
Osrednje gozdnogojitvene naJoge v naravnem gorskem gozdu
V sestojih mora biti dovolj stabilizatorjev, ki ao zlasti: delna primes jelke in bukve s krepkim dniščem in koreninjem, razgiban sestoj z neenakomerno razporejenim drevjem (v šopih), vehk delež ozkih kroSenj kot prednost pred širokimi. Znatna primes ozkih in globokih krosenj sicei- zmanjšuje nepoeiredni w^ednostni prirastek, je za stabünost neogibna. Nesomema krošnja ne sodi v negovan sestoj, ki je zagotovilo za dobro odpornost gozda. Grünig (1) ugotavlja pri analizi snežne katastrofe, ki je bila v Svid leta 1962, da so bih vsi nene-govani sestoji rnoSno, negovani pa le neznatno poškodovani.
Razmišljanja o naštetih nakazovaldh, od vrednostnih do' bioloških, narekujejo odločnejšo preusmeritev gojenja in gospodai'jenja z gorskim gozdom na
sploh. Ni pomembno le to, koliko v gozdu proizvajamo, vedno važnejše postaja vprašanje, kaj v gozdu vzgajaimo in s kolikšnind sredstvi ustvarjamo pogoje za nastajanje in za rast zelo vrednega lesa. V gozdnogospodarskih načrtih tega na-öda ni v jasnih obrisih. Praktična gojitvena zamisel še ni dovolj okrepljena s to težnjo. V naših razmei-ah ni pomembna le gmota prirastka; temveč njegova vrednost. Go^odarjenje ni uspeäno, če sekamo veliko poprečnih ali kakovostno podpoprečnih sotrtimentov. UspešnejSe je gospodairjenje z roanjširn etetom, vendar z večjo njegovo vi-ednostjo in z enakim ali boljšim finančnim učinkom ob istočasnem izboljševanju gozdov. Podražitve in pomanjkanje delovne sile go\we v prid taikšni gozdnogospodarski orientaciji. Sodobno gojenje gozdov daje takšnemu stališču vso opoi-o. Z gojenjem zelo vrednega lesa pa mora gojenje popolnoma zaipustiti okvir primitivizma in preiti na višjo strokovno razvojno stopnjo. Vzgajati zelo vreden les se pravi hkrati varovati rast goada s takšnimi sestoji,
Ssstojna zgradba gorskih smrekovih gozdov moa^ biti razgibana, razno-lično grajena, vendar pa ne prebiralna. Raznoličnost in z njo tudi stabilnost se ne smeta uveljavljati na račun kakovosti. Vendar tudi kakovosti ne gi'e pospeševati na račun zmanjševanja stojnosti sestojev. Za to zamotano nalogo so potrebne koi-enite spremembe gojitvenih ukrepov pri vseh razvojnih stadijih sestojev. Pri iz,biralrah redčesijih, t. j. pri poglavitnem opravilu v goi-skih gozdovih moramo posvetiti vso skrb obravnavanim značilnostim. Pri tem maramo odločno zavrniti vsako daidrometrijsko normo, kot je npr. temeljmca ipd.
tiitii»tv»tra m/sik
Grafikon 5. Maksimalni upc^ibni moment smreke s široko in kratko kroSnjo je neprimerno večji od momenta smi-eke z ozko in globoko krtwnio, in to tem bolj,
čim hujši je veter
Nasloniti se moa'amo izključno na opazovanja in prilagoditi tehniko redčenja stanju posameznih delov sestoja. Kot pomemben tiki-ep v fazi redženj je potrebno omeniti obžagovanje, ki se mora mofineje uveljavljati. Pri tem je potrebno seveda strogo upoštevati znane metode, grajene na goepodardtera preudarku in bioloških spoznanjih (4).
Pri tem je potrebno upožtevati položaj posameznega sestoja v zemljepisnem pi-ostoru, V sestojih, ki so na čelu izpostavljeni vplivom okolja, so potrebni še posebno obzirni ukrepi.
Ozl^a krošnja
Smraka ( Pokljitlca odiJtK) premor Lroinje 4,12 m tloris krošnje laaSm»
Podovine v fcbr 1952 ie n 7,0 mm/m' 13. II 20,9 — U II 71.0 15 H 76.3 —
Širolda krošnja
Smreko f Poltljulio odd 36! premer kroinje 7Hm 11 oris krošnje SO m"'
Skica 3. Primerjava obtežitve ozkokrošn.iate in Širokoki-oSnjate smreke
Pomlajevanje sestojev ne more biti več odvisno od togih konceptov; obhod-nje. obratovalnih razredov ipd. Zafetek, način in tempo pomlajevanja so odvisni od vrednostnega prirastka, od stabilnosti obstoječega sestoja, predvsem pa je poti-ebno upoštevali stojnost novega sestoja. Tej nalogi je kos le sodobna tehnika gojenja gozdov, ki upošteva vsak sestojni in rastiščni detalj in se ravna, po splošnih gozdnogospodarskih težnjah (Mlmiek, 5). Zaradi omejenega prostora tu ne moremo prikazati takšne tehnike. Njena načela in praktično obliko smo temeljito obravnavali na pokljuškem seminarskem objektu.
Pogoji za razvoj intenzivnega gojenja v naših gorskih predelih
Pri pregledu sedanjega stanja naletimo na vrsto objektivnih in subjektivnih težav. Razrahljani sestoji v naših najlepših gorskih smrekovih območjih (Pokljuka, del Jelovice) so velika zapreka za normalno uvajanje intenzivnih gozdnogojit-venih metod. Uresničevati je stabilnih sestojnih zgradb začenja z nastankom novega sestoja. Usp^ni ukrepi so mogoči tudi v mlajših sestojih, S stai*anj«n sestoja pa se možnosti vedno bolj «mejujejo. Še posebno, 6e so stari sestoji zaradi različnih vzrokov že močno razrahljani. Ce torej p-redvide-vamo sanacijo sedanj^a stanja, se moramo zavedati, da mora biti vsak poseg
in vsako apravUo v gozdu prispevek k povečevanju stojnosti sestojev. Pri tem nas ne sme omejevati stara uireditvena miselnost gospodarjenja z gozdovi- Tako postaja odveč prepir okoli visokih in nizkih zalog. Razumljivo, da lesa ne bomo kopičili, kjer ni pogojev za kakovostno zelo vredne prirastka Vemo pa tudi, da zalog ne bomo razgrajevali, kjer so le-te pogoj za povečano kakovostno proizvodnjo.
Skrb za stabiliziranje sestojev, t. j. za ustvarjanje pogojev za gospodarjenje, postaja primarna. Vsako puljenje o^e iz postotxMna nastajajočih opoirnikov povzroča ranljive točke v zgradbi sestoja. Takšne ranljive točke ne nastajajo samo v primerih togega načrtovanja, kjer se gozdar izogiba odgovornosti in se zateka k številkam. Prav takšno zlo je paša, ki pospešuje enoličnost in slabi odpornost sestojev. Ostanki zaostale mehanistične miselnosti v gozdarstvu in paša SD velika zapreka za izboljšanje naših gorskih smrekovih gozdov. Pašo se da odpraviti z odlokom, izkoi-e-ninjenje stare miselnosti pa je vprašanje časa. Gorenjska je dala v zgodovini Slovenstva svoj odločilni prispevek. Kaj
UM
lOOD
äooo
(Tu	-ill	'Sli	w
Grafikon 6, Obležitve ozkokroänjate in širokokroSnjate smreke
pa gozdarstvo? Garaki gozd je v ipreteklosti ob&utno prispsval k našemu gospodarstvu. Gorenjska je pomenila tudi na strokovnem področju vzor gospodarjenja. Menim, da bi lahko tudi ostala tak vzor. Pri tem ne raisUm na strokovnost, izraženo s polnimi skladišči strojev, amp.ak na kakovost in pravilen etični odnos do gozda. Pogoji za to obstajajo. Minule generacije so panspevale svoj veliki delrä: nakopičene lesne zaloge. Sedanja generacija mora storiti naslednji korak in postaviti temelje za nov steber gozdnega go^xxiarstva: za kakovostno zelo vredno proizvodnjo na načelih sodobnega gojenja gcßdov. Gozdarska tradicija in slovenski človek s svojo pa'^tekloetjo sta nam zagotovili, da že brišemo staro miselnost in gradimo dodatne temelje slovenskega gcradarstva v gotskem gozdu.
LITER.ATÜRA
1.	Crüning, P.: Betraue h tu ngen zu Schneeschäden vom 1—2. Jan. 1962., SZF, 1963/4.
2.	Hawser, K.: Socialne razmere v gozdu na zgornji gozdni meji (diplomska naloga v delu, 1966).
3.	Juvan, J.t Prispevek k zgodovinskemu razvoju gospodarjenja z gozdovi triglavskega območja, GV, 1966/9—10.
4.	Nägeli, W.; Auf as tungs versuche in gleichaltrigen Nadelholzbeständän des schweizerischen Mittellandes, Mittril. d. schw, Anst., 1952/XXVni.
5.	Mlinšek, D.: Slobodna tehnika gajenja šuma, rokopis za Sumarstvo, 1966.
6.	Wiiidirscfi, J.; Der Aufbau des Waldbaumes nach statischer Grundlage, Forsil, Jahrbuch, Tharandt, 1936.
waldb.auliche aufgaben i.m fichtengebirgswald
(Zu sammefn' f assun g)
Der Fichtenwald wird OÜ waldbauUch einseitig behandelt. Die Uniei-schiede zwischen der Gebirgs- und Tie Hands flehte sind so gross, das ihnen mehr Aufmerksamkeit gewidmet werden muss. Als Folge einseitiger Behandlung sind grosse Eisschäden in den letzten Dezennien im slowenischen Gebirgsfichtenwald aufgetreten. Der Standort der Fichte im Gebirge ist ein Standort der Extreme, Auf diesem Standort wächst der Fichtenwald mit Resonanzholz, Der extreme Standort und die hohe Holzqualität stellen vor den Waldbau gi-osse PHegeautgaben. Die Aufgabe ist um st? schwieriger, da die Bestände auf grossen Flächen schirm schlagartig verjüngt wurden und an vielen Stellen durch Eis und Schnce dezimiert sind. Die zukünftigen wal d baulichen Aufgaben sind klar: Aufbau hochstabiler Fichtenbestände mit Wei'l-liolzproduktion. Es wurde die Stabilität der Bestände in den weniger beeinflussten Fichtenbeständen nahe der Waldgrenze untersucht. Dabei wurden einzelne Kennzeichen lür die mechanische BestandessLabilität genauer erforscht; Ungleichmässigkeit, Gruppierung der Bestandesglieder in Trupps, Beimischung mit Tanne und Buche im Handgebiel des Fichtenoptimums, starker Wurzelanlauf, symetrische Kronenentwicklung und enge Kronenform. Statische Berechnungen zeigten, dass bei der Pflege den aufgezählten Kennzeichen grosse Aufmerksamkeit geschenkt v^-erden muss. Die Widerstandskraft des Baumes wächst mit dritter Potenz des Baumdurchsmessers und des Wurzelan lau fes. Einseitig entwickelte Kronen werden unter den Schneeverhältnissen in den Julischen Aljien 8—9-mal stärker belastet als symetrische Kronen. Die Belastung breiter Kronen ist im Verhältnis zur Belastung enger Kronen unter
gleichen Verhältnissen 3—4-maI grösser. Enge, tief angesetzte Kronen sind wegen Verschiebung des Schwerpunktes vom Wind weniger gefährdet als Bäume mit breiten und louTien Kronen. Mit der Anhäufung der aufgezählten Stahilisatoren Im Bestände entstehen widerstandsfähige Bestände,
Der Wertzuwachs im Fichtenwald ist stark von der Entwicklung eines Bestandes abhängig und schwankt sehr stark von Bestandteil zu Bestandteil. Mit langen Uberschiermungszeiträumen wird die Qualität geföi-dert: feinastige Stangenhölzer mit gedrängtem JahrrLngaufbau. Die Länge des astreinen Schaftteiles befindet sich proportioneil zur Du rchmes serbreite des enggebauten Schaf t kernes am Stammfuss,
In einem Gebirgsfichtenbestand mit stabUem Bestandsgefüge bestehen grosse Möglichkeiten für die Entstehung einer grossen Anzahl von wertvollen Resonanzholzstämmen. Bestandesstabilität und Werterzeugung schreiten hier Hand in Hand. Sämtliche Untei-suchungen zeigten aber, dass hier nur jene freie Waldbautechnik die gestellten Aufgaben meistern kann, welche von jeglichem Durchforstungsschema und Ertragstafelwald befreit ist.
654.0.423,3./4 (497.12)
KATASTROFE V GOZDOVIH TRIGLAVSKEGA GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA
Ing. Hajko B e r n i k (Bled)
Prizadevamo si ustvariti za boljše gospodai-jenje in za večjo kakovtstno proizvodnjo tudi jamstvo obratofvainja, Ce nam to ne bi bilo zagotovljeno, potem bi bila vsa naSa vlaganja v gozdove zelo problematična, V našem goratem triglavskem gozdnogospodai-skem območju nam katastrofe vsako leto spreminjajo sečne na-črte za 15—20%, vendar pa imamo lakžno stvarnost 5e za narmalno. Toda nerediko se dogajajo škode, ki so veliko večje in po količini podrtega di'evja občutno presegajo oelo enjoletne letne sečnje.
Središčna gozdna predela našega gozdnogospodarsk^a območja sta visoki planoti PoMjuke in Jelovice ter M^akle, ki ju iporaSfiajo v glavnem zelo vredni čisti smrekovi goizdovi. Prav tam pa nastajajo večje škode, M jim namenjam ta svoj sestavek,
Vse območje zajema gorat svet, preprežen z globokimi dolinami. Tam vladajo osti*i klimatski ekstremi, ki so poleg drugih činiteljev osnova pogostim katastrofam. Največ škod povziwajo snegolomi in veti'olomi, manj pa snežni pla2ovi in hudourniki. Najbolj prizadeti sta Pokljuka in Jelovica,
Območje Poikljuke, kakor sploh vse Julijske Alpe, ima zelo humidno klimo z 2000—3000 mm padavin na leto. Zime so zelo snež^, saj normalno zapade 2 do 3 m snega. V zimi 64/65 ga je padlo npr. v revirju Rudno polje skupno 9,40 m in je snežna odeja segala 3 m visoko.
Na višini 1250—1500 m je tudi veter zelo pogost. V poldrugem letu opazovanj so zabeležili kar 36-fcrat veter 7. in 8, stopnje Beaufortove lestvice, ki v dolini sicer še ni posebno nevaren, v obravnavanih razmerah pa lahko povzroči občutne katastrofe.
Gozdne kronike našega območja omenjajo velike katastrxjfe že v dobi, ko so bili gozdovi zaradi fužinarstva močno in nenači-tno izsekani. Od leta 1900 dalje je bilo na obravnavanem območju od snega in vetra podrto ok, 1 milijon m^
lesa. Podatki so sioer zelo pomanjkljivi in manjših količin niti ne zajemajo. Toda že samo omenjena količina predstavlja skoraj 6-letno normalno sečnjo (po 180,000 m® na leto), V zadnjih 65 letih je bilo samo na Poikijuki 20 večjih vetrolomov in dva snegolonoa s skupno podrto maso nad 400,000 m®.
Prt obravnavanih katastrofah moramo upoštevati, da imamo opraviti s čistimi smrekovimi gozdovi, ki so zelo nestabilni. Smreka je že sama po sebi zelo plitvo zasidrana, njeno nestabilnost pa še posebno šibi ledenlški grušč, na katerem v nažem primeru rastejo prizadeti smrekovi gozdovi. Splošna postopna sečnja, ki jo uporabljamo, pra.v tako slabo vpliva, na stojnost gozdov.
Sneg vsako zimo lomi posamezna drevesa, po določenih obdobjih pa pridejo posebno hudo do izraza nakopičeni negativni khmatski činitelji, ki povzročajo ka.tasti'ofe po velikih gozdnih kompleksih.
Razen klime tudi obli kovi tost tei-ena zelo vpliva na nastanek snegolomov. Pokljuka ima približno obliko krožnika^ torej je v središčnem delu nižja in je tipično mraziSče, Hiadne zračne gmote zdi^ijo po strmih pobočjih in obleži jo na dnu kotanje.
Posebno značilen je primer hudega snegoloma v januai-ju 1961, ko je sneg v nekaj dneh na vsem območju poiruŠii nad 160,000 m^ iglavcev, od tega samo na Pokljuki 130.000 m". Analiza meteoroloških podatkov je pokazala, da je južnemu vremenu sledila hitra ohladitev s snegom, mi-zel zrak ipa je obležal v mrazišfiih, ker ni bilo vetra. V nekaj dneh je padlo, veliko težkega južnega snega, ki je po ohladitvi primrznil ina ki-oSnje. Nato pa je ponovno snežilo. Tudi ta sneg je bil izi'edno mokei* in težak, saj je bilo v 1 cm snega 1,2 mm vode (normalno je le 0,5 mm). Smrekove krošnje zadi'zljo 50^—80 % snega. Iz količine snežnih padavin smo izračunali obremenitev krošenj. Izkazalo se je, da je bilo na vsakem drevesu ok. 2 toni snega. Predstavljajmo si vitke pokljuške smreke, visoke 30—40 m, pod tolikšnim bramenom! Doklej- so bila težišča di-e-ves v bližini debelne osi, je drevje zdržalo,, ko pa se je težišče odmaknilo (zai'adi vetra ali teže) se je sestoj zaöel podii-ati. Drevje se je lomilo in padalo z izm-vanlmi koi'erünaim. Izruvanih dreves je bilo ok. 10%, in sdcei- na pobočjih.
Pi-edvsem so bih prizadeti sestoji v mraziščih. Največ škode so pretrpeli tisti srednjedobni sestoji, ki v svoji zgj-adbi, zlasti po redčenjih še niso bili dovolj uti-jeni. Manj so bdi pi-izadeti mladi in najstarejši sestoji.
Cinitelji, ki vplivajo na nastanek snegolomov, so torej: klima, i^ef, starost sestoja, stanje tal (zmrzla, aü razmočena), nadmorska viiina, eksporidja in na0b terena.
Na območju Pokljuke, Radovne in Mežakle so vetnolomi zelo pogostni. V tem stoietju so bili večji veti-olomi v letih; 1903, 1912, 1910, 1920, 1923, 1925, 1926, 1927 (2-krat), 1929, 1940, 1950 (S-krat), 1956, 1957, 1958, 1961 in 1963 (glej diagram!). Zlasti hudi vetrolonii so bih v letih 1918 (35.000 m"'). 1923 (47,000 m^), 193] (36,000 m^) in leta 1963 (51.000 m^). V primerjavi s sečnjami v zadnjih petinšestdesetih letih se je pokazalo, da so vetrolomi pi-isoej do^ed,no sledili večjim sečnjam, ki so bÜe navadno posledica obnove po obeh svetovnih vojnah. Katastrofalni snegolom leta 1961 pa je ustvaril pogoje za doslej največji vetro-lom leta 1963.
Vetrolom nastane, kadar se klimatski činitelji in stanje sestoja na določen način ujemajo. Naši gorski smrekovi gozdovi so zelo občutljivi in hitro reagirajo na vsak prehud ali nepravilen poseg s sečnjo. Na obravnavanem območju so najnevarnejši jugozahodni vetrovi, ki nastajajo zlasti od jimija do decembra. Manj nevarni pa so severni vetrovi, ki se pojavljajo pretežno v pnd polovici leta. 2e pi-vi urejevalci obravnavanih gozdov so poznali nevarnost vetra in so
v ureditvenem elaboratu iz leta 1903 predpisali smer sečnje (sečni red) od vzhoda proti zahodu (v protivetmi smeri).
Večkriit pa se je zgodilo, da sO' močni 2:račni vrtinci povzročili hude polomije v še popolnoma nenadetih sestojih ne glede na smer sečnje in slanje sestoja. Taki vrtinci se sprostijo navadno le v omejenem obsegu in prizadenejo navaidno le manj&e komplekse. V takšnih primeiih ležijo 'podrta drevesa vsa križem.
Veter, ki sunkovito piha dalj časa iz ene same smeri, navadnoi prizadene velike površine gozdov. V tem .primeru pade drevje le v eno smer — razen izjem, ki jih povaroča obliJtovitost terena. Redkejši so slapoviti vetrovi, ki z visokih gorskih vrhov strmo padajo v dolino in podirajo gozdove pod seboj.
Preiiitro odpiranje sestojev na veti-u izpostavljeruh ki:ajih je največkrat usodno. Izikazalo se je, da so najbolj podvrženi vetrolomom sestoji v dobi pomlajevanja, in sioer v stopnji nasemenilnih sečen j (oplodnih sečen j) in svetUtvenih sečenj, ne pa v sitopnji končnih (pospravljalnih) sečenj, ko je sestoj že tako redek, da se ne upira vetru, ampak ga prepušča.
Kot primei' navajam klimateke j-azmei-e, pri katerih je prišlo do zadnjega velikega veü^oloma (16. novembra 1963). Rr-ed začetkom hudega veti'a je 4 dni skruraj neprenehoma deževalo in so bila tla zelo namočen,a. Vetei* je naraščal do 8. in 9. stopnje in v nekaj irrah je bilo na tleh 51.Ü00 m^ lesa, posamezna drevesa pa so. se nato podirala še nekaj dni.
Pokljuška smi'eka ima 50—-SO cm globoke korenine, pogosto pa. celo samo 15—30 cm, To.i-ej ni čudno, da v razmočeni (kaSasti) zemlji di-evje nima več za.do?.tn.e cipoire. Drevj.s je büo v 90% primerov izruvano, le okrog 10% ga je bilo polomljenega, in to na spodnji tretjini debla, kjer je les najvi'ednej.Ši, R-i sneg okrni h smo ugotovili ravno obratno situacijo, Sile veti'a delujejo od strani, sneg pa pritiska navpično. Voter in sneg ustvarjata zelo ugodne pogoj.e za nad.aljnj.e tovrstne katastro.fe. ki v nekaterih primerih sestoje povs.em uničijo. Prav zato je težavno ugo.tavljati, koliko j.s na nastanek Skod vplivalo prejšnje gospodarjenje. V našem primsru j.e bilo npr. 70% od vetra poško.dovanih sestojev že dve leti prej načetih po sn^qgu. Tudi cest.e, ki v smeri nevarnega vetra presekajo sestoj, so lahko vzrok škodam. Posledice katastrof so akutne in dolgotrajne. M.ed pi-vimi so.i velike izgube na lesu zai'adi pi-elomov diebel in vi'okih ostankov izi-uvanih panjev, m.anjäa storilnost pri sečnji, večja nevarnost pri delu in nevarnost pi-.ed škodljivci (lubadarji in lesarji). Te posledios pa še zdaleč niso tako občutne Itot so dolgotrajne, ki se kažejo predvsem v sled.^čem;
1.	pokvarjen je želeni razpored s.tarostnih razredov;
2.	zaradi zmanj.sane proizvodne osnove je zmanjšan prirastek sestojev;
3.	n.erešeno ostaj.a vprašanje, katere poško^dovane sestoje je vredno š£ gojili in katere poslikati ter osnovati nove.
Glede snegolom.ov m.enim, da so bolj rezultat zuna.njih, na.raA^nih činiteljev ko.t pa poseldica človekovega d.elovanja. Pri vetrolomih pa moramo upoštevati človeka kot važn.ega crnitelja; zato sem temu pojavu posvetil vec pozornosti.
Oba onnenjena pojava pa sta za naše gorske gozdove tipična in ne le slučajna, V celoti teh škod ne moremo preprečiti, paČ pa jih lahko kar najbolj omejimo. Pri vzgoji gozda moramo upoštevati njegovo bodočnost, da bodo vsi ultrepi usmerjeni tako, da bo' gozd vedno kar najbolj od.po.^en pred uničujočimi vplivi. Z našimi ukrepi pa smo navadno slabili o.dpoinost gozda.
Kjerkoli to omogočajo rastiščne razm.ere, bo treba po nevam.em svetu osnovati z bukvijo mešane s.Bstoje, ki bodo biološko stabilnejši; pri tem gre
Sečnje in kaitassitrofe zaradi velt'a in snega v obdobju 1900—1963
zlasti za vzpetine in rotove. Odmikanje od naravnili gozdnih tipov, t, j. od mešanih z bukvo^ sestojev ne kr^pi, pač pa jih šibi.
Opis obravnavanih Škod v gozdovih in ugotavljanje vzrokov za njihov nastanek pa ne bi bila popolna, če ne bi omenili še gozdne paše, ki se vrši divje in neomejeno. Ta pojav omenjam zato, kw moramo spričo navedenih katastrof skrbeti za hitro pomlajevanje gozda, ki ga paša zelo učinkovito zavira.
634,0.653 (407.12)
RASTIŠCNE ZNAČILNOSTI TRIGLAVSKEGA GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA
Ing. Cveto C u k (Bled)
Orografske razmere
Triglavsko območje meri ok. 100.000 ha in ima izrazito alpski značaj, saj leži v gorah vzhodnih in južnih Julijskih Alp ter zahodnih Karavank, Pripadajoči i-elief je zato zelo razgiban, kajti med alpska predgorja in visokogorske planote, Jelovice, Pokljuke in Mežakle so vrezane globoke in ozke alpske doline,
ki so tektonskega nastanka, posaieje pa so jih obrusili in poglobili ledeniki. Te doline, po katerih dnu tečejo Savi Bohinjka in Dolinka ter Radovina, se v Blejskem kotu in Radovljiški planoti razširijo v skrajni severozahodni del Ljubljanske kolJine. V severovzhodnem delu območja pa segajo iz doline oziroma ravnine predgorja s sLt iiiimi pobočji do grebenov Karavank. V spodnjem delu območja sta Blejski kot in Radovljiška planota obi-obljena z griči ledenižkih moren. Na planotah Jelovice, Mežakle in Komne ter delovna Pokljuke so pogoste ki-aSke doline, kotline, vrtače in brezna.. Najnižja točka območja je pri izstopu Save iz območja pri Otočah s 385 m, najvišjo pa doseže v vrhu Triglava pri 2863 m nadmoi-ske višine. Največ aireala leži mod ÖOO in 1400 m nadmorske višine.
Geološko petrografske razmere
Po geološki in kameninski sestavi je gi'ajeno Triglavsko gozdnogospodarsko območje precej enotno. V glavnem pripada, tvoa-bam apnenca in dolomita iz mezozoika v Julijskih Alpah tei- paleozojskim skrilavcem v Kaiavankah, kjer je le oentralni del z vrhovi in grebeni gi-ajen iz apnenca. Po nastanku so Kara^ vanke st^:eiše od Julijskih Alp. Oboje pa pripadajo tako imenovanemu nagubanemu gorstvu. Na robo\äh planot Jelovice in Pokljuke, manj v Karavankah, so mestoma na površju magmatične prodoirnLn.e — porftr in njegovi grohi. Na Radovljiški planoti je tik za ledenižkimi morenami večji kompleks andezit-nih gi-ohov in miocenakih gHn. Za gojitev gozdov so pomembne ledeniške morene in usedline na Pokljiiki in deloma tudi na Jdovici, Te se po svoji sestavi razlikujejo od onih na Radovljiški planoti. Pi-ve vsebujejo samo apnenec, medtem ko so druge mešane s porfimim di-obirjem. Kot posledica lenediških zagat in ojezitev sta ostali -v doUni Bohinjsko in Blejsko jezero, na Pokljuki pa znana pokljuška močvirja. Apneno prodnate savske terase aluvija in diluvija izpolnjujejo prostore ob Savi, med morenskimi griči na Radovljiški planoti. Blejskem kotu in Spodnji Bohinjski dolini. Na območju je mnc^o živih melišč, potočni grušč pa pokiiva preoejSnje površine zlasti v stranskih dolinah Ji-ilij-skih alp (Kot, Knna, Vrata, Pišnica, Tamar). Oblike na dolomitih in apnencih so ostre, na peščenjaldh in laporih pa oble.
Najstarejše plasti predstavlja anizični dolomit na Jelovici. Na njem leže wengenske plasti srednje triade, Id jih zastopajo že omenjene magmatske kamenine — prodomine in njihovi tufi. Daleč najpomembnejša kamenina pa je gomjetriadni apnenec, ki ponekod i-ezko, drugod pa počasi prehaja v gomje-triadni dolomit Njuna, sta.i-ost je dokazana z okameninami mcgalodontov. Posebnost je baški dolomit, ki vsebuje gomolje, gnezda in celo daljše leče in kon-kredje roženca, ki se pri preperevanju dolomita ne topi in tako ostane iia površini ter daje izi-azito kisla tla. Na plasteh doJomila, najdemo m:estoma sivkast ali rdečkast apnenec, ki je jasno sldadovit. Prištevamo ga že juri. Srečujemo še zelenkast in vijoličast lapomat apnenec, Id prehaja v lapor kakor tudi kremenov ski-ilavec. Te plasti pripadajo liadi — spodnji jurt Za jurskimi plastmi sledi dolg presledek, nakar se pojavijo oligocenske plasti peščenjaka, lapoi-ja in glin. V Karavankab prwladujejo paleozoaske formarije, kai-bonsld ski-ilavci in permski peščenjaki v predgorjih. Glavni greben iTvorijo triadni apnenci, vmes pa so stare formadje silikatov. Prehajanje karbonatov v silikate, njih mešanje in prekrivanje je prav v pasu goadov, kar je izrednega pomena pri tvorbi tal.
Te prevladujoče apnene foi-macije dajejo pečat celotnemu gorskemu masivu v mikroreliefnih obHkah z ostrimi vi*hovi, giet>eni, strmimi pobočji in
skalovituni tlemi, ki so podvržena močni eix)ziji. Na terenih fcn-ez gozdov kaj hitro napreduje proces zakraševanja, Relief ni ustaljen, kar se odraža v močnem uveljavljanju hudoui-nikov. Zaradi tega je tudi kar vsa Zgomjesavslta dolina eno samo hudoumižko območje, ki je obenem ivajvečje v Sloveniji.
Vodne razmere
Večino obmoCja .prekrivajo apnene za vodo prepustne kamenine, ki nagibajo k zakraSevanju. Zaradi tega v višjih legah primanjkuje studencev in tekoče vode. Vso padavinsko vodo, ki je ni malo, požirajo preluknjana kraška tla.
Voda se zbii-a v notranjosti apnensäah gorskih masivov. Vsi izviri so zato v dolinah na podnožju gora in planot. Lokalno se na planotah Jelovice, Pokljuke in Mežakle pojavi voda v obliki studenčkov le na neprepustnih kameninah. Edino v Karavankah, kjer so na površju neprepustne kamenine, izvirajo studenci in potoki visoko v goi-ah. Celotno območje odmaka savski vodozbii-ni sistem, ki zajema povirje obeh Sav s pritoki. Osdlacije v množini pretoka so velike, Sava Dolinka ima na primer srednji pfpetok pri HE Moste 10,6 m^i'sek, najmanjši pretok pade pod SntVselt, največji pa zraste tudi do 200m^/sek. S tem pa je zopet karakteriziran hudourniki značaj zgornjesavske doline.
Podnebje
Podnebje je zmeimo hladno in humidno. Večinoma pi^vladuje atlantska cirkulacija. Sicer pa se mežajo tudi vplivi kontinentalne klime. Poletja so razmeroma hladna, zime: pa razmei-oma niUe, vendar velja to le za dolino. Visoke planote imajo surovo alpsko kjimo. Tudi v Karavankah je klima ostra s hitrimi in burnimi vremenskimi pd-eobrati. Pokljuška visoka planota ima zaradi višinskega položaja in neposi^ne bližine visokih Triglavskih Alp surovo visoko-goi-sko klimo. Ta je Še ostrejša zato, ker deluje celotna pokljnžka depresija kot ogromno mrazišče.
Padavine so obdlne in pogostne, V vzhodnem nižinskem delu presegajof 1500 mm letno, zahodno v gorovju pa do 3000 mm, Juüjske Alpe imajo pov-pi'ečno 2500 mm, Karavanke pa 2000 mm padavin. Padavine rastejo od vzhoda proti zahodu in z nadmoi-sko vižino. Glavne padavine so razdeljene na septem-bei- in oktober ter na maj in junij. Najbolj suhi mesed sor januar in februar ter julij in avgust, V alpskem pretlgoi-ju so pogostne poletne nevihte. Na leto je povprečno 150 .pada\'inskih dni.
Glasna vetra sta jugozahodnik in severozahodni k. Prvi prinaša vlago in padavine, drugi pa suho vreme. Najbolj nevaren za gojenje gozdov je jugozahodnik, ki buiTio plane prek alpskih grebenov. Posebno nevaren je v jeseni, ko dolgotrajni nalivi razmočijo zeinljo. Pozimi je nevai'en severozahodnik,^ vendai- le takrat, Öe se hitro spi-evi'že iz juga in se pri tem dela led na drevju. Oba povzročata periodično v nestabilnih toda kvalitetnih in čistih smrekovih sestojih katastrofalne škode (velik vetrolom 1958 in katastrofalni snegolom 1960/1961). Nevarni so lahko tudi vrtinčasti viharji, ki nastopajo zlasti v poletju.
Na visokih planotah pade polovico vseh padavin v snegu, 1 j, od 2 do 4 m ter leži povprečno 5 do 6 mesecev, na osojnih poiožajih Julijskih Alp pa celo do 9 mescev. V dolini obleži sneg 50 do 70 dni, na planotah in gorovju pa do 180 dni. Zime so zelo snežene. Na planotah zapade prvi sneg že v ofetobm.
Nwadno pada suh aneg, če pa je nioker in se nato vreme sprevrže v rru-zlo, tedaj povzroča hude snegojotne.
V dolini vlada blaga alpska klima, na planotah pa surove planinske ra^-naei-e. Letno toplotno povprečje znaša za Mrzli studenec na. Pokljuki +3.0 "C, za Rovtarico na Jelovici 4,2 "C, za Bled 7,9 "C ter za spodnji nižinski del območja 9,0 "C. Na pianotaii so zlasti nizki juü-anji minimumi, ki so iTi'di po-ieti ]ahko okoli O "C. Podnevi nastajajo močne otoiplitve, poleti skoraj do 30 "C. Pozimi pade temperatura ponoči tudi do — 30 "C. Amplitude, dnevne in pei-i-odične, so torej zelo' velike. Zadnje spomladanske slane v začetku julija in pi-ve jesejiske slane koncem avgusta so na, planotah reden pojav.
Vegetacijska aktivnost traja na planotah povprečno 3 mesece, v do'Hni pa 4 do 5 mesecev. Vegetacija zaine v dolini okoli 20. aprila, ko ozeleni bukev, in konča v septemibru. Neugodne klimatske razmere pa na planotah vegetadjo močno ski-ajšujejo-. Prav v teli razmerah pa uspeva gozd smreke, kjer raste les najboljše kakovosti.
Tla
Kot posledica kompleksnega učinknvanja tlotvoi-nih činiteljev ss na območju kaže vehka heterogenost v različnih talnih tipih. Ta heterogenos.t je opazna tudi v zelo različni goadnoproizvodni sposobnosti tal. Razni tipi tal so razporejeni na, povi-Sini mozaično. V glavnem nastopajo 4 skupine: tla na trdni karbonatni podlagi, tla na moreni, tla n,a kisli trdni kamienini in tla na Id sli h post-glacialnih naplavin.ah. Na aluviju so rahla, plitva, peščena in suha, na, m.orenah so plitva do si-ednje globoka, na grohih, konglomeratih in oligocenu so globoka ilo\Tiata tei' na .a.pneni kamenini ti.pa nendzine. Na skrilavcih tn pnrfii'jih pa zopet globoka, ilovnata, sveža tla. Tla so večinoma mlada ter bogata z mineralnimi hi-.aiiili. Po tipih so zastopane rendzine od protorendzin iprek prhninastih do aprsteninastih rendzin, evlTofna i-i,ava tla, podzol. organcgeno močvirna tla itd.
Drevesne vrste
Prisotne so bukev, jelka, smreka, maoesen, bor tei" drugi listavci, Bultev {lß%} je razširjena na vsem območju v pasu od doline' do 1300 m. Posamezne bukve gi^o še višje, vendar niso konkurenčne. V Kai'avankah sega bukev prav do zgoiTije: drevesne meje. V pasu na pobočjih ima bukev veliko biološko in sociološko moč. Bukev je bila in je n,a svojem dominantnem rastišču zamenjana z vrednejšo .imireko. \'endar osvoji zopet svoj prejšnji položaj takoj, ko posekamo smreko, seveda Se niso tla preveč degradirala. Na svoji msji ob robu Pokljulce dela vtis, kot bi konkurenčno napredovala.
Smreka (70%) gospodari na planotah, kjei- samo ona lahko prenaša eksb^emne rastiščne razmere. Areal ji je umetno razšii-jen na bukov pas. Smreka domlnu-a od 1200 m naiprej, vendar so ji primešani: bukev, macesen in jelka, Smreka uspeva povsod od nižine do zgoiTije drevesne meje.
Jelka (8%) je malo razši^-j,ena. Največ jo je na Jelovici, Raste tam, kjer so manjši temperatuiTii ekstremi v vlažnejSih in hladnejših dolinicah pasu bukve in na silikatnih tleh. Do zgornje dievesne meje ne gre.
Macesen	je stanovalec visin, svetlih in svežih ter vetrovnih položajev.
Nad pasom snureke je sprva p^-imešan tei' nazadnje čist. Pri 1500—1600 m sta smrelca in macesen enako močiia.
Bor porašča obsavske terase in toplejša dolomitna pobočja v Karavankah.
Hrast, lipa, jesen, kostanj, gaber in javor rastejo v nižinskem delu območja.
Gozdne združbe
Na savskih terasah in iia naplavnih ravnicah raste borov gozd s. smreko. Je to redek borov sestoj s posameznimi smrekami, z mnogo trave in z nizkim grmovjem. Nima posebnega gospodarskega pomena ter opravlja bolj vlogo varov^ega gozda.
Na zgornjih savskih terasah, na morenah in konglorajeratih je razvit mešan listnat gozd hrasta, gabra, lipje in kostanja. Primešana pa sta tudi smreka in jelka. Ta gozd so že od davnaj gospodarsko močno izkoriščali.
Na silikatnem gričevju nižin je na obširnem območju smrekov-jelov gozd z znatno primesjo listavcev.
Od fM>dnožja navzgor je v širokem pasu razvit bukov gozd s smreko. Na vmesnih strmih dolomitnih, sončnih legah je iUrski borov gozd s primešano smreko in macesnom.
Levo; Veter je 16. 10, tSSS podrl v 93. oddelku na Pokl.iuki pod Liparco v enem
kosu ok. ^ ha gozda
Desno: Katastrofalni snegolom je v zimi 1930/61 podobno kot v Rudni dolini skoraj po vsej Pokljuki motno prizadel gozdove (foto: ing. J. Hočevar)
Pi-oti zgornji gozdra meji nastopajo različni smrekovi gozdovi, ki poCasi razpadajo v gruče. Zgornjo gozdno mejo pa gradi gozd macesna z rušjem. Pas nad zgomjo gozdno mejo zavzemajo v Julijskih Aplah in v Karavankah käme-niti pašniki in melišča, na i'edko obrash s posameznimi macesni, snu-ekami in z rušjem. Nad njim pa je nai'avno nerodoviten svet,
Naj^^ažnejše in najbolj razširjene gozdne združbe v območju so: Querceto-carpinetum, Anemoneto-fagetum, Abieto-fagetum, Piceetum subalpinum, Adeno-styleto-pioeetum, Pinetum subillyricum v gospodarskem pomenu ter Rhodoreto-
/
-rhodothanmetum in OiTueto-ostryetiim v varovalnem, pomenu. Vse te združbe so zastopane v številnih podtipih in variantah, zlasti bukov in smrekov gozdj ki sta najbolj razširjena, in gcspodarsko najbolj pomembna.
Gozdovi
V triglavskem območju je ok. 51.000ha gozdov; torej je gozdovito ok. 50%. Zgornja gozdna meja sega do 1600—1700 m, gozdno direvje pa do 1900 m. Varovalnih gozdov je 20%, največ od 1500 m napi^j. Večina gozdov (V3) je nad 1000 m. Čistih gozdov je 6000 ha. Sestoji so Cenjeni v velike komplese in odmaknjeni v gorovje,
Enodobnih gozdov je 25%, ti so tudi največji proizvajalci lesa. Erebii-ahuh gozdov je 55%. Povprečna lesna zaloga je 250m^/ha, tekoči piirastek paj 5,4 m^/ha. Rast drevja je počasna in enakomenna. Gospodairska staii-ost je dosežena 3 120 do HO leti, Takrat znaša povprečni prsni pireraer 45 cm. Poivprečne višine so od 26 do 30 m:. Število dreves na ha v zrelem gozdu je 500 do Ö50, temeljnica je 40 do 60 m^ ter lesna zaloga 500 do 800 m^/ha. V sestojih znaša tekoči prirastek od 6 do 13 m'/ha.
Obravnavani gozdovi imajo poleg proizvodnje lesa zaradi turisrtičnega območja in alpskega sveta zelo poudai'jeno mnogonamensko vlogo,
Tiri
—	Novejši gOEdnogospodarski nači-ti, sektor za xirejanje gozdov GG Bled.
—	Kompleksna raziskovanja smrekovih sestojev na Pokljulti, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo SR Slovenije.
—	Proučavanja in kailiranja gozdnih tal in vegetacije, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo SR Slovenije,
634.0,7.648 (497.12)
NEKAJ PODATKOV O ZGODOVINSKEM RAZVOJU GOSPODARJENJA Z GOZDOVI V TRIGLAVSKEM OBMOČJU
Ing, Janez J u v a n (Bled)
Razvoj posestnih odnosov
E^rvi zapisani podatek o naših gorenjskih gozdo^':h je v izročitveni listini, ki je pisana v originalu latinsko in s katero je 10. aprila 1003, leta daroval nemški oesar Henrik II, briksenškemu škofu Albuinu Bled z gradom, z jezerom in še 30 di-ugih posesti. Li&tina je pisana v obliki, kot je bila tafci-at pač navada, s polno starih rekd.; v izvlečku se glasi:
ffZato naj vedo vsi 'naši zvesti podaniki sedaj in v bodočnosti živeči, kako smo... po posi^edovanju č. brdksenškega škofa Albuina naše posestvo, ki se imenuje Bled, v deželi (Kranjski, v grofiji Vnatilnovi, darovali istemu č. škofu Albuinu,... tako njemu, kaltoir tudi njegovim naslednikom v last, in sicer z vsem pulpadajočim, to je s cerkvami, gradovi, zgi-adbami, podaniki obojega spola, obdelano in neobdelano zemljo, gozdovi in divjadjo, tiravniki, pašniki in
skupnimi pašniki, vodami in mlinskimi pravicami, %'s^nfLi dohodici, že pridobljenimi in ki bodo v bodočnosti pridobljeni, z eno besedo: vse premoženje, dohodke in pravioe, ki zakonito pripiaxiajo imenovanemu posestvu v tem jk>-menu, da nimajo nobene pravice izvrševati oblast grofje ali di-žavm sodniki brez škofovega dovoljenja; vse desetine... Itakor tudi druge obveznosti naj bodo dodeljene zgoraj imenovanemu škofu do njegove smrti. Po njegovi smi-ti... pa -U škofom, naslednikom istega č. moža Albuine.
In da bo ta listina naše izročitve ti-dna in nespremenljivo veljavna v sedanjosti in bodočnosti, so je zapovedali opremiti z našim pečatom in prodpisali lastnoročno, kakor se spodaj vidi.«
Leta 1011 je isÜ cesar daroval ponovno nekaj posesti. Leta 1040 je njegov naslednik Henrik III. in leta 1065 Henrik IV. dai'ova] bilksenSkim škofom še del Gorenjske med Bohinjem, Ki-anjsko goro in Radovljico. Vsa ta posest, ki se je naslednja leta še večala, je ostala skoraj 800 let v posesti briksenških škofov. Ti so büi takorekoč neomejeni gospodarji malodane vse Goiienjske tja do ICranja, njih sedež (TafeLsitz) je bil na blejskem gi'adu.
Za upravljanje gospodstva Bled so biiksenški škofje postavljali svoje oskrbnike, aü pa so posestvo oddajali v upravljanje in v najem takratnim deželnim vladarejm. Tako je bil že leta 1036 postavljen za skrbnika (vogla) koroški vojvoda, da bi bdel nad gospostvom. Po reformaciji, ki je bila v okolici Bleda kr\fava, so biiksenški škofje nekaj časa sami upravljali gospodstvo Bled, leta 1651 pa ga je dobil v upravljanje deželni glavar I-Cranjske W. E. grof von Auersperg, le-ta 1679 Janez Andrej pl, Gallenfels, leta 1723 Anton Ignac pl. Lowenek, Kot zadnji upravnik oziroma najemnik se imenuje Ignac Novak, ki je plačeval letno najemnino 1000 dukatov, Leta 1303 je bila blejska cerkvena posest podržavljena (sekulaiizirana) in dodeljena v upravljanje dunajskemu di-žavnemu gospodarstvu in financam, tj, kameralnemu fondll. Deželni glavaj' Kranjske je vpeljal na posestvu diržavno upravo. V času francoske zasedbe v letih 1809—1813 je upravljala s posest\'om fi'ancoska di'žavna uprava. 2 odlokom avstrijske vlade je ipi-esla 23. julija 1824, oziroma 1833. leta blejska graščinska pOÄSst zxvpet v roke briksenške škofije, kar je failo dokončno izvedeaio 30. junija 1838.
Leta 1858 je bila sklenjena kupoprodajna pogodba med biiksenskim stolnim kapitljem in industrijalcem na Jesenicah, Vilttorjem Ruadom, ki je kupU celotno posestvo gi'aSäne Bl,f?d za 157.500 avstrijskih goldinarjev. Toda že čez 13 let, t. j. 31. dec. 1871 je prodal skoraj vse posest^ro Ki-anjski industrijski družbi (KID) za 780.000 avstrijskih goldinairjev. Blejski gi-ad s pripadajočo zemljo je kupil 19. septembra 1882 dunajski trgovec Muhr,
Dne 14. maja 1895 je avstrijsko ministrstvo za kmetijstvo kupilo od Kranjske industrijske diužbe ok, 26.454 ha blejskega posestva za Kranjski verski tond. Izvzeti so bih le gozdovi, Id leže v bližini Jesenic, t, j. v k. a Planina, HriiSica, Jesenice in Javornik (Savske jam.e). Kupnina je mašala 1,400.000 avstr, goldirtarjev. S 1. julijem 1895 je bUa na tem posestvu zopet vpeljana državna uprava. Kol zanimivost omenjam, da je KID s tem denarjem zgi-adll železai-no v Skednju pii Trstu in s tem gospodarsko močno prizadel obra.te in okolico na Jesenicah, kajti dinižba je opustila rudnike v Karavankah.
Nekatei-i državni gozdovi sf> bili že v srednjem veku v di-žavni upravi. Znano je npr., da je bil Mai'tinöek di-ža\Tia last v času avstrijskega cesarja Maksimiljana, ki je leta 1515 izdal zakon o preskrbi rudnikov z lesom. Taki zakoni so bili objavljeni še pozneje v letih 1553 in 1573. Po teh zakonih so bili v,^ gozdovi semenovd pridii'zani za potj-ebe inidnikov. Po »urbarju-«, t. j. po
takratni zemljiški knjigi iz leta 1579 je bil del gozda Martinček določen za kritje potreb fvižinai-skih obratov v Kropi in Kamni gorici. V teh krajih je železarstvo cvetelo že v rimskih časih in je doseglo svoj višek v 16. stoletju. Po Jelovici in Pokljuki so kopali in iskali železno rudo, drva za pridobivanje oglja pa so dobivali pretežno iz državnih gozdov.
Dolga desetletja so različni interesenti nesmotmo posegali v gozdove; v marsikatarern primeru je postala nejasna lastninska, pravica, tako da, je bilo" potrebno zadevo reševati uradno, po komisijah. Ko so leta 1867 ui-ejevali servit-utne pravice, so se npr. za lastništvo Martinčka potegovali graščina v Radovljici in žekza:'ska obrata v Kamni gorici in Kropi. Končno so ugotovUi, da je Martinček državna last, obremenjen s servituti, Obremenitev gozdov s servitutTiimi pravicami, zlasti velika obremenitev z lesom in drvmij je kvarno vplivala na gospodarjenje z gozdovi. Zato so bile kasneje, največ med letoma 1880 in 1886 ter končno v letu 1892 ustanovljene komisije za odkup servitutnih pravic, ki so precej državnih gozdov odstopile kot ekvivalent za te pravice (npr. v Notranjem Bohinju 10 oddellcov na Komarči).
Dokler so bili omen jeni gozdovi last Kranjske indiustrijske družbe, je obstajala za njihovo upravljanje le gozdna uprava s sedežem na Javomiku. Ko pa je gospodarjenje prevzela država, so büi gozdovi dodeljeni dvema gozdnima upravama, in sicer v Radovljici, kjer je bila ustanovljena gozdna uprava že leta 1873 za državni gozd Martinček, in na Bledu, kjer je Kranj, vea-ski zaklad junija 1897 kupil od Riharda. Schreya. posestvo Boben z 38 ha za 22.000 avstr. gold. V začetku di«:enibra 1910, t. j. po zgraditvi bohinjske železnice, je bil urad gozdne uprave iz Radovljice prenesen v Boh. Bistrico, dir^cija pa je bila v Gorici. Po končani pi-vi svetovni vojni leta 1918 je bil pri Narodni vladi v Ljubljani ustanovljen gozdarski oddelek s posebnim odsekom za upravo državnih gozdov; leta 1922 je bil ta preimenovan v gozdno direkcijo. Od 18. dec. 1924 dalje je ta. direkcija skfbela le za državne (Martinček, Kališe, Mecesnovec) in verskozakladne gozdove (Jelovica, Pokljuka, Notranji Bohinj, Mežakla, Belca, Martuljk, Pišenca).
V gornjesavski dolini je bila za državne gozdove ustanovljena leta 1912 drž. gf^dna uprava v Beli peči (sedaj v Italiji). Ta je gospodarila tudi z versko-zakladnimi gozdovi. Od lela 1918, 1.. j, po končani prvi svetovni vojni, do 20. marca 1924 je z gozdovi gornjesavske doline gospodai'ila gozdna uprava Bled. Leta 1924 je bila ustanovljena gozdna uprava v Ki-anjski gori, ki je polog gozdov na Mežakli prevzela v gospodarjenje vse državne in versko-zaklad ne gozdove v gornjesavski dobni. Taka organizacijska oblika je ostala do avgusta 1939, ko. so bili na podkigi konkordata odstopljeni vsi verskozakJadni gozdovi Vatikanu in d.ani v g o spod ar j.en je Ljubljanski škofiji. Talcrat je faila ukinjena gozdna upra:va Kranjska gfjra. To^ stanje je ti'ajalo do aprila 1941, ko je okupator zasedel naše kraje in si po svojem organiziral gozdarsko, službo L direkcija je bUa v Ti-žiču.
Takoj po' osvoboditvi sta bili ustanovljeni gozdni upravi na Bledu in v Boh. Bistiici, ter go'!'^ni osfcrbništvi na Jesenicah ui v Radovljici. V jeseni leta 1964 je bilo osnovano Gorenjsko gozdno gospodarstvo na Bledu, Id je poleg nekdanjih verskozakladnib gozdov že vodilo gospodarjenje z vsemi družbenimi gozdovi sedanjega triglavskega in kranjskega območja ter z družbenimi gozdo\'i v ICamniku. Bilo je 9 gozdnih uprav s skupno površino 46.763 ha: od tega je bilo gozdov 35.559 ha. Leta 1947 so se lesnoindustrijski obrati ločili od gozdnega gospodarstva.
Sedanje gozdno gospxxlaretvo Bled je bilo ustanovljeno 7, februarja 1948. Njegova reorganizacija je bila izvržena konec leta 1949 in s 1. januaa-jem 1950 je začeli veljati nov oi-ganizacijsld sistem. Od 1. 1. 1954 posluje Gozdno go&po-dai-stvo Bled kot podjetje, ki ga, upmvlja in vodi po načelih samoupravljanja delovna skupnost bodisi neposredno (i-eferendum) bodisi posredno prek delavskega sveta, upravnega odbora, direktoirja in delavskih svetov delovnih enot.
Gospodarjenje z gozdovi
Na razvoj gozdarstva v triglavskem ali kakor ga sedaj ui'adno imenujemo,
V	blejskem gozdnc^ospodarskem območju sta v preteklih stoletjih najbolj vplivali Železarska obrt in industrija; pol^ tega so bili skoraj vsi gccdovi obremenjeni v služnostmi paše, pridobivanja tehničnega lesa in drv za potrebe gospodinjstev. V Bohinju, v Lipniški, Gomjesavski in Selški dolini je bila že od davnine I'azvita železarska industi'ija in obrt. Po Valvasorjevem mnenju je ta obrt na Gorenjdcem stara več tisoč let. Arheološka izkopavanja so odkrila, da so v naših krajih poznali oglarjenje že pred tri tisoč leti, v času Ilirov in Japodov, Ti so imeli dobro razvito rudarstvo, kovinarstvo, predvsem pa železarstvo. Ta obrt se je razvija.la tudi v času Keltov in Rimljanov. Preseljevanje narodov je tedanje ogtarjenje docela uničilo, do njegove oživitve je pri^o Sele konec srednjega veka, ko se je zopet začelo razvijati kovinarstvo in z njim oglarstvo, O tem pričajo ostanki topilnic, najdišča novcev in okraskov na Ajdovcem gradcu in izikopanine v vaseh 2lan in Jereki v Bohinju.
Za na&e sedanje pojme razmeix)nia preproste naprave za taljenje rud in za predelavo surovega želeja so bile v srednjem veku na desnem bregu Save ob potoku Grmečica pri Nomnju, v podnožju Rudnice med vasema Brod in Savica in ob potoku Mostnica v Stari fužini. Tudi po Kaiavankah še sedaj nahajamo sledove nekdanje železarske dejavnosti: temelje preprostih peči za taljenje železne rude. obloge, ostanke žlindre itd. Razmeram, času, kapitalu itd, primei-no so se porajali, delovali in se zdriiževali, preprosti ali pa bolje m-ejeni plavži. Vendar pa je moi-ala biti tudi pi^eprosta topilnica železne rudie, ki je bila postavljena morda pred več tisočletji, tehnično pi-emišljeno zgrajena, saj je morala omogočati zelo hudo vi-očino, ki je potrebna za taljenje rude in za nadaljnjo predelavo surovega železa. Železno rudo so iskali in kopali po vseh gozdovih Jelovice, Not.rimjega Bohinja, Pokljuke. Mežakle, v Savskih jamah itd. Sprva je bilo seveda več lastnikov in solastnikov plavžev; naš pogled v pretidtlost pa sega le tlo konca 17. stoletja, ko se je bohinjska železaa-ska industrija združila v eni roki, in sicer kot last rodbine LocateHi, ki je leta 1720 prodala imetje nekemu Francescu Pittoniju, ta pa leta 1744 rodbini Zois. Le-ta je gospodarila s posestvom do leta 1368, ko je gozdove odkupila KraJijska industrijska di-užba.
V	noči na 7 oktober 1890 j.e požar uničil vf?e železarske napi-ave v Boh. Bistrici, naprave v Stari fužini pR so bile opa^čens že leto dni prej
Kranjska industrijska družba je leta 1870 kupila od Zoisovih dedičev plavŽL' in fužine na Javorniku, v MosUih, Sp. Radovni. na Staiü Savi, na Plavžu in v Mojstrani. Družba je imela v obratu pet rudnikov v Savskih jamah, na Bsviči Ln na Begunj ščici. Nakopali so na leto ok, 25.000 ton železovca m manganove rude. Družba je imela 4 plavže in 12 fužin. V Bohinju je znašala proizvodnja železa letno ok, 2000 ton.
Pred približno dvesto leti je bilo v gozdovih našega območja znatno manj smreke in je prevladovala bukev, Kei* pa je bila bukev zaradi oglarjenja močno izsekana, je njena rastišča zavzemala smreka. Valvazor npr. pcn'oca, da je
Jelovica visok gozd v gorovju v bližini Krope in Kamne gorice, v katerem je mnogo bukve in malo smreke in kjer imajo fužine iz Krope in Kamne gosrice svoja kopišca. Iz tega Valvazorjevega poročila se vidi, da je bila tedaj večina Jelovice obi-ašoena z bukvijo, medtem ko sedaj pi-evladuje srm-eka. Palinološka raziskovanja pc^ljužkih barij kažej.o, da je bukev s Poldjuke zginUa pred približno 300 leti.
Oglje so pridobivali v glavnem samostojni oglai-ji iz goizdov blizu naselij ali železai-skih obratov. Pogosto pa so tudi večja podjetja v lastni režiji, t. j. z lastnimi delavci napravljala oglje.
Ko s obile skozi naSe ki'aje zgi-ajene železniške proge, najprej tako imenovana -južna« (Dunaj—Celje leta 1845, Celje—Ljubljana leta 1849, Ljubljana—Trst leta 1857, za braovlak 1861, Trbiž—Ljubljana 1870, Jesenice—Gorica—Trst 1906) in so začeli upora.bljati premog, je jelo oglarstvo propadati. To stanje se je poipravUo šele v začetku sedanjega stoletja, ko je Šlo precej oglja za izvoz v sevei-ne indiiistrijske dežele in v Italijo, Prvotoi način oglarje-nja v jamskih in preprostih kopah se je polagoma umaknil vedno boljilm postopkom, doklei- se ni končno uveljavila visoka kopa, ki je še sedaj v rabi.
S širjenjem železarn so gozdove vedno bolj izkoriščali, z nai-aščanjem števila pi-ebivalstva pa tudi krčili; bili so v nevarnosti, da bodo uničeni
Urejeno gospodarjenje z gozdovi na obravnavanem območju ima tako svoj začetek v prizadevanjih rudarjev in fiižtnairjev, da bi si zagotovili enakomerne in stakije količine drv za oglje in deloma, tudi jamski les,
Prva znana zakonska ureditev gospodarjenja z gozdovi začeti ja proti koncu 17. stoletja, ko je Avstu-o-Ogrska izdala »»gozdni red-«,
V	splošnem opisu gozdov goaposti'a Bled iz leta 1838 je zapisano tole:
•*Ko so leta 1783 txipravili deželno-knežje gozdne rezervate in z njimi pravice rudarskih oblasti do odkazovanja kopišč, tj. sečenj v teh gozdovih, bi bil pravi čas resno odstraniti iz blejsJdh državnih gozdov vse tiste, ki so imeli pra\'ice, dodeljene jim od rudaxskih oblasti; toda takratna mlačna uprava tega gospostva ni posvečala tej zadevi nobene posebne poeomosti, Tako so se ugne-zdüi ti tujci v tukajšnjih gozdovih v taki meri, da jih bo le težko izriniti; kar pa bi bUo v takratnem položaju veliko laže in bi bUo hkrati na podlagi najvišjega zakona, tudi takoj sankcionirano. To je sedaj navidez komaj mogoče. Rudarska podjetja naranee menijo, da je priposestvovanje gozdov v ekonomskem oziru zanje nemogoče in hočejo svoje namišljene zahteve uveljaviti po pravni poti,«
V	gozdnogospodarskih načrtih, ki so bili izdelani v teh letih, je bila lesna zaloga samo približno ugotovljena- Etat in način gospodarjenja nista bila pi-ed-pisana, zato so gozdove izkoriščali še naprej nenačrtno. Tako je deželna vlada Kranjslie velike komplekse gozdov okoli Radovljice in Škofje Loke, torej tudi Jelovico in Notranji Bohinj leta 1854 postavila pod sekvesler, t j. pod ndsako pi-isilno upravo. Pri tem je ukinila vse lastninske pravice tretjih oseb. Prisilna uprava je prenehala leta 1871, ko je bila po zdmžitvi bohinjskih železaj-n s posestvom na Bledu osnovana skupna uprava gozdov Ki'anjske industrijske di-užbe.
Ta družba je leta 1870 zaČeJa ui-ejati servitutne pravice do uporabe lesa, leta 1880 pa pašne sei-vi.tutne pravice. Leta 1880 je izdela] gozdni m-ad (KID gozdno ureditveni elaborat. Izvršena je bila inventarizacija gozdov; le-ti so bili razdeljeni na oddelke in odseke. Pi^edpisana so bila zelo intenzivna i-edče-nja, tudi do 50% ma.se, in sečnje na golo. Ta ureditveni načrt je bil glede zemljiških meritev in glede ugotavljanja lesnih zalog zelo pomanjkljiv.
Leta 1896 je bila izvršatia i« vizi ja gozdnogospodarskih načrtov, tudi tisiih, ki sta jih dehio izdelali državni upravi v Radovljici in na Bledu. Od tega leta diilje lahko že govorimo o urejenem in načrtnem gozdnem gospodarjenju. Leta 1903 je gozdna direkdja v Gorici začela, na novo urejati gozdo've. Leta 1913 je bila ponovno izvršena revizija načrtov, ki je popolnoma izključila sečnje na golo, ki so bile do tedaj dovoljene im je predpisala izkoriščanje gozdov pretežno z oplodnimi sečnjami in s pomlajevalno dobo.
Sedanji pojem, za&ebnih goad o v se je pravzaprav pojavil šele v dingi ipc^o-vici prejšnjega stoletja. Po predpisih avstrijskega državnega gozdnega zakona z dne 3. dec. 1852, Id je veljal tudi v naših krajih vse do 21. dec, 1929, je bila uvediena, posebna služba nadzora gospodarjenja z vsemi gozdovi, toa-ej tudi z zaE£'bnimi, Vendar pa je bil ta nadzor ohlapen. Razm.eroma majhna poprečna hektai'ska lesna zaloga 190 m" v zasebnih gozdovih je sedaj dokaz za to.
Izkoriščanje gozdov na Jelovici i a Pokljuki od 1894. do 1964. leta
Imamo zbi-ane in urejene podatke o izkoiiščanju gozdov na Jelovici z Notranjim Bolnnjem od l-eta 1694 (Martinček) oziroma od leta 1899 (ostala Jelo-\dca) in na Pokljuki od leta 1904. Podatki se nanašajo na ok. 8880 ha jelovških in na ok. 7980 ha pokljuških gozdnih povi^šiii.
Di-žavni gozd (revii') Martinček, ki obsega 1366 ha gozdov z enodobno 2gra,d,bo in s 120-letno obhodnjo, j.e imel 1894. leta 438.180 m-' ah na 1 hai 321 m^ stoječega lesa. Ob prvem urejanju so biK gozdovi stari 60—80 let. Od leta 1894 pa do leta 1964, t j, v 70 letih je bilo rposekano 771.968 m' aH ok, 565 m^ na ha. Lesne zaloge so v zaöetfcu leta 1965 znažale 296.528 m-', na 1 ha 217 m^. 2^oga se na, Mai-tinčku mainjša, ker je potrebno staro, dozorelo drevje čimprej iposekati.
Za ostalo. Jelovico so podatki sledeči: ob začetku urejanja, t. j. leta 1899 je znašala površina 8453 ha, leta 1964, tj. čez 65 let pa 7501ha. Lesna zaloga je biLi 1899. leta 1.290,081 m^ na 1 ha 152 ml Sekali so v začetku ok. 16,876 m" na leto. Leta 1964 je znašala lesna zaloga 1,931,762 m^ na 1 ha pa 257 m^, seka se 43,500 m" na leto. Posekalo se je v tem času, lo je v 65 letih, 1,811.308 m" ali ok. 242 na 1 ha, Hektarsita. lesna zaloga se je torej od leta 1899 povečala za 69%, istočasno so^ narasle sečnje lesa xa 164?S,



I.....i
Letne sečnje v neto masi; ••	za gospodarsko enoto Boh in ska Bistrica od 1908,
■ do 1964. leta;-za gospodarsko enoto Poldjuka od 1904. do 19ß4. leta.
Goedni kompleks Pokljuka z Mežaklo in Radovno je imel leta 1904 na površini 7465 ha 1,476,285 m^ ali na 1 ha 205 m^ stoječega lesa, leta 1965 pa na povi-šini 7658 ha 2.523.683 m'' aH na 1 ha 329 m®. V tem času je bilo posekano 2.073,542 m^ ali ok, 278 m''' na 1 ha. Leta 1904 je bil etat 26.134 m", sedaj pa je 45.000 m''. Tudi v pokljuških gozdovih se Je hektai-ska zaloga v času načirtnega gospodarjenja povečala od 205 m''/ha leta 1904 na 329 m^/ha leta 1965, vzporedno pa so narasle tudi sečnje.
Pri gospodarjenju z obravnavanimi goadovi stopamo v novo i'az\rojno stopnjo, Poleg vsakoletno večje kolLGine lesa, ki jo 'dobimo zlasti z i-edčenji, hočemo v prihodnje gojiti tudi boljši les. Pokljuškemu lesu namei-avamo utrditi tisti sloves, ki ga že od nekdaj poznamo fxxi Imenom »tcariritia-«.
Za pokljuške in jelovške gozdove imamo še en zanimiv podatek, ki osvetljuje gospodarjenje z njimi v luči svetoTOih dogodkov. Iz pr^ledov letnih seoenj za Jelovico od leta 1908 in za Pokljuko od teta 1904, za, obe pa do leta 1964, je razvidno, kako so vsako leto nihale sečnje oziroma oddaje lesa.
Razmeroma mij-en in enakomeren vzpon je videti iz grafikonov do leta 1913, nato sledi nagel in globok padec proizvodnje v letu 1915, ko je divjala prva svetovna vojna. Po letu 1918 je proizvodnja hitro rastla do leta 1924, ko so se začeli kazati znaki velike svetovne gospodarske krize, ki je bila najhujša leta 1931. Sledijo leta negotovega, gospod,arskega. vzpona, nato pa. je od leta 1934 dalje opazno postopno upadanje proizvodnje zai'adi znane italijanske avanture v Abesniji, ko so bile zaa-adi nje uvedene gospodarske sankcije proti Italiji. Po letu 1937 je proizvodnja zopet nai-aščala., ker sta se Nemčija in Italija, pripravljali na drugO' svetovno vojno. Strašna vojna kataslirofa in sovražnikova oktipacija naših krajev sta zbrah v gozdovih vojsko paitizanov. Partizani so okupatorju preprečili izkoJ'iscanje lesa, in sicer tako temeljito, da je bilo na Jelovici leta 1944 posekanega v vseh 70. letih najmEinj lesa, prav tako je bilo tudi na, Pokljuki to leto posekano komaj 3000 m^ in še to le pretežno bukovih drv. Po letu 1945 sledi neslutena gospodarska dejavnost obnove uničenega, gosopdarstva in še posebej obnove naše ožj«, domovine po, di-ugi svetovni vojni, Jelovški in pokljuški grj,zdGvi so tedaj ki^pko prispevali svoj delež. Naravno je, da. je temu naglemu vzponu sledil primeren padec proizvodnje, deloma zaradi izvršenih nalog, deloma za,radi preusmeritve in osamosvojitve našega gospodarstva., ki se Je kazala tudi v gozdovih. Po letu 1954 je opazna lunirjenost gospodarjenja z gozdovi. Id kaže i' povprečjih stalnost z laiilim vzponom, izvz-mši leto 1961. ko Je na Pokljuki zaradi vetra in snega padlo nad loO.OOO m'' lesa.
Bogata jie tisočletna zgodovimi poldjušldh in jelovških gozdov, polna je slavnih dejanj. Mnogim so ti gozdovi dajali zaslužka, potoki znoja so v njih tckU za trdo skorjo ki-uha. v borbi za s^r(^bodo in pravico so nudili varnO' zavetje prf.d. tujcem in sovražnikom, Bfrfimo zato z^^,esti izi-očilu naših prednikov, vai-ujmo ta živi spomenik borb,^ in svobode pod Triglavom in neg ujmo te našs lepe slovenske gozdove, da jih homo še vrednejše zapustili zanamcem kot simbol večnosti rodu, ki tu prebiva!
Gradivo
Kronike iz starejših elaboratov.
Perspektivni plan gozdnega in lesnega gospodarstva za triglavsko območje, 1955.
Opis gtjzdov (Z 1.1B87 h gozdnogospodarekemu naCrtu n-Mežakla-.
Novejši podatki iz gospodarskih načrtov.
Grafikon, za katerega je uredil podatke pretežno ing- C, Cuk.
63'1.0.362.T/375;4tjl
USKLAJEVANJE MEHANIZIRANE SEČNJE IN SPRAVILA S SODOBNIMI GOJITVENIMI NAČELI
Ing. Polde P e r n u š (Bled>
Hitri razvoj tehnike v povojnih letih in prizadevanje za čim večjimi učinki ob zmanjšanju tel'esnih naipoiw pri ssčtiji in pri spi-avilu lesa sta pripomogla, da se je mehanizacija v gozdni proizA^odnji uspešno I'azvila.
V skladu z goadnogojitvenimi načeh stremimo za čim boljšimi gozdnimi pridelki. Ce hočemo to načelo čim bolj uresničiti, mioramo tudi mehiinizaciji v gozdarstvu posvetiti vso pozoi-nost. Kajti razen koristnih učinkov je mehanizacija pi'inesla s sabO' tudi razne nezaželene pojave, ki se jim moramo kar se da izogibati. Posebno skrb moramo posvetiti človeku, ki mu je zaupano gozdno delo z mehaničnimi pripravami, kajti ravno gozdni delavec lahko s svojim znanjem in neznanjem ali pa. aai-adi nepravilne politike nagrajevanja vpliva na obseg poškodb na rastočem dj^vju.
Z upoü'abo mehanizacije v gozdni proizvodnji povzročamo poškodbe, Id nastajajo zlasti pri sečnji in spravilu les.a. Dandanes povsod opravljamo &emjo lesa popolnoma mehanizirano, tj, z razlionimi tipi motornih žag. Ker je takšen način sečnje, zlasti pa podiranja drevja veliko hitrejše, so tudi poškodbe na preostalem direvju in na pomladku pogostnejže. Kajti pri delu z motorko je teže določiti smer za podiranje di-evja kot pri deki z ročno' žago, ken* v prvem primeru operacija poteka zelo hitro Zato so pogosto dogaja, da se padajoče drevo obesi na stoječe in ga poškoduje. Tudi odrgnine na rastočem divvju so pri mehaniziiranem podii'anju pogostnejše. Neredko pade ■dre\'o tudi na. mladje in ga poškoduje. Za preprečevanje takšnih poškodb je potrebno, da delo 2 motorkami zaupamo le takšnim delavoem, ki so za to dovolj usposobljeni, Ne sme se dogajati, da delavec v divji tekmi za večjim zaslužkom pri sečnji ne bi posvečal potrebne pažnje rastočemu drevju in inl.adju. Pravilno nagrajevanje LaliJio učinkovito vpliva na zmanjševanje tak.^nih požkodb.
Vsako spravilo lesa iz gozda po\rzroča hujše ali blažje poškodbe na preostalem drevju in mladju pa tudi na gozdnih tleh. To dejstvo moramo upoštevati, kadar kiltično presojamo' upoi'abo gozdnih mehaničnih naprav pri spraviJu lesa. Pri tem so naj pogostnejše na.^lednje poškodbe:
1.	na dcbhh, kot so odrgnine od vi-vi, traktorjev, verig ali pa od samega bremena;
2.	na tlu. mladju in na lioreninah, zlasti od izbočenih traktoj'jevih gowenic, ki se zajedadjo v podlago kot i-ezkalnik.
Takšne poškodbe najuspešneje preprečujeta zlasti znanje in zavest delavca, ki z mehanlarano naprava dela, hkrati pa vai-ujejo gozd todl razpoložljivi tehnični gozdnovarstveni pj'ipomocki. Med nje prištevamo varovalne gumijaste pasove ali obloge, ki jih uporabljamo pri privezovanju vr-vi ob debla ali pa za pritrjevanje nosilk, škripcev ali pa samih sti'ojev. Poškodbe, ki nastajajo pri spravilu lesa iz gozda po zemlji, ko se vrv aH breme drgneta ob debla, lahko zmanjšamo z uporabo odpiralnih škripcev ah pa z odbijači, ki jih ustrezno pritrdimo ob izpostavljena debJa,. V ta namen je v gozdu vedno dovolj matei'iala med sečnimi odpadki, vejami in vrhači ali pa med izdelanimi kosi lesa.
Tla, mladje in liorenine zavarujemo pred poškoidbami, ki jih povzi-očajo izbočene traktorsJte gosenice, zlasti na ta način, da zgradimo zadosti gosto mrežo traktorskih vlak in samo po njih premikamo ti-aktorje, Ce pa spravljamo
les iz gozda brez vlak, moramo uporabljati le tralrtorje z gumijastimi kolesi in s pogonom na obe osi. Takšna vozila ne povzi-oČajo niti na tleh mti na mladju, koi-eninah ali deblih pomembnejših požkodb.
Pri spravilu lesa z žičnicami in idrijskimi izvleki, kjer vleöemo bi'eme po zemlji, le težko preprečimo poškodbe na tleh, mladju ali na drevju. Zato tak^ nega načina ne uporatiljamo, ker je za gozd in za izdelane Sortimente škodljiv. Raje uredimo žičnico' tako, da breme potuje po vrvi, ne da. bi tolklo ob tla in debla. To nam omogočajo razni ustrezni vozički in mačld.
SODOBNA VPRAŠANJA
znana in vendar nepriznana dejstva o nasi jelki
Čeravno je pojav odmiranja j elite v Sloveniji, ki zadnja leta ogroža obstanelt te zelo zaželene drevesne vrste, predobro znan in pomeni za naše gozdarstvo osrednji problem, na katerega ni potrebno še posebno opozarjati in doiiazovati njegovo pomembnost, vendar moramo vkljub temu žrtvovati neliolilto tisliovnega prostora in na kratko poudariti nekatera dejstva, da bi preprečili morebitno nadaljnje ugibanje in tavanje tistih, ki jelkine življenjske krize v Sloveniji nočejo uvideti.
V zvezi z odmiranjem naše jelke je namreč prof. dr. ing. Pavle Fukarek v svoji obrambi, objavl.ieni v Gozdarskem vestniku ät. 7—8/1966, uporabil pripomočke svoje-vi'stne veljave, da bi opravičil svoje prvotno ataliSče in trditve, ki sem jih ocenil in se z nekaterimi od njih nisem strinjal v svojem prispevku na str. 9a—99 v številki 3—4/1965 Gozdai-skega vestnika.
Vkljub temu, da je bil prof. Fultarek zaradi moje ocene njegovih staliäö in trditev čustveno zelo prizadel, kot to jasno in ponovTio izraža v svojem zagovoini, govoreč o ^^jezi+i in pod., vendar moram resnici na ljubo razgaliti neutemeljenost njegovih tokrat obrambnih izvajanj In ne vzdržnost trditev, čeprav tvegam, da mi bo prof, Fukarek zopet hudo zameril, dasiravno pri tem ne želim niti malo Škoditi njegovemu strokovnemu ugledu, ki ga nedvomno prav tako upravičeno uživa, kot v moji kritiki neupravičeno išče namen odrekati mu najvišjo strolcovno veljavo.
1. Prof. Fukarek se v svoji obrambi zlasti krčevito oklepa opredeljevanja pojma Balkanskega polotoka. Pri tem si prizadeva dokazati, da Slovenija leži zunaj mej te zemljepisne konstrukcije. Sklicuje se na razne »/competentne« avtoritete in citira njihova stališča glede meje Balkanskega polotoka, ki so po vi'sti dobesedno skrajšano povzeta naslednja: ..dosJe; ni bilo mogoče določiti severne meje Balkanskega polotoka ..." .. meja je najbolj logična ..(V. Eoglič); j*. ,, Še re^ja je teiava z mejo ■aa severozahodu.,.^ »-ZemljGpisci pa so si pouečini misJUi mejo {T, Fischer); "Naj-prikladnejSa meja med Alpami in Dinarskim gorovjem ter hkrati meja Balkanskega volotoka.. (N. Krebs); težnja, misliti si mejo...-« (A. Philippson, A. Cvijičl;
navedene meje imajo vendarle značilnosti umetne meje {A. Melik), Pa tudi sam prof. Fultaiek piše o "najpdWaönejsi- meji Balkanskega polotoka in o težnjah glede meje.
Kot je torej iz citatov »kompetentnih« avtoritet, ki ji)i je prof. Fukarek sam izbral, razvidno, vsi avtorji po vrsti in tudi on sam ugibajo o logičnosti severne meje Balkanskega polotoka, o težnjah glede meje, tožijo o težavah s to mejo in ugotavljajo da meje ni mogoče določiti ali pa, da gre za umetno mejo, Vkljub temu pa prof. Fukarek tako rekoč v isti sapi zatrjuje, da je ta
nemogoča, probletiiatjfna in umetna meja »jasna in očitna vsakemu našemu prvo-ioICM" In »vsakemu pismenemu Jugoslovanuf'. Pisec je torej v svoji obrambi zašel v otipljivo protislovje, ki mora bravce s posluhom za logičnost neogibno pripeljati do sklepa, da ae je prof. Fukaxek s skiicevaiviem na meje Balkanskega polotoka le Se bolj zapletel v nedosledne trditve, ki njegovim izvajanjem jemljejo ne le potrebno pi-epričljivost, ampak tudi vsakršno utemeljenost.
Sicer pa je prof, Fukarek že v svojem prvotnem članku najbrž slutil, da je pojem Balkanskega polotoka nekoliko nezanesljiv, za uporabo v vegetacijske namene pa še poleg tega kaj slabo primerna konstrukcija, zato v svojem članku obravnava jelko ne le v okvira Balkanskega polotoka, ampak ponovno tudi v mejah Dinarskih A 1 p in celo v francoskem povzetku piSe enkrat o jelki na Dinarskih Alpah, di-ugič pa razpravlja o njej v mejah Balkanskega polotoka. Tato tudi v svojem obrambnem članku ne nasprotuje povezavi teh dveh zemljepisnih pojmov in piše: »...k Bal-kanskem\t polotoku oziroma k DiTiarsfctm Alpam^'. S tem se pridružuje staUäCu N, Krebsa, ki severno mejo Balitanskega polotoka istoveti z mejo Dinarskih Alp ter se tako odreka nezanesljivim in za presojo vegetacije Se posebno neprimernim umetnim razmejitvam (A. Melik) kot je Balkanski polotok, igčoč izhod v prirodni geomorloloSki kategoriji, kot so Dinarske Alpe, Z&to je ponesrečno dokazovanje balkanskih mej, ki jim avtor v svoji obrambi daje prvenstveni poudarek, tem bolj jalovo in odveč.
Neprimerno trdnejšo oenovo za obravnavo namreč daje avtorjeva ponovna uporaba pojma Dinai-skih Alp, zlasti ko gre za snov s področja vegetacije. Nastanek Dinai-skih Alp, njihova lega, zgradba in druge značilnosti, omogočajo njihovo nedvoumno in nesponio opredelitev in praktično dobro izvedljivo razmejitev, ki se ne mora zatekati k problematičnemu in spornemu začrtovanju umetnih mej, hkrati pa z vegetacijskega stališča, kot je bilo to že ponovno dokazano, predstavlja izvirno regionalno kategorijo.
Za razmejitev severnega roba Dinarskih Alp se lahko zanesljivo naslonimo zlasti na podatke našega priznanega strokovnjaka, ki svoje stališče opim na razne prej omenjene nakazovalce, zlasti pa na vegetacijo i takole določa potek razmeji t \'enega območja med dinarskim svetom in med predalpskim prehodnim ozemljem: Tolminska kotlina v Posočju — cerkljansko idrijske gore — Škofjeloško hribovje — Ljubljanslui kotlina — Zasavje (Kum — Veliko Kozje) — spodnje Pasavje — Podravje (Konjiška gora — Boč) — Posotelje (Macelj) (dr. Mak? Wraber: Vegetacija slovenskega bukovega gozda v luči ekologije in palinologije, Biološki vestnik, XII., 1964, str. 83).
Upoštevajoč takšno razmejitev Dinarskih Alp od predalpskega sveta, lahko s pomočjo zemljevida ugotovimo, da olc 54% slovenskega ozemlja pripada dinarskemu svetu. Torej vendarle »večji del slovenskega ozemlja sodi k Balkanskemu polotoku oziroma k Dinarskim Alpam-», kot sem to v svoji oceni prispevka prof. Fukai-eka (str, 93, vrsti 2.1—24 mojega citiranega članka) trdil. Zagovor prof. Fultareka s sklicevanjem na meje Balitanskega polotoka in očitek, da je moja trditev o večinski pripadnosti Slovenije Balkan.skemu polotoku oziroma Dinarskim Alpam izkrivljen a« in nepravilna, izgublja torej vsako stvarno osnovo.
TakSna jalova obramba prof. Fukareka nas torej opravičuje, da vztrajamo pri začudenju nad početjem pisca, ki se v svojem prvem članku ni zmenil za katastrofalno odmiranje jelke v Sloveniji in l^ga, za Balkanski polotok oziroma za Dinarske Alpe Izredno pomembnega pojava niti z bosedico ne omenja. Čeprav v svojem piTfotnem Članku posveča pozornost poleg drugega ne le biološkim in fiziološkim vprašajem naše jelke, ampak celo njenim tehnološkim lastnostim.
2. Prof. Fukfirek v svojem obrambnem prispevku z besedo in s sliko zagovarja svojo prvotno trditev, da -fkaže jelka v Dinarskih Alpah lastnost, ki pri tej botanični
vräti doslej še ni bilo nifcoli poudarjena: lahko namreč tvori sekundarne veje in vejice-'. Pisec trdi, da je to posebnost jelke v bosanskih gozdovih, ki so jo ugotovili ne le gozdarski strokovnjaki, ampak tudi znanstveniki.
Odveč bi bilo naše bravce prepričevati o tem, da je tak pojav lasten tudi naši jelW, pa bodisi le-ta raste na dinarskem svetu aH pa po ostalem delu Slovenije. Priobčeni sliki nam torej nista pokazali ničesar novega. Da imamo tudi pil nas povsod opraviti s takšnim pojavom, je znano vsakemu našemu strokovnjaku in npr, tudi dr. M. Wraber piše: "Zaradi nagle osvetlitve se na jelki prebujajo speča očeseo tn izraičajo posute veje" (Wraber, M.: Nauk o gozdnem drevju in grmovju, Ljubljana, i.tiö4, rokopis).
Vsi, ki so imeli priložnost ogledati si jelko zunaj mej Bosne, Dinai-skLh Alp ali Jugoslavije, vedo, da nastanek sekundarnih vej pri jelki ni omejen na ozemlje teh zemljepisnih kategorij. Za Avstrijo omenja npr. Tscfiermafc poganjanje adventivnih vej (Tschermak: Waldbau auf pflanzengeographiseh-ökologischcr Grundlage, Wien, 1950); Pavari poroča o močni tvorbi sekundarnih vej v jelovih gozdijvih na Apenlnih (Pavari, A,: Esperienze e indagini su le provenienze e razze deli' Abete bianco, Firenze, 1951); Janonta piäe za Slovaško jelko: »...tipična je tvorbfi sekundarnih vej iz adventivnih popkov m srednjem, ali spodnjem delu debla... Ta sefcundorna grčarost, ki hitro nastaja pocf vplivom bočne svetlobe po srahljanju sklepa, kvari robna debla..." (Janota, 1.; Vlastnosti a Vyznam jedle v priemyselnom vyuziti. Jedra na Slovenskem, Bratislava, 1960); S omili er opisuje oti-ravnavani pojav v Bavarskem gozdu: "Potem ko jelka pride na samostojni položaj, pogosto nastajajo adventivne veje,..-«: članku je dodana slika z opisom jelke, ki je oblikovala pod kroänjo 11 m visok plašč drugotnih vej (Sommer, H.: Tannenkronen im Plenterwald, Forst wissenschaftliches Central blat t, 7—3A9ßl) Olberg fw Röhr ing podrobno opisujeta pojav sekundarnih vej na jelki v zahodnem delu Nemčije (Olberg, A., Rbhring, B,; Waldbauiiche Unlersuchungen über die Weiss-lanne im nördlichen und mittleren Westdeutschland, Schriftenreihe der Forstlichen Fakultät der Universität Güttingen, 1^/1935). Meyer lidi za skrajni severni rob jelovega pri rodnega araela, sklicujoč se pri tem tudi na WicdemoiiTta;
.. tijOTÖo sefoiiidorTii/i uej je pravilo in velja ne gJecfe (m zdravstveno stanje jelke" (Me.ver, H.: Beitrag zua- Frage der Rückgängigkeitsei-scheiniing der Welsstanne am Nordrand ihre? Na tur area Is, Deutsche Akademie der Landwirtschat'tswissenschaften KU Beriin, 10/1057),
pojav adventivnih vej nfi jelki je torej rsizširjen po raznih delih Evrope, torej ne gre za posebnost bosansite ali dinarske jelke, ki jo prof. Fultarek uvršča v poglavje, namenjeno taltsonomski opredelitvi jelke. Za pravilno vrednotenje obravnavanega pojava torej ni dovolj "iti z adprtirai očmi skozi bosanske gozdove-^, kot to priporoča prof. Fukarek. ampak je za pravilna sklepanje potrebno še kritično presoditi lastna opažanja in jih primerjati tudi s tujimi ugotovitvami. Ce bi avtor tako ravnal, ne bi zabredel v neutemeljene tiditx'e o obravnavani "posebnosti« bosanske oziroma d i na reke jelke^ ki v resnici ne obstoja.
3. Pisec v odgovoru na mojo oceno njegovega pi"votnega prispevka očita, da sem hotel -zaiietifi prepir med njim in med slovenskimi fitocenoiogi-". Njegova prizadetost Karadl moje presoje in zaskrbljenost glede morebitne zamere njegovih slovenskih kolegov je odveč, ker moje ugotovitve prav gotovo niso mogle poslabšati razpoloženja slovenskih fitocenologov, ustvarjenega spričo stališča, ki ga je prof, Fukarek zelo pogumno in javno na zelo svojevrsten način izrazil na fitocenoloSkem simpoziju v Briksenu leta. 1961, ko je na zelo čuden način skušal spremeniti "-ordinate^ (PO Fukareku) ne za Balkanski polotok, ki so problematične, ampak za Slovenijo in njen jezik, določene na podlagi pozitivnih pravnih norm zelo trdno in precej dru-
ga če. Zato si moramo razlagati piščevo početje, s katerim se je izogml probLemu propadanja jelke v Sloveniji, ne z njegovim »ignorantstvom«', za Itaterega se avtor v svojem zagovom ponovno slaiša skriti, ampak kot zavedno preziranje dejanskega stanja. Torej ne gre za nepoznavanje, ampak za nepviznavanje življenjske krize jelke, ki je v Sloveniji, ležeči z večjim delom na dinai'sltem. svetu, akutna in skrajno pomembna. Slcratka, očitno imamo opraviti s ponovitvijo miselnosti, svcrjčas javno izj-ažene na omenjenem simpoziju.
4. V svojem obrambnem sestavku prof. Fukarek piše tudi o "določenih nesklad-naatih meä njegovimi trditvami j?i mojimi o življenjski krizi jelke v zvezi s filima-tičnimi Jluktuacijami", S tališno trditvijo skuša pisec ustvariti podobo, da je že nekje in nekoč obravnaval in po svoje razložil pojav propadanja jelke v Sloveniji in da je pri tem zavzel drugačno stališče, kot sem ga zgradil jaz na podlagi svojih objavljenih proučevanj. Hkrati pisec pogumno trdi, da '^ni jelove krize na vseh naših območjih'^. Njegova razlaga dogajanja s slovensko jelko nam ni znana in tudi nt razumljivo, komu prot. Fukarek z drugo navedeno trditvijo oporeka. Ali je kdo doslej trdil, da jelka na vseh naših območjih preživlja krizo? V Gozdarskem veslniku št. 4—6/19(54 je podrobno prikazan ta pojav in je jasno poudarjeno, da od njega ni prizadeto vse območje Slovenije, torej še manj «vsa naša območja«, Plšcevi bojeviti obiaiTibi »vseh območij'« nioremo prisodili toi'ej pi'ccejäno mero donkihotstva. Ugotovitev, da "-jelka v nekaterih misih območjih ne samo vzdrži, ampak se celo širi na obmoCju, M smo ga doslej imeli za bukovo in celo hrastova rastišče-", ki z njo operira prof. Fuk'ai'ek v svoji obrambi, prav nič ne vpliva na neomajno, toda zanj nesprejemljivo resnico, da jelka na ok, 10% svojega nahajališča na slovenskem ozemlju vendarle katastrofalno propada. Ce bo torej prof. Fukarek skušal uresničiti svojo napoved -rüsstiötlili splošno proeiašeno krizo ielke u gozdovih-", si bo pač na .svoj račun privcÄcil nadaljefvanje svoje donkihoLske vloge, ker bo skušal i-ušiti stališče, ki ga doslej niti za vse slovensko zemlje, še manj pa za »vsa naša objncčja^- nihče ni zastopal,
V podkrepitev svojih pomislekov o življenjski ki-izi jelke se prof. Fukarek sklicuje na neka svoja obravnavanja z ing. .1. Safarjem. Ne bom se spuščal na njegov nivo •'je rekla — je dejala^' in se ne bom skliceval na svoja obravnavanja z ing, J. Sa-1 ar jem in z dmgimi poklicanimi strokovnjaki, Iti d i ne bom citiral pismenih stališč iz korespondence ing. J. Safai-ja, s kaleiimi podpira mojo razlago pojava propadanja jelke v Sloveniji, ampak se bom omejil le na nei^aj kratkih odlomkov iz člankov, ki jih je prav isti strokovnjalt, na katerega se prof, Ful;arek sklicuje, objavil v zvezi z obravnairanim vpi-ašanjem in id so vsakomtu' dostopni, da se lahlio prepriča, kakšno je resnično stališče ing. J, Safarja:
"S tem smo nedvomno dokasali zavisnost fiziološkega pešanja jelke od Hlage, suše oziroma od toplote rastišča (Safar, J,: Problem sušenja jele in način gospod aren j a na Macelj gori, Sumarski Ust, 1965, str, 1—16), "Zakaj so se posušile tadi jelke, ki Jiisa značilno stare, zakaj so se po.?i(,^ile liste, ki nimajo dveh pasov o^kih branik? Ta vzrok je lahko klima oziroma oscilacija podnebja, Jd za obstoj jelke ni ugodna. To so lahko le prevelika toplota in suša oziroma dolga suša ali i-eč zaporednih krajših suš« (prav tam). fCeprav za sedaj ne moremo obravnavali vprašanja spremembe ^-Jiačojfl maJcrofcIime, lahko ver.dar na temelju podatkov sosednje Slooenije (M. Brinar) predpostavimo, da je imel močan vpliv na sušenje jelke kontinentalni značaj makro-klime-" (prav tam). Proces sušenja jelke je katastrofalno zajel posamezne dele gozdov Gorskega Katarja, celo ta-m. kjer vlada za jelko ekološki optimum (Safar, J,: Pojava proširivanja bukve u Dinarldima Hrvatske, Sumarski list, 1965, str. 193—217). Itd.
Torej ne samo opažanja ing. J. Satarja, ampak tudi sklepi, ki jih je iz njih izpeljal, se ujemajo z našimi ugotovitvami na področju propadanja
jelke in z njih razlago, zato so sltlicevanja prof. Fukareka na neka javnosti neznana »►obravnavanja-« z ing, J. Safarjem torej ne le skrajno neprepričljiva ampak — kot iz naveden^a sledi — tudi močno dvomljive vrednosti, kajti ing. J. Salar je svoje stališče — kot smo videli — javno in dovolj odločno izrazil,
5. Le malo je gozdnih obratov v Sloveniji, kjer jelka ne bi bila prizadeta od bolj ali manj izraženega katastrofalnega propadanja, Kljub temu pa si je prof. Fukarele dovoli! pravico, da vso odgovornost za jelkino krizo skrajno avtoritativno in brez vsake utemeljitve pripiže našim gozdarjem, češ da so »slabi-«, tj. da z dobrimi nai-avnimi gozdovi niso znali prav ravnati. Kdor količkaj pozna okolnosti začetka in poznejšega, nekako 10-letnega razvoja obravnavanega propadanja jelke v Sloveniji, In to je ogromna veČina slovenskih gozdarjev, se bo takžni trditvi nasmehnil, hkrati pa se bo ogorčen vprašal, kdo je dal prof. Fukareku pravico, da od daleč zviška globalno obsoja naše strokovnjake, ne da bi bil pri tem dovolj poučen o obravnavanem pojavu? Kajti če prof. Fukarek res ni imel priložnosti na mestu samem spoznati problema katastrofalnega suäenja jelke v Sloveniji, bt se vendar z branjem izčrpnih tovrstnih prispevkov v našem tisku, Id so vsakomur dostc^ni, moral vsaj približno seznaniti z bistvom tega pojava. To pa bi moralo biti ob primerni razsodnosti dovolj, da bi ga odvrnilo od nepremišljene globalne obdolžitve strokovnjakov, od katerih veČina zelo vzorno gospodari z zaupanimi jim gozdovi, čeprav niso tako srečni, da bi svoje znanje opirali na učenje, pridobljeno pri svojem sarajevskem kritiku in sodniku.
Ing. M, Bri n ar
RDECI HR.\ST — GOSPODARSKO POMEMBNO DREVO
Pri povečanih meliorativnih pogozdovanj i li in pri snovanju intenzivnih gozdnih nasadov, ki jih predvideva družljeni plan razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva, bomo poleg domačih drevesnih vrst koristno vnašali tudi nelcatere tuje drevesne vrste hitre rasti, ki so se na naših gozdnih rastiščih že uspešno uveljavile. Od iglavcev pridejo v poštev zlasti zelena duglazija, zeleni bor, orjaskä ali vankuverska jelka in cipresovec. Izbira listavcev je alo-omnejša, in bo poleg topolov važno vlogo igral rdeči hrast (Quereus borealis).
Rdeči hrast je manj znano in pri nas še premalo upoStevano drevo. Glede njegovih hioloäkih in gojitvenih zahtev, tehnoloških lastnosti In uporabnosti lesa se zdi, da si ponekod niso povsem na jasnem. Ker se rdeči hrast laiiko uspešno uporablja zlasti za meliorativno pogozdovanje degradlnili zemljišč in za razne premene gozdov, bomo v tem sestavku prikazali, kaj pravita o rdečem hrastu gozdarska veda in praksa.
Domovina rdečega lirasta je vzhodni del Severne Amerike, in to veliko območje od atlantske obale do prerij, kjer prevladujejo listavci, med njimi hrastovje. Letne padavine znaSajo tam poprečno okoU SÜQmm, v nekaterih polii-ajtnah pa tudi nad 2000 mm. Na tem obsežnem prostoi-u z menjajočimi se rastišči se je izoblikovalo mnogo varietet rdečega hrasta, med njimi je za naSe razmere najpomembnejša vrsta, znana pod botaničnim imenom Quereus borealis vui*. maxima.
Rdeči hrast je bil prinesen na evmpsko celino že leta 1091, in sicei- v Švico. V večjem obsegu so ga začeli gojiti Šele v poznejgi dobi, zlasti po letu 1900.
V Sloveniji so znana nahajaliSča rdečega hrasta v manjžih sestojih ali skupinah, ki že semenijo, v naslednjih ki-ajih: Panovec v Rožni dolini pri N"ovi Gorici, PalCje pri Pivki, Krakovski gozd pri Kostanjevici na Dolenjskem, Dobrova pri Erežicali, Turi š ki grad pri Sevnici, Eavno polje pri Ptuju, Na vršiti vrh pri Havnah na Koroškem, pri Rušah, oddelek 5 itd. Posamezna drevesa najdemo še po rELznih gozdnih
'im
Plantaža rdefega hrasta Quercus brealis na Dobruški gmajni na Dolenjskem, SOO m daleč od avtomobilski ceste pri odcepu proti Šentjerneju. Nasad je bil osnovan leta 1961 na površini 10 ha. Med vrstami hi-asta so zemljo tri leta obdelovali in gojili poljščine. Rigolanje in gnojenje je zelo pospešilo višinski prirastek, saj so šestletna drevesca že do 7 m visoka. Seme izvira od semenjakov v Krakovskem gozdu, v
odd. 35 b (žoto: ing, Se5ko)
ki-ajm, zlasti pa mlajše nasade iz novejšega časa. Zaradi izredne dekorativnosti — listje dobi na jesen šlcrlatnordečo barvo — je rdeči hrast zastopan v številnih javnih nasadih, parkih, drevoredili, po vrtovih in med zelenilom mnogih naselij.
Glede zahtevnosti na tla je rdeči hrast izredno prilagodljiv, skromnejši od naših domačih hrastov. Najbolj mu ustrezajo ilovnato-peščena do peščeno-ilovnata, globoka, ralda in sveža tla, čeprav je glede vlage skromen. S svojo potrebo po svetlobi je nekako med dobom in buitvijo ter je zato primeren za vnaSanje pod svetlobne drevesne vrste. Ima močne korenine, ki prodirajo globoko v tla in jih drenirajo. Košata in gosta krošnja dobro ščiti tla in preprečuje pojav bujnejših trav in sploh zeliščne odeje in s tem nedvomno ustvarja ugodnejši vodni režim v tleh, liajti pritalna vegetacija porablja mnogo vlage. Z obilnim in velikim Ustjem popravlja tla bolj Kal bukev, listje hitreje prepereva in dobro gnoji.
Najustreznejša gojitveno-gospodai-ska oblika za rdeči hrast je mešani raznodobni gozd. Značilna lastnost te drevesne vrste je, da se na prostem posamič rastoče drevo zaradi veUkega fototropizma nagiba k vejnatosti, slofienju debla ali viličenju. Zato mora v mladosti rasti v gostejšem sklepu, na ploskvah, vsaj 0,25 do 0,50 ha velikih, in tedaj oblikuje polnolesna, ravna in ČLsta debla visoke vrednosti. V naši praksi delamo zato morda največ napak s tem, da sadimo rdeči hrast po.samič ali pa le v majhnih šopih in skupinicah. Zelo dobro se rdeči hrast obnese tudi kot polnilni sloj, npr. pod borom.
Rdeči hrast semeni razmeroma zgodaj, že pri starosti 25 let, želod pa daje pogosteje kot dob ali graden. Prirodno se zelo dobro in obilno pomlaja, kar vidimo npi", v Panovcu.
Poudariti je treba odpornost rdečega hrasta proti strupenim plinom. Tudi v Sloveniji imamo opraviti s problemom obnove gozda v območjih, ki jih močno ogrožajo strupeni plini in dim tovarniških naprav, npr.: Kidričevo, Cnia—2erjav— Mežica, okoli Celja, Store, Jesenice, Ruše, Zagorje. Izkušnje, pridobljene na Rensko-Westfalskem, v deželi, ki je izredno iiudo prizadeta od plinov in dima, potrjujejo, da se je rdeči hrast obnesel kot najbolj odporna vrsta za ogrožena območja.
S področja varstva velja omeniti, da bolezni, insekti in ujme rdečega hrasta ne prizadenejo pomembneje, pač pa precej trpi zaradi objedanja od di\'jadi (zajci, srnjad, jelenjad). Od gozdnih požarov poškodovana in nato posekana drevesa bujno odženejo iz panjev in hitro oblikujejo nov sestoj. Zato rdeči hrast zasajajo na prostorih, ogroženih od požarov, v varovalnih pasovih. Požarno varnost povečuje tudi okolnost, da pod gosto krošnjo rdečega hrasta ni trav, ki bi ob suši povečevale nevarnost za nastanek požara.
Da sodi rdeči hrast med hitro rastoče drevesne vrste, ni dandanes nobenega dvoma več. Tudi pri »klasični« gojitvi mu pripada očitna prednost glede rasti v primer.javi z dobom in gradnom. Poučen primer srečamo v gozdu Dobravi pri Brežicah. Tam sta bila istočasno posajena dob in rdeči hrast in sedaj meri dob v prsni višini poprečno 20 cm, rdeči hrast pa 35 do 40 cm. Upravičeno nam je pri terenskem ogledu pripomnil kmečki gospodar: wZaliaj te hitro rastoče vrste hrasta več ne sadijo^?« Ras t nos t rdečega hrasta je mogoče zelo povečati, ker močno I'eagira na obdelavo tal in gnojenje (kalij in fosforjeva gnojila).
Skupina močvirnega hrasta {Queraus palustris), posajena v plantaži med rdečim hrastom. Seme je bilo pridobljeno iz semenjakov v Krakovskem gozdu, v odd. 41 b
(foto: ing. Seško)
v reviji Hoizzentralblatt, ]952 St. 133 je bil objavljen zanimiv opis lesne razstave, kjer so bili prikazani enako debeli hlodi, in sicer doba, rdečega hrasta, zelene dugla-zije in topola. TI enako debeli hlodi so bili stari: dob 350 let, rdeči hrast 80 let, riuglazija GO let in topol 3(1 let.
Uporabnost lesa rdečega hrasta je mnogostranska. Zelo je cenjen; glede trdnosti prekaša domači lu'ast. Je celo bolj upogljiv in elastičen kot jesen. Uporabljajo ga za različne namene v gradbeništvu, stavbarstvu, za stopnisča, vrata, okna, za pode in parkete, za fumir, za železniške prage; za jamslri les je bftljäl kot borovina (v rudniških rovih glasneje »svari«i), V nemški pokrajini Euhr uporabljajo rdeči hrast za obsežne premene degradiranih panjevskiii hrastovih gozdov zaradi proizvodnje jamskega lesa (po reviji Forstzeitschrift, 1952).
Zaradi dobrih gozdnogojitvenih lastnosti, liitre rasti in mnogostranske uporabnosti lesa 3odi rdeöi hrast med ekonomsko pomembne, pri nas vnesene tuje drevesne vrste, V strokovni literaturi je rdeči hrast obširno obdelan v knjigi (300 sti-ani) Göhre & Wagenknecht: "-Die Roteiche und ihr Holz-, Deutscher Bauern ver lag, 1955, Berlin C 2.
Ing, F- J u r h ar
^ t
IZ PRAKSE	I ft' -	^
SESTI SVETOVNI KONGRES GOZDARSTVA V MADRIDU — 1966
Sesti svetovni gozdarski kongi-es je bil to pot v Evropi, Organizirali so ga pod okriljem mednarodne organizacije FAO. Kongres je trajal vključno z ekskuizijami od 30. maja do 24. junija 1966 z ožjim kongresnim časom od 6. do 18. jimija 1966. Strokovne ekskurzije so organizirali po Španiji, Portugalski, Maroku in Franciji (sedem različnih ekskui-zij). Kongresa se je udeležilo 93 dr?^v z 2763 člani iz vsega sveta. Jugoslavi.io je zastopalo 20 udeležncev. Uradni jeziki so bili: Španščina, Iran-coSčina in angleščina. Kongresu je bilo predloženo nad 530 referatov in Študij iz vseh podi-očij gozdarstva in lesne industrije. Predloženo je bilo tudi 91 filmov. Predvajali pa so 31 izbranih in nagrajenih filmov, in to vzporedno s trajanjem kongresa. V času kongresa je bil odprt tudi vel esejem gozda i-stva in lesarstva z razsežno lovsko razstavo v predmestju Madrida. Kongres so brezliibno organizirali.
Delo je potekalo ločeno po zasedanjih in tehničnih komisijah. Zasedalo je 10 tehničnih komisij z naslednjimi osrednjimi temami; Pogozdovanje in žlahtnenje drevja. Varstvo gozdov. Urejanje in gojenje gozdov, Izkoriščanje in transport, Delovna sila v gozdarstvu, Specifična gozdaj-ska vprašanja iz tropskih regij, Lesna industrija, Narodni parki, rekreacija in življenje v naravi, Vpliv gozda na olcolje in Gozdarska ekonomika in statistilca.
Na skupno Štirih plenarnih zasedanjih so obravnavali naslednjo teiTiatiko: Svetovni ti-endi pri preskrbi z lesom in potrebah po lesu. Načrtovanje izkoriščanja gozdnih potencialov. Temeljne gozdarske institucije in razvoj gozdarstva ter Financiranje v gozdarstvu in lesnoindustrijski razvoj. Na generalnih zasedanjih so obravnavali poleg uvodnih in zaključnih referatov predvsem lemo: Vloga gozdar.stva v dinamiki svetovne ekonomike.
Navedeni pičli podatki povedo, da je kongres presegel vse dimenzije. Udeleženci so se lahko orientirali le na določena vprašanja ali na skupino tem. V študijah In v referatih niso bile objavljene posebne in neznane ugotovitve, Itoneepti in podobno, lemveč so bili prikazani zlasti dosedanji dosežki in razvojne perspektive s stališča svetovnega gozdarstva in svetovnih trendov v oltviru splošne ekonomike in razvoja
človeštva. Kongres je predstavljal inipozantno svetovno manifestacijo gozdai-stva in lesai-stva z velikim propagandnim poudarkom.
Spanci pa so pristavili svoj lonček, izkoristili priložnost in pokazali gozdarjem vsega sveta svojo deželo in delo na gozdarskem področju. Na kongresu je prevladovala misel, da mora postati gozdarstvo internacionalno. Kongres nam je pokazal, da pojem inteiTiacionalnosti gozdarstva ni tuj. Nasprotno, korenine mednarodnega sodelovanja na področju gozdarstva so že zelo globoko ra^rrite. Osrednje teme razgovorov so razvidne iz pregleda komisij tn zasedanj. Močno je biia poudari ena misel množične proiz\-odnje lesne sxn-ovine. S svetovnega statisča je ta koncept popolnoma razumljiv, saj moramo raznmerti dežele v razvoju, ki nimajo gozdov in so zadovoljne z vsakršno lesno surovino, ki jo je mogoče pridelati. Manj sprejemljivo pa je takšno stališče za dežele z razvitim gozdarstvom, k'ot je n aprimer Srednja Evropa. Na kongresu so tudi te vrste stališča prišla do izraza. Posebno velik poudarek je bil dan biološkemu področju. Nie manj pa niso silila v ospredje vprašanja ekonomske narave kot tudi problemi človelta in delovne sile v g(}zdarst\Ti na sploh. Jasno je, da se vriva na vseh delih sveta v ospredje faktor človek, delovna sila pa postaja dragocenost. Do izraza so prišla tudi navidezna nasprotja na področju gozd-rela^cija na eni strani Ln gozd-proizvodnja na drugi strani. Človek novega čaisa išče samega sebe in svojo osebnost. Prvobitna narava z gozdom mu je na tej poti lahko v neprecenljivo pomoč.
Ekskurzije po Španiji so prepričljivo dokazale, da se ta dežela zelo razlikuje od ostalega dela evropske celine. Razen v Pirenejih, Sierri Ne?vadi in ob poriijgalski meji skoraj ni videti gozdnih kompleltsov z razsežnostmi, kakršnih smo navajeni v Srednji Evi'opi. Heterogenost pokrajine, prostrane razgaljene površine, zimzeleni značaj vegetacije in nepregledna žitna polja, vinogradi in oljčni nasadi zabrišejo posamezne gozdne oaze, ki se pojavljajo ob rekah in drugih hol j svežih rastiščih.
Kaj pomeni gozd za Španijo, je najlepge razvidno iz naslednjih številk: Gozdna površina Španije znaša 16,000,000 ha, od tega odpade na gozdove iglavcev 3,4 inilij, ha in na gozdove listavcev 0,4 mllij. ha; torej sloipaj 4,00 milij. ha ali %% relotne površine. Ostalih 11,95 milij. ha so pašnild, stepe, vresišča in gozdovi za proizvodnjo raznih plodov in plutovine.
Večji del gozdov je v Pii-enejih, kjer vladajo tudi najugodnejše khmatske razmere (90Ü do 16(10 mm padavin z ugodnimi temperaturami: zimsko povprečje 7—9" C, poletno pa 17—20" C). Ostali del je pietežno manj ugoden, saj znašajo letne padavine od 100 do 600 mm. Kljub temu tudi na teh območjih veliko pogozdujejo. Pogozdovanja so že dosegla 1 milijon helttarjev. Vendar so te investicije le skromen prispevek k majhni gozdnatosti Iherijskega polotolca. Ohrabrujoče deluje predvsem ugotovitev, da se gozdar tudi pri takšnih Itlimatičnili i'azmerali lahko uspešno zoperstavlja surovi naravi. Zlasti vliva pogum ponovna ugotovitev, da je nas Balkanski polotok narava obdarila v primerjavi z Iberijskim z zavidljivim bogastvom, s katerim pa gospodarimo na način, ki ne vzbuja zavidanja.
Pogozdujejo zlasti z iglavci, in to z bori in velilio s sevemoamerišldrai jelkami. Od listavcev pa predstavlja glavno drevesno vrsto evkalipt in delno tudi platana. Izredno veliko evkaliptovih sestojev srečujemo v Pirenejih, kjer gradi ta vrsta cele gospodarske enote. Odvisno od klime, stopnje gozdnatosti in vegetacijskih značilnosti poteka tudi razvoj gozdarstva in lesne industrije. Oba se močno razlikujeta od konceptov srednjeevroipskega gozdai-stva. Krepko oporo stroki dajeta gozdarska fakulteta in gozdarski inštitut. Na podlagi ogleda obeh institucij in prikazane publicistične dejavnosti lahko sklepamo o visoki razvojni stopnji obeh ustanov.
Sodelovanje na kongresu mi je bilo omogočeno z uvidevnostjo LIN Nazarje, za kar se omenjenemu podjetju iskreno zahvaljujem,	M1 j n š e k
tekmovanja gozdnih delavcev (Ob iii. republiškem telcmovanju gozdnih delavcev v Postojni)
Letošnje republiško tekmovanje gozdnih delavcev, tretje po vreti, lahko že z gotovostjo imenujemo tradicionalno. Da je takšna trditev utemeljena, kaže Številna udeležba delavcev iz vseh naših gozdnogospodarskih organizacij z edino in stalno izjemo Gozdnega gospodarstva Maribor, kvaliteta tekmovanja in tudi iz leta v leto vedno boljša tehnična organizacija. Tudi letošnjemu prireditelju Gozdnemu gospodarstvu Postojna gre pri tem vse priznanje.
Zanimivi so tucii rezultati tekmovanja. Iz njih namreč lahko sklepamo, da naj-boljSa mesta ne dosegajo tekmovalci bolj ali manj slučajno ali celo po sreči, ampak med najboljšimi nahajamo iz leta v leto skoraj vedno ista imena. Med pi-vo dese-torico sta se letos uvrstila dva tekmo^^alca že tretjič, trije drugič, pa tudi ostali izmed prvih desetih so ae dosedaj uveljavljali povečini le na boljših mestih, bodisi na republiških, bodisi na zvezih tekmovanjih. Gotovo je, da morejo uspešno tekmovati in zmagovati le najboljši izmed najboljših in da moreta biti njihova kakovost ter tekmovalna kondicija stalna. S tem v zvezi pa se med gozdarji vsiljuje vprašanje — to je bilo čutiti tudi na letošnjem tekmovanju —, ali ne prihajamo tako do neke nove zvrsti tekmovalnega športa, kjer se lahko uveljavlja le določeno rutinerstvo v ozko omejenih tekmovalnih disciplinah in kjer prihaja — neprimerno bolj kot delovna sposobnost gozdnega delavca — do izraza poprejšen trening, torej v doloienem pomenu že kar tekmovalni profesionalizem.
Ce z motorkf) ravnajo spretne roke, nagio in lepo očeli hlod
Bojazen je, da bi prišlo do tega, je najbrž precej preürana. Predvsem je pokazalo tudi letošnje tretje, 6e pa upoštevamo še neuradno tekmovanje na Bledu leta 1953, torej letošnje četrto tekmovanje osnovno zamisel, da se prek gozdnogospodarskih organizacij na domaČih telimovanjih izbira najboljše gozdne delavce in ne samo najboljše tekmovalce za republiško in nato za zvezno tekmovanje. S tem vsekakor rasle vnema gozdnih delavcev za nadaljnje uveljavljanje mehanizacije pri sečnji lesa, posredno pa tudi na drugih področjih gozdnega dela. Izredno hiter razvoj dela
z motornimi žagami terja poleg drugih tudi takšne propagandne prijeme, kot so tekmovanja gozdnih delavcev. Ta korisl;ijo nadalje tudi medsebojnemu spoznavanju, izmenjavi izkušenj, obenem pa pomenijo v naSifi skromnejših razmerah kar lepo reviju mehanizacije s tega delovnega področja. Takšna cilje imajo tek'movanja ne le pri nas, ampalt tudi drugod po svetu.
Z gotovostjo bi si upali trditi, da sodijo vsi nastopajoči tdimovalci na republiških tekmovanjih, zlasti seveda zmagovalci, med najboljše gozdne delavce pi'i svojih podjetjih, čeprav bo di-žalo, da dober gozdni delavec ne mora biti tudi dober tekmovalec, Na tekmovanju pokazano znanje v.seh tekmovalcev se ne da pi'idobiti samo s treningom v raznih disciplinah, snipak z dolgoletnimi izkušnjami in s prizadevnostjo pri delu v gozdu.
Seveda ostaja pri vsem tem se vedno odprto vprašanje ali ni naše tekmovanje glede na svoj naziv preozko, saj upošteva le ožje področje gozdnega dela — sečnjo in deloma izdelava gozdnih soitimentov. TežišCe razvoja mehani^cije pri gozdnem deiu pa se dandanes tudi pri nas že močno premika od same sečnje na druga delovna področja. Morda bi kazalo v prihodnje premislili tudi o tem. Seveda bi pomenila vsaka razširitev tekmovanja na nove discipline tudi nove, dodatne stroške, za katere ne moremo zanesljivo trditi, da bodo v skladu 2 doseženimi cilji. Nekateri prt tem menijo, da so morda vsakoletna tekmovanja prepogosta iti da izgubljajo zaradi tega svoj pomen in veljavo. Težko bi mogli kai' preprostoi pritrditi taltšnemu mnenju. Gotovo paje, dasebodos temi in podobnimi vprašanji bodoči organizatorji tekmovanj še srečevali, morda že prihodnje leto v Kočevju.
Prav je, da Itljub dokajšnji zamudi tudi v našem glasilu zabeležimo letošnje rezultate;
Ekipe gozdnogospodai-skih organizacij (teltmovalo je 12 ekip):
1.	GG Postojna 2265 točk"
2.	GG Ljubljana 2243 toÖk
3.	SGG Tolmin 2124 točK
Posamezniki ftekmovalo je 61 tekmovalcev):
1.	Rudi Kranjc (GG Ljubljana)	1531 toSk
2.	Janez Kranj c (GG Postojna)	1520 točk
3.	Franc Krč (GG Kranj)	1474 točk
i. Ivan Bartol (KGP Kočevje), d. Alojz Zalokar (GG Bled), 6. Vinko Leskovec (GG Postojna), 7. Ivan Jankovič (GG L.iubljana), Ü, JMalija Ambrožič (SGG Tolmin), R, Leopold Novak (GG Ljubljana) in 10. Daniel Tomažič (SGG Tolmin).
Naj ob navedenih rezultatih omenimo, da je na z\'eznem teitmovanju, ki je bilo leEüs v Srbiji, dosegel pi-vo mesto tretji z republiškega tekmovanja Franc Krč (GG Kranj), poleg tega pa je zmagala tudi ekipa Slovenije.	Gtglar


četrto zvezno tekmovanje gozdnih delavcev — sekacev
Na Zlatiboru pri Titovem Užicu je bilo letos 25. in 26. junija četrto zvezno tekmovanje gozdnih delavcev — sekačev. Znameniti kraj iz narodnoosvobodilne borbe in lepa priroda sta nai-cdila na udeležence globok vtis.
Tekmovanja so se udeležile ekipe iz vseh Šestih republik; slovenska je štela 6 tekmovalcev in 3 sodnike.
Zmagovita ekipa s prehodnim pokalom in z nagradami
Dan pi-ed tekmovanjem so udeleženci položili venec pred spomenik padlim borcem na Kadinjači in so si ogledali muzej NOB v Tito\'em Užicu. Tekmovanje je bilo vključeno v proslavo 25-lelmce Dneva vstaje srbskega ljudstva.
Dolgo in naporno potovanje, sprememba okolja in hrane In ne posebno ugodna nastanitev niso bistveno vplivale na dobro razpoloženje naših tekmovalcev, kot se najbolj vidi iz doseženih uspehov, ki jih je pripisati vzorni disciplini prav vseh udeležencev in požrtvovalni skrbi za dobro počutje ter vodji ekipe tov. Požarju.
Tekmovanje je bilo dobro oi-gaiiizirano, sojenje objektivno in odnosi med tekmovalci iz raznih republik tovariški. Opazen je bil velik napredek pri obvladanju dela z motomo žago, še posebno pri seltačih iz BiH in Srbije, tako da so bili tekmovalci veliko bolj izenačeni kot prejSnja leta. Borba za prvo mesto je Se vedno potekala le med lirvaško in slovensko ekipo. Tokrat se je tekinovalna si-eCa nagnila na slovensko stran. V to rivalstvo bo že pri prihodnjem zveznem tekmovanju, ki bo v BiH, prav gotovo posegla tudi ekipa BiH.
Zavedajoč se pomena tekmovanja, ki je v afinmaciji gozdnega dela in v uveljavljanju sekača kot poklicnega delavca, ne pa v vzgoji vrhunskih teknaovalcev "■profesionalcev«, je tekmovanje prispevalo spodbujanjem vseh gozdnih delavcev k učenju za boljše obvladanje tehnike, k dobremu vzdrževanju strojev Ln orodja, za dosego večje storilnosti dela kiikor tudi k utrdlUi strolüovne zavesti sekačev kot poklicnih delavcev.
Koristi prediekmovanj, ki jih prirejajo skoro vsi gozdni obrati po vsej državi, vsekakor presegajo stroäke tekmovanj. Vendar pa se vedno bolj utrjuje mnenje, naj bi bila tekmovanja le vsako drugo leto, eno leto republiška, drugo pa zvezno, isti tekmovalec pa bi se mogel le trikrat udeležiti republiškega tekmovanja.
Seštevek točk, ki jih doseže pi-vih Sest tekmovalcev ene ekipe, odloča o ekipni razvi-stitvi, ki je bila na Zlatibom naslednja:
1.	SR Slovenija	4705 točk	4. SR Srbija	4186 točk
2.	SR Hrvatska	4546 točk	5. SR Makedonija 3302 točk
3.	SE BiH	4448 točk	6. SR Cma gora 328B točk
Posamezniki pa so se razvrstili takole:
1.	Franc Ki-č, SR Slovenija (GG Kranj,
tudi najboljši motorkai")	821 točk
2.	Stevo Duh, SR Hrvatska	810 točk
3.	Anton Volf, SR Hrvatska	801 točk
4.	Janez Kianjc, SR Slovenija
(GG Postojna, zvezni prvak v letu 1965) 799 točk
5.	Alojz Zalokar, SR Slovenija (GG Bled) 790 točk
6.	Gojko Buvič, SR BiH	791 točk
Ostali tekmovalci iz SR Slovenije so se uvrstili taliole: na 7. mesto Budi Kranjc (GG Ljubljana, prvak SRS za 1966) 788 točk, na 8. mesto Ivan Bartolj {KGP Kočevje) 771 točk in na 15. mesto VinJCo Leskovec (GG Postojna) 730 točk.
Sest prvih tekmovalcev si je razdelilo 4 motorne Žage, radioaparat In še lepe denarne nagrade.
Posebno pohvalo zasluži lepa tovariska poteza naSih tekmovalcev, da so si vse denarne nagrade enako med seboj razdelili.	^ Kuder
pevo mednarodno tekmovanje gozdnih delavcev — sekacev
V čudovitem prirodnem okolju na Lokvah pri Delnicah je bilo 6. in 7. avgusta prvo mednarodno tekmovanje sekafev, ki so se ga udeležili po trije tekmovalci iz Francije, Madžarske in ZR Nemčije, Jugoslavijo pa sla zasttqjali dve tričlanski ekipi (A in B), Razen tega je zaradi izpolnitve programa tekmovalo izven konkurence äe 7 sekačev iz Delnic. Tekmovanje je potekalo po jugoslovanskih propozicijah, sodili so le sodniki iz Jugoslavije. Pi-vi dan tekmovanja je bila na vrsti pi-va, drugi dan pa druga polovica disciplin. Zato so vsi tekmovalci tekmovali pod istimi pogoji; po drugi strani pa je takšen program zahteval od tekmovalcev večje napore, ker so morali biti oba dneva pripravljeni, hla-ati pa so imeli manj časa za medsebojno spoznavanje.
Ekipe, sestavljene od po tveh tekmovalcev, so se razvrstile takole;
1.	Jugoslavija A	z 2422 točkami
2.	Jugoslavija B	z 2241 točkami
3.	Francija	z 2200 točkami
4.	Madžarska	z 2046 točkami
5.	ZR Nemčija	s 1808 točkami
Plasman posameznikov v konkurenci je bil naslednji:
h Franc Krč	Jugoslavija A	628 točk
a. Stjepan Diiii	Jugoslavija A	806 točk
3. Charles Wagner	Francija	797 točk
4. Anton Volf	Jugoslavija A	788 točk
5, Janez Kranjc	Jugoslavija B	774 točk
6, Charles Gehringer	Francija	735 točk
7. Gojko Surič	Jugoslavija B	734 točk:
8. Alojz Zalokar	Jugoslavija B	733 točk
9. Janos Novak	Madžarska	729 točk
10. Bela Blazsek	Madžarska	691 točk itd.
	298	
Zaradi tekmovanja na domačem terenu po že dobro znanih propo^cijah so imeli vsekakor veliko prednost jugoslovanski tekmovalci, presenetila pa nas je slaba uvrstitev že znanih tekmovalcev iz ZR Nemčije,
Od prijavljenih ekip se iz neznanih vzrokov niso priglasili na tekmovaliSÖu Avstrijci in Cehoslovaki.
Vsi tekmovalci in vodje ekip so dobili diplome in vsi enaka spominska darila, ročne izdelke v narodnih motivih, ekipe pa plakete.
Vsi tuji tekmovalci in njihovi spremljevalci so bili zelo zadovoljni z izvedbo tekmovanja in s sprejemom na sploh ter so iz naSe domovine odnesli najboljše vtise.
V okviru prireditve je bil tudi sestanek predstavnikov dežel, ki so se udeležile prvega mednarodnega tekmovanja sekačev. Izvoljen je bil iniciativni odbor, ki naj bi sklical vse evropske države, ki prirejajo tekmovanja gozdnih delavcev ali pa se za njih zanimajo. Na sestanku naj bi bil izbran organizacijski komite in naj bi bile izdelane projwzicije za evropsko tekmovanje, neke vrste olimpiado sekačev, ki naj bi bila za evropske dežele prvič v Jugoslaviji,
Za zaključek je nastopil ansambel narodnih pesmi in plesov »Lado« s primernim programom. Na koncu je postal prireditveni prostor pretesen, ker je bil prireditelj pri predvidevanju števila udeležencev preskromen. Po končanem tekmovanju je prireditelj organiziral za vse tekmovalce, tuje in domače, dvodnevno ekskurzijo čez Leskovo dolino v Postojno in Opatijo, kjer so si udeleženci ogledali delavska stanovanja, Postojnsko jamo, arlaoretum v Opatiji in na5 »splavi« Jadran,
Prireditev je prispevala k uveljavljanju naže stroke in k zbližanju njenih delavcev ter h krepitvi mednarodne solidarnosti in miru.	ing M K u d e r
Nastop ekip ob otvoritvi tekmovanja 299
KNJIŽEVNOST
POSKUSI OBVEJEVANJA NA BORU, SMREKI. BREZI, TREPETLIKI. ,	I	.lESENU m HEÄSTU
; T' ' I
Zumer, M.: Aslungsversuche an Föhre, Fichte, Birke, Aspe. Esche und Eiche (Det; Nftrske Skc^forsksvcsen, Vollebekk — 1966/6).
Poskuse o obvejevanju na boru, smi-elsi, brezi, trepetliki, jesenu in hi-astu, ki jih obravnava študija, je zastavil že leta 1940 prof. dr, G. Klem. vodja oddelka za lesno telinologijo na Gozdarskem raziskovalnem zavodu v Voltel^ekku na Norv^em. Po njegovi smrti, leta 1959. je delo končala in obdelala ves matei'ial naäa rojaldtija, ing. Majda Zumer in je s Lern svojim Izdelkom pridctbila stopnjo licenciaU gozdarskih ved. V svoji študiji obravnava vpUv umetnega ciSčenja živih, razlifino detielih vej na rast drevja. S pomočjo podrtih dreves, s katerih so bili odžagali veje, so proučili: nafin preraščanja ran, pojav obarvanja, nastanek in širjenje gnilobe v lesu glede na natin in čas iz\Tšenega umetnega čiščenja itd. Poskuse so opravili v enodobnih Čistih sestojih, starih 15—20 let. Na borovih poskusnih ploskvaJi so obvejili vse oseblie. pri drugih drevesnih vrstah pa le najboljše drevje iz zgornjega sloja. Raziskovalne ploskve so izbrali na plodnih naravnih rastiščih.
Primerjava rezultatov umetnega čiščenja vej za različne drevesne vrste je bila mogoča le v omejenem obsegu, ker so bili pMkUsi zslo raznoUčni.
Ugotovili so, da je mogoče bor obvejevati bolj v živo kot .smreko, ki je manj prilagodljiva in zelo občutljiva za večje spi'emembe. Vpliv umetnega čiščenja vej na višinski prirastek je pri ot)eh drevesnih vrstah neznaten. Izboljšanje polnolesno-sti zaradi obvejevanja je v zvezi z zmanjšanjem debelinskega pilrastka na spodnjem delu debla in povzroča dolgotrajnejše preraščanje ran.
Od listavcev sta za obžagovanje primerna zlasti hrast in jesen. Pi'i hitro rastočili drevesnih vrstah, kot so: breza, trepetlika in hibridna trepetlika, se zaradi obvejei'a-nja že kmalu izboljša kakovost debla.
V	razpravi je poudarjeno, naj se osebki za umetno čiščenje vej izberejo tako, da astanejo v sestoju do sečne dobe, v razvoju pa naj ohranijo domirmnlen položaj, Cas, primeren za obvejevanje, občutne variira pri različnih drevesnih vrstah. Za umetno čiščenje vej je pri smreki potrebno veliko več časa kot pri drugih drevesnih vrstah (veliko tanldh vej). Doba preraščanja ran je za razne dre\'esne vrstr različna. Smreka preraste rane hitreje kot druge drevesne vrste. Pri obvejevanju smreke in boj-ii £e na reznih ploskvah izceja smola. Le-ta se pri boru vključi v poznejšo rast, pri smreki pa preraščajoči le."> iztisne smolo nad rano. Izkazalo ,se jc, da je nevai'nost pred gnilobo po umetnem čiščenju zelenih vej manjSa za iglavce, nasprotno pa se pri trepetliki in brezi inticira ne le vejni les, temveč tudi les v deblu blizu vej,
Glede obžagovanja vej obstajajo še ekonomski pomislelti. Obžagan les ima večjo vrednost. Za sam ukrep pa je potrebno dolgoročno načitovanje. Pred obveje-vanjem je neogiben preudarek glede izbire drevesnih vrst, razporeditve in pogostnosti obžagovanja na določenem rastišču, glede starosti osebkov, višine obžagovanja itd. Kot so potrebe in zahteve raznih drevesnih vrst različne, tako tudi neenako i-eagirajo na zmanjšanje asimilacijske površine po obvejevanju.
V	Študiji so prikazani izčrpni podatki o t^enskih delih In izpeljani za različne drevesne vrste ustrezni sklepi. Delo je opremljeno s številnimi diagi-ami in fotografijami, ki ponazarjajo in prepričljivo utemeljujejo dognanja in sklepe te pomembne
Sonja Horvat-Marolt
priročnik o gozdnih 2d2elkau X.
I
Brauiis, A.: Taschenbuch der Walciinsekten; G. Fischer Vei'Iag, Sluttgard, 1964.
Zelel bi opozoriti gozdarske strokovni al«, zlasti iz cq^erative, na knjigo z zgoraj omenjenim naslovom. Prav gotovo je to delo, ki obsega 817 strani in je v njem obravnavanih 8öO vrst s peci Učno gozdnih žuželk, ena najboljših knjig s podi'uč j a uporabne entomologije zadnjega časa. Knjiga je bogato ilustrirana; to Se posebno poi'ecuje njeno uporabno vrednost. Kratkemu uvodu in sis leniatakemu pregledu naj-poinembnejšib gozdnih žuželk sledi obšimejSa, 17 strani obsegajoča razprava o gozdni blocenozl, zakonitostih in odnosUi med čini tel j i, ki v biocenozi delujejo s posebnim poudEu-kom na entoraofavno.
Najobširnejži del knjige ("UO strani) je avtor posvetil opisu posameznih žuželk, tako škodljivih kakor tudi koristnih. Raaen kratkega iTiorfolcÄkega opisa posamezne žuželke z njenimi najenačilnejširni posebnostmi v raznih razvojnih stadijih navaja avtor še pripadajoče najvažnejše ekološke značilnosti in kontno tudi gospodarski pomen. Temu, po obsegu glavnemu delu len j ige, sledi na 64 straneh seznam škodljivcev po drevesnih in grmovnih vi-stah. Zadnjih 57 strani tekstnega dela Itnjige pa jc avtor namenil slovarčku oziroma razlagi strokovnih entomoloških izrazov in seznamu uporabljene literature.
V drugem, sliliovnem delu knjige je na 16 straneh razvrščenih 111 odličnih barvnih reprodukcij žuželk. Na naslednjih 116 straneh pa 764 skic žuželk ali njihovih razvojnih stadijev. Pri nekaterih žuželkah so dodane tudi detajlne skice njihovih značilnosti kakor tudi od njih povzročenih značilnih poškodb, po katerih jih lahko oziroma laže determiniramo. Na zadnjih 41 straneh pa je avtor na originalen način s skici ranimi izi"ezi nekaterih najznačilnejših gozdnih biotopov prikazal nahajaližča naših najpogostnejših gozdnih škodljivcev. Avtor zaključuje svoje tlelo z zelo razčlenjenim in podrobnim kazalom.
Iz navedenega je razvidno, da predstavlja knjiga odlično delo, ki je v splošnem pomanjkanju gozdarske uporabne entomološke literature zelo dobrodt^lo.
Nedvomno bo vsak gozdar v priročni knjigi ob istočasnem obnavljanju znanja s področja gozdai-ske entomologije našel odgovor in pojasnila na številne pojave gozdnih škod. ki jih povzročajo škodljive žuželke, da bo proti njim lahko tudi uspasno ukrepal, S tega stališča odlično knjigo toplo priporočamo, ijjg gg^g Blei we is
V
2ivo rastlinsko gradivo v vodnem gradbeništvu j i t
Pnickne.T, Ti.: Die Technik der Lebendver bauung, Oesterr. Agcflr-verlas, Wien 1965, 6", str. 200, sl. 39.
Miselnost dosedanje tehnike urejanja vodotokov pnliaja do prelomnice. Mnogi strokovnjaki vodnega gradbeništva se vedno bolj upirajo dosedanji čisto gradbeno-tehni.ški miselnosti urejanja vodotokov s trdim, mrtvim gradivom — kamnom in betonom, ki je značilno za sedanjo "betonsko dobo-. Po novem ui-ejanja vodotokov ne obravnavamo več kot zgolj fizikalni problem. Ta dejavnost je zlasti biološko tehniške narave, ki je zasnovana na ustvai-jenem živem, zelenem rastlinskem pasu ob obrežjih vodotokov, najbolje zavarovanih z naravno, živo zarastjo.
Knjiga je namenjena v prvi vrsti strokovnjakom za vodno gradbeništvo in tudi gozdarjem, ki si v rednem študiju doslej še niso mogli pridobiti dovolj znanja o tej tehniki urejanja vodotokov. Kritična presoja škod, ki jih povzročajo visoke vode iudi v mnogih m-ejenih sti-ugah vodotdtov, \-odi k ugoto\1t\-i, da bo potrebno pre-
osnovati tako pouk in raziskovanja kot tudi vodnogospodarsko prakso na biološko tehniški osnovi, ki naj privede do ozdravitve pokrajin z neurejenimi vodnimi toki. Vsak naravni vodotok je v zdravi pokrajini živ Člen v prostoru svojega širšega območja. Z ureditvenimi deli ne sme biti okrnjena biološka učinkovitost vod, ki ni omejena le na vodno strugo, temveč sega na äiroko v okolišno pokrajino. Živa obrežja potokov in rek so ži\'i Členi rečne pokrajine, kjer čisto gradbeno-tehniško zasnovane obrežne zgradbe nikakor ne morejo nadomestiti moči in mnogostranskega učinka gostega, živega obrežnega rastlinskega pasu. Vendai- pa v kulturni pokz-ajini tudi ne gi-e trpeti škodljive podivjane obrežne zarasti, zato je še posebej skrbeti za redno in pravilno vzdrževanje obraslih obrežnih pasov.
Izčipen prikaz in opis uporabnega živega gradiva in raznih gi-adbenih metod, njihova smotrna uporaba in učinki na vodne toke seznanijo bralca z vsemi podatki, ki so važni za prakso. Da pri tem ne gre zgoij za teorijo, temveč za smotrn in logičen razvoj že stoletja znanih £n preizltušenih načinov, dokazuje avtor s primeri iz svoje bogate prakse.
V glavnem razlikuje pisec dve vrsti zgradb z uporabo živega gradiva. V prvo vrsto spada uporaba rastlinskega gi-adiva pri urejanju vodnih tokov, v drugo pa uporaba rastlin za vezanje narušenih pobočij in erodiranih tal s pozelenitvijo.
Urejanje vodnih tokov s pomočjo živega rastlinstva, t. j. z ustreznimi grmovnimi in drevesnimi vrstami, je zaradi ugodnih rasLišČnih razmer lahko in z nJim dosti ne tvegamo. Potrebno je le osnovno tehniško in biološko znanje, ki ga mora dopolnjevati tudi smoti-na prilagodljivost izvajalca. Z majhnimi .stroSld omogoča uspešna zavarovanja in naravno obliko\'anie vodmh strug. Uporaba živega gradiva ima tudi za strokovnjake-začetnike to prednost, da lahko gradijo brez tveganja, nudi pa jim obenem veliko možnosti za preizkušanje raznih metod in za pridobivanje lastnih praktičnih izkušenj.
Vsa skrivnost večkrat preizkušenega presenetljivega učinlca živih gradenj je v uporabi pi-edvsem vrbovega vejevja, ki ima vse lastnosti idealnega gradiva za ure^ janje vodnih tokov: podajnost, s katero se upira vodni sili, vitalnost z izredno sposobnostjo, da se zakorenini Ln poganja; to omogoča, da tudi poškodovane zagradbe hitro ponovno ozelenijo.
Druga prednost vseh živih zagradb je njihova pi'Cpustnost, ko gre za to, da se pla\'ine ločijo od vode in usedajo. To opravi gošča podajnih vrhovih poganjkov, ki idealno zavira vlečno silo vode iti pospešuje naplavljanje,
Glavni smoter te sodobne tehnike urejanja vodotokov z ustreznimi biolcÄko-tehničnimi metodami je obnova in zavarovanje nepreU-ganega rastlinskega pasu iz grmovnega Sibja, ki zaodeva bregove in na t^ način pomaga, da se sčasoma po naravni iKiti izoblikuje struga vodotoiia v dvojnem pretočnem proBlu, najusti-eznejše oblike tudi v hidravličnem oziru.
Več strokoviiega znanja s področja rastlinstva, rastiščnih razmer in rastlinskih zdi-užb pa zahteva uporaba rastlinstva za vezanje rušljivlh pobočij in ei-odlranih tal v gorovju, kjer je tudi biološko tehnična metoda pozelenitve drugačna. Tu gre za proti-erozijska ukrepanja in urejanja hudourniških območijh, kjer igra rastlinska odeja Še posebno važno vlogo. Pozelenjevanje golih pobočij je veliko težje, ker gre navadno za sterilna tla v skrajno neugodnih klimatskih razmerah gorovja, kjer je tudi vegetacijska doba mnogo krajša.
S svojim delom si avtor prizadeva utreti in olajšati pot za smotrnejše in nai-av-nejše m-ejanje vodotokov. Morda ni več daleč čas, ko bo upoi-aba tehnične biologije \r vodnem giadbeništvu splošno spi-ejeta in bo ob vodotokih živo rastje zamenjalo mrtvi kamen in beton.	^^^^	Rainer ^
iz Švicarskega gozdarskega glasila
Objavljamo povzetke pomembnejših prispevkov iz revije Sweizerlsche Zeitschrift für Forstwesen
Leibundgut, H.; Nazor o gozdu (Waldgesinnung, 3—i/1906).
Profesor za gojenje gozdov dr. H. Leibundgut je bil v jeseni 1965 izvoljen za rektorja zvezne tehnične visoke Sole (Eidgenössische Technische Hochschule) v Zürichu. V svojem rektoi-skem govoru, katerega izvleček prinaSamo, je obravnaval temo Človek in gozd. Govor je bil objavljen v raznih revijah in časnikih,
Gozdai" živi duževno v več ioiltumih dobah, ko goji gozd, ki so ga v preteklih desetletjih in stoletjih ustvarjali predniki, »Danes« mu predstavlja le miljnik v toku dogajanj. Pomembnejše od pustih bioloških in tehniških konceptov in receptov postaja oblikovanje pravilnega "-nazora o gozdu« tako pri študentu gozdarstva, kot pri povprečnem človeku. Današnji »nazor o gozdu« je rezultat dolgotrajnega razvoja Človekovega odnosa do gozda. Vsaka kulturna epoha je označena s svojim »^nazorom o gozdu-«. Zato je sedanje razmerje človek: gozd rezultat preteklosti in ne sedanjosti.
Vedno in še dandajies je ostal skrivnostni čar gozda ohranjen, čeravno je stopala materialna plat vedno bolj v ospredje. Skozi tisočletja je človek škodljivo deloval na gozd. Novi »^riazor o gozdu« sedaj pomeni preusmeritev, pomeni ohranitev in nego gozda. Človek je poznal, da pomeni pri sedanjem življenjskem tempu in »urejenem-« življenju navidez »■neurejeni« gozd razbremenitev in sprostitev v vsakodnevnem dogajanju. Gozdai' ne poziva več nazaj k naravi. Nazaj ne moremo. Stroji obvladujejo človeka, z njimi hodimo, gledamo, poslušamo, govorimo itd. Ne morejo pa nadomestiti človekovega čuta. Svet je postal na nov način grozljiv. Tehnika namreč usmerja mnanjo obliko naSega življenja. Nago notranjost usmerjata etos in duh. Ta kulturni in duhovni razvoj zaostaja za gigantskimi korald tehnike. Ta razkorak je treba odpraviti, da ne bi postali sužnji napredka. Gozd in sodobni »nazor o gozdu« lahko človeku na tej poti ogromno pripomoreta. Zato je potrebno, da naSe tehnične visoke gole temu primemo oblikujemo in na njih negujemo »-naaor o gozdu-" kot posebno pomemben narodov kapital,	Mlinšek <
A, Boss?Ktrd, H,r Znamenja staranja v gozdnem drevju (Aspekte der Alterung in Waldbäumen, 3—4/19C6).
Pisec ni namenil svojega Članlta obravnavanju tistih morfoloških in fizioloSIdh nakazovalcev, ki jih navadno upoStevamoi, ko presojamo proces stai-anja gozdnega drevja, ampak je svojo pozornost posvetil anatomskim spremembam, ki spremljajo Časovno pogojeni notranji ontf^enetski razvoj lesnatih rastlin, torej tudi gozdnega drevja.
V svojem prispevku, namenjenem torej proučavanju biologije lesa v zvezi s staranjem gozdnega drevja, avtor posveča posebno pozornost anatomskim rasivojnim spremembam kambija, upoSteva.ioč stopnjo njegoA-e reprodukcijske spo.sobnosti, Iti s stai-a-njem kvantitativno upada. V zvezi z različno filogenetsko razvojno ravnijo pri iglavcih rast elementov tvornega tkiva počasneje napi-eduje kot pri listavcih in pri prvih Euziformne inlciale Šele pri starosti ok. BO let dosežejo svojo dokončno dolžino, medtem kp pri listavcih že prej dorastejo, v nekaterih skrajnih primerih celo že v pi-vem letu. Kvalitativno staran.ie kambija je očitno iz ugotovit\'e, da fuziformne iniciale mladega tvornega tkiva dajejo po 3—4 delitve na leto, medtem ko je ta dejavnost v starem kambiju omejena le na 1 delitev na leto.
Pojavi, ki jih pisec upošteva kot znamenja staranja v ksilemu, so zlasti: izguba delitvene sposobnosti in v zvezi s tem hitreje ali počasneje nastajajoča neki-obioza,
p
°	rast celic do njihove dokonCne velikosti in izgradnja celuloznih sten In z njo pove-
sian^i Lignifikacija
^	A\n-or primerja diagram traheidnih dolžin s krivuljo dolžin fuzioformmh tnicial
°	v kanibiju in ugotavlja, da se precej ujemata. Iz tega dejstva je prišel do sklepa, da
lesnega prirastka ne moremo vrednotiti po starosti drevesa, ampak po stai-osti tvor-^	nega tkiva (kambija). Fiziološko najmlajši les toiej leži v bližini sti-ženovih elementov,
fiziološko najstarejši pa tesno ob kambiju. V zvezi s to ugotovitvijo pisec pojasnjuje tudi nastanek roženine (kompresijskega lesa) pri iglavcih, seveda pod vplivom dolo-''	Čenih rastnikov. Traheide so namreč v obmodju kompresijskega lesa obCutno ki-ajše
^	kct v nonnalnem lesu in opozarjajo na to, da je pripadajoči Itambij fiziološko mlajši.
Pri posebnih okolnostih laliko nanu-eč npr. iz ao-letnega kambija nastajajo celice, ki n	pravzaprav ustrezajo dejavnosti lO-letne&a tvornega tkiva. Sekundarni pojavi stara-
k	nja kambija se toi'ej lahko modificirajo. Ta pojav pride do izraza tudi v debelini
Ti	staničnih sten in v dolžini celic spomladanskega in jesenskega lesa v isti braniki,
b	Proces odmiranja celic v ksilemu hitro napreduje, pii našem gozdnem drevju
je navadno končan že pi-ve tedne vegetacijskega obdobja, toda pei'enhinsko tkivo v	stari počasneje in odmira več let ali celo več desetletij ter nam tudi tahko rabi kot
tt	nakazovalec stopnje staranja dre\'esa.
Medtem ko v celicah pravega drevesnega jedra tii stanlčnih jeder, je njihova ii	velikost in oblika v beljavi značilna za staranje drevesa, prav taJco tudi velikost
ti	in število nukleol. Nastanek pravega drevesaega jedra je torej pri našem gozdnem
v	drevju pojav staranja ne glede na to, ali je jedro temrieje oban-ano ali ne.
(I	'	M. B ri n ar ■
z;
o	Sc/iiechtl, M.: Inženirska biologija v gozdarstvu (Ingenieurbio-
p	logie im Forstwesen, 3—1/1Ö06).
Inženirska biologija se je hitreje razvila v povojni dobi in si je ustvarila dokaj II	široko delovno področ-je. Avtor podaja shemo različnih tipov gradnje. Pri tem
Jj	posveča posebno pozornost kritinam. Biološki načini utrjevanja postajajo vedno zani-
sol	mivejši, saj je z njiliovo pomočjo mogoče stroSke občutno znižati. Se posebno so
hit	pomembne kritine. S temi metodami lahko odprte in ranjene površine v nekaj mese-
cih zatravimo in preprečimo spiranje. Naglo zapravljanje je izredno pomembno v pla	gorskih predelili, v primeru katastrof in plazov kakor I udi pri utrjevanju industrij-
itJe,	skih izsipališč. Inženirsko biološke metode so se odlično obnesle tudi tam, kjer se
klasični postopki desetletja niso posrečili.
||	Kotoutas, D.; P fou e a v an j e erozijskih problemov in p r o b 1«; m o v
plazenja v učnem gozdu ET H (Untersuchung über Erosions- und Rul-schungsprobleme im Lehrwaid der ETH, 3—4/19S6J,
V članku so obravnavani erozijski pojavi in pojavi plazenja v fakultetnem učnem gozdu v Zürichu. Na kratko so opisani gozdnogojitveni uki-epi kot tudi ukrepi teh-
zd'	nične narave, s katerimi je mogoče premike zemljišč in zemlje preprečiti ali ublažiti,
g'
e	Spörfc, J.; Ohranitev gozdnih delavcev in skrb za njihov na-
j raSčaj (Erhaltung und Nacliwuchssicherutig des Forstarbeiterstandcs. 3—4/1966), V	Novembra lfl6S je organizirala Stajei-ska deželna zbornica za kmetijstvo in
gozdai'stvo posvetovanje in izmenjavo izkušenj o problemih gozdnih delavcev. V Avsti'iji njihov stalež zelo upada (letno ok. 7,%). Se neugodnejše pa je njihovo pomlajevanje. Namesto 7t)0 imajo letno le 200—250 novih učencev, Kopnenje delovne sile je glede na modernizacijo gozdnih obratov razumljivo, 2al, pa je Avstrija alpska dežela, kjer stroj ne more povsod zamenjati človeka. Z zakonom, ki je v veljavi od junija 1965, je izobraževanje gozdnega delavca urejeno in izenačeno s poklicnim
izobraževanjem v industriji in obrti. S tem sta omogočena napredovanje in specializacija, itai' bo materialno in psihološlvo krepilo položaj gozdneg£i delavca. Z enako pozornostjo pa bo treba v bodoCe i-eševati tudi druga vprašanja, kt odvratajo ljudi od gozdnega dela, kot so; stalna zaposlitev, činivelj »vreme« pri gozdnem delu, stanovanje, pravilna cenitev in prikazovanje gozdnega dela. Predvsem pa pcstaja vedno pomembnejše ustvarjanje ugodnega delovnega vzdušja, v katerem se bo krepila solidarnost med delavci in rasla produkti\'ncßt in s tem utrjeval ugled gozdnega dela.
Eiberle, K.: Višinski prirastek in kakovost obgrizenih smrek (Höhenzuwachs and Qualität verbissener Rottanen, 3—4/1066),	, .
Nekateri predeli švicarskega •^Mittellanda^* so znani kot odlična smrekina rastišča. Tam opravljajo poskuse ki naj povedo, kako vpliva obžiranje na rast nasadov, Poskus je pokazal, da obzira divjad samo določene provenience, in še med njimi le določene osebke (ni nalsljučja). Pri nasadih ni bilo opaziti zmanjšanih prirastkov in poslabšane kakovosti. Avtor na podlagi izsledkov sklepa, da je pomembneje skrbno izbirati provenienco, saditveno blago Ln primerne postopke pri pomlajevanju, kot pa varovati smi-ekove nasade na prizadetih rastiščih z dragimi ograjami. Dušan MlinSek
Kriza v prodaji lesa listavcev (Zur Absatzkrise für Laubholz, 5^966).
Večji del pete številke švicarskega gozdarskega časopisa je posvečen problemom, ki nastajajo v švicai-skem gozdarstvu ob rastoči krizi pri prodaji lesa listavcev. Štirinajst gozdarskih strokovnjakov, večinoma iz neposredne proizvodnje, ki se vsakodnevno srečujejo s temi problemi, obravnava v krajših sestavkih možnosti za izhod iz sedanje situacije.
Zaradi rastiščnih razmer moia Švicarski gozdni 1'ond vsebovati znaten delež listavcev. Gospodarjenju z gozdovi pa povzročajo hude skrbi prodajne težave za. nekatere Sortimente listavcev. Gozdni proizvajalci so iz leta v leto bolj zaskrbljeni v z\'ezl s prodajo listavcev, zlasti bukovine. Hkrati močno narašča konkui-enca tropskega lesa, ki zaradi trenutnih modnih muh vzbuja mnogo večjo pozornost potrošnikov kot pa domač les.
Občutne izgube, ki jih povzroča gozdnim proizvajalcem prodaja bukovine, vedno bolj majejo zaupanje gozdnih posestnikov v vrednost buJtovine kot tehničnega lesa. Nekatere številke dokazujejo, da so marsikateri gozdni obrati, ki imajo velike zaloge listavcev, prišli v težaven finančni položaj; na eni strani zaradi prodajne lu-ize in padanja cen, na drugi strani pa zaradi naglega dvigtuija plač in socialnih dajatev. V primerjavi z Letom 1956 se je kosniaVi dohodek pri nekaterih gozdnih son imen ti h zelo zmanjšal; tako npr. pri drveh za kurjavo za 33%, pri bukovih hlodih III. razi-eda pa za	Leta 1904 je proizvodnja 1 m-* drv za kurjavo povzročala za 3,50 švic.
frankov izgube, proizvodnja butar pa kar 13 švic. frankov. Na preprostem primei-u dokazujejo švicarski gozdarji, da daje lUO nv' iglavcev 13365,50 švic, frankov čistega dohodka, proizvodnja 100 m-' listavcev pa le 2742,50 oziroma 5623 Svic. frankov manj.
Kaj je torej treba storiti po gozdnogojitve-ni in gospodarski plati? Ali bo bodoči razvoj obdržal iste tendence kot doslej, namreč vedno manjše povpraševanje, rastoče zahteve po kakovosti in pojemajoči dohodek pri naraščajočih zaslužkih? Zlasti lesnoindustrijski strokovnjaki pričaluijejo, da bo spodrivanje lesa trajalo tudi v bodoče. Svetovni trend gozdne proizvodnje pa kaže, da se proizvodnja vedno bolj usmerja k cenejšim sortimentom, to pa navsezadnje povečuje upanje za dobro prodajo zelo vrednih kakovostnih lesov. Kvaliteto lesa bomo lahko izboljšali le z intenzivnejšim gojenjem sestojev, To delo pa bo mogoče opraviti le z javno pomočjo.
Ni treba obupati zai'adj trenutnih težav pri prodaji listavcev; po mnenju švicarskih strokovnjakov so v veliki meri rezultat modnih muh in minljivega razpoloženja
Q,	porabnikov. Spretna reldama za domači les bi lahko prodajo spet zelo poživila in
t(	stabilizirala.
V	Na drugi strani pa Švicarski gozdarji opozai-jajo na vsestranski pomen gozdov,
0	zlasti kot rekreacijski prostoi*. Finančni dohodek gozdov je samo drobec tistega, kai
01	gozdovi dajejo ljudem.
o	Gozdarji menijo, da bi morali biti ravno ob težavah, ki ao nastale s prodaje
zt	listavcev, stiki gozdnih proizvajalcev in lesne industrije veliko tesnejši. RazSiriti
y	bi morali možnosti Industrijskega ovrednotenja lesa listavcev. Zlasti pa je treba
zaupaö raziskovalcem, ki lahko z novimi tehnološkimi raziskavami veliko pripomorejo k rešitvi sedanje pi-odajne krize.
Les, zlasti listavcev, je tako čudovit in žlahten, da ne bodo nikoli izčrpane možnosti za njegovo prodajo.	I W
JI sol hil:
Steiwlin, H.: Primerjava stroškov in dohodkov med tako imenovanim klasičnim in modernim gozdarstvom (Ein Vergleich von Aufwänden und Erträgen in einer sogenannten »klassischen-« und einer sogenannten ^modernen-« Forstwirtschaft, 8/1966).
To Studijo — 50 tiskanih strani — je avtor izdelal po naročilu mednaj-odne organizacije FAO/ECE, in sicer v zvezi z razpravami in di-ugačnimi staliSČi, ki jih je izzvala znana Študija FAO m ECE iz leta 1964 evropskem stanju in per^pektivali "	lesa«. Smernice te velike Študije so vsebovane v članku O. Eckmüllnerja; »Odločilna
vprašanja naSega gozdai^tva«, (Gozdarski vestnik, 3—4/1965) In v članku L. Zumra: "Razvojne tendence in perspektive evropskega leinega gospodarstva do leta 1975-ILes 1—2/1965).
Prof. Steinlin je s svojo Studijo prikazal, ItakSne posledice bt imelo izvajanje zadevnih smernic FAO v srednjeevrcpskih gozdnih razmerah, hkrati obravnava tudi vprašanje, ali je tam priporočljivo preiti na «moderno« gospodarjenje z gozdovi. Naäe gozdnogospodarske razmere in cilji, zlasti v severnem delu Jugoslavije, so y	podobni kot na območju, ki ga avtor obraVTiava, in to tudi v svoji študiji omenja.
Zato so sklepi te razprave uporabni tudi za nas ter so izredno pomembni, ker gre za odločilne in daljnosežne perspektivne smernice v gospodarjenju z gozdovi.
Zanimivo je, da se ugotovitve v članku, do katerih je pisec pnSel z obsežnim p'''	raziskovalnim in dokaznim materialom, popolnoma ujemajo s staliSSi O. Eckmül-
Inerja, ki so vsebovana v omenjenem prispevku, objavljenem v Gozdarskem vestniku ki jih je Eckmilllner razložil tudi na posebnem predavanju pri nas. teh	Avtor, H. Steinlin, je v obravnavani študiji najprt^ opredelil, kaj je razumet:
gri	pod »klasičnim« in kaj pud modernim-' gozdnim gospodarjenjem. Razumljivo je
tiai	da je to zelo težavno in kočljivo vprašanje, ki ga je pisec osvetil z raznih strani. Obj
ob)	pojma je ok ar akter iziral z vsemi gospodarskimi značilnostmi, po katerih presojamt
dohodlte in sU'oSke gospodarjenja. Pri tem se je oprl na gozdno območje dežel« ?di	Bad en-Württemberg (223.000 ha), ki najusti-ezneje predstavlja obravnavano srednje-
g'	evropsko območje, da bi tako dobil čim otipljivejše in kar najbolj dognane podatke
e	Po tej Študiji karakterizira klasično gozdno gospodarjenje ^
p	glavnem:
— razmeroma dolga obhodnja od ok. 100—120 let, ki bolj ali manj ustrezi ^	optimalnemu prirastku lesa, ter razmeroma velika lesna zaloga na panju od ok
250—300 m^;
"	— dimenzije glavnih proizvodov, kjer so zastopani pretežno debeli in srednji
debeli sortimenti, uporabni za žagarsko industrijo. Drobni sortimenti napadejo ' "	manjSi meri, in sicer le od redčenj in od vrhovine;
s
—	2&lo poudarjena vloga nege gozdov in obilni sečni donosi od redčenj (ok. 409S) ter pospeševanje iglavcev kot vredoejSe vrste;
—	znaten delež prirodnega pomlajevanja.
Za moderno gospodarjenje so znaCllni v glavnem;
—	cilj proizvodnje, ki tezi k tanjšim Bortlmentom, to je takSnim, ki se sedaj uporabljajo za celulozno industrijo in za umetne lesne ploSCe (lesovinske^ ivernate);
—	skrajšanje obhodnje (na ok, 50 let) in zmanjšanje gozdne lesne zaloge na ok! polovico klasične;
—	hitro rastoče drevesne vrste s kratko obhodnjo v plantažnih nasadih z intenzivno obdelavo;
—	zmanjšanje vmesnih pridelkov {»užitkov«) in koncentracija Izkoriščanja lesa na glavni pridelek, da bi se tako olajäala uporaba mehanizacije in zmanjšali proizvodni stroški;
—	večja uporaba mehanizacije v vseh fazah ah dejavnostih gozdarstva.
V članku so Številne tabele, izdelane na podlagi zbranih podatkov m raziskovanj, V njih so prikazani vsi "Upoštevanja vredni ekonomski nakazovale! ki so osnova dohodkov in stroško\'. Obdelani nakazovalcl dohodkov so; obhodnja, lesna zaloga, delež posamezne drevesne vrste, prirastek lesa, količine det>elih in drobnih sorümentov, vmesni pridelki, vrednost proizvodov in delež dohodka od lesa po skupinah sorti-nientov, ki so najznačilnejši za klasično in za moderno gozdai-stvo. Med nakazovale! so upoštevani: poraba delovnega Časa na površinsko enoto (ha) in na enoto proizvodov {m^l, in sicer za poglavitne faze gozdnih del od pogozdovanja do sečnje (gojenje, nega in vai'stvo, gradnja pi-ometnic, sečnja in izdelava sortlmentov), vrednost tega dela v denarju, vrednost lesne zaloge po debelinskih skupinah proizvodov (do 12 cm, 12 do 20 cm, 20—30 cm, nad 30 cm), odstotek prirastka, odstotni delež vrednosti izkoriščanja lesne zaloge, sti-uktura vseh stroškov po dre\'esnih vi-stah, čisti dohodek celotnega gospodarjenja, in sicer poprečni kakor tudi za razne višine prirastka ali izkoriščanja lesa (etata).
Razumljivo je, da nekateri podatki slonijo tudi na cenitvah in da nekaterih elementov, zlasti posrednih koristi od gozdov, ni mogoče izraziti s številkami.
Na podlagi te primerjave je prišel avtor do zaključka, da v Srednji Evropi za obstoječe gozdove takšno moderno gospodarjenje, priporočeno v Študiji FAO/ECE, prinaša več škode kot koristi in zato ni priporočljivo.
Glavne škodljive posledice bi bile naslednje:
—	moderno gozdno gospodarjenje, priporočeno v študiji FAO iz leta 1064, bi po^-^očilo veliko zmanjšanje lesne zaloge gozdov (za ok. 50%), s tem pa tudi zmanjšanje donosa za 20%. Obhodnja v dosedanjem, klasičnem gozdarst-vu ustreza namreč v glavnem količinsko in kakovostno optimalnemu prirastku lesa. Na ta način tii bila sečnja zaradi zmanjševanja obstoječe lesne zaloge nekaj let znatno večja, toda za več kot za toliko manjša v poznejših letih. To pa bt lahko povzi-očilo hude posledice, če upoštevamo dejstvo, da l>odo potrebe po lesu rastle;
—	za izdelavo tanjših sortlmentov je potrebno več ročnega dele. večji so tudi stroški za strojno obdelavo. Na ta način upada proizvodnost gozdarstva za ok, 25 do 30%. To je eden najbolj odločilnih argumentov, kajti treba je upoštevati, da delovne sile vedno bolj primanjkuje in da je vedno dražja;
—	tanjši sortimenti dosegajo sedaj nižjo ceno od debelejših. Pozitivno bilanco gozdnega gospodarjenja omogočajo dandanes le tržne cene debelejših ali boljših sortlmentov iglavcev In večji donos Irane gmote na ha, ki ga omogoča optimalna lesna zaloga, le-ta pa je pri klasičnem gozdarstvti še enkrat večja kot pri modernem;
— pli modernem gospodarjenju, kjer je lesna zaloga mnogo manjša, je obre-stovanje tesne zaloge po odstotni stopnji resda mnogo večje kot pvi klasičnem. To je ena od največjih prednosti raodeiTiega gospodarjenja, toda zaradi drugih posledic {manjšega donosa lesa, nižjih cen in večjih proizrvodnlh sti'oäkov) ne omogoča tolikäne pozitivne bilance tekoče proizvodnje kot klasično gaspodarjenje, Z debelimi sortimenti lahko zadostimo potrebam celulozne industrije Ir proizvodnje umetnih lesnih plošč, ki so za njih potrebni tanjši sortimenti, nasprotno pa ni mogoče. Pestri sortimenti bolj utrjujejo zanesljivost in elastičnost pri prodaji kot enovrstni.
S tem pa Se ni rečeno, da je klasično gozdno gospodarjenje doseglo svoj končni razvojni cilj, ampak ga je potrebno v mnogočem Se dalje razvijati in izboljäeva'ti, zlasti glede povečevanja proizi-odnosti. To pa lahko dosežemo s prilagoditvijo lesne zaloge optimalnemu prirastku in s tem večjemu donosu, z izboljševanjem proizvodne sposobnosti tal (gnojenjem} in s povečanjem proizvodnosti za enoto proizvoda v vseh fazah, in sicer z ukrepi, ki znižujejo proizvodne stroške; pri tem pa igra uporaba
mehanizacije posebno vlogo.
Prof. Z. T. .r"
! F. Fischer: Značaj in možnosti -ItonvencLonslnega-" gozdarstva (La nature et les possibilites de la foresterie conventionnelie, 6/1906}.
Avtor ugotavlja nepravilost stališča, izraženega v publikaciji -European Timber Trends and Prospects- (FAO, 1964} glede pojma "konven clonal no« in '-dinamično« oziroma vinlenzivno« gojenje eozdov. Pravo gojenje gozdov sploh ne more biti drugačno kot prav dinamično in intenzivno. Stališče FAO bi moralo biti izraženo s pojmi: -gojenje gozdov^- jn --pri de I o vanje lesa« (Holzackerbau}, ki izvirajo že iz biološkega In gozdnozg od o vinskega stališča.
Gojenje gozdov je gospodarjenje z gozdom, ki obsega ^'es proizvodni proces od snovanja sestojev do odkazovanja. Rejcultatl ekoloških raziskav kažejo, kako zamotana so dogajanja celo znotraj enostavnih ekosistemov. Prav teh rezultatov pa ne moremo prikazovati tako, kot da se bo v bližnji bodočnosti posrečilo člnivelje produkcije lesa podvreči kontroli po eksperimentalno-ekoloSkih metodah. Osnovni pojav v ekosistemu gozd — kroženje snovi soodloča pri tehniki gojenja gozdov in predstavlja vsebino gozdarstva. Bilo bi gospodarno, zlasti s finančnega stališča, če bi to kroženje (Ifl ga lahko pospešujemo s primernimi uki-epi} potekalo neprekinjeno. Takemu stanju pa se bomo najbolj približali z gospodarskega in biološkega stališča, če bomo uporabili vsa biološka sredstva za dosego gospodarskega cilja. Cilj biološko Intenzivnega gojenja gozdov je na čim preprostejši način doseči gospodarski namen. Najpomembnejše sredstvo je nega gozdov (zaščita. Izbira in gojenje). Pri pomlajevanju moramo neogibno upoštevati: zaželene drevesne viste, ablotske razmere rastišča ter gospodarsko in ekološko strukturo stai-ega sestoja. S tem je določen tudi način sečnje. Najpomembnejšo pomoč pri tem nudi gozdnogojitveno načrtovanje. Gradnja stalnih gozdnih cest predstavlja eno najučinkovitejših tehničnih sredstev za resno intenziviranje gojenja gozdov in s tem gozdarstva, V nobeni drugi gospodarski panogi ni dolgoročna pro-gnoza lažja kot prav v gozdarstvu, saj za sedanje sestoje lahko s precejšnjo gotovostjo predvidevamo, kaj bo prišlo na tržišče čez 10, 20, 40 in več let. Z nai-aščanjem prebivalstva ne bo neogibno le povečanje proizvodnje lesa, temveč tudi naraščajoče delo-
vanje raznovrstnih varovalnih vplivov gozda.
Sonja Horvat-Marolt ^
PREDPISI	1
i
ODLOIv
O DOLOČITVI GOZDNOGOSPODARSKIH OBMOClJ V SR SLOVENIJI
(Uradni list SRS št. 37 od 31. 12. 19Gn)
V Socialistični republiki Sloveniji se določajo tale gozdnogospodarska območja:
1.	Gozdnogospodai-sko območje Tolmin,
2.	Gozdnogospodarsko območje Bled,
3.	Gozdnogospodarsko območje Kranjj
4.	Gozdnogospodarsko območje Ljubljana,
5.	Gozdnogospodarsko območje Postojna,
6.	Gozdnogospodarsko območje Kočevje,
7.	Gozdnogospctdarsko območje Novo mesto,
8.	Gozdnogospodarsko območje Brežice,
9.	Gozdnogospodarsko območje Celje,
10.	Gozdnogospodai-sko območje Naaarje,
11.	Gozdnogospodarsko območje Slovenj Gradec,
12.	Gozdnogospodarsko območje Maribor,
13.	Gozdnogospodai-sko območje Murska Sobota,
14.	KraSko območje (31. člen zakona o gozdovih).
II
Gozdnogospodarska območja obsegajo gozdove in gozdna zemljiSča po tretjem in Četrtem odstavku 3, člena zakona o gozdovih, ki ležijo znotraj mej, določenih v lil. točki tega odloka.
III
Meje gospodai-skih območij (GGO) so:
1. Gozdnogospodarsko območje Tolmin:
Meja poteka od kote 2351 (Vevnica) na jugoslovansko-italijanski državni meji po državni meji do trigonometrične točke 11U {Grad), odtod pa po meji s Kraškim območjem, in sicer tako, da pripadejo h GGO Tolmin mejne katastrske občine (k. o.) Ciginj, Rute, Sela. Lom. Kal (del). Slap, Prapetno bi-do (del), Gorenja Trebuša, Lažna in Lokve, Meja poteka nadalje po robu Trnovske planote od zaselka Podgozd skozi naselje Voglarji, tako da seka k. o. Trnovo, Vitovlje, Osek, Crniče, Gojače, Vrtovin, Kamenje in Stomaž, Odtod gre meja v jugovzhodni smeri, in sicer tako, da pripadejo h GGO Tolmin mejne k. o. Dol-Otlica, Kovk, Križna gora. Višnje (del) in Nanos (del), V skrajni južni točki k. o, Nancß (del) doseže meja koto Rjave stene <1276), kjer je trojna meja med GGO Tolmin in Postojna tei- Kraškim območjem. Odtod poteka meja med GGO Tolmin in Postojna v severovzhodni smeri, in sicer tako, da pripade h GGO Tolmin mejna k, o. Podkraj do točke, kjer se stikajo k. o. Javornik. Novi svet in Lome in kjer je tromeja med GGO Tolmin, Postojna in Ljubljana. Odtod poteka meja med GGO Tolmin in Ljubljana tako, da pripadejo h GGO Tolmin mejne k. o. Javoiuik, Lome, Godovič, Jelični vrh. Dole, Vrsnik I, Ledine (del) do sti-kaliSča k. o. Ledine (del), Spodnja Kanomlja in Javorjev dol, kjer je tromeja med GGO Tolmin, Ljubljana in Kranj, Odtod poteka meja med GGO Tolmin m Kran.i tako, da pi-ipadeio h GGO Tolmin mejne k. o. Spodnja Kanomlja, Otaleü, Gorenji Novaki, Gorje in Podbrdo do kote 1602 (Možic), kjer je trojna meja med GGO
Tolmin, Kranj in Bled. Od te liote poteka meja med GGO Tolmin in Bled po grebenih Julijcev, in sicer tako, da pnpadejo h GGO Tolmin mejne k. o. Podbrdo, Str-žišče, Rul., Podmelec, Ljubinj, 2abče, Cadrg, Soča leva, Trenta leva, Trenta desna in Strmec do kote 2351 (Vevnica),
2.	Gozdnogospodarsko območje Bled:
Od kote 1603 CMožic), kjer je trojna meja med GGO Tolmin, Bled in Ktanj, po-telia meja v severovzhodni smeri po mejah k. o. tako, da pripadejo h GGO Bled mejne k. o. Nemäki Rovt, Selo pri Bledu, Lancovo, Kropa, Ceänjica pri Kropi, Ne-milje (del), Ljubno, Brezje, Leäe (del), Srednja vas, Besjunje in Doslavče do kote 1704 (Možje), kjer je trojna meja med GGO Bled in Kranj ter Avstrijo. Nadalje poteka meja GGO po jugoslovansko-avstrijskS in jugiMlovansko-italijanski državni meji po grebenih Karavank in Julijcev do trojne meje med GGO Bled in Tolmin ter Italijo na koti 2351 (Vevnica). Nadaljnji potek meje med GGO Bled in Tolmin je opisan pod 1.
3.	Gozdnogospodai-sko območje Kranj:
Od ti-ojne meje med GGO Kranj, Tolmin in Ljubljana v stikališču k. o. Spodnja Kanomlja, Ledine (del). Javorjev dol in Koprivnik (del) poteka meja proti vzhodu tako, da pripadejo h GGO Kranj mejne k, o. Javorjev doi, Koprivnik (del). Stara Oselica, Trebija, Gorenja vas, Dolenja Dobrava, Lučine, Kovski vrh, Staniše, Sv, Ožbolt, Sv. Barbara, Draga, Reteče, Podreča, Mavčiče, Praše, Trboje, Voglje, Zgornji Brnik, Spodnji Brnik, Lahovče, Zalog, Dobrava, SenturSka gora, Kokra in Zgornje Jezersko. Od stikališča k. o. Zgornje Je/jersko, Županje njive in Sv. Duh, kjer je trojna meja med GGO Kranj, Ljubljana in Nazarje, poteka meja proti severu do državne meje z Avstrijo, odtod pa po državni meji po grebenih Karavank proti zahodu do kote n04 (Možje), kjer je trojna meja med GGO Kranj in Bled ter Avstrijo. Nadaljnji potek meje med GGO Kranj in Bled je opisan pod 2., potek meje med GGO Kranj in Tolmin pa pod J,
4.	Gozdnogospodarsko območje Ljubljana:
Od trojne meje med GGO Tolmin, Ljubljana in Postojna v stikališču k. o. Ja-vomik, Novi svet in Lome teče meja proti vzhodu tako, da pripadejo h GGO Ljubljana mejne k. o. Novi svet (del). Kačja vas (del), Grčarevec, Laze, Rakek (del), Kož-Ijek (del), Zabočevo, Rakitna, Iška vas in del k. o. Krvava peč do trojne meje med GGO L.iubljana, Kočevje in Postojna, ki leži v stikališču k. o. Osredek in gozdnogospodarskih enot Mokre ter Velike Lašče, Dalje poteka meja med GGO Ljubljana in Kočevje v vzhodni smeri talto, da pripadejo h GGO Ljubljana deli k, o. Krvava peč, Osolnik in Turjak, in sicer do ti'ojne meje k. o, Turjak, Velike Lipljene in Cesta. Odtod poteka meja proti vzhodu tako, da pripadejo h GGO Ljubljana mejne k. o. Velike Lipljene, Račna in Ilova gora, in sicer do trojne meje med GGO Ljubljena, Kočevje in Novo mesto, ki leži v stikališču k. o. Hova gora, Zdenska vas in Krka. Dalje poteka meja med GGO Ljubljana in Novo mesto tako, da pripadejo h GGO Ljubljana mejne k. o. Vrhe, Muljava, Velike Pece, Badohova vas, Bukovica, Male Dole, Gradišče in Poljane, in sicer do trojne meje med GGO Ljubljana, Novo mesto in Brežice, ki je v stiliališču k, o. Poljane, Okrog In Čatež. Odtod potelcn meja med GGO Ljubljana in Brežice v severovzhodni smeri tako, da pripadejo h GGO Ljubljana del k. o. Moravče, del k. o, Velika Goba ter mejne k. o. Konjsica, Sv. Jurij pod Kumom, Dobovec in Podkraj (del), in sicer do Save, kjer je ti-ojna meja med GGO Ljubljana. Brežice in Celje. Odtod poteka meja med GGO Ljubljana in Celje na koto 914 (Kopitnik) tako, da pripadeta h GGO Ljubljana mejni Ic. o. Sirje (del)
in Sv, Jurij ob Turju. Nadsdje poteka meja v severovzhodni smeri tako. da pt'ipade.io h GGO Ljubljana mejne k, o. Sv, Štefan, Marno, Dol pri Hrastniku, Sv. Marko, Knezdol, Sv. Lenart, CemSenilt, Brezje, Hrastnik pri Trojanah, Zgornji Motnik in SpitaliC do trojne meje med GGO Ljubljana, Celje in Nazarje, ki leži v stikaliSču k, o. ŠpitaJič, Smarino ob Dreti in Sv. Jeronim. Nadalje poteka meja med GGO Ljubljana in Nazarje tako, da pripadejo h GGO Ljul^ljana mejne k, o. SpLtalifi, Hribi, Zgornji Tuhinj, Hruševlta, Znojile, Cma, Podvolovljek (del) in 2upanje njive do trojne meje med GGO Ljubljana, Ka-anj in Najiarje. Nadaljnji potelc meje med GGO Ljubljana in Kranj je opisan pod 3., potek meje med GGO Ljubljana in Tolmin pa pod L
5.	Gozdnogospodarsko območje Postojna:
Meja med GGO Postojna in Kraškim območjem poteka od trojne meje med GGO Postojna in Tolmin ter Kraäkim območjem, ki je na koli 1276 {Rjave stene), Čez naslednje kote; 586 (zahodno od Smihela), 503 (Pi«djama), Ft27 (Otavnik), 73fl (Sejevka), 531 in 536 (Sv. Andrej), 674 (Sovič), 73B (Jelovica), 748 (Trotnik), 1128 (Sv. Trojica), 1052 (Savič), 842 in 660 (Vlačno), 611 (Seljevec), 782, 887, 910, 854 in 807 (zadnje tri kote vzhodno od naselja Jurisče), 1108, 1080 in 1175 Uužno od Suhega vrha) do kote 1103 (pri Bistriški bajti). Pri tem seka meja k. o. Smihel pod Nanosom, Bukovje, Postojna, Tmj^ PaJčje, Jurišče, Korltnice, Sembije, Trnovo in Ilii-ska Bistrica. Od kote 1103 (pri Bistriški bajti) poteka meja v južni smeri, in scier tako, da pripadeta h GGO Postojna mejni k. o, Snežnik (del) in Zabiče do republiške meje s SR Hrvatsko. Nadalje poteka meja po republiški meji do trojne meje med GGO Postojna in Kočevje ter SR Hrvatsko v stikališču k. o. Babna polica, Travnik in Hrib ter SE Hrvatska, Nadaljnja meja med GGO Postojna in Kočevje poteka proti severu tako, da pripadejo h GGO Postojna mejne k, o. Bab no polje^ Poljane, Vrhnika, Knežja njiva, Metulje, Topol, Ravne pri Topolu. Studenec, Benete, Runarsko, Strmca, Sv. Duh, Ravnik, Hiteno, Ravne pri Sv. Vidu in Osredek do trojne meje med GGO Postojna, Kočevje in Ljubljana. Nadaljnji potek meje med GGO Postojna in Ljubljana je opisan pod 4., potek meje med GGO Postojmi in Tolmin pa pod 1.
6.	Gozdnogospodarslto območje Kočevje:
Meja poteka od trojne meje med GGO Postojno in Kočevje ter SR Hrvatsko v vzhodni smeri po republiški meji do trojne meje med GGO Kočevje in Novo mesto ter SR Hrvatsko, ki je v stikaliSČu k. o. Dol in Stari trg ob Kolpi ter SR Hrvatska. Meja med GGO Kočevje in Novo mesto poteka proti severu tako, da pripadejo h GGO Kočevje mejne k. o. Dol, Predgrad, Dolenja Podgora, Ceplje, Bukova gora (del), Hrib, Koprivnik in Eajhenav, ter seka k. o, Podstenice na koti 1101 (Rog). Nadalje poteka meja tako, da pripadejo h GGO Kočevje k. o. Stari Log in del k. o. Smuka ter mejne k, o. Polom, Podtabor, Potiskavec, Podgora, del k. o. Veliko Globoko ter mejni k. o, Zagorica in Zdenska vas do trojne meje med GGO Kočevje, Novo mesto in Ljubljana, Nadaljnji potek meje med GGO Kočevje in Ljubljana je opisan pod 4-, potek meje med GGO Kočevje in Pastojna pa pod 5.
7.	Gozdnogospodarsko območje Novo mesto:
Meja poteka od trojne meje med GGO Novo mesto in Kočevje ter SR Hrvatsko po republiški meji do tromeje med GGO Novo mesto in Bi-ežice ter SR Hrvatsko na koti 1002 (Blaževa gora). Meja med GGO Novo mesto in Brežice poteka odtod v severni smeri tako, da pripadejo h GGO Novo mesto mejne k. o. Vrhpolje (del), Šentjernej, Gradišče (del), Tomažja vas, Bela cerkev, Gorenja vas, Zbure, 2aloviče, He-rinja vas, Crešnjice, Zagorica, Hmeljčič, Lultovek (del). Medvedje selo (dei), Sevnica in Čatež do trojne meje med GGO Novo mesto, Brežice in Ljubljana. Nadaljnji potek
meje med GGO Nnvo mesto in Ljubljana je opisan pod i., potek meje med GGO Wovo mesto in Kočevje pa pod 6,
8,	Gozdnogospodarsko območje Brežice:
Od trojne meje med GGO Brežice Ln Novo mesto ter SR Hrvatsko na koli 1003 (Elaževa gora) poteka meja po republiški meji do ti'oraeje med GGO Brežice iu Celje ter SR Hrvatsko, ki je na mostu čez Sotlo pri Kuim'ovcu. Meja med GGO Brežice in Celje poteka odtod po cesti 11. reda skozi naselja Bistrica ob Sotli, Podsreda, Kozje, Lesično, Šentvid pri Planini, Planina pri Sevnici, Golobinjek pri Planini ln Poreber. Nadalje poteka meja proti zahodu tako, da pripadejo h GGO Brežice mejne k. o. Podgorje, Okroglice, Radež in Sv. Peter pri Loki do trojne meje med GGO Ljubljana, Brežice in Celje. Nadaljnji potek meje metJ GGO Brežice Ln Ljubljana je opisan pod 4., potek meje med GGO Brežice In Novo mesto pa pod 7.
9,	Gozdnogospodarsko območje Celje:
Od trojne meje med GGO Brežice in Celje ter SH Hrvatsko na mostu čez Sotlo pri Kumrovcu poteka meja po republiški meji do trojne meje med GGO Celje in Maribor tei- SR Hrvatsko, ki leži vzhodno od kote 715 (Belino\'ec). Odtod poteka meja med GGO Celje in Maribor tako, da pripadejo h GGO Celje mejne k. o. TrliČ-no, Donačka gora. Strmec, Stoj no sel o, Cerovec, Negonje, Cača vas, Drevenlk, Zgornji Gabmik, Lemberg okolica, Zbelovska gora. Zgornje Laže, Sv, Jernej, Licenca, Spodnje Grušovje, Tepanje, Beaina, Radana vas. Zgornje Zreče, Sv. Kunigunda. Padeški vrh, Resnik in Hudinja do trojne meje med GGO Celje, Maribor in Slovenj Gradec zahodno od Rogle na Pohorju. Nadalje poteka meja med GGO Celje in Slovenj Gradec talio, da pripadejo h GGO Celje mejne k. o, Palia (del), Spodnji Dolič (del) in Sv, Jost do Itote 1063 (Sv. Jošt), kjer je trojna meja med GGO Celje, Slovenj Gradec in Nazarje. Odtod poteka meja med GGO Celje in Nazarje proti jugu, in sicer tako, da pripadejo h GGO Celje mejne k. o. Lipje (del), Crnova, Studence, Ponikva, St Andraž, Dobrlč, Podvin, Letuš, Male Braslovče, Dobrovlje, Prekopa, Teäova in Sv, Jeronim do trojne meje GGO Celje, Nazarje in Ljubljana. Nadaljnja meja med GGO Celje in Ljubljana je opisana pod 4,, meja med GGO Celje in Brežice pa pod tt.
10.	Gozdnogospodai-sko območje Nazarje:
Od trojne meje med GGO Celje, Nazarje Ln Slovenj Gradec na koti 1Ü63 (Sv. Jošt) poteka meja med GGO Nazarje in Slovenj Gradec v zahodni smeri tako, da pripadejo h GGO Nazarje mejne k. o. Paka, Cirkovce, Sv, Eric, PleŠi\'ec, Ravne, Zavodnje, Šentvid pri Zavodnju, Bele vode, Sv, Primož, Konjski vrh, Solčava in Sv. Duh do trojne meje med GGO Nazarje in Slovenj Gradec ter Avstrijo na koti 1921. Nadalje poteka meja GGO po državni meji do tromeje med GGO Nazarje in Kranj ter Avstrijo. Potek meje med GGO Nazarje ln Kranj je opisan pod 3.
11.	Gozdnogospodarsko območje Slovenj Gradec:
Od trojne meje med GGO Celje, Slovenj Gradec in Maribor potelta meja med GGO Slovenj Gradec in Maribor od Rogle na Pohorju v severni .-imeri tako, da pripade h GGO Slovenj Gradec mejna k. o, Mislinja do Ribniškega sedla. Odtod zavije meja po grebenu Hudega kota tako, da deli k. o. Hudi kot in Orlica II tei- poteka nadalje po Š oš n ar je vem grabnu do Drave in po Dravi tako, da pripade mejna k. o. Orlica I h GGO Slovenj Gradec. Od Drave poteka meja proti severu in seka k. o. Kozji vrh, Remšnik in Rädel ca ter doseže državno mejo z Avstrijo v točki, ki leži 600 m vzhodno od Sv. Pongraca. Odtod dalje poteka meja GGO po državni meji do kote 192] na grebenu Olsex'e, kjer je ü'ojna meja med GGO Slovenj Gradec in Nazarje ter Avstrijo.
12.	Gozdnogospodarsko območje Maribor:
Od trojne meje med GGO Maribor in CeJje ter SR Hrvatsko pri koti 715 (Beli-novec) poteka meja po republiälti meji do trojne meje med GGO Maribor in Murslca Sobota ter SR Hrvatske tateo, da pripade h GGO Maribor k. o, Hermantri. Meja med GGO Maribor in Murska Sobota poteka nadalje v severozahodni smeri tako, da pripadejo h GGO Maribor mejne k, o. Sv. Miklavž, Veliki Brebrovnik, Veličane, 2e-rovinci, Lahonci, Pi-šetinci, Koračice, Rakovci, Trnovci, Sencak, Zagord, Rjavci, Slav-Sina, Smolincl, Zupetinci, Andrejci, Cerkvenjak, Cogetinci, Osek, Trotkova, Sv, Trije kralji, Ihova, Drvanja, Zgornja Sčavnica, Rožengi-unt, Lokavec in Trate do jugoslo-vansko-avstrijske državne meje na Muri. Odtod poteka meja po državni meji do tromeje med GGO Maribor in Slovenj Gradec ter Avstrijo 600 m vzhodno od Sv. Pongraca. Nadaljnji potek meje med GGO Maribor in Slovenj Gradec je opisan pod 11., potek meje med GGO Maribor in Celje pa pod 9.
13.	Gozdnogospodarsko obmoSje Murska Sobota:
Od trojne meje med GGO Murska Sobota in Maribor ter SR Hi-vatsko poteka meja po republiški meji ter po državni meji z Madžarsko in Avstrijo do trojne meje meri GGO Murska Sobota in Maribor ter Avstrijo. Nadaljnji potek meje meti GGO Murska Sobota in Maiibor je opisan pod 12.
14.	Kraško območje:
Potek meje med Kraškim območjem in GGO Tolmin je opisan pod 1., potek meje med Kraškim območjem in GGO Postojna pa pod 5. Druge meje Kraškega obmoija potekajo po di-žavni meji z Italijo in po republiški meji s SR Hrvatsko.
IV
Za podrobno ugotavljanje mej po tem odloku velja karta Geografskega inštituta ,TLA v merilu 1 ; 100.000 in pregledna kaita katastrskih občin v SR Sloveniji v merilu 1 :200.000 ki jo je priredila Geodetska uprava SRS v letu 1960.
Kjer so v tem odloku omenjeni deli ozemlja (katastrske občine) se ti deli podrobneje ugotavljajo po gozdnogospodarskih načiiih. Ce pride pri tem med gozdnogospodarskimi organizacijami do spora glede meje obmoija, odloča o sporu Republiški sekretariat za gospodarstvo.
V
Ne glede na določbe III, točke tega odloka se lahko določijo meje med GGO Tolmin iti Postojna ter KraSkim območjem z medsebojnim spoimumom prizadetih delovnih organizacij. Tako določene meje potrjuje Republiški sekretariat za gospodarstvo.
Za gozdove in gozdna zemljišča, ki se po prejšnjem odstavku izločijo Iz Kraškega območja, določenega v III. točki tega odloka, in se vključijo v GGO Tolmin in Postojna, veljajo glede gospodarjenja določbe splošnega gozdnomelioracijskega projeltta za degradirano področje Slovenskega Primerja iz leta 1963,
Vt
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS-.
St. 321-6/05
Ljubljana, dne 29. decembra 1965.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik: Janko Smole 1. r,
PRAVILNIK O UGOTAVLJANJU VREDNOSTI GOZDOV
(Uradni list SFRJ ät. 36 od VIII. 1965)
1. člen
Vrednost gozdov je odvisna od njihove zrelosti za sečnjo.
Vrednost za sečnjo zi-elega ali pritiližno zr^ega gozda se ugotovi po vrednosti stoječega lesa,
2. clen
Zrelost gozda za sečnjo se določi po podatkih iz gozdnogospodarskega načrta.
Prebiralni gozdovi se Štejejo za zrele za sečnjo.
Približno zrel za sečnjo je gozd, M ima dve tretjini starosti zrelega gozda.
Ugotovljeni vrednosti prebiralnili gozdov se doda vrednost introdukcijsldh del,
3.	člen
Vrednost stoječega lesa se ugotovi talto, da se od tržne cene za Sortimente, ki se dajo dobiti iz takega lesa, odbijejo stroški za izkorisöanje gozdov,
S tržnimi cenami so miSljene cene, po katerih prodaja organizacija, ki gospodari z gozdom, Sortimente svojih gozdov na trgu ob ugotovitvi vrednosti gozda.
S sort imen ti, ki se dajo dobiti iz gozda, katerega vrednost se ugotavlja, so mišljeni sortimenti, ki so predvideni v gozdnogospodarskem načL-tu ozii'oma v letnem načrtu gospodarjenja, izdelanem na podlagi inventure gozdov, ki nimajo gozdnogospodarskega načrta.
Stroški za izkoriščanje obsegajo stroške za sečnjo in izdelavo sortimentov, transportne stroškfe do kraja dobave in ustrezajoči del skupnih stroškov organizacije.
4.	člen
Vrednost mladega gozda je odvisna od ustanovnih stroškov, povečanih s faktorjem naraščanja vrednosti, tako da doseže ob Času približne zrelosti za sečnjo vi-ednost stoječega leisa.
Za mlad gozd se Šteje gozd, dokler ne postane približno zrel za sečnjo,
5.	člen
Ustanovni stroški za ralad gozd se ugotovijo v višini stroškov za umetno pogozdovanje.
TJstanovnj stroški za mlad gozd, ki je nastal z naravno podmladitvijo, se vzamejo v višini stroškov za umetno pogozdovanje s semenom.
6.	člen
Vrednost gozda ugotovi organizacija, ki z njim gospodari.
Vrednost gozda se ugotovi praviloma za vsalt posamezen sestoj (oddelek, odsek) posebej, ali pa za več sestojev, ki imajo približno enake stroSke za izkoriščanje oziroma približno enake ustanovne stroške.
7.	člen
VredntKt gozdov je treba ugotoviti najpozneje do 31. marca 1966.
Ugotovljena vrednost gozdov se ne spremeni do ponovnega splošnega ugotavljanja
vrednosti gozdov.	„ „
8.	Člen
Pri potrditvi gozdnogospodarskih načrtov je treba paziti na to, ali je pravilno ugotovljena vrednost gozdov v smislu tega pravilnika.
9.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v j^Uradnem listu SFRJ«.