MM , imun M ob 5 popoMe*. Naiefata« ml«: Za mcr..... Sv. Ff ki uprave fc«. 11-57. leto . 2a «cd(l)iko Utfaj« aa pol teli • • lete. K 24r— . 5« VEČERNA Latnik I. PosiiBciae Številka se prodajajo po 6 vtnir}«r, zastarele Kevflke po 10 rlmmJev. Oglasi se ofanajo na al ti metra w Btoitatti ene kalam Cene: Oglasi ttgorcev ta otatalkov.....mm po fOrta OMifiika, zahvale, poalaolce, oglasi drtmrnfli sa- vodov...............mm po 20 Oglasi v tekstu tata do pet vrst.........K vsaka oadaijua vata............. Mali oglasi po 4 vinarje beaeds. najma*! pa 40 livarjev Oglase sprejema iaseratai oddelek .fidtaaad". NaiaMM tu reklamacije se potiljajo upravi Usta. PMaje aa izkijatoo ta upravi .Edinosti*. — PtaCa tu taB se v IMl Uprava in lnseratnl oddelek se nahajata v nUd Sv. Prani AaUkcga m — PoftnoteaoiMd račun flt S41.0SZ Nemški odgovor no frucoske zntožbe rodi obJtreljevĐfljo KotrfraiMe v Reims«. BERLIN. 22. opolne sposobnosti za vojno službo. Bombe iz ietoL DUSSELDORF, 11. (Kur.) „Dusseldortcr Zeitung* javlja: V bližini lope za letala sta bili danes i/, nekega sovražnega letala vrženi dve Irta'ski bombi, ki pa nista napravili ni-kake fkode, izvzemSi nekoliko razbitih š»p. Izmenjava brzoiavk med cesarjem Viljemom tn vojvodo Cumberlandskim. IlANOVhR 22. (Kot.) »Deutsche Volkszeitung« objavlja na čelu lista sledečo izmenjavo brzojavk med cesarjem Viljemom in vojvodo Cumberlandskim: »Vojvoda Cumberiandski, (h"«n»len. Veliki glavni stan, 21. septembra. V tem težkem času se spominjam tvojega rojstnega dne z odkritosrčno željo za tvoj in tvojih dobrobit. Gospod bog, ki je storil že tako velike stvari za nas, naj bi bil še vnaprej milosten z našimi četami in naj bi nam podelil končno zmago nad sovražniki. Ti boš ponosen na svojega sina, ki res zasluži železni križec. Prisrčen pozdrav Tyri. Viljem.« »Cesar Viljem, glavni stan. Globoko gi-njen in prisrčno ganjen vsled tvojega milostnega spominjanja na mojo osebo v tem vzvišenem času te prosim, da sprej-meš mojo globoko zahvalo kar najprisrč-neje. Ponosen sem in veselo vzradoščen. da si je zamogel pridobiti moj sin v boju za čast in slavo Nemčije železni križec. Naj bi podelil bog hrabrim armadam tudi še vnaprej blagoslov, naši dragi nemški domovini in naši pravični stvari pa zmagovit konec. Tyra in jaz se priporočava najtopleje kot ponosni stariši. Ernst Avgust.« Rezervna bolnišnica v vseučiliščnem poslopju. DUNAJ. 22. (Kor.) Naučni minister pl. Hussarek si je ogledal včeraj popoldne v vseučiliščnem poslopju nameščeno rezervno bolnišnico in se je izredno pohvalno izrazil o nje uredbi. Za njim je prišel vojni vikar Bjelik, ki se je razgovarjal z vojaki v njih materinem jeziku. Podelil jim je male darove, največ verske vsebine. Nemška cesarica za oskrbovanje vojaških bolnikov. BERLIN, 22. (Kor.) Cesarica sprejema vsaki dan različne osebnosti organizacije prostovoljne bolniške oskrbe in pa pristojne oblasti, da se žnjirni posvetuje, kako bi se oskrbovanje bolnikov uredilo vedno prikladnejše. kako bi se iste bolje prevažalo in kako naj bi se osebe, namenjene za oskrbovanje, odpravljale vedno na najpotrebnejše mesto. Pri tem se tudi vedno natanko razmotriva, kako bi se armadi in vojnim lazaretom, ko nastopi mrzio vreme, najhitreje dovažajo vedno potreb nejše stvari za ogrevanje. Opozicija v Bolgarski za nevtralnost SOFIJA, 21. (Agence Tel. Bulgare.) Parlamentarična opozicija objavlja po vseli članih opozicije — izvzemši le doktrinarne socijaliste — podpisan manifest, v katerem se vnovič povdarja potreba o-liranitve nevtralnosti in ustanovitve kabineta, ki bi obstajal iz zastopnikov vseh strank, v jamstvo za strogo in lojalno varovanje nevtralnosti, da se ohrani deželi nje sedanje posestno stanje ter zagotovi ona najvišja mera povspešenja, ki jo mora prinesti sedanja kriza. Razpoloženje na berlinski borzi. BERLIN 22. (Kor.) Vsled dosedaj pri-občenih uradnih poročil o razvoju vojnih dogodkov na zapadu, vlada v krogih borznih obiskovalcev zopet upapolno razpoloženje. Sankcijoniran zakon. BUDIMPEŠTA 22. (Kor.) Ogrski kores-pondenčni urad javlja iz Zagreba: Cesar je podelil Najvišjo sankcijo zakonu glede zidanja fizikaličnega instituta vseučilišča, nacijonalnega muzeja in javnih stavb. Odlikovanje. BUECKEBURO, 22. (Kor.) Cesar je podelil knezu Adolfu Schaumburg-Lippe Železni križ II. reda. Osrednji odbor mednarodnega »Rdečega križa« v Žene v L DUNAJ, 22. (Kor.) Odgovarjale na mnoga vprašanja, priobčuje švicarsko poslaništvo, da je mednarodni »Rdeči križa v Ženevi, 3., Rue de I* Athenes upostavil osrednji odbor za vojne vjetnike in ranjence. Ta odbor je v zvezi z deželnimi odbori vojskujočih se držav. Tozadevno mesto na Dunaju je osrednji dokazilni u-rad. Postaja »Rdečega križa« L, Lands-krongasse I, kamor se naj interesentje v Avstriji obračajo. ....... Za »Rdeči križ«. DUNAJ. 22. (Kor.) Podružnici »Rdečega križa« v IV. dunajskem okraju, ki namerava v spopolnitev filialne bolnišnice, ki se otvori jutri v Schaumburggasse, napraviti še drugo bolnišnico, je podaril ve-leindustrijalec Kari Roth 90.U00 K. DUNAJ. 22. (Kor.) Grof Friderik Bohler in Evgen Friedlander sta oddala vojnemu ministrstvu v dobrodelne namene nadalj-na 4% zastavna pisma v nominalni vrednosti 50.U0U K. O demisiji romunskega kabineta ni govora. RIM, 21. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča: Rumunsko poslaništvo izjavlja, da je bilo v svrho, da nastopi proti v italijanskih listih razširjenim vestem o demisiji rumunskega kabineta pooblaščeno, da e-nergično dementira v*e imenovane vesti. Med člani rumunske viade vlada popoln sporazum. Politika rumunskega kabineta je edina in samo ona, ki jo je določil kronski svet, ki so se ga udeležili vsi odličnejši člani vseh političnih strank. 2rebanje državne razredne loterije. DUNAJ, 22. (Kor.) Srečka štev. 106.713 dobi 300.000 kron, srečke štev. 39.375, 89.404 in 128.297 vsaka po 5000 kron. Cesarja Viljema cesta v Maros-Vasarhely. MAROS-VASARHELY, 22. (Kor.) Zupan je stavil mestnemu občinskemu odboru predlog, da se največja ulica, na kateri je tudi največ prometa, ki se je dosedaj imenovala Sv. Jurja cesta, prekrsti na ime: Cesarja Viljema cesta. Razne pounime vesti Balkanski komite In Bolgarska. Hrvatski listi prinašajo nastopno uradno cenzurirano vest: Brata Buxton sta stopila v stike z vlado in strankami, da bi pridobila Bolgarsko, da aktivno nastopi z vlastmi trospo-razuma. Bolgarski se obeta, da dobi za želj en i del Makedonije. Misija bratov Buxton je ostala brezvspešna, ker je Bolgarska odločena, raje ostati v sedanji nevtralnosti, nego da bi pričakovala negotove bodočnosti. Zdravje kralja Petra se je baje — glasom vesti iz Sofije — poslabšalo. Stanje njegovo je baje resno. Po vpadu Srbov v Srem. — Zagrebški »Obzor« objavlja članek, ki se bavi z dogodki povodom vpada^rbov v Srem. Med drugim piše: Po odbiti invaziji srbskih čet so oblasti konstatirale dve dejstvi: prvo, da so Srbi v mnogih krajih jugo- vzhodnega Srema plenili hrvatske, nemške in madjarske prebivalce dočim so prizanašali srbskim vasem; a drugo, da so se temu plenjenju pridružili tudi nekateri domači elementi, ki so vrhu tega tudi pomagali srbskim četam proti lastni obrambni sili. Težka je obtožba proti tem prebivalcem, ki so jih dovedli v Osiek. To je veleizdaja, ki odpira globok prepad med nami in njimi, a tudi znak izgubljene zavesti o dolžnostih in obvezah, ki se jili mora biti obmejno prebivalstvo v svesti v največji meri. Vojna se svojimi posledicami zahteva ravno od obmejnega prebivalstva velike žrtve, država uvažuje v polni meri ta izjemni položaj ter si prizadeva, da ublaži bedo in nadomešča škodo, ki jo vojna neizogibno prinaša seboj. Ce pa kak del prebivalstva skoraj komaj čaka, da se vrže na svojega golorokega soseda in brata, če preko svoje prisege pod-pira neprijatelja, potem inora slediti najstroža kazen od strani države in najhuja obsodba od naroda, ki neizmerno trpi radi takih pojavov. Mi nismo pozabili, da so predstavitelji Srbov, toliko v Bosni, kolikor v Hrvatski in na Ogrskem podali izjave lojalnosti, ki so odgovarjale vedenju ogromne večine njihove. Vojni obvezane! srbske narodnosti so hiteli na bojno polje in vsak dan moremo čitati med padli«! in ranjenimi tudi monarhijske Srbe, ki so, istotako kakor njihovi predniki iz vojne granice, skupno s Hrvati pretil svojo kri v obrambo monarhije! Uverjeni smo, da se večina Srbov istotako zgraža kakor mi nad vedenjem onih obmejnih vasi... Nadejamo se. da se ta pojava ne obnovi več, ker ni dvoma, da je v vsakem slučaju gotova reakcija nedoglednih posledic za začetnike ta kih poskusov. Ta izvajanja največjega hrvatskega lista treba zabeležiti dobro, za poznejše čase. Odgovarjajo dejstvu, da srno v vojni s Srbijo, ne pa s srbskim narodom!! Sllflce z volne. Smrt in pngi cb vojaškega generala. Iz Miskolcza poročajo: Te dni se je vrnil / bojišča neki ranjeni nadporočnik, ki je bil pri štabu na severnem bojišča padlega FML Wodniavskega. O pogrebu tega našega generala pripoveduje omenjeni nadporočnik: Baron Wodniavsky je ravno študiral dobljena nova povelja armadnega vodstva, ko se je vsula na ves naš štab pravcata toča krogetj iz ruskih strojnih pušk. Nahajali smo se sredi naših čet, ki so se besno zaganjale proti sovražniku. Toda boj je bil neenak, neprijatelj mnogo močnejši Mojega konja je zadela krogla. Hitro sem skočil s konja. V istem trenot-ku pa sem videt kako general pada s ko- nja — zadet je bil v prsi in je obležal mrtev. Ker smo se morali umikati, nismo i-l vešči poljskem« jeziku, niso mogli meli niti toliko časa, da bi vzeli mrtvega poveljnika seboj. Pri ranjencih je ostal le eden naših zdravnikov, ko so prihajali Rusi. Neki ruski stotnik se je približal našemu zdravniku ter je, pokazavši na truplo našega generala, vprašal: »Je-li ta general?« Ko je zdravnik pritrdil se je stotnik obrnil k svoji kompaniji ter dal povelje, naj pokopljejo generala z vsemi častmi. Preiskal je obleko padlega, vzel iz nje pisma, denar in druge vrednostne predmete ter jih izročil našemu zdravniku. Mej tem so ruski vojaki izkopali grob, Jvompa-nija se je postavila v vrsto, in ko so generala polagali v jamo, je stotnik velel k molitvi. Kompanija je oddala več častnih strelov. Ruski stotnik je nato zaprosil našega zdravnika, naj obvesti naše, da je bil general pokopan z vsemi častmi. Iz bojev pri Komarovu. Poročevalec »Grazer Volksblatta« piše: Sodeloval je v teh bojih in je bil ranjen. Na prevozu z bojišča v bolnišnico je napisal svoje poročilo rečenemu listu, v katerem posebno naglaša junaštvo hrvatskih polkov. To spričevalo je posebno veljavno, ker je je napisal očividec in — Nemec. Poročilo se nanaša na boj dne 8. septembra. Najprej opisuje, kako je morala njegova četa vzdržati nekoliko ur v strašni toči ruskih šrapnelov. Vendar je vzdržala svojo pozicijo. dokler se ni začel pojavljati v borbi 4. zbor. Ko pa se je zaplel v borbo 14. (zagrebški) zbor, so naši zopet uprizorili napad. Hrvatje so potegnili za seboj vso bojno linijo in šli so naši z razvitimi zastavami k naskoku, ki ga je artiljerija čvrsto pripravila in podpirala. Po strašni borbi na bajonete, so bili Rusi pregnani iz njih pozicij, pri čemer jih je bilo mnogo vjetih. Ali, ker so sovražniku prihajale vedno nove rezerve, ie bil spočetka v premoči, dokler se ni njegov odpor razbil ob junaštvu hrvatskih polkov. Tako pravi očividec — Nemec. A če se spominjamo, da je bila Auffenbergova zmaga dosežena z zmago pri Komarovu, potem je jasno, da so hrvatski polki s svojimi bajoneti največ pripomogli do Auffen-bergove zmage! O junaškem dekletcu pri Ravi Ruski. — O junaškem dekletcu Rozi Zenock, ki jo je sam cesar odlikoval in obdaroval, pišejo listi: Med ranjenci pri Ravi Ruski je bilo tudi malo kmečko dekletce, ki je med bitko neprestano hodilo v boino linijo, da je ranjencem dajalo vode. Malo, 13-letno Rozo je zadel šrapnel in privedli so jo z drugimi ranjenci na Dunaj. Mejpotoma se je pokazala žalostna potreba, da jej odre-žejo eno nogo, in sedaj leži sirota v dunajski splošni bolnišnici na kliniki dvornega svetnika Hochenegga. Fantaziji je dovoljeno preskočiti leta in se prestaviti v daljno bodočnost, ko bodo dogodki, ki nas sedaj pretresujejo, že davno pripadali zgodovini. Tedaj ho imela Roza moža. ki mu povije otrok in bo gospodaril na kaki kmetiji. In v sobo se priplazi starka, nje rnati, ki je sedaj prišla se svojim otrokom na Dunaj in streže težko ranjeni. Mamica maja z glavo. Ne more več prav razlikovati, kaj so bile sanje, in kaj je v resnici doživela. Rozi pa s oživlja v spominu iz otroških let kratek, ali na dogodkih bogat čas, ki jej je določil smer in vsebino življenja. To je tisto zagonetno na silni. nerazrušljivi uganjki, pred katero stojita sedaj posamičnik in skupnost, da se usoda ljudi od danes do jutri preobraža in prevrača in nam odreka vse, kar smo poprej zamislili, izmodrovali. pripravili in dobro premislili. Mala Roza si ni delala >krbi. ko je s svojimi z vodo napolnjeni-ni vrči letala v strelno linijo. A v njej se ie gibalo pač še kaj druzega. nego rado- ednost in veselje na prizorih, ki jih še ni ' rla in doživela nikoli. Ni samo krutost nekaj atavističnega, spečega v duši ino-lernega človeka; kar ostri piš voine razdalja v goreči plamen. Ne, tudi sočutje i:i bol, ki jo vzbuja v nas trpljenje človeka. sta nam prirojena. Ko je Roza. bosa. ^asopljena in hropeča, letala med vrstami borilcev, je pač vedela, kaj dela. si je bila tega tudi v svesti, da nevarnost, ki tu in tam ruši k tlom može. grozi tudi ujej. In zgrudila se je v krvi, položili so jo na nosilnico ter odnesli na obvezoval išče. In malo kmečko dekle, ki jej morda ni bilo usojeno, da vidi kdaj v svojem življenju bližnje okrožno mesto, prihaja v glavno mesto. V vlaku so jej odrezali noga Mala junakinja od Rawe Ruske je postala po-habljenka za vse svoje življenje. Preko nje se sklanjajo zdravniki v strahu in skrbi. Učenjak, v katerega kliniki je nameščena, jej posveča posebno skrb. Pazijo na vsako njeno željo in naravnost preže na vsako nje kretnjo. Sprvega so se komaj razumeli žnjo. Zdravniki in strežniki raz- umeti nje narečja. Ali niso odnehali in sedaj mala Roza tudi duševno ni več osamljena. Ozdravijo jo, povrne se v svojo rojstno vas, in ko bodo cerkveni zvouovi že davno zopet oznanjali mir, ko obledi spomin na dneve groze, krvi in pustošenja, se bo ob delopustu pripovedovalo otrokom in vnukom o hrabri Rozi Zenoch, ki jej je leseno nogo plačal cesar sam na Dunaju, in ki nosi okolo vratu zlato verižico, z žlahtnimi kamni, na katerih je čitati ime vladarjevo. Amerikanski otroci za sirote evropskih vojakov. Iz New-Yorka se poroča: Lepo, krasno, ganljivo idrjo je sprožila blaga, a neznana duša v Chicagu, in vse Združene severo-ameriške države so to idejo sprejele z veseljem, kakor bo sprejeta v Evropi s hvaležnostjo in ginjenostjo, posebno v onih državah, ki so zapletene v vojno. Ideja je enostavno sledeča: Otroci Združenih sevc-roameriških držav naj za Božič pošljejo razne darove vsem onim evropskim otrokom, ki so izgubili očeta na bojnem polju. — Brzojavke Iz New-Yorka zatrjujejo, da je vsa Amerika pozdravila to idejo z navdušenjem. Amerikanski časniki bodo nabirali darove, a otroci bodo sami s svojimi lastninil prihranki kupovali igrače. Vsi se trudijo za čim večji in lepši vspeh te akcije. Mnoge zelo vplivne gospe so aktivno pristopile k tej akciji. Predsednik Združenih držav Jo odobruje in se jej je pridružil a poslaniki vseh v vojno zapletenih držav so obljubili, da bodo njih vlade skrbele za to, da pridejo vsi darovi na določeno jim mesto. A to še ni vse: teh darov ne pošljejo preko At'antskega oceana z navadnimi tovornimi parniki. Prinese jih v Evropo poseben parnik božični parnik pod zaščito amerikanske zastave s progami in zvezdami. Parnik bo označen s ivczdo in s Krisiovimi besedami: „Sinite parvulos" ter pojde v Evropi iz pristanišča v pristanišče s svojim ' ganljivim tovorom. V pristanišča ga pa bodo vodili med minami ter bo smel v najstrožje zavarovana pristanišča : Njega ganljiva misija rau bo jamčila popolno varnost. Pod osmem granat. »Nowa Reforma« objavlja pripovedovanje nekega v bitki pri T. ranjenega vojaka. ki je pripadal četam levega krila armade generala Dankla, ki je prodirala ob levem bregu reke Visle. Te čete so imele takoj po prihodu v gubernijo Radom celo vrsto bojev s sovražnikom, ki je prodiral od severa. O enem teh bojev imamo realistični opis epizode* ki jo je doživel neki priprost vojak. Takoj, ko smo zapustili L, je pripovedoval vojak, smo prišli že v zvezo s sovražnikom. Šli smo mimo vasi, ki so jih prebivalci zapustili in prišli v T. in odtod v neko vas. kjer smo komaj izsilili sod vode. Poslali smo predstraže naprej, sami pa se utaborili na polju pred vasjo. Konserv se iz varčnosti nismo dotaknili, ampak smo na poljn. kjer smo se nahajali, izkopali krompir in ga spekli. Noč Je bila razmeroma mirna. Naš o-genj pa je sovražnika najbrže opoeoril na nas, kajti zjutraj |e bil že naznanjen a-larm. V smeri iz T., kjer se je nahajala naša glavna sila, je prišla neka konjeniška patrulja, ki je bila odposlana na poizvedovanje. Kmalu so padali streli in patrulja se je v diru vrnila s poročilom, da se sovražnik, s katerim se le bojevala, že bliža. Na povelje srno se takoj razvrstili. Skoro golo polje nam ni nudilo nobene zaščite. dočim je imel sovražnik, ki se je postavil i>od nekim gozdom, jalco dobre pozicije. Naša stotmja je dobila tudi povelje, naj zavzame boljše pozicijc, a mi tega nismo opazili. 8 infanteristov in neki kor-poral smo nenadoma ostali sami. Ne na desni, ne n;t levi od nas nikogar. Bilo nan» je res čudno pri srcu. T:i Je zaklical korporal: »Na tla! Ne streljati 1 Nihče naj se ne premakne!« Ležali srno na krompirjevem potlu in se stiauili rta zemljo. Preko uas so frčale rnuraic m sicer tako blizu, da sr je sdelo, da bodo padle vsak trenotek n»d nas. Zračni pritisk je bil tak, da su to nalili, da nam odnese kape. K sreči so padale sovražne granate proti T. in nho zadeie mJcogar izmed nas. Tu smo začnfi za nami nenadoma šum. Pogledali smo naokrog In videli pred nami 60 kozakov, ki so med kričanjem in vi-htenjem sabelL kakor je njih navada, drveli proti nam. Obkolili so good in nas napadli od zadaj. Tu je korporal komandira!: »Fantje ogenj!« Pričeli smo takoj streljati. V par trenutkih jih je padlo deset do dvanajst raz konje, drugi pa so pobegnili. Pri umikanjn so šli v gozd, kjer jih je postrelila naša infanterija. Korporal nam je nato akaial, naj se režimo k na- Strai ff. .EDINOST44 št 35 V Tisi-j, dne 23. septembra 1914. šim Sklonjeni smo hiteli hitro preko po-\\3 in prišli do nckejra jarka. ki hi nas dobro ščitil. Toda komaj smo prišli tja-ka» ko nam zakliče neki poročnik, naj nikar ne t*stiujerno tamkai. Sele sedaj smo 7xir»azili, da so bile takoj nad nami naše ćete. ki smo se jim potem pridužili. Tu sr> naši močno streljali in vsak je bil že za kakim grmom, drevesom i- t. d. Vlegel sem se za neki grm. nedaleč od mene neki tovariš od onih osmih vojakov. Ruska artiljerija je streljala pridno na nas. V začetku so bili streli previsoki, pozneje pa so našli Rusi pravo distanco. Granate so švigale čez grmovje: krah, krah! Naenkrat strašen pok nad menoj; pogledal sem naokrog: oni tovariš, ki je ležal za drugim grmom, je bil razmesarjen od granat. Nisem ime! časa, da bi ga pomilova!, kajti čez par trenotkov je tudi meni raztrgala neka granata desno roko. Puška mi je padla iz roke; pričel sem teči v smeri, kjer sem mislil, da dobim sanitejce. Kmalu sem bil v vasi. Preplezal sem neki plot. potem drugeg% tretjega in četrtega. Padel sem. vstal zopet in nisem vedel, kaj se godi z menoj. Vedel sem le, da sem vide! pred seboj pobito živino, Z nske in otroke goreče hiše. Končno sem se srečal z več ranjenci. Prišli so naši vozovi, ki so nas odpeljali na pomožni prostor. Od tam smo prišli v Krakov. Razpoloženje « Ameriki prof! Beračem. Oeorg pl. Skal priobčuje v dunajski »Die Zeit« daljše poročilo o razpoloženju v Ameriki vsled vojnih dogodkov. Iz tega zanimivega poročila posnemljemo: Nemec, ki se nahaja danes v Zjedinje-niii državah, se ne more ubraniti čutstva, da nahaja v sovražni državi. Sicer smo že tri tedne popolnoma odrezani od Nemčije in Avstro-Ogrske in časopisi se morejo opravičevati, češ, da priobčujejo v^e vesti, kakor jim prihajajo, da torej ni njihova krivda, če so ta poročila enostranska. To pa gotovo ne velja, kajti londonske in pariške vesti ne le da se ne presojajo, ampak se ponatiskuejjo z oči-vidno naslado in s primernimi redakcijo-nelnim: pripombami. Da, nemška država in Nemško - Amerikanci, ki protestirajo proti lažnjivim poročilom, so napadani in jih obsipljejo z zasramovanji. Najbolj divjata lista »New-York Herald« in >Eve-ning Telegram -, ki dan na dan. uro za uro, — kajti posebne izdaje izhajajo skoro nepretrgoma — zasramujeta in obmetavata z blatom vse, kar je nemško. Drugi, sicer dostojni listi, kakor »Times« in »Evening Post«, se skrivajo za pretvezo, češ, da vroče ljubijo veliki nemški narod, da pa žele osvoboditi se despotične vlade in militarizma, a to da se najlaglje zgodi po porazu Nemcev. Potem da nastane nemška demokracija, ki se bo mirno razvijala do največjega vzcvita. Marsikaj se more pripisati pomanjkljivi šolski naobrazbi, ali vendar je neodpust-no, da se dnevno razglašajo belgijske zmage in da trde še sedaj, da so se Belgijci le umaknili v \ntwerpen ter prepustni Nemcem Bruselj, da jih zvabijo v past. V debelih črkah čitamo, da so Francozi vzeli močno trdnjavo Miihlhausen in Rusi močno nemško trdnjavo Lyk. Maloštevilne vesti o nemških zmagah pa se omenjajo le tako mimo grede in tako, kakor da izhajajo in nezanesljivih virov. Z eno besedo: kaže se jasno, da imajo tn»ti prav, da ie brezvspešno vse snube-nje za amerikansko prijateljstvo, Ameri-kanec ne mara Nemca, ker mu je njegovo bitstvo nesimpatično in ker vidi v pro-cvitu nemške monarhije nevarnost za njegove svobodnostne naprave. Nemško -Amerikanci se trudijo, da bi pobijali zlo-hotnost amerikarskej?a časopisja, ali ne koristi jim l oT* Amerikance noče čuti nič dobrega . .-ničiji. On vidi v francoski republiki zavetišče svobode in se n giblje k Angliji. Ako se ga opozarja na Rusijo in Japonsko, ne ve odgovora, ali prepričati se ne da. Preobrat utegne nastati šele potem, ko bodo prihajale vesti o nemških zmagah in London in Pariz ne bosta mogla več lagati. Mnoge laži o krutostih nad Amcrikanci v Nemčiji so izpodbili nemški veleposlanik Oerard in pa izjave Amerikancev došlih v Ameriko. Predsednik VVilson je pozval ljudstvo s proklamacijo naj bo nevtralno tudi v besedi in pisavi, ali to je napravilo malo utiša na časopisje. Novinstvo in javno mnenje ostajata pri tem, da je nemški cesar kriv te vojne in da je to »cesarjeva vojna^ Tndi se vzlic vsem dementijem ponavlja, da je bilo sto socialističnih voditeljev ustreljenih, ker so protestirali proti vojni. Pred poslopji velikih časopisov je kaj živahno. Tam se zbirajo zastopniki vseh narodov in razpravljajo z vnemo. Prepirajo se Nemci, Francozi, Angleži, Belgijci, Rusi, Italijani, Grki itd. Mir pa se kali zelo redko in redko se dogaja, da poseza policija vmes. Iz Meksike prihajajoči Nemci pripovedujejo, da se tndi tam grozno zabavlja črez Nemčijo. PL Skal zaključuje: Pač nimamo nobenih prijateljev in obdani smo od malenkostnih nevošljivcev. - Prišel je žaJosten čas — pravi dekletce — kmetje so pobegnili in jelo je primanjkovati živeža, kajti nikdo s? ni upal v vas, ker nismo vedeli, ali so tam prijatelji ali sovražniki. Dekle opisuje, kako so sedele v pustili sobicah, poslušajoč grmenje topov in že so se tako privadile temu, da jih ni več vznemirjalo. Že so znale razli-iikovati, od kod prihaja grmenje, ali iz Nainura ali iz Liega. Nekega dne so čule topove prav od blizu. Ko so malo privzdignile zastore pri oknih, so videle, kako v zraku eksplodirajo šrapneli. Nekega dne so prišli v samostan Nemci ter jih pozvali, naj se odstranijo iz samostana, ker je ta prišel v bojno linijo. Sestre-usmiljenke so na večer pri mesečini odvedle seboj svoje gojenke ter žnjimi zapustile samostan, na-potivši se peš proti bližnji vasi. Prvi je stopal neki zavodski duhovnik, za njim pa deklice in usniiljenke. Hodeč po cesti so videle na obeh straneh sveže izkopano zemljo. Rekli so jim, da so to sveži grobovi vojakov, ki so padli v bitki. Sli so preko celega grobovja. Po osmih dneh, ki so jih dekleta preživela v belgijski vasi. so se mogle vrniti domov. Dobile so v vojaškem vlaku poseben vagon. Prevozile so prazno Belgijo. Vse številne vasi, ki so jih videle, ko so potovale v samostan, so enostavno izginile — vse je bilo vzravnano z zemljo. Tam. kjer je bilo nekdaj vse živo in hrupno, je sedaj prazno in tiho. Kakor da je zemlja požrla ljudi in kraje. Ko so dospele v Nemčijo, je bilo povsod veselje in zvonenje. V mnogih vaseh so videle, kako ranjeni vojaki z orožjem v roki pripovedujejo svoje dogodke, pak je bilo to kakor kakšna predstava. Zanimiva je nastopna epizoda: V Binchenu so videle nekoliko francoskih ranjencev, ki so imeli na nogah popolnoma raztrgane, v rokah pa nove čevlje. Na vprašanje, zakaj ne obujejo teh dobrih, so odgovorili, da so jim njihovi častniki rekli, da dobre čevlje bodo smeli obuti šele tedaj, ko pojdejo v Berlin! Tudi kot vjetniki so se pokorili tej zapovedi in niso hoteli obuti dobrih čevljev. Nedaleč se je rdečilo nebo. Rekli so juti, da so Nemci tam zažgali neko vas, ker so ljudje streljali nanje. Zato da so jih kaznovali. Mcdpotoma so našli nekoliko hiš z napisi: »Mirni ljudje.« Take napise so postavljali Nemci na vseh hišah, kjer so jih Belgijci sprejeli mirno, v opozor-jenje nemškim četam, naj dotične ljudi puščajo na miru. Dalje pripoveduje mala sainostanka, aa so se Belgijci posebno bali nemških aero-planov. Bolj nego topov! Cim so na horizontu opazili kak oblačič, že so mislili, da je to sovražnikov aeroplan, pak so začeli streljati. In nekega dne se je res dogodilo, da so zapazili aeroplan, pak so streljali nanj in ga zadeli, da je telebnil z višine na travnik. _____ Relmsko katedralu. Cerkev .Naše gospe" (Notre dame) v Reimsu, o kateri je te dni toliko govora, je bia uzor in slava francoskega umetništva. V onem občudovanja vrednem arhitektoni-čnem razcvitu, vsled katerega je v „lile de France" vskJil iz Še neznanega vira takozvani gotiški slog, Id so ga potem kmalu posnemali v Nemčiji, a potem še drugod v Evropi, v onem času so kmalu nastale razne katedralke, med katerimi je bila jako na glasu katedralka v Reimsu. Karolinška stavba, ki je stala na istem mestu od V. do XIII. stoletja, in ki je bila glasom zgodovinarja Teodoarda ena najbogatejših v Franciji, je zgorela leta 1210. Leta 1211 so pod nadškofom Alberingom pl. Humbertskim in oo načrtih arhitekta pl. Concy začeli zidati novo katedralko, ki je bila sezidana v 30 letih. Dolga je bila 148 metrov, široka 31 a visoka 37. Pri tej stavbi je vodor vna črta popolnoma izginjala pod podrobn m orna-nuntom. Katedralka, katere tloiis je latinski križ, je imela sedem k pelic, dva elegantna, vitka zvonika, visoka 83 metrov; nje galerije so okrašene s krasnimi slikami kraljev in prerokov; krasilo jo je tudi nič manje, nego štiritisoč krasnih kipov. Sploh je bila ta cerkev vzor mistične elegance, skrajne, največje lepote in zračne lahkote. — In ravn > kipi so v tej cerkvi predstavljali višek srednjeveške kiparske urnem osti ne le za Francijo, temveč za vso Evropo. — In ta krasni, neprecenljivi monument so poškodovale granMe. strani ceste in sta imela torej oba dovolj prostora, da bi šla mimo. Iz neznanca vzroka pa zavozi kakih 15 kurakov pred avtomobilom izvoŠček proti avtomobila in se zaleti vanj. Posledice karambola so bile pobite šipe na avtomobilu, močno pošk do-van konj, (ki je med tem že poginil) m zlomljena ojnica pri vozu. Vzrok nesreče še ni dogr an. Pri tej priliki pa opozarjamo vse voznike, da se ravnajo po novem cestno-policijskem redu, da je treba namreč voziti na levi strani in prehitevati na desno. Glas iz občinstva. Ulica sv. Antona slovi po obilici nočnih rogoviležev, v zadnjem času pa skrbe nekateri šnopsarji za to, da tudi podnevi ne nastopi mir. Tako se je nudil v nedeljo pasantom Gosposke in ulice sv. Aniona ;rav gaben prizor, ki ie posebno v sedanjih casili nad vse žalosten. V veži hiše, kjer se prodaja vino čez ulico se je nabrala precejšnja kopica šnopsarjev, ki so | živahno „debatirali". Nakrat je nekdo preživo jbranil" svoje stališče in svojemu nasprotniku kar s pestjo hotel dokazati pravilnost svoje trditve. Besedi je dala besedo, u-! darec je sledil udarcu in med najr.izkotnej-šimi psovkami se je razvil prav živahen pretep šnopsarjev. Kričanje, psovanje in padanje udarcev je privabilo rse polno ljudi, da je bila kmalu vsa ulica čisto nabita radovednežev. Med tem so se pa šnopsarji že dosti natepli in prvi je prišel na svetlo „zmagovalec", da odhajajoč še enkrat opsuje svoje nasprotnike in da ubeži roki pravice. Kmalu za njim pa je pr.šel tepeni šnopsar, ves raztrgan, omagan, krvav in potrt od udarcev in žganja, se je vsedel na prvi kamen in počakal stražnika, ki mu je priskrbel primerno mesto za odpočilek. Ves dogodek se vršil j od pol desete dopoldne do desetih in vse ■ občinstvo se je zg- ažalo, da je kaj takega mogoče. Prav iskreno želimo, da se stopi šnopsarjem prav temeljito na prste. ■ ■ __i. L ut. a L VL-^vo __i. azuičCi 3s S U Prode^lna s ScSezrJne in ° predir:c5a»i za dem*i!o ra- fcj bo.OfrrtaB in poijskt pred- jI raeSi po zmernih cenah.:: m aeec t^Sl NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najf nejše vrsti moke. Prepečene!, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča AEofziJ Gu!J: prej na trgu Caserma.) . ' ' F. i —. _ ________ ' l __ ri i ./• L Tf'""^ ■ ' "'■'■" Ui SaJ VJP _ jlu U -I.- , r- tzj I t gc-^o^cc teo iapetnik Trst, ul. C. de Rittmeyer 9 priporoča slav. občinstvu svojo delavnico .ter zagotavlja točno Izvršbo za vsako delo In po zmernih cenali. T-nur'-iiii i ■■ ih'-^--siassrsšjr^:: 2 Teatarski in nrcijressrsfel mojster > k. i. u 1. tu ^ £ ^ i-y rm >9 i* t Trst, UiB Mm gmnđe štsu, 38 i| se m&m ceni, oMinsiua P hJina pn.i.o'-sKa tui-ami d vo kole s .TRICUNA-Gorica, Tr£a>ka uS. 23 prej pivoi'irna Goriup). Zaloga dvok-.Ies. šivalnih in kmetijskih strojev, gra-mcTo:iov. orkestron. itd. F. 5&T.S£L Gorica. Stolna ul. 2—i Plačuje se na obroke. Ceniki fran'-rj. ium mm ?l Beivedcre 43 s T3GOVI33A USNJA s Vi-oh vrst, črnih i a barva-liih ter nadplatov z iz«lc-lovalnico zgornjih čevijev. Veiika - izbera [jotrebšJ-iu 7a čevljarje in sedlarje Specijaliteta: pofi^Gt-E ! ! r?K flPfilM3"'! ! S v«** V dobroznani mesnici • _ K_________P.9«* & r -J n MICHUIjIEi ZBFPAR Trgt-a,Ica 880 Giora^l 6 !B 2 TELEFON štev. 11-So || PEteica t Zaim. Trst, PlazzG Barrisrs vecchia s, T&J-5B f^1 !se prodaja vedno prvovrstno o tv . goveje, telečje in koštrunovo | C" ^ • jančje In tudi kokošje meso. • £ i OBRT: Kuharje govejih vamp, zaloga su- -j l sih in osoljenih trev ter »ličnih izdtlkov, - j Postrežba na do«. - Zmems ,rj - 'h \ J^fS^ S \ | I I L I Ijj^i Milil liti SteflMo? lastnega Izdelka. Edino zaatop. ton majobčeih piti: 6aH 3zbera plošč mm stene kalfor tndi n Štedilnike, ■^•H«, H1 M«1>m aa trajaa «fn)t M»nft*JlTa ZALOGA POHIŠTVA v Giacomo Macerata I se je preselila I v ulico San • v štv. 7. g Velika izbera svetlega in temnega pohištva PO NAJZMERNEJŠIH CENAH. Samo v ulici San Giovanni štev. 7. — POSTREŽBA TOČNA. Obuvale znamka TUROL efiegaittne oblike, fino blago. Izredna trpeSnostl Cene, ki nadkrH|tiJeJo vsako konkurenco. Čevtjarnica Vojni dnevnik samostanske sojenke Te dni je došlo na Ogrsko devet deklic. ki so bile v belgijskem samostanu Merbes le Cliateau. Tamkaj jih je zalotila vojna in dolgo se niso mogle povrniti v svojo domovino in že se je mislilo, da so izgubljene. t!na deklet ie vodila vojni JncvfiiJc. iz katerega je prinesel neki mad-larski list nekaj zanimivih podatkov. Domole vesti. »Huzar« in »nlanec«. — Beseda huzar, (francoski »hussard«, angleški »russar«, nemški »Husar«) izvira iz madjarske »hu-szar«, ki pomeni »dvajseti« (»husz« pomeni »dvajset«). Svoj prvotni izvor pa ima ta beseda ravno v pomenu besede »husz« = dvajset, kajti za časa ogrskih vojn proti Turkom je morala vsaka vas dati od vsakih dvajset družin po enega popolnoma opremljenega jezdeca. — »U-lanec«, ki je isto, kakor bi v slovenskem rekli »suličar«, izvira "po mnenjn nekaterih etimologov iz poljske besede »nla« (su-\ica); drugi pa trdijo, da beseda »ulanec* izvira iz turške »oglan«, ki pomenja »mladenič«. Ta beseda se je v turški jezik vrinila iz tatarščine. Vesti iz Gorlšbe. Karambol avtomobila z izvoščkom. V nedeljo zvečer ie z^del neki izvošček blizu Rdeče hiše v avtomobil, ki vori v Vipavo. Avtomobil in izvošček sta vozila na desni Zavarovalna sadruga Zagrebu. Edina e?oms€a zavarovalnica. CDODGDCD ---I«ta 1884. — CENTRALA: Zagreb, v lastni hiši. vogal In Pr«rad6vK«va Ulice. — GLAVNO ZASTOPSTVO: Ljubljana. Noviaatf, Osjofc, Reka, Sarajevo. Podružnica Trstu, ul. Lavatoio 1, II. Telefon st 24-94. I TRST - Curso štev. 27. Podružnica: '"2 ' uiica Cfiv^?)?? II Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1. Na ihrUenJe. arovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti i', .varovanje dote. 3. Zavarovanje Življenske rente. 2. Preti ifcedl po požaru. 1. Zavarovanje zgradb, (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren. 2. Zavarovanje premičnin, (pohištva, prodajamiškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd. 3- Zaarovanie steklenih Sip. Zadružno imetje v vseh delih znaša.........K 3,01 Letel dohodek preuze s pristojbinami Izplačane Škode.............- ... II 5,234.1 Iposobei posredovalci hi efcvizftierfl se sprejmejo ______________podi ugodnimi pogoji. Natančneje informacije daje Podružnic« „Croaftiae", Trst, ul. Lavatoio 19II. ' „Croatie" v Ljubljani (tvrdka Kmet in Slivar). aoriifco 9. Franc Perico, Gorica, Trgovski dom s§lp i©: Trg Barrierra vecchia 3 Zaloga preustrojenih kož (usnja) in useH drugiii potrebščin za čevljarje. Podplati se dobivajo po znižanih cenah. Cene zmerne. — Postrežba točna. S^SBSsamil Cr?ft Ifuovo 4MVA KAVARNA) Trst, Piazzo Barriera-Settefonfnne Pr»» udobnost. Bo/^atU iabera tisni-koT. Prrorrsta« pijačo. Hladila ^»h ▼rat. Biljardi Seirert, TELEFON 15-«1. Poleg karani se nahaja tudi izvrsten BUM a I, kj«T ne prodajajo mrzla jedil*. vino in X>wh«rj«»o p«»o. Sp"- srna se naročila na dom. Pri[.....*ni annooan uaaaaaao ———k a □ □ □ □ a □ □ □ a □ § o □ □ □ ___ a □uuuuaa NESTLEJEVA MOKA ZA OTROKE Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v „i^RNEM GRABNU" izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink V4 litra. ISTRSKO vino po 24 sU \'4 L - PRISTNI TERAN pO 32 st. \ i. Poskuse posije na zahtevo popolnoma zastonj. iNestle, Dunaj \9 BIberstrasse 14 K. U m on) POZOR!