:I! 73881
PoStnina platana v gotovini
DELAVSKA
ENOTNOST
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
Glasilo sindikatov Slovenije izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Casopisno-zaiožniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprave Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov. Telefon uredništva in uprave 22-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 234. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221. List izhaja vsak petek. — Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna štev. ic din
GLJ1S1L0 SIMBIlCfiTOV SLOVENIJE
ST. 2*—2» O n. JULIJA 1956 ° LETO XV. ° CENA 10 DIN
Pomembni
obiski
^ tcurek, 10. iuiga, je prispel v </ug,os,’)a‘viijo dvodnevni otaisk Generalni sekir e tar OZN Dag Hatm-miairsikjold
_ četrek, 12. juflaja. stno prijaitelj-fg0 sPre-j-eaii Ln prisrčno poz.dra-P<reid.se»d»ni(k,a repuiblike Egipta Gam-afle Abdula Na,sera.
ju,	pr.iSipel v Jugo-
pnedsedtnilk i.n,dli(jsike viliaide vailcarLal Neihiru, ki sle bo nia on.':,h sestal s tovarišem Tutom ^ pre*dise»djniilkoen Naserom
GRADBENA PODJETJA ZNIŽUJEJO CENE SVOJIM STORITVAM
NA PRAVI POTI
fa potmenikov z gradbeniki je mo5 razbrati, da zniižamie cen gradbenih storitev ni samo kak treniulan pojav, temveč proces, ki se bo nadaljevai. Na to sedaj vpilivaijio v glavnem tile £inite-iji:
1.	Skrčenje gradbene dejavnosti (to je posledica sniošne preusmeritve gospodarskega razvoj«, ki predvideva določeno zmaoijšainje gradenj temeljnih gospodarskih objektov) ln vsfcla-jevanje želja in potreb glede investiranja z našimi finančniimi možnostmi;
2.	ustalitev cen na trgu z im-vesticijskiim materialom (v prvih štirih mesecih letos smo prvič dosegli ustalitev cen) in ra sedaj še razmeroma rahlo vendar precej obetajoče znižanje cen obrtniških stonitev (obrtniki znižujejo cene svojim izdelkom za pet m tndi več odstotkov);
3.	oddajanje del na licitacijah, kjer si gradbeniki zelo ostro konkurirajo.
Zadnja dva čdinitelja, ' to je I ustalitev cen investicijskega
materiala in rezultati. ,ki jih porajajo lictacije, so plod novih razmer v gospodarstvu, te Jt dokajšnijega skrčenja gradbene dejavnosti. V prvih petih mesecih letos smo za investicije potrošilo okoli 12 milijard dinarjev ali I0»/o sredstev manj kot lani v istem času. Skladno s tem se je v gradbeništvu zmanjšalo število zaiposlenih in sicer v prvih štirih mesecih za eno četrtino, v nekaterih slovenskih podjetjih, na primer v »Betonu« Celje na 26°/o, v »Me-
gradu« za 15, pri »Gradisu« teh. nična kader za 10%, admiimistra. tivni za 20%, v celot; pa od prejšnjih 5.800 zaposlenih na 3.200 zaposlenih itd. Kor je sezona investicijskih del šele na pragu (sedaj šele zbiramo sredstva na teimeljiu letošnjega družbenega plana), še ni mogoče z »'ovostjn trd'ti. kslk- s-, bodo gibale investicije v tem letu. — Vendar pa si s smotrnim Irošamem sredstev v mejak možnosti, z racionalno potrošnja gradiva, smotrno zaposlitvijo itd. lahlko obetamo, da bomo dosegli'. z meinjištmi ^"■»d.sVi predvideni planirani učinek ia nadaljnje zniževanje cen.
Doslej so cene za gradbeno storitve vsako leto naraščale. Leta 1948 je stala graditev ene-
OB SPREMENJENI OBLIKI NAŠEGA ČASOPISA
DRAGI BRALEC
Gobovo sl presenečen nad novo obliko naše »Delavske enotnosti*. V našem uredništvu in budi na Republiškem svetu ain-ddikatov' smo si precej belili glave, foaiko uredili stvard, ki so nastale v novih razmerah.
Naj Tj povemo kaj in kako:
Pred dvema tednoma so palm sporočIUi iz tiskarne »Ljudske pravice«, da ne bo več mogoče pri 'njih tiskati našega časopisa, kar sta se dnevnika »Ljudska pravica« in »Ljubljanski dnevnik« združila s tiskarno »Ljudske pravice« v eno časopisno tiskarsko podjetje. S 1. julijem je namreč, kot Ti je znano, pričela ta tiskarna tiskati budi »Ljubljanski dnevnik«. Zato je bilo nujno, ker tiskarn« »Ljudske pravice« nima tolikšne kapacitete, zamenjati tiskamo.
Odslej bo naš časopis tiskala tiskarna »Slovenskega poročevalca«.
Seveda pa je z nastalo spremembo bilo treba urediti vrsto stvari. Mod drugim smo se morati. odločiti tudi za velikost ah kot pravimi#} format. Kot veš je .-»Slovenski poročevalec« večji kot je billa »Delavska enotnost« in Sicer približno za eno četrti-■ no. To pomemli, da ustreza šest strami »Slovenskega poročevalca« približno osmim stranem »Delavske enotnosti«. In tu je bilo vprašanje, ki nam je belilo glavo, Kot vsak list, ima tudi naš določeno količino papirja. In za »Delavsko enotnost«, kakršno smo imeli doslej, smo ga letno porabili okoli 50 ton, računajoč vsako številko 8 strani. Če bi hoteli še nadalje izhajati na osmih straneh in to v večji velikosti, bi nam zroamj-kaflio približno pol tone papirja. In še nekaj: stroški izdaje bi se ob isti niainočnlimd povečali piri eni številki za 2 do 3 dinarje.
Ti veš, kaj bi to pom en lilo Letno bi se piiimanjikljaj pove-
čal za 2 do 3 milijone. Od kod i dobiti tolikšna sredstva? Povišati naročnino, to ne bj bilo prav. Saj že talko mnogi naši člani ne zmorejo sedanje. Kaj torej storiti? Izhajati na šestih straneh. To je edini izhod. Toda pri tem je uredništvo uvidelo, da bi bilo dokaj težko lepo urejati Mst. Že doslej nismo niti na osmih straneh mogli vedno imeti vseh rubrik. Na primer: Vprašanja in odgovori, Besede bralcev. Prijatelje prirode itd. niso vedno našle prostora. Zato smo se odločili za manjšo obliko na 12 straneh. Seveda bomo
i morali objavljati krajše članke i kot doslej, kar bo .nedvomno tudi Tebi, dragi bralec, prav. In še nekaj. Sem ter tja bomo izšli na 16 straneh. V uredništvu smo prepričani, da boš z novo obliko zadovoljen. ML pa se bomo potrudili ob Tvojem sodelovanju, dia bo tudi po vsebini vse boljši, tako da bo tudi krog njegovih bralcev vse večji.
Naša stara, dobra »Delavska enotnost« jie danes pred Teboj v novem oblačilu. Sprejmi jo kot dobrega starega prijoiteflja ij tovariša!
Uredništvo
go	» :. U,, H!	1	i .h-
nega stanovanja 3.867 dinarjev
UU.g<< ■ •	• mc o.ivpre:!>1.
leta 7.000 drharjev, let0 nato
14.480 dinarjev, 1953. ie.ta 22.710 dinarjev, pradllanakim 26.145 dinarjev. in liani 26.500 dinarjev. V primerjavi s porastom plač da povprečnih cen ostalega blaga bi smeli znašati gradbeni stroški za kvadratni meter zazidane ©tanoviainjiske površine največ do 12.000 dinarjev, če bi hoteli pospešiti gradnjo stanovanj. Tolikšni gradbeni stroški* kot so sedaj, seveda zavirajo individualno, zadružno in družbe-
18« P,?
IZ N ASIH ORG ANIZACIJ
V OBČINI MARIBOR-TABOR NUDIJO SINDIKALNE PODRUŽNICE ZNATNO
Pomoč delavskim svetom
Pcftletne konference stadikall-*uh podiružndc, ki bodo še ta meječ, bodo -pokazale, katoo so sin-diiika-lne oirganizacige .Skrbele za dosledno uveljaivljanje sklepov TV. plenuma Socialdsti-tne zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.
Deto sindikalnih podružnic v tem obdobju je bilo zlasti plodno ob pripravah za volitve v nove delavske svete in skupščine za »Hanino zavarovanje. Člana organov delavskega samoupravljanja so na predvolilnih sestankih podaijela poročila o d-osedanjem dvoletnem delovanju. V živahnih faepravah pa so ugotavljali, da ao vse premalo odločno ukrepali, kadar je šlo za izboljšanje proizvodnega procesa in za znižanje polne lastne cene in to zlasti v tekstilna -toivaimi.
Na dhmooj u občine Ma-ribor-Tabor so v nove delavske svete (izvoliiffi 532 delavcev. Od tega Skupnega števila je 89 žena, 55 pa je mladincev.
Izvršni odbori sindikalnih podružnic so predlagaili delavskim svetom, naj izboljšaj o metodo ■vojega dela, higiensko-tehnič-no zaščito dela, premij stki in ta-lifhi pravtf.nik atd. Nadalje so afcidilkaline podružnice v posameznih podjetjih menile, da bi balo tudi v bodoče dobro organizirati še več proizvodnih konferenc. Delavski Sveti naj bi tudi bili stalno seznanjeni s stanjem proizvodnje im zalogami materiala.
■ V'Tovainni volnemih im vigog-ne izdelkov v Mariboru imajo ▼ oikviru delavskega sveta posebno komisijo, ki, se stalno posvetuje s čjani delovnega kp-lektava. Sindikatoa .podružnica Kmetijskega posestva v Pekrah pa je ena izmed organti-zaicij, ki.
V SPOMIN
TOMISLAVU TOMŠIČU
Tovariš Tomislav Tomšič, uveden sindikalni delavec, se je dne 5. 7. 1956 smrtno ponesrečil v Prokletijah.
Rodil sc je 5. maja 1921 kot sin grafi carja. Ze v rani mladosti je bil prepošten sam sebi. Potem ko se je izučil za TT mehanika, je delal po raznih krajih naše domovine. Okupacija ga je zatekla v Sevnici, od koder so ga Nemci kmalu preselili v Graz. Od tu se mu je posrečilo pobegniti nazaj v Ljubljano. Ze leta 1942 je odšel v partizane, nekaj časa se je boril v Sercerjevl brigadi, dokler ga niso v novembra 1943 ujeli Nemci. Po življenju v neštetih zaporih, so ga končno internirani v zloglasnem taborišču v Nemčiji v Mathause-nu.
Takoj Po vrnitvi domov se je poleg poklicnega dela posvetil še delu v sindikalni organizaciji. Bil je večkrat predsednik in tajnik v raznih podružnicah, zadnja štiri leta pa je bil predsednik sinidikalne podružnice TT sekcije Ljubljana II.
Bil je nesebičen in je ves prosti čas posvetil delu v sindikalnih organizacijah.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
je prva osnovala klub mladih prc.z vačnlvev.
Z željo, da bi bilo delo sindikalnih -podružnic im občinskega sindikalnega sveta še bolj uspešno, se je predsedstvo občinskega sveta odločilo, da bo pogosteje obiskovalo po se m e zn e delovne kolektive.
K-cmčsii j a za delovne odnose občinskega sveta je pred kratkim obiskala vajenski iniernat Zeleizniško-industrijske šote ter ostala podjetja, kjer so zaposleni vajenci. Pri tem je ugotovila, da vajencem posvečajo pri njihovi strokovni izobrazbi vso skrb, zato so tudi učni uspehi vajencev na zelo zadovoljivi višini.
Ko so člani komisije obiskali nekatera podjetja v občini Ma-rifcor-Tabor, so spoznali, da - se deilovrui kolektivi pri od,povedih ne pridržujejo vedno v celoti zakonskih predpisov niti se ne poslužujejo disciplinskih sodišč, čeprav, so nekatere zadeve splošno disciplinske narave.
Odbori sindikalnih podružnic se v takih priimenih premalo zavedajo tega, da so dolžni na zahtevo svojih članov zastaviti od-
lo-čno besedo pri upravi podjetja, kadar menij o, da obsta; j o bkolnosti, ki ne opravičujejo odpovedi. Sindikalne podružnice pa se večkrat samo površno seznanijo z odpovedjo. Kakor so dolžne ščititi svoje člane pred nezakonitimi dopusti, tako sc toliko bočj poklicane, da izločijo svoje sredine tiste, ki rušijo z malomarnim odnosom do dela delovno disciplino.
Sindikalne podružnice se v polni meri zavedajo važnosti vključevanja neorganiziranih delavcev v sindikalne organizacije. V tem pogledu so nekatere podružnice dosegle že lep uspeh. Porast novo vključen ih članov in pa seveda redno plačevanje članarine, vse to je pripomoglo, da se je skled za pomoč trenutno nezaposlenim članom znatno povečal. Kljub temu pa je odstotek delavcev, ki članarine v redu ne plačujejo, še dokaj visok. Tako stanje je zlasti še tam, kjer sindikalne organizacije pozabljajo, da je skrb za vsakodnevne težave sicer na videz malenkostna, obenem pa pomembna za ugled sindikalne organizacije.
Dobro delajo
V občanskem sindikalnem svetu v Slovenskih Konjicah so pred kratkim ustanovili komisijo za potrjevanje tarifnih pravilnikov, ki je te dni že pričela z delom.
Že d:i’j časa se tudi ukvarjalo z mislijo, da bi ustanovili komisijo za organizacijska vprašanja, ki bi z nasveti pomagala sindikalnim organizacijam pri reševanju organizacijskih in ostalih nalog.
Na zadnji sei.1 predsednikov in tajnikov sindikalnih odbo-
rov so predlagan, da bi podružnice še v tem mesecu sklicale polletne konference. Menili so, da bi bilo prav če bi ob tej priliki tudi predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov podrobneje seznanili člane sindikalnih organizacij s polletnim gospodarskim uspehom podjetij. Na teh konferencam naj bi s« tudi pomenili o delu zborov volivcev, socialnega zavarovanja. ljudskega odbora in o delu ostalih družbenih organizacij.	V! L.
PLENUM SINDIKATA K O VINARJEV SLOVENIJE
Usposabljajmo se
za delavsko upravljanje
V preteklem, tednu je bil v Ljubljani plenum Republiškega odbora Sindikata kovinskih de-avcev, kiaiteremu sta prisostvovala tudi predsednik Republiške ga sveta Zveze sindikatov Slovenije in podpredsednik Centralnega odbora Sindikata kovinskih delavcev tovariš Jah-' jo RudciH ter tajnik Republi-
KRANJSKI SINDIKALNI SVET O PREMIJSKEM SISTEMU.
Višja storilnost
in prihranek opravičujeta premije
■ Pretekih sredo, 27. junija, je kranjski Okrajni sindikalni svet razpravljal', med drugim tudi o lem, na. katerih načelih naj temelji: pravilnik o premijah gospodarske organizacije. Razprava je bila živahna, skoraj bi lahko rekli burna, sa: so se kresaia mnenja, da je bilo kaj.
Zlasti je bilo vroče, ko so razpravljali o tem, kaj naj bo osnova za premijo. Nekateri so se zavzemali za to, naj bi premije določil; v odstotkih na tarifno postavko, češ da je tarifna postavka najobjaktivnejše merilo. Drugi pa so trdili — jn teh je bila večina— da ne more nihče že kar vnaprej dobri premije, ne gšede na to, ali je kaj prispeval, da bi bela prozvodnost dela večja, ne glede na to, ali so proizvodni stroški nižji. Tak premijski sistem, kakršnega predlagajo, bi zgrešil Temeljni smoter, zavoljo katerega ga sploh postavljamo. Take premije bi pomenile zgolj povišanje pdač nekaterim in ne bj bile vzpodbuda za višjo delovno storilnost ter varčevainje.
Cim je to jasno, potem je jasno tudi, kdo naj dobi premijo. Kramriki sindikalni svet meni, da jo sme dobri le tisti, ki po svojem položaju v organizacijski zgradbi podjetja lahko vpliva in tud« vpliva na to, da je novo ustvarjena vrednost . gospodarske organizacije večja, da ta vrednost prehaja na čim večjo količino proizvodov ter da čimveč cltredmete-nega dela ohrani v procesu proizvodnje. Po domače bi se to reklo, da je upravičen do premije le, kidcr vpliva na to, da se na posameznih delovnih mestih več naredi in da pri tem do skrajnosti štedi surovine, material, proizvajalna sredstva jn gorivo, elektriko itd. To pa pomeni, da ljudje jz admoniv. racije pod,jetija ne morejo dobiti premije kar na počez. Odprto je še neko vprašanje. V
naš; zakonodaji ni namreč n'k;er knjigovodstvu po' svojj službeni '	"	’ '	*	dolžnosti dolžni 'biti ažurni in je
ta njihova obveznost vsebovana že' v njihovi plači Drugi spet kaj radi! določajo premije za bilanco. Nekateri ižpllačujejio posebne bilančne nagrade, ; tako' imedovame bilančnine. Okrajni svet se Zavzema za to, naj bi za to he plačevali niti premij, do tega sploh niso upravičeni, niti bilančnih nagrad. Če morajo uslužbenci, ki -bilanco sestavljajo, delat! prek rednega delovnega časa, naj jim le plačajo nadure in nič več. Saj tudi delavcem, ki opravijo kak večja posel, ne dajejo za tonagrad.
To te nekaj stališč, za katera so se zavzeli odborniki kraujikega Okrajnega sindikalnega sveta, ko so na zadnji sej-' razpravljali o premijskem sistemu.	V. J.
predpisano, kolikšen del dobička naj porabijo za premije. Nekje skoparijo, drugod razsipajo, enot-irih’ meril za to pa ni postavljenih. Okrajni svet priporoča, naj delavski sveti to vprašanje podrobno praoče, odločil pa se je za stališče, da smejo za premije porabiti le tisti del dobička, ki je bil ustvarjen s srednjo in z večjo delovno storilnostjo. Če bi porabili večji del dobička, bi šlo to na škodo vseh ostaiiiTi delavcev, ki so ta dobiček ustvarili s svojimi rokami in s svojo glavo, pobrali, pa bi ga drugi.
V pravilnikih o premijah zelo pogosto zasledimo — in to še vedno — določila, da se plača premija tudj za ažurnost. Okrajni svet je proti temu, saj so ljudje v
skega odbora Simdlifcata tovA« narjev Srbije, Zivojin Dželič.
Osrednja točka dnevnega reda plenarnega zasedanja je bilo. vprašanje našega gospodarstva :<n delavskega upravljanja. To je tudi nacumiijivo, saj zavSsi usper, šno gospodiairjienje prav od boljšega alii slabšega deila organov upravljanja. O tem so na plet nairnem sestanku veliko govo-nffid. Priporočili so vsem svojini organizacijam, da usmerijo svojo dejavnost v nadaljnje razvijanje in krepitev organov delavskega upravljanja. Organizirali ho treba še več izeibraže-vačmih tečajev. V klubih pro-izvajailcev pa bd bilo dobro, če bi. večkred imeli ekonomske pre-davonja. v kadieiiifrl bit se delavci sezmathiild s pojmi, ^ so neka-, terim danes še tuji, kar pa sej vrida 1 ovdira 'rijihOvo delo.
PbBeg takega fedbraiževanja ba treba najld še polno drugih na-čdnov za nadaijhje razvijanj*
dela delavskih svetov. V Strojni tovarni v Trbovljah so ustfl-movidfi 1 posebne koordinacijske cdlbore v oddelkih.' Naloga teh odborov je v tem, da s člani defjovnegB kolektiva temefjlito razmotrijo vsa vprašanja, katera bi kasneje obravnaval delavski svet. Ta način dela organov delavskega samoupravljanja je morda prehodnega značaja, toda že takoj v začetku, ko so te odbore osnovald, se je
delavsko samoupravljanje dokaj poživilo.
Dosledno prizadevanje
za uresničevanje gospodarske politike
sV prertefcMh dnevih je bdi v Ljubljani tudi plenum Republiškega odbora sindikata uslužbencev državnih ustanov, kateremu je prisostvovat predsednik Centralnega odbora sindikata uslužbencev državnih ustanov tovariš Marjan Vivoda.
Plenum je priporočil vsem svojim sindiilkalmim organizacijam, naj skrb e, da se gospodarska poKitika dosledno izvaja. S tem bodo sindikalne organizacije na svojem področju učinkovito delovale pri reševanju perečih zadev našega gospodarstva, kakor so stabilizacija trga, dvig storiSmosta dela, zboljšanje plačnega sistema ter pri reševanju ostalih vprašanj družbene in gospodarske graditve.
Na pfenarad seji je imel se-
kretar za zakonodajo in organn-zacijo ljudske oblasta dir. Jože Globevnik referait o organizaciji državne uprave. Člani plenuma so po referatu v razpravi ugotoviM, da je z reorganizacije državne uprave še bolj poudarjena vloga uslužbencev. To pa vsekakor zahteva strokovno izpopolnjevanje in šiircko polšitič-no razgleda-niocri.
IZ OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA PODVELKA ,
Tečale o ganizirajo
Predsedstvo Obč. SS Podvelka je na svoji zadnji, seji sklenilo organizirati za svoje člane tečaje zdravstvenega prosveti je-vanja. Ti tečaji so namenjeni predvsem mladim delavkam ♦ industriji in na podeželju. Tak tečaj bo trajal 70 ur jn bodo z njim pričeli najprej v tovarni lepenke »Podvelka«, kjer j* zaposlenih največ žena in mladine. Kasneje pa nameravaj* take tečaje organizirati tudi * ostalih sindikalnih podružnicah na območju Obč. SS.
Pripravljalni odbor za proslavo 29-letnice velike tekstilne stavke v Sloveniji naproša vse, ki so stavkali oziroma vedo, kje so primerki plakatov in lepakov iz stavke, kot tudi drugi material (slike, žigi itd.), da ta material posodijo ozir. obvestijo, kje ga lahko preloto-grafirajo. Stroške povrnemo.
Za sodelovanje se zahvaljujemo.
PRIPRAVLJALNI ODBOR KRANJ, Park Svobode 4
NASK gospodarstvo
DVE, TRI IZ JESENIŠKEGA OBČINSKEGA GOSPODARSTVA
Težavam nakljub
Jeseniške ©bčimslke može tarejo pirecejšn. j e skrbi. Denarja jim manjika. Iz davka na plače ne bo toliko dohodkov, kolikor so bredvidel; z občinskim družba-tiim planom in tudi dohodki iz davka na mali promet bržčas ne bodo doseženi. Dohodnina iz gozdarstva se še ne siteka, je pa Poleg dela dobitka podjetij ena izmed največjih virov oibčinske-6a dohodka (oba po 39 milijonov, drugi viri so najmanj za dve tretjini nižji). Gozd začnejo izkoriščati šele jeseni in še
Podjetja komaj zaključujejo pol- ii< ______________^_______________
letne bilance in se tudi od tod 1 dobesedno v hlev. Le pobelili so
vodne cevi im jih morajo globlje | niški sveti ne bodo znašli zakopati ter seveda tudi zamenjati. Ob tem se takoj nabere milijon, ki potem drugod manjka. Vodovod morajo popraviti, druge stvari bodo pač počakale.
Stiska tudi v šolah
Te dini je bila v Ljubljani de-puitacija, da bi nadaljevali gradnjo nižje gimnazije v Žirovnici.
Poslopje je do tretje faze že dograjeno. Pouk je zdaj v osnovni šoli, izpraznili so poročno sobo na občini in vanjo namestili en razred, em razred pa so postavili
ne steka denar v občinsko blagajno, tako da položaj res ni rožnat.
Gostinstvu trda prede
No, jeseniška občima v tem pogledu n; izjema. Približno tako te tudi v drugih občinah in tudi ha okrajni se ne morejo kaj bolj Pohvaliti — teko pravijo na Je-•eniioah. Sicer pa tudi podjetja hso zadovoljna z izrpopnlnjeva-hjenri družb, plana. Mislimo na btamjša podjetja. Zlasti jie pri-^deto gostinstvo. V prvem tro-htasečjiu plana niso dosegla, ma-šenialnj stroški so pa znatno višji. Pri hotelu »Razor« v Kranjci gor; imajo že poldrug mili-km dinarjev izgube. Poglejmo ®e nekatera druga! B.a nam bodo šlevidke jasne, povejmo, da bi biorali obe številki znesti naj-lnani 25 V« (četrtletje).
v hotelu »Korotan« je realiza-nja 20.3 “/o, materialni stroški ba 44.6 v«. Pri »Eriki« je H.l °/o Prot, 29.5«/(,. »Jalovec«, Rateče JS-5'V*	: 60.1 »/o. Hotel Posta
fO 8 »/o : 44.3 0/0. Dosti bolje ni Jbdj v trgovinah na drobno. »Zelenina« je realizirala 22.2 “/o, jhaterlalini Stroški pa zmašajo r®“/o, pri »Vimo Gorenjska« ka-‘»io šievtilike 22.8 »/o : 46.7 0/0, pri »Rožci« 22.7 »/o : 52.5 »/» itd. Obrt haaprotnd bolje kaže in te raz-bke niso tako občutne. Gostin-®lvo je bilo zlasti prizadeto za-v°Uo slabe zime, ker ni bilo sne-®a- Spomladi je bila spet revšči-®a' poletje je sipet tako kislo, a'’* ni gostov. Kajpak igrajo tudi c-ne penzionov svojo vlogo. Iz-®l'be v gostimatvu, če bo šlo tako haprej, bo^do še večje in se lahko da bo letošnja »sezona« ^barsikoga pobrala. Pri vse tem , kajpak trpi narodni dohodek
Pbčine.
Težave so tudi z delovnimi ko-®ktiivi. ki se ne morejo ali no-eio vživeti v nov položaj, da bi aglo ukrepali. Čeprav čutijo, da 1 gostov, čeprav izgube iz dme-® v dan naraščajo, nočejo bianjišati števila zaposlenih. ^ &ftda se zanašajo, da se bo ko-j?c koncev le prikazal kak »Mi-avž«, jjjj bo obdaril kot ridine otroke za slabo gospodar-hje i0 j,ih sanirali. Občina nii-» ® denarja, okraj tudi ne, iz JJŽžJJa-n« im Beograda pa zaman . fičakujej.o pomo?i, saif ni tudi
pra,v nič denarja v tak na-en Občima bo že nekaj napra-'nekatera podjetja bodo b/SaliraK, toda zavoljo tega ne Položaj nič boljši.
ni — le toča ne pobije
t Rbmunala? Tako so na tesnem 6'na.rjem, da ne morejo komu-y 'nil1 naprav miti sproti vzdirže-b kaj šele da bi mislili na ^ 'e gradnje. V Kranjski gori ^voljo mraza popokale vodo-
ga im obnovili pod. Toda po zdravniških ugotovitvah je zavoljo vlage, slabega zračenja in morda še zavoljo česa od 37 otrok kar 22 otrok bolnih. Starši pravijo, da raje vidijo, da ostanejo otroci doma nepismeni, kot pa da v takih šolskih prostorih ohole.
Jeseniška osmovma šola je tudi problem zase. Oken sploh ne smejo odpirati zavolj prahu in dima iz železarne in zračijo šolske prostore le prek hodnikov. V šol; je pouk že zdaj v treh izmenah in so v hudih skrbeh, kam naj dajo otroke, ki bodo n,a jesen postali šoloobvezni. O otroških vrtcih pa bolje da ne govorimo, saj je na vseh Jesenicah en sam. Občina pa nima denarja.
Čutijo, da manjka organ za povezavo
Jeseniška občina se lahko pohval., da so pri vseh trgovinah postavili potrošniške svete. Imajo jih tako pri poslovalnicah koit pri sedežih podjetij. Tega je komaj dva meseca im se še ne da govoriti o kakšnih izkušnjah, Medtem ko se hišni siveti kar dobro uveljavljajo, je pri potrošniških svetih stvar nekoliko težja. Hišni sveti imajo namreč povsem jasna pooblastila glede gospodarjenja, potrošniški sveti pa se zaenkrat še love. V svoja pravila so sicer marsikje vnesli določilo, da razpolagajo tudi z delom dobička, oziroma, bolje rečeno, da so tudi potrošniki udeleženi pri dobičku. Vendar zaenkrat še ni te »bojazni«, da bi to pravico lahko tudi uresničili.
Se na nekaj mislijo na Jesenicah: za delavske oirgiane upravljanja sfcrbe v prvi vrsti sindikalne organizacije, tudi s šolskimi odbori, hišnim; sveti ter drugimi samoupravnimi telesi še kar gre. Bati se je, da se potroš-
, če ne
bo kdo posebej zanje skrbel. Sploh čutijo, d,a manjka organ, ki bi usmerjal delo družbenih organov upravljanja, jih od časa do časa, če hočete, malo podrezal, zlasti pa, ki bi posredoval izkušnje in jih opozarjal, kaj koristi in kaj škoduje razvoju socialističnih družbenih odnosov. Sveti ljudskega odbora so le organ; oblasti in je njihova funkcija druga. Zato so pri Socialistični zvezi postavili komisijo za družbeno upravljanje to sj od nje veliko obetajo. Izkušnje drugih občim in okraja kažejo, da so njihova pričakovanja upravičena.	V. J.
Jeseniški železar
V KOPRSKEM OKRAJU SO INVESTIRAL
25 MILIJARD
Za industrijski razvoj nekdaj zaostalega koprskega okraja smo od osvoboditve pa do danes vložili nekaj več kot 25 milijard denarnih sredstev. S pomočjo tako vloženega denarja se je položaj v tem okraju precej spremenil, saj je narodni dohodek na posameznega prebivalca v zadnjem času naraste! za 108.000 dinarjev.
Zelo živahno razdobje investicijske izgradnje je bilo od 1952 do konca leta 1955, ko smo vložili okoli' 5 milijonov dinarjev v 15 industrijskih podjetij. Med njimi je najvažnejša tovarna motorjev »Tomos« v Kopru, ki bo že letos dala našemu trgu 2600 motornih koles, s polno zmogljivostjo pa bo začela obrato-
od osvoboditve do danes
vat: šele čez dve leti. Ostalih j bodo investirali še 160 milijonov 14 podjetij je tik pred dogra- 1 dinarjev. Organiziral;; so ritoi-ditvijo.	I ško Ladjevje z 32 moderno
Kljub temu. da ima koprski okraj že precej dobro osnovo za nadaljnji iinduslriijelki razvoj im kljub temu, da se je letni narodni dohodek na posameznega prebivalca povečal za 108.000 dinarjev letno, je ta okraj še vedno med najbolj zaostalimi v vsej naš; republiki. Toda le še nekaj let in ne bomo več povezovali izraza »zaostal« z imenom tega okraja. Prvič v zgodovini koprskega okraja so odprli ribiško, pomorsko im učiteljsko šolo ter ekonomski teh-nikium. Mimo tega so lani za gradnjo stanovanj potrošili 813 milijonov dinarjev, letos pa
POMEMBNA MANIFESTACIJA VSE NASE OBRTNIŠKE DEJAVNOSTI
II. Obrtniški velesejem
Obrtniški velesejem je šeste letošnja prireditev gospoda,: skega razstavišča.
Uspehi ,in . izkušnje prvega obrtniškega velesejma zgovorno pričajo, da je le-fca vpliva! na razvoj obrtništva tako v Kvalitetnem kakor tudi v kvan_ titetnem pogledu. Obrtniški velesejem prikazuje kaj vse obrt lahko nudi potrošnikom, obenem pa lahko najdejo v kvalitetnih proizvod: n široke pobude za svoje nadaljnje delo
TOBEJA IN TONE SAJOVIC JUBILANTA
Knapovski rod
Kdo ju v Trbovljah ne pozna? Tabuja im Toneta Sajovica? Tovariš Tahija Sajovic praznuje 9. jullijia svoj osemdeseti rojstni jubilej, 2e pred prvo vojmo vihro je bil vnet pevec »Vzajem-mosrti«, a olam »Svobode« vse od njene ustanovitve pa do razpusta. Vse svoje trdo življenje je bil dielavec-sociialist. In ko praznuje svoj Visoki jubilej, je ponosen na prehojeno pot im ponosen tudi na svojega siima Tonete, ki z njim praznuje 17. juiliijia svoj 50. rojstni dam. Po-
nosen je na svojega Tometa zato, ker je vseikdiar zvesto hodil ob njem po delavskih poteh. Saj najdemo dragega Toneta že leta 1921 v »Svobodi«, leta 1923 v »Uniji slov etn ek jih rudarjev« Pestrost njegovega dela na vseh podnočjiih je tolikšna im takšna da bi bilo prav im zanimivo, če bi Tome napisal svoja doživetja. Sicer pa Tone mnogo piše im marsikaj.
Obema ob njihovem jubileju iskreno čeistuiteimo s knapovskim pozdravom: Snečmio lim ma mnoga letal
vsi tisti obrtniki, ki niso razstavljavci na velesejmu. Pa tudi mladina, ki izbira svo poklic, se ob pestrosti strok ki so iastopane pa velesejmu, lahko odloči za življenjsko pot. Prireditelj je skušal z U. ob-tniškim velesejmom vplivati na z d ra «0 tekmovanje med posameznimi obrtnim, podjetji im samostojnimi obrtniki.
Na letošnjem velesejmu jt 336 razstavljalcev. Zastopane ir različne panoge obrti, med njimi ključavničarstvo, urarstvo, kamnoseštvo mizarstvo konfekcija, sedlarstvo.
Med posameznim; obrtnik; so nedvomno zanimivi izdelki Marjana Železnika in Cirila Podržaja iz Ljubljane. Prvi je razstavil električne kuhalnike peči in plinski štedilnik, drug pa pralni stroj in »električni pastir«, pripravo Za pašo živine, Priv teko je zanimiva reporterska kamera Radiv.oja Vi-škoviča. Elektnomedicina iz Ljubljane razstavlja nekaj električnih naprav, podjetje Soča oa kup pripomočkov za 'invalide.
Letošnjt velesejem je lep prikaz nase celotne obrtniške dejavnosti.
opremljenimi ladjami, še to leto pa bodo doibtli že nekaj plov mh objektov. Na posestva italijanskih veleposestnikom v občinah Koper, Piran in Izola so do sedaj vselili; že 800 družin. V glavnem so te družine ža odplačale sprejeto posojilo v višini 300 do 400 tisoč dinarjev, v načrtu imajo izsuševanje večje površine plitvega morja od Kapra do Sv. Nikole. Z dobro organizacijo dela bodo kmetijska posestva ob znaitni pomoči mladinskih delavnih brigad posadila okoli 400.000 oljlkinih dreves, pri tem pa računajo, da bodo pozneje pridelali letno nekaj manj kot 600 vagonov oliv.
V koprskem okraju torej leipo skrbijo za napredek poljedelstva. Nedvomno bodo lahko 1 dobro organizacijo dela, dobro voljo in tonajdiljivostjio dosegli že v nekaj letih, da bo postal naš edini slovenski obmorski okraj industrijsko In kmetijsko najbolj ra.zviit in bogat predel naše ožje domovine. R. A.
Seminar za delavske svete
Okra;ul sindikalni svet v Trbovljah to od sredine maja pa Jo začetka julija organiziral v zasavskem okraju že nad 20 tečajev za predsednike delavskih svetov upravnih odborov in sin-d kailn h podružnic. Vse to tečaje je do sedaj obiskovalo že nad 800 ljudi.
Na vseh ivobraiževelnih tečajih, ki so bili v Brežicah, so blila po končanih presevanjih precej razgibane razprave. Udeleženci seminarjev so se med drugim pomenili o odnosu direktorja do delavskega sveta, razmot.-ili pravice delavskih svetov, upravnih odborov in seveda tud" upravnega osebja. Pri tem so ugotavljali, da so bili člani delavskih svetov le premalo vnaprej seznanjeni z dnevnim redom zasedanja delavskega sveta. Zato je povsem razumlj vo. da pride tako na se-iah do avtomatičnega glasovanja, posebno še. če je dnevni red precej obsežen.
NASE GOSPODARSTVO
GRADBENA PODJETJA ZNIŽUJEJO CENE SVOJIM STORITVAM
NA PRAVI POTI
(Nadaljevanje s 1. strani) no graditev stanovanj. In zato jo toliko raizveiseiljiivejSe. da so stroški gradenj res začeli upadati.
Kje naj iščemo vzroke za nenehno . rast gradbenih stroškov? Eden od bistvenih je doslej izredno iivahma in napeta investicijska dejavnost. Ta je vzne-mr-’ rla tre 'n porajala vrsto ostalih vzrokov:	naraščanje
cen materiala, storitev, prevozov ih ostalih surov .n, kot lesa, premoga, gradbenega mate-riailo, sorazmerno visoki dobAčfc' gradlbeiniih in obrtnih podjetij, ne popolni načrta, vmesne spremembe, dokajšnja obdavčitev nekaterih predmetov, k,i jih potrebuje gradbeništvo, slaba organizacija gradbene epe. ra ti v e oddajanje de] brez licitacije itd
Licitacija — preizkusni kamen gospodarjenja
Kot rečeno, zadnji čas cene gradbenim storitvam vidno padajo. Investitor ji namreč oddajajo sedaj vsa dela na licitacijo. tn*te niso več gola formaanost nisio več rodnočie za dr’lkWirs>inir |n določanje cen, temveč so postaje torišča, kjer se med seboj kosajo gradbeniki, kdo bo gradil ceneje. Ti si na UcSta-djsih ne zagotavljaijo dobiček, temveč si hočejo zagotoviti delo *a sicer zmanjšano, vendarle redno obratovanje podjetja. Pred dnevi je na primer licitiralo v lijubljamd za dve stanovanjski zgradbi osem podjetij. Nekatera podjetja so bila pripravljene gradit; ti dve stavbi za 6 do 10% nižje od proračunskegE meška. Dve večji podjetji pa «ta bli pripravljeni graditi »gradlbl za 14.5 in 17.5% ceneje ki delo je dolbilo zadnje podjetje. Sedaj ko je zmogljivost gradbeništva večja, kot j« na tenpodago investicijskih sred-•tev, je mogoče doseči prav na osnovi konkurence, ki se raz-etja med gradbeniki, realnejše fcaJkulocije. pospeševanje racdio-nalizaicdpe, večje vairčevanje itd. B kratka zaostrena konlkuirenca prisiljuje podjetja k odkrivanju doslej nelzkoriiiščeruh rezerv, in ■amo tako je mogoče podjetjenri £uda pocenili svoje fitoriitve.
»Beton« bo tudi letos gradil ceneje
Splošno gradbeno podjetje »Beteo« v Celju je na priim er te lam« znožailo cene svojim storitvama za 8.1%. V primerjavi z drugimi podjetji, pravijo v »Betonu«, imajo sedaj manj možnosti za znižanje cen, vendar predvidevajo 1<ud5 letos zno-fcamfle v povprečju za okoli 8 dr 0%. Kako, s kaikšnaimi ukrepi? Z realnejšim normiranjem, oddajanjem večine del na akord e uvajanjem naprednih metod grajenja, c premi,ramjem tebupč-nega osebja, z res temeljito p. . -.V o Jel s er' -	^ '■	’ -
nih planov za posamezne delovne brigade, vairčevanjem z gradivom itd. Kot zatrjujejo. prevzemajo dela za lastno cene pr si ne obetajo nikakršnih dohodkov iz dobička, ter pravijo da bo verjetno tudii skupnost prikrajšana za te dohodke. Toda ker si hočejo zagotoviti delo in gradiiita ceneje, so pripravljeni •udi na te žrtve.
£ podobnimi ukrepi im za to-
liko odstotkov ali celo več, mi-ilijo poceniti storitve tudi druga	gradbena	podjetja,	na	pri-
mer »Tehnika«, »Megrad« in Gradis« v Ljubljani itd. Skratka	gradbena	podjetja	so	pri-
pravljena občutno znižati cene. amo da si	zagotove	delo, in
pripravljena so odkrivati rezer-/e, da lahko grade ceneje. Tega pa doslej skorajda nismo zaznali.	Gradbena	podjetja	so	torej
.■trenila na pravo pot.
Trditve in želje
Seveda vsi niso zadovnlin z licitacijami. Nekatera podjetja namreč lic.Lrajo za izredno .iz*e cene. Posameznik; trdijo, la je takšno licitiranje škodlji-•o. Škodljivo za podjetje samo. -er bo ororadlo. in škodHivn za investitorja ter skupnost, češ taibim podjebjom grozi propad-lobra pa ne morejo konkurirati v mejah realne možnosti. Zato ;o predlagali, naj hi s predpisi dotočili, do kolikšne najnižje meje je mogoče licitirati.
Stališče sindikata
Stališče Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije je glede teh predlogov takole: Vsako administra-livino plafoniranje cen bi bilo škodljivo- Nihče ne more z go-tevostio trdita. koVkšna je *»-daj pri nas ekonomska cena gradenj, koliko lahko gradbeništvo sploh znižuje svoje cene, kajti normativi za material so ohlapni, rezerve so še v organizaciji dela, potrošnji materiala izd., obrtništvo še ni znižalo cen. kot bi jih moralo.
Pač pa meni republiški di mr. da bi morali o ponudbah za licitacije razpravljati orgarr samoupravljanja, kar sedaj le
redko kje store to celo pred njimi skrivajo razne številke. Delavski sveti naj bi v ta na-•nem osnovali posebne komisije, 'oi bi stvarni proučile. Ko pa je rbjekt zlicitiran, je nadaljnje tehnično deSo stvar tehničnega vodstva. Takšno sodelovanje b mobiliziralo vse sile kolektiva za dvig storilnosti, čim racio-nalneijšo potrošnjo materiala td. Ce bi podjetje res licitirajo zgradbo za tako nizek znesek, da bi bila v nevarnosti izvedba del, naj bi investitor oziroma ljudski odbor poskrbel za nadzorstvo glede izvedbe del. pod-totje pa naj dobi plačano samo tisto delo, ki ga je res soSidmo izvršilo.
GradbenSkS pravijo, da bi z nekaterimi ukrepi lahko še pospešiti padec cen celo do 30%. Seveda ni to odvisno od njih .amih, temveč od sodelovanja vseh, ki imajo kar koli opraviti z gradbeno dejavnostjo. Čimprej bi morali uveljaviti tipizacijo • n serijsko izdelavo obrtniških del, specializirati gradbena podjetja za posamezna dela, zagotoviti kredite za daljšo dobo, da ne bi podjetje čakalo pol leta na delo, uporabljat; cenejši material, stremeti za večjo porabo gradbenih polizdelkov, uvajati nove načine graditve, poskrbeti za popolnejše in do po-latnkosfci preštudirane načrte, izpopolniti plačni sistem itd. To so stvari, ki bi nedvomno prispevate k še občutnejšemu znižanju cen gradbeni;m storitvam, ki pa vendarle niso uresničlji-
ve samo ob prizadevanju gradbenikov, temveč tudi projektantov, zavodov, združenj, industrije, obrtništva' itd. Zaželeni smoter, to je znižanje stroškov in s tem pocenitev gradenj bo orej moč doseči ob najtehtnejšem sodelovanju vseh teh.
P. D
ŠTUDIJE O GRADNJI HIDROCENTRALE V DŽERDAFU
Dvanajst milijard KWh energije
V študiji o hidroenergetskih virih pri nas, ki je bila objavljena pred dobrima dvema letoma, najdemo tudi podatke o vodna sili Donave, ki jih lahko izkoristimo. Strokovnjaki cenijo, da j« moč Donave tolikšna, da
DESETLETNI NAČRT ZA GRADNJO H1DROSISTEMA DONAVA— TISA—DONAVA
Za 9 milijard dinariev
več pridelka letno
Obsežna področja Vojvodine, 1 primer za okol: 90 milijard dinar-Vzhodme Sl a vonje, Posavine in jev manj dohodka.
O gradnji prekopa Donava — Tisa — Donava že del j časa go-
Earamje, ki spadajo med nairo-dov tnejše predele pri nas, oziroma v Evropi, še ne izkoriščamo pcpollnoma. Od skupnih tamkajšnjih 3,400-000 ha poljedelskih površin, je okoli pol mikjona ha zamočvirjene »n zapuščene zemlje, okoli 130.000 ha obdelovalne zemlje vsako leto poplavijo vode, v zedo	deževnih letih	pa vode
ogrožajo posevke ha površni 600 tisoč ha zemlje. Zaradi tako škodljivega	učinkovanja	vode je
zmanjšana vrednost	kmetijskih
površin vsako leto za okod: 14 milijard dinarjev. Če pa so sušna leta so	posevki prav	tako slabi.
I^ta 1952 je bilo zaradi suše na
DVAJSET HIDROCENTRAL NA UNI
Strokovnjak; elektrogospodarstva so sestaviOli načrt o gradnji hidiroceintral na reki; Um v Bosni. Po tem načrtu naj bi zgradili 16 hidroceintrail ha Un. •n štiri hidirocentrale na pritokih Une. Una ima od izvora do Bihača, to je v dolžini 64 killo-metrov, padca kar za 175 metrov. Prav zaradi; tega je mogoče zgiradiit; toliko bidroeentral Nekatere od predvidenih hitro-centrafl bi imele tudi akumula-eijske bazene.
Najboljši pogoji za gradnjo hiidrooemfcraje so pmi Strbačkem
vorijo. Zvezni izvršb svet N začetku minulega meseca poslat! na to področje posebno strokovno komisijo, da prouči tehnično ekonomske rešitve za uresničitev gradnje. Komisija je Zveznemu izvršnemu svetu že predložila svoje poročilo, v katerem pravi, da 'oi lahko z gradnjo tega hidrosi-stema v deževnih letih odvajali vodo v prekop, v sušnih letih pa zemljišče namakali. Z novim hi-d rosi Sternom bi lahko izsuševali 1,222.000 ha zemljišč, namakal: pa 360 tisoč hektarov njiv.
Prekop Donava — Tisa — Donava hj lahko gradili v etapah. Za gradnjo bi porabili okoli 40 milijard dinarjev, ki pa bi se kmalu obrestovali, saj b na meliori-ranem področju letno porasla vrednost proizvodnje za okoli. 9 milijaird dinarjev. V Banatu in Bački bj lahko po melioraciji zraslo več 20 tisoč vagonov pšenice, 50 tisoč vagonov koruze, za nad 70 tisoč vagonov sladkorne pest in okoli 1.200 vagonov sončničnega semena.
Glavna dela b: trajala deset let, seveda pod pogojem, da bi preskrbeli za potrebno mehanizacijo, kajti strokovnjaki predvidevajo, da b; bil izkop kanala popolnoma mehaniziram.
bj lahko prodzvedli. Se bi zgra* dalj hidr—ntrato, približno 18 milnjiard kWh električ. energij«-Ta številka je seveda na videa neverjetno ve Lika, saj daje hi' drocejitrala na rekj Kodumbejl v ZDA le okoli 7 milijard kWh električne energije. In vendar drži.
Po doeedamjiih študijah • givudnju hidro cen trače v Džcirda* pu na Donavi, k; jih je precej’ bi se lahko odločili za dve osnovna varianti. Dahko bi igra* dati eno samo hidroc orat rajo i® to na izhodu iz Džordafuske W>* sure, nedadeč od Srbskega ka-nalla. Jez, visok 26 do 30 metrov, bi zaprl pot vodi to nastalo bS okoli 110 kilometrov dolgo J®" toro. S tem bi omogočili plovb« ladjam večje tonaže iz Črnega morja do Iteogr-ada. Z obeh strani jeza bi namreč zgradi*! plovne komore za plovbo ladij-Na ta način b; lahko dobili °° 9 do 12 milijard k Wh elekrtriin* energije, instalirana moč pa ^ znašaia eno to pod do dva mili-' iona kWh. Ce bi se odtočiiH z» takšen objekt, bi hid-rocentral* n® Džeedapu spadala med naj' večje tovrstne objekte na sveto, lastnika Romuna.ja in Jugoslav*' ja, ki hi skupno zgradili *« centrvnlo, pa bi postal? vrtlikl proizvajaiiikj električne energiJ®-
Lahko pa bi se odSočiflS tu«# za gradinjo dveh hidrocentral: ’0 sicer za eno pri Džerdapu, l®
' bj zajezila manjšo količimo v«' te im daijaBa manj energije, dni' go P« bj zgradeij nekje pri Do*” njem Mihodcu in z njo nodom«* stili primanjkljaj prve.
Seveda hi gradnja tabo velt' kega objekta trajaila okoli 10 Je* (skupno s študijami in astad#«'* pripravljaSninu deli). Toda str«' kovnoalkj računajo, da bj lahk« že Po prvih sedmih letih grad nje dobdlt električno energij4* Stročhi bj najbrž znaša« ok«1* 300 miiijaa-d dinarjev za e* objekt.
GOSPODARSKE VESTI
BOSNA BO DOmi.il 1J NOVIH OBJEKTOV
Do konca leta bo začelo v Borni .n Hercegovini obratovati 15 novih pomembnih gospodarskih objektov. Obratovati bo začela četrta koksna baterija v Zenici, tretja nagibna Siemens-Mar_ ti no v a peč. ki bo dala že leto« 30.090 ton surovega jekla dva agregata termoelektrarne v Ka_ kamju .n tretji agregat hidro-cemtrale Jajce II. Vsi štirje novi agregati bodo dali skupaj okoli 62.5 MW električne energije.
STROKOVNIH DELAVCEV SE MANJKA
Od februarja do maja so rame gospodarske organizacije prt nas prijavile posredovatnicam za delo 19 944 prostih delovnih mest. Industrija je potrebovala 6.955 delavcev, poljedelstvo 5.937, gradbeništvo 5.630 delavcev itd. Naše gospodarstvo je potrebovalo 318 visokokvatlificl. ranih, 3.174 kvalificiranih. 6»1 polkvalifieiramih in 15.507 ne-kvailificiranih delavcev. Večina prijavljenih prostih delovnih mest je b.Lo od februarja do maja že zasedenih. Nezasedenih je le še 2.5S5 prostih delovnih mest, kjer bi lahko zaposlili 38 visokokvalificiranih. 408 kvalificiranih, 33 pokvallficiramih, 1 065 nekvalificiranih delavcev to 143 strokovnih ter 12 pomož-
nih uslužbencev. Razen tega je še prostih 906 učnih mest za vajence.
LEP USPEH RAZSTAVE POVOJNIH IZUMOV
Prvo razstavo povojnih izumov in tehničnega napredka FLRJ je obskalo 22.600 ljudi in 51 organiziranih skupin. Do 24. junija, ko je bila razstava zaključena, so podjetja tn tovarne že sklenile za 311 milijonov, 650.000 dinarjev raznih pogodb.
POVEČAN IZVOZ V VZHODNOEVROPSKE DRŽAVE
V	celotnem Jugoslovanskem izvozu so bile vzhodnoevropske države lani od Januarja do maja udeležene z osmimi odstotki. Letos pa smo do maja izvozilt 20 */• vseh proizvodov v vzhodne države. Od Januarja do ma_ ja lani smo prodali v vzhodne države blaga za 1.895 milijonov d.narjev, letos pa za 6 885 milijonov dinarjev. Ostala Evropa je lani v istem času nakupila našega blaga za 16.772 milijonov dinarjev, letos pa za 20.118 milijonov dinarjev.
MAKEDONIJA JE PRODALA 6.566 TON TOBAKA
V	prvih šestih i mesecih Je LR Makedonija izvozila v razne ev_
ropiske to tovenevropeke drža-
ve nad 6.566 »on tobaka v vred*
nositi 1 m pol milijona dolarje«-Največ tobaka so izvozili v SZ, Italijo, ZDA in Francijo. Računajo, da bodo do konca leta i®” vozli a Makedonije okol H®" ton tobaka In bo to največ)* povojni izvoz tobaka iz te z«' publike.
NA KOPRSKEM BI LAHKO PRIDOBILI 3.906 HEKTAROV POPLAVLJENE IN ZANEMARJENE ZEMLJE
V Kopru so pred dnevi usta' novdi Vodno skupnost, ki zajema področje piranske m izofsKO občine ter področje koprsk« komune. Računajo, da bi iahkC
z regulacijo in melioracijski«" deli spremenili v rodovitne V r-tove več kot 3.000 hektarov zda* še poplavljene in zanemarjen« zemlje. Regulacijska in mejo' rac.-jsika dela bi stala prtbližn« 2 milijard; 245 milijonov dinarjev. Na teh površinah bi sp«' mladi pridelovali zgodnji grah, na-to letni paradižnik, jeseiv cvetačo in kot medkulturo 4* zimsko solato. Lahko pa tuni druge kulture Vrednost proizvodnje b- samo na 2.»v1 hektarih zdaj neplodnih oziroma polptodnih zemljišč polafftF ma narasla na 1 milijardo o'' Darjev to več.
VELENJSKI RUDAKJI O IZPOPOLNITVI PLAČNEGA SISTEMA
Pravičen in vzpodbuden
način oblikovanja plač bo pospešil rast storilnosti
Minulo jesen, ko je Centralni *vet Zveze sindikatov Jugoslavije obrazložil gospodarskim organom svoja predloga za iz-Popolnde • plačnega sistema, je bilo rečeno, naj bi enega od Predlog >v praktično preizkusil: tudi v velenjskem rudniku, čeprav vodstvo velenjskega rudn.Lka r.l bilo obveščeno, ali bodo za omenjen; preizkus prišli v poštev ali ne, niso držati križem rok. Na osnovi'zaključ-bega računa za minulo leto sc sestavili razne analize, skratka Proučil; so, kolikšen znesek za Plač« nai bi odpadel na tono Premoga. Te izračune so poala-b zve/.ni klomisii, za plače 6kupno s predlogom, naj jih bvrsti med tista podjetja, k' “od<» soudeležena pri preizkusih izpopolnitev plačnega slste-bia.
Lani so velenjski rudairj-' bakopaii 1,116.500 ton premoga Podjetje je izplačalo za plače Po času :n učinku ter izdatke Priznane kot plače, vse leto “15,91(5 43$ dinarjev. Na tono Premoga torej odpade 309.8: ditiairjev čistih plač. Izdatki z£ Plače skupno s 49-odstotnim Prispevkom za socialno zavaro-Vr-nje ;n 10-odstotr.im prispevkom za stanovanjsko graditev Pj* b, znašali na tono premogr dinarjev oziroma okrogle 465 dinarjev na tono a/li 518
tovarno nogavic v APATINU RAZŠIRJAJO
Tovarna nogavic v Apatimi •Vukioa Mitrovič« izdela letino ?koli 2 tri iti j ora parov moških, 'izi j'c	;rl otroških nogavic. -Oe-
Javsk svet tovarne Je sestavit ®*'vestk!ijsOcj načrt, d« bt lahko Ji tovarni povečali proiavodnlo »e »a ppi mčilijona nogavic letno.
iudsk odbor Scmbona Je že ^•^brii tovarni potreben denar.
izdelke te tovarne sta se že 7an'*iiala Paragvaj in Burma, Izvoziti jih ne morejo, ker jrn Je Se premalo na domačem
milijonov 874.694 dinarjev skup. no z obema prispevkoma.
Vodstvo velenjskega rudnika računa, da bodo letos nakapa ti 1, 350X09 ton premoga. Ce to količino pomnožimo z zneskom plač (465 dinarjev), ki odpade na tono premoga, bi znašale plače skupno s prispevkom za socialno zavarovanje in stanovanjski sklad v letošnjem letu 627,385.500 dinarje/, seveda Pci stoodstotni izpolnitvi plana. Ce pa bi rudarji nakopali več premoga, b.i plačni sklad naraščal. V primerjavi, da b! rudnik kak določen dan nakopal samo toliko premoga, kot j.e planirano, bi znašate čiste plače 1,239.280 dinarjev. Če pa b„ ob istem ah celo manjšem številu ljudi presegli dnevni plan za 5 odstotkov, bi sklad plač porastel na 1,301244 dinarjev.
V velenjskem rudniku pravijo, da bi tak način oblikovanja plač rudarje vzpodbujal, da bi ? čim manjšimi stroški In čim manjšim številom ljudi nakopali čim več premoga kajti de ež plač . posameznika bi sc s tem oovečal. Omenjen način oblikovanja plač bi torej vzpodbudni, vplival na rast storilnosti dela in proizvodnje. Strokovnjaki računajo, da bi storilnost porasla za okoli 120 odstotkov, saj bi imel vsak član kolektiva neposredni Interes, da bi nakopali čimvef premoga, prizadeval bi se na kakršen koli način vplive ti na povečanje proizvodnje zmanjšanje raznih zastojev Itd.
To se je pokaz<'a že seda’ k> sta v« d sivo rudnika 'n vodstvo sindikalne organiza:'j? sklicevali sestanke delavce«-in jim razlagali prednosti omenjenega ftačna oblikovanja plač. Delavci so na sestankih razpravljali, kaj vs( zavira proizvodnjo, in ugotavljali. kaj bi morali storiti, da bi proizvodnja še hitreje na-rrščala.
nova potniška ladja
y Splitu so splovili novo pot. “i-K-o la^o »Jedinstvo«. Ladja vj dole., so, široka pc II me-•bv. Vozila bo s hitrostjo 19 ozlov, bo zelo lepo opremljena sodi v serijo ladij, koš *Ju-?oslavi.ja« m »Jadran«, ki so Ju "Plovili lam
tev elektrolize, kjer izdelujejo klor, bo posebno pomembna za bodoče delo tovarne umetnih vlaken — viskoze v Ložnici. Tovarno naj bi razži-r4i v naslednjih petih letih.
Z ELEKTRIFIKACIJO PROGE POSTOJNA—LJUBLJANA NADALJUJEJO
dvanajst rudnikov zamenjuje lesene Podpornike z jeklenimi
.Naša Industrija je že začela aeiova-ti jeklene podporn ike 'ti opremo za mehanizacijo lpnikov. Do sedaj so industrij-.t^djetja izdelala 1.000 Je-Podpornikov .Do konca i&rt f03 ra,6un'' o da Jih bodo ^elaita §e «> Jeklene pod-ii n,llce poizkusno uporab-12 domač ^ rudnikov.
•Jugovinil« bodo se
RAZŠIRILI
tovarni »Jugovinil« v Kartel naxU.reu pri Splitu »o izdelali faaB* • ^ razširitev torvarne. Za te naše prve tovarne 2 ^tl^‘h mas bo T>otrebnih še ^ Pol miil ijarde d'ina.rjev. Med j»a	mislijo razširiti oddelek
t proizvodnjo klora tako, da bi lahko zadovoljili ^be v vsej državi. Racaširl-
V tem mesecu bodo nadaljevali z elektrifikacijo železniške proge Postojna — Ljubljana. Predvidevajo, da bodo elektrificirali progo od Rakeka do Logatca, do Verda pa postavih drogove. Za vsa dela so sredstva preskrbljena V prihodnjih letih pa bodo to progo elektrificirati do Ljubljane. Tudi na progah od Jesenic do avstrijske meje so v teku dela za elektr ifikacijo tamkajšnje železniške proge. Računajo, da bodo progo med Jesenicami in avstrijsko mejo elektrificirali do konca le. tošnjega leta. Kasneje bo Še elektrificirana proga do Ljubljane.
IZVOZ V PRVEM POLLETJU
Po prvih podatkih Je Izvoz Jugoslovanskih proizvodov v prvem polletju dosegel vrednost nad 42 milijard dinarjev, to je 10.5 miJijard dinarjev več kot lani v istem času.
Dokler so v velenjskem rudniku nakopali te nekaj sto tisoč ton premoga letno m nt bibo jamsko deiLo tako mehanizi-nano, kot je se-daj, &o -lahko premog frlsrtlM* na sfcaul sep2»raiCžJ-L Sedaj pa. (ko Je postal rudnfle miitijonar — lani 90 nakopaLl 1,116.500 trn, letos p«a bodo na.korroiu že L360.000 tcai premoga — potrebujejo tudi novo sepiainacnjot ki jo vidite na slrkt lin ki žc obratujte
USPEHI »OKTOBRSKE SLOBODE*, ODKAR OBRAČUNAVAJO STROŠKE IN' DOHODKE
V VSAKEM ODDELKU
Podjetje v podjetju
V beograjskem tekstilnem I izvodni plan podjetja so poraz-
podjetju »Oktobarska skoboda« so osnoiv&h 38 ekonomsko samostojnih enot,'od tega je 13 enot neproizvodnih, ostale pa so •vključene v neposredni proces proizvodnje. Komercialna služba je porazdeljena na 3 ekonomske enot« — prodaja golo vega blaga, nakup surovin In nakup tehničnega materiala. Posebne enote so oddelki za proizvodnjo kamgarna, sortirnica, barvarna, regeneracija, tkalnica, apretura. skladišče gotovega blaga in tako dalje. Enote so osnovali tam in v tako zaključenem krogu, kot so skupine proizvajalcev združene pri določenem poslu in jih povezujejo skupne ekonomske koristi. Pro-
TOVARNA »MIREN« BO IZVAŽALA ČEVLJE V VZHODNO AFRIKO
Lami so v tovarni čevljev v Mimi pri Goric! izdelali 47.90« parov obutve. Letos računajo, da bodo izdelali 60.000 parov, ker so uvedli tudi tekoči trak. Z boljšo organizacijo dela in izbiro bodo letos dvignili tudi vrednost svojih Izdelkov od lanskih 160 na 195 milijonov dinar, jev. Tovarna računa, da bo letos poslala 19.000 parov čevljev v Vzhodno Afriko, Etiopijo in Anglijo.
TOVARNA »PLUTAL« BO IZDELALA SEDEMKRAT VEC IZOLACIJSKIH PLOSC
V Tova-mt zamaškov »Plutal« v Ljubljani so začeli v poizkusnim obratovanjem novega obra. ta Izolacijske plošče iz plute bodo izdelovali z novo moderno napravo, ki je bila nabavljena iiz sredstev mednarodne ekonomske pomoči. Sedaj bodo Izdelali sedemkrat več izolacijskih plošč. V novem obratu bo 79 ljudi ustvarjalo okoli 300 milijonov dinarjev brutto produkta in s tem prihranilo skupnosti 97.000 dolarjev, ker ne bo treba več uvažati izolacijskih plošč.
delili na posamezne enote. Po vnaprej določenih planskih postavkah Je zasnovano vse delo enot, medsebojne ekonomske posla pa obračunavajo enote po notranjih planskih cenah podjetja. Vsak dohodek in dolg ta-koj obračunajo po obratnem knjigovodstvu.
Podjetje je torej porazdeljeno na vrsto manjših gospodarskih organizac j, od katerih vsaka vodi svoje poslovanje in izkazuje v skupni bilanci podjetja pozitiven ali negativen finančni uspeh. Štir mesečna bilanca, odkar so uveljavili sistem ekonomskih enot, je pokazala presenetljivo lepe uspehe. V tem času je podjetje ustvarilo 163,3 milijona dinarjev dobička in doseglo znižanje lastne cene v znesku 54 mil jonov dinarjev. Dobiček je iz meseca v mesec takole naraščal. Podjetje je v januarju ustvarilo 23,5, v februarju 27,9, v marcu 49,2 In v aprilu 62,7 milijona dinarjev dobička. Prav takšen vzpon so dosegli tudi glede uspehov pri znižanju lastne cene. Medtem, ko je januarja znaša’o zn žanje 1,2, so dosegli znižanje lastne
cene za 24,8 milijona dinarjev
Kolektiv ae je za ta sistem poslovanja podjetja zelo zanimal. Pri analiziranju so seveda tudi ugotovili nekatere subjek-t vne slabosti. Ker sistem o-bra-čunavanija še na dovolj vpeljan, nekatere enote niso obračunavale raznih stnoškov, ki so j ib imele na račun drugih ekonomskih enot (premeščanje delavcev. prevzemanje slabšega materiala itd.). Nekatere enote pa so hotele svoje stroške prevaliti na ramena drugih.
V tem času je podjetje doseg o precejšnje prihranke n odkrilo vrsto skritih rezerv. Tako so veliko bolj izkorišča!:	odpadni
material, razna manjša popravila pa so opravili mojstri oddelkov sami. Vodje posamern h ekonomkih enot in proizvajalci, so v tem času postal: že v nekem smislu analitifarji, saj vseskozi spremljajo izpolnjevanje planskih nalog, izboljšujejo organizacijo dela. skratka ric.oa za znižanje stroškov proizvodnje in povečanje produktivnosti dela. kajti od uspehov, ki jih dosežejo v posameznem mesecu, so odvisne premije, ki t:h pre-j ema jo.
Televizija pri 11»s
Pata letošnja prireditev Gospodarskega razstavišča . v Ljubljani bo Mednarodna razstava radia in telckomun.ikacij od 4. do 12. avgusta letos. Razstava bo dobila z letošnjo otvoritvijo nov vn poseben potnem 7.1 as ti še zato, ker ne bo prikazala samo napredka doma im v tujini na tem področju, marveč bo to hkrati tudi začetek concralmega televizijskega sporeda v Jugoslaviji, ki se bo deloma pričel že na razstavi sami.
Rav.stava je imela že lan. mednarodni značaj; temu bo ostada zvesta tudi letos. Razstavljala bodo pocljelga. iz Zahodne in Vzhod-
ne Nemčije, Francije, Italije in SZ.
Ne bo odveč, če ob ta; priložnosti spregovorimo nekaj besed o bodoči televiziji pri nas. Pred dnevi je Zvezni izvršni svet odobriš potrebna denarna sredstva za gradnjo televizijske mreže v Jug0* sl! a vi ji- To bo gradnja v etapah in po načdlrh enotnega- programa za vso Jugoclav.ijo. Prvo taleviiztjdko središče bo v Beogradu oziroma na Avali, Icjor bo 10 KW oridaij-nšk. Manjši tedevizijska središč: pa bosta v Zagrebu in v Ljubljani, z odda jinikoim na Slemenu in na Ljubljanskem gradu.
OB PLENUMU SINDIKATA KOVINARJEV SLOVENIJE
NE ČAKAJMO!
Strojegradnja in kovšnsko-predelovalna industrija naj resneje mislita na pocenitev proizvodnje. — Pogoj za pocenitev ni samo v znižanja obveznosti podjetij, temveč v znižanju materialnih stroškov, racionalnejšem trošenju surovin, smotrnejšem zaposlovanju delavcev in boljšem izkoriščanju zmogljivosti.
vode, premoga, koksa, električne energije itd. Skratka, premalo je analiz, kolikšen del stroškov odpade na posamezno delovno operacijo, od dovoza surovin do proizvodnje in prodaje. C« bi podjetja analizirala udeležbo stroškov na posameznem delovnem mestu in proučila proizvodni proces, bi najbrž marsikje našla možnosti za znižanje stroškov in s tem posredno možnost za znižanje cen, za pocenitev proizvodnje.
Seveda organizacije dela ne moremo spremeniti čez noč. To je dolgotrajen proces. Prav tako kot kooperacije, to je sodelovanja med podjetji, ne moremo uresničiti že v letošnjem letu. Marsikaj od tega pa lahko storimo že danes, brez kakšnih posebnih predpisov in uredb. Recimo, zasledovanje stroškov na posameznih stroškovnih mestih ne bi bilo treba predpisovati z nikakršno uredbo, saj te ta način evidence bil vpeljan v času administrativnega	gospodar j e-
nja, vsaj dobršen del evidence, kj nam je marsikaj pokazal, le žal, da so jo skorajda v vseh podjetjih opustili. (Nekoliko je seveda na to tudi vplivalo zmanjšanje administrativnega aparata, toda bodimo odkriti, tu-
V dosedanjih pogojih, ko je blaga razmeroma vedno primanjkovalo, se naša industrija ni pehala za kupci, ker je bilo povpraševanje vedno znatno večje od ponudb. V takšnih pogojih seveda cene in kakovost blaga niso tako rekoč v ničemer vplivale na proizvodnjo, kot sicer ta dva činitelja vplivata na proizvodnjo in proizvajalce ob urejenem tržišču. Toda položaj se je čez noč spremenil. Zalog je vedno več, uvažamo najraz-novrstnejše blago, gradimo manj, za opremo tovarn še ni toliko sredstev, kot bi želeli, in zato se je dobršen del proizvajalcev znašel v zagati, nekateri celo pravijo, v začaranem krogu. Namesto, da bi proizvajalci poiskali novih možnosti za vnovčevanje svojih izdelkov, to je da bi čimhitreje preusmerili proizvodnjo, povečali izbiro blaga, izdelovali blago boljše kakovosti, pocenili proizvodnjo, so se marsikje odločili za gospodarsko škodljivo pot — sklenili so, ker trg ne potrebuje toliko blaga, ga bomo proizvajali manj. To ne velja samo za podjetja ko-vinsko-predelovalne industrije In strojegradnjo. Velja skorajda za vse panoge industrije. Toda ker že govorimo o razpravi kovinarjev, ostanimo samo pri njih. pri njihovih problemih.
Tudi v kovinski industriji in Strojegradnji marsikdaj trde, da bi proizvodnjo lahko pocenili, če bi znižal; družbene obveznosti.
Takšne trditve pa so, milo rečeno, podobne konjskim naočni-eam, ki preprečujejo konju, da bi imel pregled na vse strani sveta. Na nedeljskem plenumu kovinarjev so dejali tole: pocenitev proizvodnje ni samo v znižanju obveznosti gospodarskih organizacij, marveč v kar najbolj racionalnem trošenju sredstev, smotrnem izkoriščanju surovin, boljšem izkoriščanju zmogljivosti itd. Skratka, strojegradnja, predvsem ta, in seveda tudi kovinska industrija, naj bi čimbolj zniževale stroške proizvodnje, kajti zniževanje materialnih stroškov v teh dveh panogah bi kaj kmaliu znatno vplivalo na pocenitev proizvodnjo v vseh ostalih panogah industrije. V strukturi cene strojne industrije so udeleženi materialni stroški proizvodnje s 50 in celo več odstotki. Toda kaj malo je podjetij, kjer bi razčlenjevali udeležbo materialnih stroškov v strukturi cene. malo Je delavskih svetov, kjer bi ob-ravnavali potrošnjo pomožnega materiala kot goriva, maziva,
PODJETJE »KOVINAR« IZ KRAN JA JE IZDELALO PRVO SERIJO GOSP O DINJSKIH PLETILNIH S TROJ EV
Za 16,000 dinarjev
1 spod lin j e predi vsem raeveseMIle. 1 je diomaič pčiaitiillind stroj. Izdelovati so ga začelli na pobudo Zavoda za ©oepodiilnjstvo. Podjetje se je s tem novim izdelkom predstavno že na tekstillnj razdava in sedaj ga zopet razstavlja ma drugi obrtniški razstavi.
Rapjem igei, ki jih dobijo iz Kotariida, ©o v podjetju izdelala vse dede stroja sama*
di ob sedanjem številu administrativnih moči bi lahko to delo opravili).
Res je, da sedanji način oblikovanja plač in delitev sredstev med podjetjem in skupnostjo ne vpliva v zadostni meri na racionalno izkoriščanje zmogljivosti podjetij, znižanje materialnih stroškov, na smotrnejšo zaposlitev, itd. Toda če bomo čakali samo na spremembo predpisov, bo čas, ki ga bomo potrošili s čakanjem, brezploden. Predsednik sindikatov Slovenije in podpredsednik Centralnega odbora sindikata kovinskih delavcev Jugoslavije. tovariš Janko Rudoll, ki se je udeležil nedeljskega plenuma, je dejal, naj bi že kar v okviru sedanjih možnosti,, v okrilju sedanjega plačnega sistema in delitev dohodkov, iskali možnosti za znižanje materialnih stroškov, pocenitev izdelkov in rasti proizvodnje, čeprav od tega še ne bi imeli trenutno velikih koristi, kajti s tem si bomo že pripravili solidne temelje za poznejše še hitrejše napredovanje.
Res, ravnajmo se po teh napotkih. Ne čakajmo, ne odlagajmo to, kar lahko storimo danes, na jutrišnji dan. Z uspehi, ki jih bomo dosegli v okviru sedanjih možnosti, bomo lahko še bolj utemeljili zahtevo po čimhitrej-ši spremembi predpisov, ki sedaj kakorkoli vplivajo na počasnejšo rast proizvodnje in počasnejši padec cen.
nekaj številk o izpolnjevanju plana v prvih stiki®
MESECIH V PODJETJIH KRANJSKEGA OKRAJA
Kaj naj to pomeni?
Na zadnji seji kranjskega okrajnega sindikalnega sveta so razipravijaiH med drugim tudi o rezultatih izpolnjevanje piana v prvih štirih mesecih le-loanjega leta. Pred seboj so imela številke gospodarskega sveta, ki marsikaj povedo. Poglejmo si jih še mi! Da ne bomo sproti ofc vsaki številki pisali, kaj pomeni, povejmo, da pomeni prva številka odstotek izpolnitvepla-na, druga številka pa odstotek ljudi, ki naj bi jih imeli zaposlene po družbenem planu. Poglejmo si torej številke 1
LIO Škofja Laka 24»/o 109.9%
Plan so izpolnil': tarei koma* za četrtino več, kot so predvideli po družbenem planu.
Tovarna finega pohištva.
Tržič	58.5:100
»Elan«, Begunje	64.5: 94.4
»Kovinar«, Kranj	87.8: 93.3
SKIP, Škofja Loka	25.2: 83.7
»Veriga«, Lesce	81.8: 95.6
Opekarna Cešnjevk	51.2: 85.7
»Alpina«, Zini	97.6:100
»Sava«, Kramj	73.9: 95.7
Slabo so se odrezali tudi v »Tiskanimi«, kjer je to razmerje 95.1:101.1, medtem ko so v »Im-cksu« na bolj šem 100.9:99.1. V nekaterih gradbenih podjetjih pa je položaj takle (podatki le za prve tri mesece):
SPREJETI SO PREDPISI O NOVEM KREDITNEM SISTEMU
In srednjerokovni krediti?
Tako težko pričakovane spremembe v sistemu kreditiranja so sedaj uresničene. Zvezni izvršni svet je na svoji seji dne 3. julija sprejel razen nekaterih drugih gospodarskih predpisov in uredb tudi več uredb o kreditiranju.
Uredba o kratkoročnih kreditih uveljavlja nov sistem kratkoročnega kreditiranja. Med kratkoročne kredite so všteti tisti, ki jih je treba vrniti v letu dni. To so sredstva za izredna, sezonska in dopolnilna izplačila ali izplačila, katerih namembnost je točno določena. Podjetje bo dobilo kredit le, če bo dokazalo svojo kreditno sposobnost.
Z uredbo o skladu obratnih sredsitev je spremenjen dosedanji način dodeljevanja kreditov in ustanovljen stalni sklad obratnih sredstev, ki ga bodo upravljali kolektivi kot stalni sklad osnovnih sredstev. Sklad obratnih sredstev predstavlja ti-ii del sredstev, ki imajo povsem
Nekdanje obrtno, sedaj imdu-stnajsko pcdjeijie »Kicviraair« v Kranju je ptned inedovndm izde-Otcvalo še meipiraive za centralno kurjavo, riaizme vodovodne iirsta-Ljscje lin talko dalje. Pozneje so z&čeli popnaiviljatii stroje za telk-stitoo industrijo. Lari so izde-tefji dva kirilžirMcnavijjailna stroja He-tcs so jih iadiafailj že šest. Toda novost, ki se je bodo vse fjo-
značaj trajnega vlaganja, so del družbenih investicij, ki jih skupnost zagotavlja podjetju iz družbenih sredstev za investicije. Podjetja ne bodo mogla odpisat; izgub na breme sklada obratnih sredstev.
Kot osnova za določitev začetnega sklada obratnih sredstev bo upoštevan znesek odobrenega kredita na dan 30. junija letos. Od tega bodo odšteti vsi namenski krediti, za nekatere kategorije gospodarskih organizacij (zunanja trgovina, gradbeništvo, kmetijske zadruge) bodo veljali posebni predpisi.
Nova uredba o posojilih za investicije določa, da bodo vsa posojila za investicije, razen posojil za stanovanjsko graditev, izplačana' iz družbenih investicijskih skladov. S tem bo omogočen bolj ši nadzor in pregled nad investicijami. Posebni instrumenti, kot garancijski znesek, delež, depozit, itd., ostaneio še nadalje v veljavi. Kredit za obratna sredstva je dobil torej s to uredbo značaj investicijskega sklada.
Kakor koli so ti predpisi premostili vrsto doslej toliko grajanih slabosti, še ne urejajo kreditnega sistema v popolnosti. Lahko rečemo, da je to le delna rešitev v sistemu kreditiranja. Odprto je namreč vprašanje srednjeročnega kreditiranja, ki prihaja prav sedaj še bolj v poštev. S sistemom srednjeročnega kreditiranja bi namreč lahko premostili težave, v katere so že zašla oziroma bodo še zašla lista podjetja, ki bistveno spreminjajo značaj proizvodnje ali
kjer poizkušajo nekatere standardne kritične surovine nadomestiti z drugimi. Strojegradnja, elektroindustrija, industrija motorjev, kovinska industrija itd rabi precej sredstev za finansiranje prototipov, nabavo orodij za izdelavo novih proizvodov itd. Toda podjetja lahko ta sredstva vrnejo šele v nekaj letih Gradbeništvo in industrija si prizadevata zamenjati potrošnjo lesa z jeklom in betonom. Čeprav naša podjetja že izdelujejo jeklene ' odre za gradbeništvo in jeklene podpornike za rudarstvo, jih gradbena in rudarska podjetja pod sedanjimi pogoji tako rekoč ne morejo kupiti m vračati sredstev, kot je to sedaj predpisano. Gradbena podjetja so namreč lesene odre obračunavala v svojih stroških v enem letu, jeklene odre pa bi lahko obračunavala šele v več letih, ker trajajo tudi več let.
Kreditni sistem bo torej treba izpopolniti v tem smislu, da si bodo lahko podjetja nakupila te stvari s srednjeročnimi krediti in jih obračunala v daljšem roku. Uvesti bo treba torej novo kategorijo srednjeročnega kredita z odplačilnim rokom od dveh do pet let. Gospodarski organi so že začeli proučevati ta sistem kreditiranja in obetajo, da bo kmalu urejen. Želeti je, da bi bilo to tudi kaj kmalu uresničeno, saj bi omenjeni način kreditiranja vplival na hitrejšo preusmeritev proizvodnje, na zmanjšano potrošnjo lesa, to pa bi seveda vplivalo na povečano izdelavo predmetov, ki nam jih še primanjkuje.
»Projekt«, Kranj	51:85.1
Kranjsko gradbeno
podjetje	38:81.5
»Tehnik«, Škofja Loka 42:94.6 »Gorenje«, Radovljica 80:74.2 Gradibeoo podjetje, Bled 24:63.6 »Sava«, Jesenice	37:67.5
Torej? Upravičujmo te številke kakor hočemo, eno drži namreč. da ie produktivnost zelo padla. Sl ka, kakršno kažejo te številke, ni nič kuj rožnata ‘a nas vse lahko le skrbi. Saj res ni bulo električnega toka, ne* katera podjetja ga tudi po dva meseca niso imela, vendar se 1° le ne bi smelo tako poznati' Prev zainimive so bile drug® številke, če bi namreč namesto odstotka po plenu zaposleni*1 ljudii imeli podatke o dejansko izvršenih urah v vsakem po**' jetju. Sele tedaj hi se položaj pokazai v pravi luči.
Iz teh podatkov pa lahko sklepamo tudi, da plana le niso tako realno postavili, kakor 9° govorili. Kljulb temu da ni bii® loka, so izgubo precej nadokna' ddld, kar pomeni, dia so le ime“ krepke notranje rezerve.
Kaij bodo sedaj stonidi? Gospo* darski svet bo sklical predstavnike detevsSrih organov upravljanja podjetij in direktorje tef se z njimi pomenil o vzrokih takega nazadovanja. Posebej P* se -bo sestai s predsedniki delavskih svetov in direktotv* podjetij, kjer je položaj najikrP tiičnejši. Pri teh posvetovanj1*1 bodo sodelovali tudi predstavni* ki Okrajnega sindikalnega sv®" ta. Sam OSS pa bo poslal P°* drobne podatke občinskim svetom za podjetja na njihove«1 področju, da bodo lahko ra«1* pogledali, kje so vzroki za tak* nesorazmerja.	V. 3-
V korist podjeti)
Na bregovih S:ioge — odcep® Savinje, ki teče skozi Šempeter, je že od srede junija živahno vrvenje. M? vajencev ^ vajenk iz bližnlin tovarn se 3* vključilo na pobudo Občinskega komiteja LMS Žalec v mladi11' sko delovno brigado »Vel® Šlander« in ti utirajo Strug** kakor menujejo odcep Savini®« novo pot.
Naloga brigade hi majhna M bo gospodarsko nadvse P^" memfona. Letošnlo zimo se v Strug,; nagnetel led, ki ga 3* prinašala voda iz Savinje, & voda je odtekala na njive V* travnike. Skoraj vsak dan 3* 80 delav cev iz vseh bližnjih tovarn razbijalo led. toda po*0' žzja niso kaj dosti izboljšal*1 Podjetjem so ie malo hasr.i*® njihove turbine, stroji so stal*« ker ni Vi in vode. Zato so skl®* nila podjetja, združena v Vodh» skupnosta, letos regulira Strugo, kjer je potrebno pr®' staviti njen tok, in odtok P0' glohitl.
Reči je treba, da mlad in®* ms-o nikogar razočarali. Cia«1 Vodne skupnosti so z njihiovi«1 delom zadovoljni. Kljub slab®j mu vremenu in pomanjkanj1’ orodja (ker ni orodja dovoli' morajo delati v dveh izmena*1 so v štirinajstih dneh izkop®1* •n premetali okoli 1.480 ku1® metrov zemlje.
BESEDA BRALCEV
E&SNICfl 0 »NEČEDNIH POSLIH«
Občinski sindikalni svet Maribor - Center nam je te dni sporočil, kako je z nakupom in razdeljevanjem sindikalne podružnice pri Zavodu za socialno zavarovanje v Mariboru, o čemer smo pisali V zadnji številki.
V svojem pismu pravi, da je v zvezi s pritožbo članov sindikalne podružnice Zavod za socialno zavarovanje v Mariboru ugotovil, da je ta kupovala blago V prodajalni trgovskega podjetja »Zarja«. To podjetje je namreč že pred tremi leti osnovalo posebno Prodajalno, ki jo zalagajo vse mariborske tekstilne tovarne z defektnim blagom in raznimi ostanki, kajti tovarne same posameznikom blaga ne Prodajajo. Ker je trgovsko Podjetje »Zarja« prodajalo to *>lago po znižani ceni, je razumljivo, da je bilo povpraševanje čedalje večje. Na Predlog nekaterih organizacij Pa so stvar uredili tako, da je lahko sleherni kolektiv iz Maribora in okolice dobil poljubno količino blaga in sicer Vsak četrtek popoldne za svo-ie člane in ga potem tudi razbelil med nje.
Občinski svet je na podlagi bobavnic in računov ugotovil, ba je omenjena podružnica le-‘os tam kupila 2.575 metrov blaga v vrednosti 1,047.305 dinarjev in ga odplačala v štirih vhrokih. Pritoženčeve naved-be, da je sindikalna podružnica kupouala blago pri Tovarni Volnenih in vigogna izdelkov *n v Tovarni pletenin in konfekcij, sb torej neresnične, slag0 je sindikalna podružnica takole razdelila svojim članom: pri prvi dobavi je prejelo blago od 105 članov, fcoli-kor jih Meje podružnica, 77 'lanov, drugič 102 člana, tretjič 20 članov. Iz spiska prejemnikov pa je ugotovljeno, ba so prejeli blago tudi podpisniki pritožbe in sicer Jeren ■^nfon dvakrat v vrednosti ®-770 dinarjev, Milena Anželj 'ftkrat za 1.960 dinarjev, Ka-lica Antolič dvakrat za 4.730 binarjev in Jožica Terzič dva-krat za 4.480 dinarjev. Samo 4>lica Denac, ki je bila ta čas na Porodniškem dopustu, bla-0a ni dobila.
Bazen omenjenega blaga je podružnica dobila tudi 28,7 m karagarna, o katerem pritoži-elji predvsem trde, da je bil "'Pravilno razdeljen. Jasno je, a 28 metrov blaga, ni moglo Prejeti vseh 105 članov kolek-'va. Glede na to, da blaga že Prodajalni trenutno ni bilo °t>olj, seveda ni bilo moč j sireči vsem, vendar če bi že-® ' posamezni uslužbenci, bi j’® lahko prejeli pozneje, ko 0a ie imela »Zarja« zopet na
ne
Je
°2Polago. Blaga, ki smo ga reje omenili, je bilo toliko, “ ffa je podružnica nekaj godala tudi članom sindikal-Podružnice Poliklinike, ki v isti zgradbi, j Sindikalna podružnica je res ^aJala članom blago na obro-J- vendar kot ugotavlja ob-nski svet ni uporabljala de-inT^a- iz sindikalne blagajne, ni kršilo pravil o finanč-posl°i)nnju. Obročno od-dr c.ev.anie 5' je namreč po-prUznica iz'• m cm. a izposlovala - 1 ^»Zarji« fn sicer, da plača v zar.orednih mesečnih
obrokih, kot so ga morali plačati tudi kupci.
Glede na to, da se upravni odbor podružnice, oziroma predsednik in tajnik, niso neposredno ukvarjali z nakupom in prodajo, temveč je bila za to delo odgovorna tovarišica Soršak in še nekatere druge članice, so očitki, ki jih navajajo pri toženci na račun predsednika in tajnika, neutemeljeni. Člani sveta so ob obisku res dobili vtis, da so morda med posameznimi člani nepravilni odnosi, tako med posameznimi člani pravnega odbora kakor tudi pri-tož- ci, vendar H niso takšni, kot jih navajajo prito-ženci.
Občinski sindikalni svet Center meni, da so pritoženci napak rarniali, ker se niso posluževali rednih pritožbenih organov, to je upravnega od-
bora podružnice, ki je za pritožbo zvedel šele na polletni konferenci in iz ' »Delavske enotnosti«, nadalje se niso posluževali občinskega sindikalnega sveta Center, ki je za pritožbo zvedel šele, ko mu jo je odstopil Okrajni sindikalni svet. Občinski svet meni, da bi morali pritoženci podobne pritožbe nasloviti predvsem organom, ki so v neposredni bližini, kajti če jih naslovijo na višje organe, lahko le-ti dobijo objektivno sliko po mnenju občinskega oziroma okrajnega sindikalnega sveta, ki sta prva poklicana reševati podobne primere na svojem področju.
Občinski svet pravi ob zaključku, da je prav, če grajamo napake posameznikov kakor tudi celote, vendar mora kritik biti pravičen in se ve sme posluževati neresnice. Tega pa, kot smo videli, niso upoštevali pritoženci.
SPET LE NOV PREDPIS?
O osnutku Zakona o delovnih razmerjih razpiravljcmo. ObetMi smo si, da bo ta zakon združil in \pwzel vse btevšlne predpise in uredbe, ki urejajo to gradivo, ter da bo odslej lahko vseuk, ki bi kaj hotel vedeli ia predpisov o delovnem razmerju, vzel v roke le ta zakon in našel bo v njem iskani odgovor. „
Toda — kol kaže — ti upi ne bodo uresničeni. Še vedno bo veljala vrsta predpisov o delovnem razmerju poleg tega zakona. Lete h je toliko, da moraš imeti celo kartoteko Urodnih listov, če hočeš kaj najti. Spozna pa se v njih lahko samo pravnik. In še to ne vsak, marveč samo tisti, ki se posebej ukvarja z delovnim pravom. Tako bomo torej dobili nov zakon, ki obstoječih pravnih predpisov ne odpravlja.
V devetem členu osnutka zakona je namreč zaiptsano tale: »Določila tega zakona se uporabljajo
ZGODBA 0 ČUDNI DRUŠČINI

(Neresnična zgodba. Kakršna koli podobnost s kakršnim koli podjetjem je zgolj slučajna)
Podjetje za proizvodnjo aparatov za zaščito pet »Petone-obrus« je najboljše te vrste v državi, ne, na Balkanu. Kaj še! V Evropi mu ni para — tako so pač rekli. Odlikuje se po svoji kvaliteti in — še po nečem. O teni mi je pravil zadnjič znanec, ko sva nabirala borovnice,
Rečem vam: stvar je teoretično sila zanimiva. Le kakšna škoda, da sem se je lotil jaz, ki sem s teorijo skregan od takrat, ko sem hotel očetu dokazati, da zavoljo neugodnih splošnih okoliščin nisem mogel —• prav zares nisem mogel — izdelati razreda. Oče se takrat ni hotel nič zmeniti za moja teoretična modrovanja in me je dialektiki nakljub neusmiljeno premlatil. Takrat sem zgubil vsak smisel za teorijo, kar se mi še danes krepko oteplje.
Sicer pa, kaj bi pripovedoval o sebi. Povedati sem hotel nekaj o podjetju »Petone-obrus«! Njegovi izdelki se kar si'etijo na soncu. So dvoje vrst. Za levo nogo v obliki zadnjega krajca, za desno pa v obliki prvega. Proizvodnja takih aparatov je na moč zamotana in gre izdelek čez kakšnih 250 rok, morda sto ah kaj več manj, da ne bi lagal, preden pride v skladišče Pustimo izdelke, ljudje so važni — graditelji so —. Ne bom do kraja izrekel besede, da se ne bi zarekel.
Začnimo pri direktorju. Na uho povedano, je dvojni zaslužkar. Službo direktorja opravlja bolj mimogrede, skorajda honorarno ali bolje rečeno, tako kot honorarno. Ker je on le direktor »mimogrede«, so tudi ostali glavarji v podjetju zbrani »mimogrede«.
Na primer pravni konzulent dobi 8.500 dinarjev mesečnega honorarja. Sicer je zaposlen pri znanem podjetju »Zi-caprom«. Specialiteta tovarne so »bii>ši«. Bivši ravnatelj šole je saldokontist, bivši bančni uradnik ima v rokah ključe od blagajne, bivši policijski uradnik pa je — referent za socialno zavarovanje. Mi-
slim, da boljšega delovnega mesta zanj niso mogli najti in predlagam, da pošlje zavod za socialno zavarovanje podjetju javno pohvalo.
Spisek »bivših« še ni pri kraju. Bivši trgovec z železnino je nabav ni k materiala. Ta se na železo kajpak dobro spozna in bi bili brez njega aparati za zaščito pet za nič. Nekaj je tudi »sedanjih«. Dva sta odsedela po dve leti družbeno koristnega dela, tretji pa je dobil pol leta, četrti štiri mesece, peti še danes nima volilne pravice.. Potem so pa še: bivši tovarnar, bivši solastnik tovarne, bivši lastnik mlina z ženo, bivši delničar, bivši veletrgovec in še dva bivša trgovca ...
Vsi ti so si med seboj razdelili bolj ali manj vodstvena
mesta v tovarni »Petoneobrus«. Da ne pozabim: vsi so seveda gospodje, gospe in gospodične. Kaj bi »tovariš« počel v taki druščini?
Veste, komunista se boje kot hudič križa. Če si kdo: le predrzne kaj preveč stegniti jezik, lop po njem: kvari ugled širom po Evropi znanega podjetja, ruši disciplino v kolektivu, ven z njim. Pardon, to spada že na področje teorije. Z njo pa sem — kot veste — skregan. Kako smo že de jedi? Podjetja so družbena last z delavskim upravljanjem, kar je temelj socialističnih odnosov?
Pa recite, kakšni so proizvodni odnosi v takem podjetju? Odgovor prepuščam teoretikom. Zanimiv problem, kaj?
Vencelj Planinc
ŽALOSTNO, VENDAR RESNIČNO
Z zanimanjem sem prečital članek v vasem listu z naslovom »AH smo posvetili dovolj pozornosti delovnim invalidom?« Ker sem tudi sam invalid, sem se odločil, da vam k objavljenemu članku napišem nekaj besed.
V tovarni »Remont« v Mariboru sem se kot kovač dne 25. decembra ponesrečil. Izgubil sem vid na levem očesu. Pred nesrečo sem večkrat zahtevali zaščitna očala — a vse zaman. Nisem edini delavec,
ki se je ponesrečil, ker ni zaščitnih sredstev v tovarni, saj je tu približno četrtina delovnih invalidov.
Žalostno pa je še bolj:	kadar
se delavcu zmanjša delovna sposobnost, a mu podjetje kljub temu, da je član delovnega kolektiva že deset let, ne moren najti primernega delovnega mesta. Pa tudi sindikalna podružnica bi morala pokazati v takih primerih več prizadevanja.
Flešsmger
za delavce, ki sp zaposleni v podjetjih in obratih, kjer so proazvif jaina sredstva družbena lastnina ...« Z 260. členom so preklicat pet uredb, 261. členu pa so naštete uredbe, ki ne veljajo za delavce in uslužbence, za katere velja ta zakon. Pri naštevanju uredb, ki bi prenehale veljati, pa so napisali med drugimi tudi, da ostane še naprej v veljavi 2. člen uredbe o gmotni pomoči in dragih pravicah delavcev in uslužbencev, ki se začasno nahajajo izven delovnega razmerja. Zakaj niso še ta člen prepisali v zakon, da bi tudi to uredbo preklicali?
Recimo še to, da je tudi osnutek zakona precej neenoten. Nekatera njegova določila so taka, da veljajo za vsako delovno razmerje (na primer v prvem poglavju). Druga določila so zopet taka, ki bi naj veljala za uslužbence javnih ustanov, na primer o dopustih, o pomoči za čas nezaposlenosti itd.
Menim tudi, da bi se Zakcmm o delu ne smeti odreči. V tem primeru naj bi prvo poglavje močno skrčili. V tem zakonu naj bi bila vsebovana načda, na katerih naj temelje pri nas delovna razmerja. Ta zakon, o katerem sedaj razpravljamo, naj bi zajel delovna razmerja v gospodarstvu, in to v celoti, zakon o delovnih razmerjih javnih služb ali kakor se bo la zakon že imenoval, ob* pa naj bi temeljila na temeljnem zakonu o delu.
Ob koncu še eno pripomboL Vse kaže, da so sestavljavci zakona mislili na delovna razmerju v gospodarstvu. Iz besedila zakona pa se da sklepati, da so mislili le na velike in srednje gospodarske organizacije, kjer imajo delavski svet in upravni odbor in kjer imajo tarifni pravilnik itd. V e Irko določil zakona majhne obrtne delavnice, trgovske poslovalnice, gostišča itd. ne bodo mogle uresničiti. Kako naj tu postavijo .na primer komisijo za sklepanje m razvezo delovnega razmerja^ Ko govore o disciplinskem postopku, so tudi to upoštevali, saj pravi usnutek, da se za manjše gospodarske organizacije ustanovi skupno disciplinsko sodišče-
Torej je že v tem pogledu osnu-'ek dokaj pomanjkljiv ‘n bi bilo bolje, da ga dopolnijo. Če je to menda že trinajsti osnutek, počakajmo raje še štirinajstega. kot pa da odpravimo le pol posla. Rohm bi bilo treba pa vrsto pojasnil, obveznih tolmačeni in navodil, kar bi vso zadevo le še bolj zamotalo in N se bržčas še tisti ne spoznal iz njih, kt bi jih napisat.
Vencelj
PRED 13. JULUEM — PRAZNIKOM ŠOFERJEV
Lepo, toda odgovorno delo
Vzporedno * razvojem avtomobilizma raste tudi šoferski in avtomehanični kader tako po številu kakor po zavesti, poklic šoferja se v marsičem razlikuje od ostalih poklicev. Poln je najrazličnejših doživetij in presenečenj. Morda je prav to tisto, kar šoferja priklepa na vozilo, da ga vzljubi, z njim čuti, ga neguje in varuje, z njim preživlja vse dobro in slabo, ne glede na številne nevarnosti. Medtem ko velika večina delovnih ljudi ob nedeljah in praznikih počiva, je šofer običajno daleč od svojcev na odgovornem službenem mestu.
Upravičeno se je porodila želja po posebnem prazniku, ki naj bi šoferje še bolj strnil in jim dal več vzpodbude za požrtvovalnost in vztrajnost. Ljudska oblast je pravilno dojela željo šoferjev in določila 13. julij ko zgodovinski dan, ko so šoferji v NOV odigrali važno vlogo.
Tega dne leta 1943, ko so italijanski fašisti objavili, da so uničili in razbili že vse enote naše NOV, je stopila v akcijo za osvoboditev Žužemberka tudi motorizacija NOV in pomagala uničevati okupatorja ter
mu nenehno zadajala težke udarce. S tem ni bila samo razbita in premagana fašistična drhal na tem koščku zemlje, s tem je bila dosežena tudi velike moralna zmaga.
Pošteni šoferji se zavedajo pomena tega praznika, saj dokazujejo to -s požrtvovalnostjo in vse boljšim upravljanjem splošne ljudske imovine ki jim je zaupana. '
Pridružujemo se n; hovemu prazniku ter jim želimo mnogo uspehov pri izvrševanju dolžnosti na lepem, a odgovornem delovnem mestu.	2V
KAJ VSEBUJE OSNUTEK ZAKONA
O DELOVNIH RAZMERJIH
(Nadaljevanje)
Disciplinska in materialna odgovornost.
A. Disciplinska odgovornost. Dilavec, ki prekrši delovno disciplino, se pregreši zoper zakon, pravilnike podjetja ali delovno pogodbo, odgovarja disciplinsko ne glede na to, ali je prekršil delovno disciplino namerno ali po nemarnosti. Kazenska odgovornost pred sodiščem ne izključuje disciplinske odgovornosti. Lahko se na primer zgodi, da je bil nekdo pred sodiščem oproščen krivde, za isti prestopek pa je bil disciplinsko kc^novan.	_
Vsak delavec mora biti zaslišan, preden se ga kaznuje, razen če se ne odzove redno dostavljenemu pozivu. Pravico ima na branilca v postopku pred disciplinskim sodiščem.
Disciplinske kazni so te.
1.	pismen opomin,
2.	pismen ukor,
3.	strogi javni ukor,
4.	denarna kazen,
6. odstavitev s položaja,
6. odpust.
Kazen strogega javnega ukora se objavi delovnemu kolektivu. Denarna kazen se lahko izmeče za težje prekrške, zlasti za take, ki so povzročili gmotno škodo. Ta kazen ne sme preseči desetinke plače in se jo lahko izreče za največ tri mesece. Direktorja se ne more kaznovati K odsta/itvijo s položaja.
Delavca se lahko kaznuje z zaslužkom le v dveh primerih :
a)	če se hudo pregreši zoper svojo delovno dolžnost;
b)	če se je večkrat pregrešil zoper delovno disciplino, pa kazni nanj niso vzgojno vplivale ter bi škodljivo delovalo na okolico, če bi še vnaprej ostal v podjetju.
V zakonu je podrobno našteto, kaj vse se ima za hudo kršenje delovne dolžnosti, na primer zloraba položaja, neupravičen izostanek z dela, daljši od treh dni, pitje alkoholnih pijač med delom, izlivanje nereda itd.
Revizija disciplinskih odločb. Na sklep delavskega sveta se lahko pritoži občinski ali okrajni sindikalni svet ter zahteva obnovo postopka, kadar gre za kazen odpusta. Ce delavski svet odbije to zahtevo, preda sindikalni svet svojo zahtevo komisiji za revizijo disciplinskih odločb pri ljudskem odboru. V njej so: predsednik ki ga imenuje ljudski odbor, ter zastopnika sindikalnega sveta in gospodarske organizacije.
Zastaranje. Prestopek zastara v 30 dneh po izvršitvi oziroma po tem, ko se je zanj zvedelo. Kršilec ne more biti kaznovan, če je minulo od storitve Več kot šest mesecev. Kazni ni moč izvršiti, če preteče od izreka pravo-močne sodbe več kot mesec dni.
Odstranitev z dela. Direktor lahko odloči, da se nekoga, proti kateremu teče kazenski ah disciplinski postopek, odstrani z dela. Za ta čas pripada prizadetemu delavcu plača po tarifnem pravilniku v višini kot ostalim delavcem tisti mesec. Odločbo direktorja mora potrditi upravni odbor, ki pa jo lahko tudi prekliče.
B. Materialna odgovornost. Vsak delavec je dolžan povrniti škodo, ki jo je povzročil naincrno ali po malomarnosti. Višino škode določa tričlanska komisija, ki jo imenuje upravni odbor. Ce je škoda večja kot 10.000 dinarjev, lahko zahteva podjetje povrnitev le po rednem sodišču. Povračilo škode, manjše kot 10.000 din, določi direktor oziroma ljudje, ki jih on za to pooblasti. Proti direktorjevemu sklepu se lahko delavec pritoži upravnemu odboru.
Delavec je lahko oproščen plačila Škode v celoti ali delno. O tem odloča ljudski odbor, če povračilo škode ne gre iz sredstev za plače. V tem primeru gre ta znesek v breme dela za plače namenjenega dobička.
Ce podjetje nima dobička, gre to iz sklada za plače. V takem primeru odloča o oprostitvi povračila škode delavski svet. Delavec pa ne more biti oproščen povračila škode, če jo je namerno povzročil.
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
Disciplinski organi. Disciplinske kazni izreka disciplinsko sodišče. Direktor oziroma oseba, ki je namesto njega pooblaščena s pravilnikom o delovnih razmerjih, arne izrekati samo kazen od 1 do 3. Direktor se lahko zagovarja pred disciplinskim sodiščem le za prestopke, ki imajo za posledice	od 1 do 4. O odpustu direktorja
cklepa ljudski odbor. Direktor ne more kaznovati člana delavskega sveta in upravnega odbora. Za to je pristojno disciplinsko sodišče.
Disciplinsko sodišče mora imeti vsaka gospodarska organizacija, kjer obstaja delavski svet. Njegovega pred-eednika in člane voli delavski svet. Za ostale gospodarske organizacije se ustanovi skupno disciplinsko sodišče, ki ga imenuje občinski ljudski odbor. Mandat članov disciplinskega sodišča traja eno leto.
Sodišče je neodvisno in sodi po zakonu. Njegovi čiani morajo dati ob izvolitvi pismeno izjavo, da bodo sodili nepristransko in po zakonu.
Obtožbo pred disciplinskim sodiščem zastopa delavec, ki ga določi direktor za vsak primer posebej. Proti direktorju pa zastopa obtožbo delavec, ki ga določi delavski evet.
Disciplinski postopek. Tu omenimo ie, da je direktor Ooflžan, ko izve za prekršek, sprožiti disciplinski postopek. Razprava je javna in ustna. Ce disciplinsko sodišče spozna, da je prekršek kazenskega značaja, je dolžno o tem obvestiti javno tožilstvo. Hkrati pa mora skleniti, da se disciplinski postopek odloži do konca kazenskega postopka pred rednim sodiščem.
Proti kaznim, ki jih izreka direktor, se lahko delavec lUlftoži na disciplinsko sodišče. Proti sodbi disciplinskega sodišče se lahko pritoži delavskemu svetu. Sklep delav-*kega sveta je dokončen.
Delovno razmerje preneha:
1.	po sporazumu;
2.	ž odpovedjo;	•
3.	z iztekom dogovorjenega roka ali z določitvijo določenega dela;
4.	z izrekom disciplinske kazni odpusta iz gospodarske organizacije;
5.	s samovoljno zapustitvijo dela;
6.	z nastopom določenih okoliščin, ki so neodvisne od ✓olje delavca ali gospodarske organizacije;
7.	z likvidacijo gospodarske organizacije in z delavčevo oziroma delodajalčevo smrtjo.
Zdaj si vse te vrste prenehanja delovnega razmerja pobliže oglejmo.	. -
Sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Delovno razmerje lahko preneha s pismenim sporazumom tudi pred določenim rokom. Ta sporazum sklene v imenu gospodarske organizacije komisija za sklepanje in razvezo delovnega razmerja. Kadar hočeta predsednika delavskega sveta ali upravnega odbora prekiniti delovno razmerje, je potreben za to pristanek delavskega sveta.
Prenehanje delovnega razmerja z odpovedjo. Delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, lahko odpovesta delavec ali gospodarska organizacija. Odpoved mora biti vročena 15. ali zadnjega v mesecu. Veljati začne naslednji dan po vročitvi.
O tem, komu naj se odpove, sklepa komisija za sklenitev in razvezo delovnega razmerja. Ce hoče naenkrat odpovedati večjemu številu delavcev, coloči to število delavski svet na predlog direktorja. Odločbo o odpovedi izda direktor na osnovi sklepa komisije.
Delavec se lahko na odpoved pritoži delavskemu svetu.
Delavcu se ne more odpovedati:
1.	za časa bolezni, bolovanja in okrevanja;
2.	noseči materi in doječi materi do konca t. meseca dojenja;
3.	v času, ko je na orožnih vajah oziroma na doslia-žitvi vojaškega roka do treh mesecev;
4.	članu upravnega odbora ali članu delavskega sveta;
5.	članu Zbora proizvajalcev OLO in poslancu Zbor* proizvajalcev;
6.	za časa pripora ali preiskovalnega zapora.
Odpovedni rok znaša najmanj:
do 5 let delovne dobe	1 mesec
od 5 do 10 let delovne dobe sploh	1.5 meseca
od 5 do 10 let neprekinjene delovne dobe v Isti
gospodarski organizaciji ali
od 10 do 20 let delovne dobe sploh	2 meseca
nad 10 let neprekinjene delovne dobe
v isti gospodarski organizaciji ali več kot 20 let delovne dobe sploh	9 meseca
Z osebami, s katerimi je sklenjena delovna pogodba s posebnimi pogoji, je odpovedni rok lahko tudi daljši, toda ne več kot 6 mesecev. S sezonskimi delavci in a takimi, ki jih zaposle le za določeno delo, ki traja krajši čas, se lahko pagodi tudi za krajše odpovedne roke. toda ti ne morejo biti krajši kot 15 dni.
Kadar se podjetje združi z drugim ali kadar se kak obrat osamosvoji, ostane delovno razmerje naprej * veljavi.
Ce dobi delavec poziv na orožne vaje v odpovednem roku, se tok odpovednega roka prekine in nadaljuje po prihodu z orožnih vaj. Tok odpovednega roka se prekine z dnem prejema poziva na orožne vaje.
V delovno dobo, ki šteje za določene dolžine odpovednega roka, se vračuna vsa delovna doba, ki je zapisan* v delovni knjižici, oziroma doba, ki jo delavec lahke dokaže še pred koncem odpovednega roka.
Delovno razmerje preneha z zadnjim dnem odpovednega roka, ko se delavec razreši dolžnosti do podjetja. Ta rok je lahko tudi daljši, na primer za blagajnika, skladiščnike ali če delajo nekaj, kar se ne da dati drugemu brez škode za delo. Ta rok se lahko podaljša z-* največ mesec dni.
Delavec ima pravico do šestih prostih ur na teden v odpovednem roku. da si lahko poišče novo zaposlitev. Za te ure mu pripada plača po tarifni postavki.
Upravni odbor sme skleniti, da razreši delavca pred iztekom odpovednega roka. V tem primeru mora gospodarska organizacija izplačati plaeo do konca odpovednega roka.
Ce si pa delavec želi oditi iz podjetja pred koncem odpovednega roka in če na to direktor pristane, mu pripada plača le do tistega dne, ko zapusti podjetje. Kadaf gre za direktorja, je potreben pristanek delavskega sveta.
Prenehanje delovnega razmerja z iztekom dogovorjenega roka ali z dovršitvijo določenega dela. Kdaj v tem primeru preneha delovno razmerje, že ime samo pove. Ce delavec dela še po tem z vednostjo predstojnika, se meni, da je bilo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, lahko pa se prekine še pred iztekom pogodbenega roka. če ena izmed obeh strani ne izpolnjuj* pogodbe.
Prenehanje delovnega razmerja earadi disciplinsk* kazni. K temu ni kaj dodati. Delovno razmerje preneh* z dnem, ko postane razsodba pravomočna.
Prenehanje delovnega razmerja s samovoljno zap»' stitvijo dela. Tako delovno razmerje preneha:
1.	Ce da delavec svojemu predstojniku izrecno vedeti, da bo zapustil delo tudi brez njegove privolitve;
2.	Če najdejo delavca v rednem delovnem času n* delu pri drugi gospodarski organizaciji;
3.	če neupravičeno izostane z dela nepretrgoma najmanj 5 dni.
Vprašanja in odgovori
PREJEMKI
U. M. Vevče: V podjetju ste bili zaposleni od maja 1954 do konca februarja 1956 najprej pri montažnih delih, potem pa tudi pri poskusnem obratovanju. V maju je podjetje delilo dobiček in vas ni upoštevalo. Sklicevali so se na sklep delavskega sveta, po katerem nimajo pravice do dobička 'osebe, ki so šle iz podjetja pred 1. majem. — Odgovor: Predvsem je treba najprej razčistiti, ali je bilo konstituirano podjetje ali podjetje v gradnji, kjer ste bili zaposleni od maja 1954 dalje do letošnjega marca. Podjetje v gradnji nima tarifnega pravilnika in za plačevanje veljajo določbe ustanovitvenega akta oz. predpisi, po katerih se plačujejo državni uslužbenci in delavci pri državnih organih in zavodih. Ce je bilo podjetje v gradnji, potem boste morali pač upoštevati sklep delavskega sveta. Toda dejstvo, da je o delitvi dobička sklepal delavski svet, dovoljuje domnevo, da je bilo podjetje že konstituirano. Podjetje v gradnji namreč tudi nima organov delavskega gospodarjenja. Konstituirano podjetje pa ima svoje organe delavskega gospodarjenja in svoj tarifni pravilnik. Ta pa mora tudi določiti, po kakšnih merilih se cVjli dobiček, namenjen za plače. Pri tem je treba poudariti, da ne more imeti noben organ podjetja in tudi delavski svet ne pooblastila, da bi delil dobiček po svoji lastni presoji ne glede na določbe tarifnega pravilnika. To pomeni, da je sklep delavskega sveta nezakonit, če odloči o delitvi dobička drugače, kot predpisuje tarifni pravilnik, ali če udeležbo pri delitvi dobička odvzame osebi, ki jo po uredbi o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih podjetij mora upoštevati. Pri končni delitvi plač iz dobička imajo pravico udeležbe tudi tiste osebe, ki ob končni delitvi sicer niso več zaposlene v podjetju, ker so same odpovedale, a so bile v preteklem letu v delovnem razmerju devet mesecev. Vi ta pogoj izpolnjujete, saj ste bili s podjetjem v delovnem razmerju celo leto in potemtakem so vas morali upo-l stevati pri končni delitvi. Sklep delavskega sveta v
A.
tem primeru ne pride v poštev, ker nasprotuje določbi cit. uredbe. Ce gre torej za konstituirano podjetje, potem lahko svoj delež tudi iztožite, ako ne bi hoteli spoznati svoje zmote in nezakonitosti sklepa delavskega sveta.
J. S. Pivka: Ali reš nimajo pravice do prejemkov za čas državnih praznikov delavci oziroma uslužbenci, ki so tik pred prazniki izostali neopravičeno z dela en ali več dni? — Odgovor: Zvezna komisija za plače v gospodarstvu je na podlagi svojega sklepa izdala poseben razpis, da nimajo pravice do plače za dneve državnih praznikov vsi tisti, ki neposredno pred praznikom neopravičeno izostanejo en a:	.	n
prav tako tisti, ki neopravičeno izostanejo neposredno po prazniku. To pravilo velja za stalne in sezonsko zaposlene osebe.
L. A. »Triglav« Tržič: Kot člau delavskega sveta sprašujete, ali je pravilno ravnanje podjetja, ki je razdelilo dobiček po svoji lastni presoji, ne da bi kdor koli vedel, koliko je dobička bilo. O tej delitvi tudi delavski svet ni sklepal. — Odgovor: Uzakonjeno je pravilo, da mora določati tarifni pravilnik, kako se deli dobiček, namenjen za plače nad plačami po tarifnem pravilniku. Potem takem ne more nihče odločati po svoji lastni presoji in uvidevnosti, kako se naj deli dobiček za plače. Ce je uprava podjetja ravnala samovoljno, je torej kršila tarifni pravilnik in uredbo o plačah delavcev in uslužbencev, ki prepoveduje vsako samovoljnost. Ce je res, kai trdite v svojem pismu, potem lahko izjavimo, da Je tako ravnanje groba nezakonitost in dolžnost delavskega sveta je, da pokliče povzročitelje takega ravnanja na odgovornost, ki naj bo tudi materialna. Seveda pa se morate prej prepričati, ali ni bil postopek pri delitvi izveden po tarifnem pravilniku. Vsekakor nas pa čudi, da delavskemu svetu sploh ni znano, koliko je znašal dobiček. Kakšen je bil potemtakem prevzem podjetja po novoizvoljenem delavskem svetu? Kakšen je odnošaj direktorja do delavskega sveta in do kolektiva
zako-čemer
je tudi neodvisen, saj je celo dolžan zadržati sklep delavskega sveta, če meni, da je nezakonit? To so
sploh, a zlasti, kako direktor skrbi za izvajanje nov in predpisov, kar je njegova dolžnost in v
vprašanja, ki se kar sama po sebi vsiljujejo pri čita-nju vašega pisma in seveda ob gotovosti, da so vaše trditve resnične. Vsekakor je delavski svet dolžan čimprej sklicati sejo in na njej zahtevati poročilo, koliko je bilo dobička za plače, kako je bila delitev izvršena in zlasti — kdo je povzročitelj samovoljnosti, o kateri pišete. Seveda lahko delavski svet razveljavi delitev, če je bila nezakonita in v nasprotju s tarifnim pravilnikom.
DOPUST
L. A. Tržič: Koliko dopusta pripada delavcu, ki ima od pet do deset let delovne dobe? — Odgovor: O tem smo že toliko in tolikokrat pisali, da lahko ob tem vašem vprašanju ugotovimo, da »Delavske enotnosti« ne berete posebno vestno. Sedaj veljavna uredba določa samo to, da pripada delavcem in uslužbencem redni letni dopust od 14 do 30 koledarskih dni. Dopust se torej ne odmerja po delovnih, temveč po koledarskih dnevih in prav tako trajanje ni vezano na delovno dobo. Ta je samo eden od meril, ki jih je upoštevati, ko se dela razpored letnega dopusta.
DELOVNA DOBA:
J. S. Glinje: Ali je res, da izgubi pravico do pokojnine oseba, ki pet let po prenehanju prejšnje službe ni več v delovnem razmerju? — Odgovor:	Se
vedno velja predpis 63. čl. zakona o socialnem zavarovanju, po katerem prekinitev delovne dobe, ki traja več kot ene leto, povzroči zmanjšanje prejšnje delovne dobe za toliko časa, kolikor je trajala prekinitev več kot eno leto. oziroma za zavarovanke z otrokom do treh let starosti — več kot dve leti. Ne gre za izgubo pravice do starostne pokojnine, temveč za zmanjšanje delovne dobe zaradi prekinitve. Ce ste bili 10 let zaposleni in ste sedaj štiri leta doma. potem se je po omenjenem pravilu pridobljena desetletna delovna doba zmanjšala v naislabšem primeru za tri leta, če se takoj zaposlite tako. da se v delovno dobo za starostno pokojnino šteje od prejšnjih 10 let samo še sedem let. Ta doba pa se ni skrajšala, če ste ostali doma zaradi otroka .
SOCIALNA P OLITI KA
V	teh primerih lahko izda gospodarska organizacija Pismeno odločbo, da ima delovno razmerje za raz-vezano. To pa ne pomeni, da se je odrekla zahtevku po Povrnitvi morebitne škode, ki bi nastala zavolj samovoljne zapustitve dela.
Prenehanje delovnega razmerja po sili zakona. Tako oelovno razmerje preneha neodvisno od volje delavca ali Gospodarske organizacije, in sicer:
1.	Če invalidsko-penzijska komisija proglasi delavca J8 popolnoma in trajno nesposobnega za delo v njegovem poklicu;
2.	kadar gre delavec služit kadrovski rok ali pa ga HliŽi dlje. kot tri mesece;
3.	če je delavcu s pravomočno razsodbo sodišča prepovedano opravljanje poklica, za katerega je sklenjeno delovno razmerje;
.	* če je delavec obsojen na strogi zapor ali na zaporno
*azen za več kot tri mesece.
V	teh primerih preneha delovno razmerje pri točki 1.
* finem pravomočnosti odločbe o nesposobnosti za delo,
Pri točki 2. z dnem predaje posla, pri točki 3. z dnem Pravomočnosti razsodbe in pri točki 4. z dnem začetka Prestajanja kazni.
Prenehanje delovnega razmerja z likvidacijo gospodarske organizacije ter s smrtjo delavca ali delodajalca. r*1** tem recimo le nekaj besed o postopku ob likvidaciji r°djetja. Tu velja odpovedni rok mesec dni, če ni z de-iovno pogodbo določen krajši čas.
. Za časa likvidacije podjetja so dolžni direktor, vodja Jmjigovodstva in drugi vodilni uslužbenci ostati na delu pj zahtevo likvidacijske uprave ali sveta, toda največ j m dni od začetka likvidacije. Ostalim delavcem se anko odpovedni rok podaljša za šest mesecev, če zahte-to koristi gospodarske organizacije. V vsakem priporu pa preneha delovno razmerje z dnem zaključka ^vidacije.
PRAVILNIKI GOSPODARSKE ORGANIZACIJE
^ Pravilnik o delovnih razmerjih. V osnutku zakona je irmrobno navedeno, kaj mora vsebovati ta pravilnik. ^Prejem3 ga delavski svet, osnutek pa sestavlja upravni hai1* •Qsnut‘ek mora biti objavljen delovnemu kolektivu ^jrnanj 30 dni prej, preden razpravlja o njem delavski in to na tak način, da se lahko z njim seznani vsak lan kolektiva.
jj Upravni odbor mora vse pripombe kolektiva, ki jih sprejme, predložiti delavskemu svetu. O osnutku delavski svet in ga mora potem, ko ga sprejme,
0^ d toži ti ljudskemu odboru ter občinskemu oziroma Krajhemu sindikalnemu svetu, g. Pravilnik začne veljati, ko ga podpišejo za to poobla-v eni Člani delavskega sveta, občinskega ljudskega od-r£» ter občinskega sindikalnega sveta.
bit se ne sPorazume.1°. pride vsa zadeva pred ar-no komiSijo. Ta ima pet članov. V njej sta po dva avnika sindikatov in zbornic, predseduje pa ji cdstavnik republiškega izvršnega sveta.
M Spremembo pravilnika o delovnih mzmerjih ima pra-p-rj* zahtevati: tretjina delovnega kolektiva, sindikalna »ton žnica in zbor proizvajalcev ljudskega odbora. Pp-Pek je pri tem isti kot pri. sprejemanju, ptavilnilfa.
0S	o plačah gospodarske organizacije. Po	<
»aci• • ^koha mora imeti vsaka gopodarska organi- nila o j.1*® tarifni pravilnik, pravilnik o normah ter pravilnik ] pa le tiste, za katere je to predpisano s po-Dn5rdi predpisi. f
Ud naj tl pravilniki vsebujejo, kako se sprejemajo uredi s posebnimi predpisi o plačah v gospo-
rstvu.
Pn — UVELJAVLJANJE PRAVIC
LeiPVeUavljanje pravic znotraj gospodarske organizacije.
\z ^Vci lahko predlpže zahtevo za uveljavljanje pravic flowlovne£a razmerja ustno ali pismeno organu, ki je s0	s pravilnikom o delovnih razmerjih. V osnutku
*av}0^no določeni roki, v katerih mora biti delavčeva eva obravnavana.
"miin
Uveljavljanje pravic v upravnem postopku. Tu je določeno, da lahko delavci zahtevajo svoje pravice tudi ustno ali pismeno od inšpekcije dela.
Uveljavljanje pravic pred sodiščem. Delavec irna pravico vložiti tožbo pri rednem sodišču (delovni spor) proti drugostopnim sklepom gospodarske organizacije ter proti prvostopnim sklepom delavskega sveta. Tožba se mora vložiti pri okrajnem sodišču v tridesetih dneh od prejema odločbe. Delavec lahko toži tudi takrat, če gospodarska organizacija ni odločala o njegovem zahtevku.
Postopek pri delovnih sporih pred rednim sodiščem je nujen. Za vse te zadeve se ne plača taksa.
Zastaranje. Delavčevi zahtevki, ki izhajajo iz delovnega razmerja, zastarajo v dveh letih. Ce pa je zahtevek utemeljen s pravomočno razsodbo sodišča ali pred drugimi državnimi organi, zastara v desetih letih.
DELOVNE KNJIŽICE
V zakonu je posebno poglavje o delovnih knjižicah, ki pa vanj pravzaprav ne spada. Predpisano je, da mora imeti vsak delavec, če se hoče zaposliti, delovno knjižico. Ta služi za dokazovanje stroke, poklica, stopnje strokovne usposobljenosti, delovne dobe ter pravic iz socialnega zavarovanja, zlasti pravic na pokojnino in invalidnino, kakor tudi za dokazovanje drugih pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja.
Izjemoma lahko rudarske, gradbene, gozdarske, kmetijske in druge gospodarske organizacije sklenejo delovno razmerje z osebami, ki nimajo delovne knjižice, če je njihov karakter dela sezonski.
Delovno knjižico mora plačati delavec sam. Vanjo je prepovedano zapisovati kazni ter druge negativne podatke o delavcu kakor tudi razlog za prenehanje delovnega razmerja.
Ce se delovna knjižica izgubi, je delavec dolžan dokazati vse prejšnje zaposlitve kakor tudi druge podatke, ki se vnašajo v delovno knjižico. Ce izgubi delovno knjižico gospodarska organizacija, je ona dolžna nabaviti duplikat.
PRAVICE DELAVCEV ZA ČASA NEZAPOSLENOSTI
Ce je delavec nezaposlen, mu pripada denarna pomoč po naslednjih pogojih:
1 če je do dneva prenehanja delovnega razmerja bil v delovnem razmerju najmanj leto dni neprekinjeno ali 18 mesecev v presledkih zadnjih dveh let;
2. če dohodki njegove ožje družine ter oseb, ki jih vzdržuje, ne zadostujejo za kritje minimalnih življenjskih stroškov.
Na to pomoč nima pravice, če je prenehalo delovno razmerje:
1.	če je bil disciplinsko kaznovan z odpustom ali pa, če je delovno razmerje prenehalo po sili zakona, in sicer če mu je sodišče prepovedalo opravljanje pokjica ali pa če je bil obsojen na strogi zapor ali na zapor, daljši kot tri mesece;
2.	če je bilo delovno razmerje na delavčevo zahtevo sporazumno prekinjeno, razen če je prišlo do sporazuma oziroma odpovedi:
- a) zaradi preselitve iz zdravstvenih razlogov;
b)	zaradi premestitve zakonskega tovariša;
c)	zaradi tega, ker gospodarska organizacija ni izpol-obveznosti iz delovne pogodbe.
Invalidi II. in III. skupine imajo pravico na denarno pomoč glede na dolžino delovne dobe, če izpolnjujejo ostale pogoje.
Delavcu pripada za Časa nezaposlenosti, dokler dobiva denarno pomoč, tudi otroški dodatek. Prav tako pa tudi pomoč za opremo novorojenčka ter na stalni otroški dodatek. če bi imel na to pravico, ako bi bil v delovnem razmerju.
Delavcu pripada denarna pomoč za časa nezaposlenosti tudi takrat, ko je na orožnih vajah. Ce je rezervni oficir ali vojni vojaški uslužbenec, dobi le razliko, če bi bila plača v vojski manjša kot pa pomoč za začasno nezapo-
slenKvcjt
Delavec Izgubi pravico na denarno pomoč za časa nezaposlenosti:
1.	če se v enem mesecu od prenehanja delovnega razmerja ne javi pristojnemu organu posredovanja dela;
2.	če se ne javlja redno posredovanju za delo;
3.	če noče sprejeti delovnega mesta, ki ustreza njegovim strokovnim kvalifikacijam in fizičnim sposobnostim;
4.	če se noče strokovno usposabljati oziroma prekvalificirati ;
5.	če se dohodki njegove družine povečajo tako, da bi po tem zakonu izgubil pravico na pomoč.
Biro za posredovanje dela lahko po šestih mesecih izplačevanja pomoči začasno pošlje delavca na delo, ki ne ustreza njegovim strokovnim kvalifikacijam.
Pravica na denarno pomoč za časa nezaposlenosti ugasne v naslednjih primerih:
1.	z zaposlitvijo;
2.	kadar je invalidsko ali starostno upokojen, v vsakem primeru pa, ko dopolni moški 65 let, žena pa 55 let starosti;
3.	z nastopom trajne ali popolne nesposobnosti za delo;
4.	z odhodom na odsluženje kadrovskega roka aU pa na dosluženje, daljše kot tri mesece;
5.	če je obsojen na strogi zapor ali pa na zapor, daljši kot tri mesece.
Vsak delavec, ki se vnovič ali prvič zaposli, ima pravico ugodnosti pri vožnjah. Ce ga pošljejo v drug kraj na delo, ima pravico na brezplačno vožnjo.
Ce delovno razmerje ni prenehalo po delavčevi krivdi, se ves čas trajanja nezaposlenosti šteje v delovno dobo, ne glede na to, ali je ta čas imel pravico na pomoč za začasno nezaposlene. Ta čas pa se ne šteje v delovno dobo za pridobitev pokojnine in letnega dopusta.
UPORABA ZAKONA ZA DELAVCE PRI DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN ZASEBNIH DELODAJALCIH
S tem zakonom je predpisano, da morajo imeti tudi družbene organizacije svoje pravilnike o delovnih razmerjih. Tega sprejema najvišji organ družbene organizacije, potrjuje pa ga izvršni svet oziroma organ, ki ga on pooblasti Tak pravilnik mora vsebovati tudi določila o plačah
Kolektivna pogodba. Z njo se urejujejo delovna razmerja med delavci in zasebnimi delodajalci. V imenu delavcev ga sklepa sindikalna organizacija, ki jo določi Centralni svet ZSJ. Z zakonom je posebej določeno, kaj mora vsebovati kolektivna pogodba. Ne sme pa vsebovati manjših pravic, kot so s tem zakonom določene. Tudi delavec se ne more pogoditi za slabše delovne pogoje, kot pa so določeni s kolektivno pogodbo. Individualna delovna pogodba je lahko ustna ali pismena. Pismena mora biti, če se delavec pogodi za boljše pogoje, kot pa so določeni s kolektivno pogodbo
Ce se sindikalna organizacija ne sporazume z zasebnim delodajalcem o kolektivni pogodbi, rešuje spor posebna arbitraža. V njej je predstavnik občinskega ljudskega odbora, obrtne zbornice ter sindikatov.
KAZENSKE DOLOČBE
Z zakonom je podrobno določena Kazenska odgovornost gospodarske organizacije, če se ne drži določil tega zakona. Kazni znašajo za gospodarsko organizacijo od 10.GOO db 100.000 dinarjev, za osebo, ki je v imenu gospodarske organizacije dolžna skrbeti za izpolnjevanje določil zakona o delovnih razmerjih, pa od 500 do 10.000 dinarjev.
Kazni, ki jih mora plačati gospodarska organizacija, gredo iz sklada za plače
Prehodne in zaključne odredbe. Med drugim Je v osnutku zakona zapisano, da morajo ^usoodarske organizacije izpolniti določila o nočnem delu žena in mladine do 30. junija 1957. leta. Dolžne so sprejeti pravilnike o delovnih razmerjih v treh mesecih, potem ko stopi zakon v veljavo.
Ko bo zakon začel veljati, preneha veljati tudi nekaj uredb, na primer o delovnih knjižicah, o postopku pri odpovedih delovnega razmerja delavcem in uslužbencem gospodarskih organizacij itd. Posebno določilo pa pravi, da ostanejo v veljavi vsi zakonski predpisi za delavce in uslužbence, ki niso zajeti s tem zakonom.
..."""""""'"'"'""'""'n...........................................................................................................................................................

OMBE K OSNUTKU ZAKONA O DELOVNIH ODNOSIH
premalo zanimanja
Te
log ain!i raizipraiuljaijo o pred-"^silh aa'*<0'na	° delovnih od-
Vendair se m; udi. da se >w; Sindikalne podružndce o*i-da] f člamstvo za ta važen akt *teir>V • zakonodaje, ki je v lontar'av‘i, premalo zamiimajo. De-Papfa opravit-uje dejstvo, da lah,, ne,Sia osnutka zakona .ni Sajoj0 dpbibi, vsaj ne v sloven-ijoljj’ ker je do sedaj izšel, 8i|Pdiivr mi -i® znano, samo v dohh	glasilu	*Rad«. Po-
šij-j e osnutke bi bilo dobro ®red ^^kcirati in jih, mimo-"aš i re^ono, prevesti tudi v In še nekaj. Rok za k’	vsekakor po-
Qb v1!
.j'taaiu osnutka zakona o ’k>loAK_, Mzmerjih, se ml ob
Posameznih Glenov vsi-dojfJ0 t€|ie pripombe: Člen 16. hi 'a Poizkusni rok. Vendar tu ®Pern,1>0'ri<)ma jasno, s katerim "1e>rje- 86	za*ne	delovno raz-
*	Prvim	ali zadnjim
h]|j	Poizkusnega roka, to je.
'tabo6 . rok šteje v delovno ne. Zdi	se mi, da bi
štetj delovni rok od pr-
vega dne, če ostane delavec v tovarni. Člen 20. določa pritož beni postopek. Ker postavlja komisijo za nastanek in prenehanje delovnega razmerja delavski svet, se mi zdi, da bi moral delavec imeti pravico pritožbe na delavski svet im ne varno na upravni odbor podjetja. Člen 30. govorni o pripravniški dobi in plači. Kakšna plača pripada pripravnikom? Po mojem mnenju bi bilo treba navesti, da mu pripada tarifna postavica tistega delovnega mesta, za katerega se pripravlja, zmanjšana za določen odstotek (10 do 15%), dokler ne opravi strokovnega izpita, to je do konca predpisanega pripravniškega staža. Člen 38. govori o račeilku in koncu rednega delovnega časa, in sicer za rudnike. Zdi se mi, da bi bilo tu potrebno omeniti tudi železniške prodore. Nekateri predori so doiigS po več kilometrov (bo-hinjski predor je dolg 6.300 m). Kaj se v predoru šteje za pričetek dela? Trenutek, ko delavec prispe do vhoda v predor
ali šele takrat, ko začne z delom na določenem dedovnero mestu v notranjosti predora, k,; ■e- lahko blizu vhoda, lahko pa tudi ne.	Suligcij
Opomba uredništva. Tovair1« Šuligoj ima po našem mnenja’ prav glede vseh Štirnih pripomb, nekaterih njegovih pripomb nismo objavili, ker niso bistvene Prav tako se strinjamo s tovarišem Šuligojem, ko pravi, da se sindikalne organizacije premalo zanimajo za razpravo o tako pomembnem uspehu. Te njegovo trditev velja le še podkrepiti.
Razprava o zakonu o delovnih odnosih je res premalo živahna, premalo organizirana, bolje rečeno premalo množična. Marsi-
Preddvor na Gorenjskem je lep kraj. In v tem kraju je na turnškem gradu našlo 87 starčkov svoj novi dom. Prišli so iz vseh krajev naše ožje domovine, da tu v miru in ob skrbni negi preživijo še zadnja leta svojega življenja.
kje se je izrodila v prepričevanje, da je osnutek popolnom nravi,lino uredil vse stvar«. Dru 'Jod pa je preveč prelktierlstičnr tehniičma, to je. posamezniki s> nrelklScisfciičniO love za določene 'cv-mulaorje. kar ni bistveno pomembno. ob tem pa se vod -spregledajo družbeno pclitičn pomen tega aikla in o njem ne razpravljajo s teh stališč. TVfflV 'orej v dopolnilo k ugotovitvenr 'ovariša Šuligoja.
Še nekaj! V zadnji številk' našega glasila smo pričeli,i ir dane« nadaljujemo z obširne objavo vsebine predloga osnul ka zakona o delovnih odnosih kar bo vsem, ki celotnega osnutka zakona nimajio, omogočijo vpogled vanj.
Ob obisku v tem prastare it: gradu sem v drugem nadstropji’ naletel na živahnega priletnega moža. Ni ga bilo treba dolgo prositi, kair sam mi je, Franjo Glotoočndk, začel pripovedovat: svojo življenjsko zgodbo. Ko se
je že precei razgovoril, sem ga vprašal, kako se počuti v no--em domu. Ve- vesel mi je po-'edal, da mu je tu zete, všeč, ker lepo skrbiio za njega. Ko •em se že poslavljal od njega, ni je še zauioal. da se ukvarja ’ vrtnarstvom, saj mu tako hi-' -eje mine . čas.
Štiri''hoseindeset'etrega čev-'iarja Ivana Ka,driča sem šre-'ail sredi možakov, katerim je neto razlagal stavko v tov s, ni 'apiirjia v Pod:"or; pri Gorici. Kot sam pravd, je bil eden iz-ned organizatorjev te stavke, ^ozneje se je uimrfcnil na gradnjo železnice Gorica—Podbrdo. Še in še je pripovedoval, da ga Le balo kar užitek poslušati. Danes živi tu in včasih popravi še kakšen por čevljev ali: copat, da e vsaj tako malo spomini svojega poklica, ki ga je opravljal vrsto lot.
*
Skupnost prav ras lepo skrbi aa te Ij-udii. Vendar si včavih zaželijo kekšne majhne spremembe. Predvsem bi radi imeli več skupnih izletov, veseli pa bi tudi bili, če bi jih pogosteje ribiška,lii naistopniki družbenih eirganiizaeiij.	Bobek
OBISK V DOMU ONEMOGLIH V PREDDVORU PRI KRANJU
„V S E Č Ml JE“
KUL1URNI ZAPISKI
OB 30-LETNiCI USTANOVITVE UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA
Med najboljšimi
Zamisel o ustanovitvi slovenskega učiteljskega pevskega zbora je vznikla že leta 1910. na Tržaškem, vendar pa je spričo tedanjih težkih razmer ni bilo mogoče uresničiti. Zato so učiteljski pevski zbor ustanovili šele po prvi svetovni vojni. Učiteljski pevski zbor pa je bil trn v peti porajajočemu se fašizmu, ki je z vsemi mogočimi sredstvi zaviral njegovo delovanje, dokler ga ni dokončno povsem onemogočil. Čeprav je ta zbor na koncertih po večjih italijanskih mestih žel enodušno priznanje glasbenih kritikov, njegovi koncerti niso bili polno obiskani, ker so črnosrajčniki terorizirali prebivalstvo, da ni obiskalo te prireditve.
Leta 1925 pa je bil v Slove-niji ustanovljen učiteljski pev-tki zbor, ki je uspešno deloval vse do druge svetovne vojne. V tem učiteljskem pevskem zboru je zrasla vrsta naših zborovodij, njegova zasluga je, da so začeli naši skladatelji posvečati večjo pokornost vokalni glasbi, predvsem pa mladinskemu petju. Učiteljski pevski zbor je imel pred vojno to prijetno dolžnost, da je lahko prvi izvajal | večino vokalnih skladb in da je pkrog sebe družil vrsto skladateljev, ki so komponirali skoraj izključno za ta pevski zbor.
Prav zaradi svojstvenega sestava je imel učiteljski pevski *bor od vsega početka dvojno nalogo: prvič da deluje kot nekakšna zborovodska šola in vpliva na naše glasbeno življenje in drugič, da deluje kot umetniško telo. Ti dve nalogi je učiteljski pevski zbor od vseh začetkov zaradi velike požrtvovalnosti svojih članov vestno opravljal.
Zamisel po ponovni organi-naciji učiteljskega pevskega
zbora je vznikla na občnem zboru Društva slovenskih učiteljev leta 1949. Po temeljitih pripravah in avdicijah je leta 1952. prvič nastopil. Njegov prvi dirigent je bil Rado Simoniti, od leta 1953 pa zbor uspešno vodi dirigent Jože Gregorc.
Ker so člani pevskega zbora raztreseni po vsej Sloveniji, deluje zbor v izrednih okoli-
vseh svojih odlik in sposobnosti. Z izdatnejšo podporo, ki bi krila predvsem materialne izdatke pevcev, bi lahko zbor polno zaživel in prikazal bogastvo našega petja tudi izven meja. Obenem pa bi bil lahko še boljše šola bodočih pevovodij. Kako majhno podpore uživa ta pevski zbor, nam kaže dejstvo, da v štirih letih obstoja zbor ni uspel dobiti
NOVE KNJIGE
THEODORE DREISER* SESTRA CARRIE
Pisaftetlja AmeriišJce tragedije, Theodiorja Dreiserja pni nas te poznamo, saj je omenjeno delo že nekaj tet na spisku naj'bolj braniti romanov pri nas. Oba roma-na — Sestra Carrie je sedaj izšla v knjižni zibitrOd Sodobni roman pri Slovenskem knjižnem zavodu — smo tudi videli v še dokaj solidni filmski obdelovi. Toda Šele s Sestro Cairrie smo dobili v slovenščino morda najboljše, vsekakor pa najbolj priljubi jemo Drei. serjevo knjigo, saj tiskajo to delo v mili jonskih nalkladaih v vseh svetovnih jezikih.
Beograjski folklorna ansambel *Kol»« je nastopil na IV. ljubljanskem festivalu
, pesmijo
m
z narodnimi plesi Hn
{n Je njegov
ščinah
mogoč le zaradi izredne požrtvovalnosti njegovih članov. Predvojni učiteljski pevski zbor se je mesečno sestajal, medtem ko se sedanji sestaja le četrtletno.
Pevovodja Jože Gregorc meni, da je v polni zasedbi učiteljski pevski zbor po kvaliteti glasov najboljši v Sloveniji. Ker pa zaradi velikih izdatkov, ki jih imajo člani z vajami, število niha in upada, ne more zbor prikazati
enega lastnega prostora t«* ▼ dem je Dt-edser pro-
ndjcajv in neprist ranski razisko-
obstoj niti
in da se mora s svojimi vajami seliti s šole na šolo.
Učiteljski pevski zbor je nastopil tudi na letošnjem ljubljanskem festivalu in je s svojim nastopom zagotovo opravičil zaupanje prirediteljev. Hkrati pa upamo, da bo zbor prejel od naše skupnosti tudi najnujnejša sredstva za svoje vzdrževanje in plemenito delo, ki ga opravlja na področju slovenskega zborovskega petja.
vaitec človeškega početja. Pisatelja odlikuje resnično temeljito p<>-znavatrvje vseh plasti ameriške družbe, njenih socialnih problemov in njihovih ozadij, vzrokov in posled ic- Tudi Sest n* Carrie je napisana s sit rastjo po izpovedovanju resnice in s sovraštvom do laži. hitnaivščine. krivice in nasilja. Tako je ta žalostna zgodba o intimnih borbah in krizah dveh človeških duš. ki sta se našli, za-•žareli v plamenu močne ljubezni, a so ju ločili brezobzirni zakon: meščanske okolice, ena najbolj kritičnih podob ameriške družbe v njeni literaturi. Toda Dreiser
ni sentimentalen do svojih junakov, ki jih je strici brezkorrrpe-P-' misna borba za obstoj; on jim J6’ l*e pravičen sodnik in nepristnan" Ski raziskovalec njihovih slabosti, dobrih in napačnih dejanj. ^ enaki meri kakor posameznika P® zna Dreiser razčleniti tudi diružbo s čutem umetnika, ki ve, katkO gioboko so pota človekove usod« zakoren injerua v družbi. Zaradi napetega pripovedovanja in pravlačnih likov kot tudi miselne globine se bo roman Sestra Carrie« (knjiga ostrih psiholoških po.seg^ in mojstrskih opisov svetohlinsk« meščanske družbe, prav gotovo s® bolj priljubila bralcem kot Am«-riška tragedijia*
KONSTANTIN FEDIN: MESTA IN LETA
pravzaprav je biil ta Fedinov roman pri nas že preveden, toda bi» je med tistimi deli, ki j-’m predvojna cenzura ni bila naklonjeni in so doživela le majhno naklad« in še manjšo javno popularizacij«« Lansko leto jie Slovenski knjišnJ zavod izdal Fedinov roman iz revolucijskih det Bratje, sedaj se j® tej knjigi, ki se je bralcem takOT priljubila, pridružila nova po sodb; večine kritikov riajboUp šega Fedinovega dela Mesta leta. To delo. poleg Gorkega V* Solohova najvidnejšega sovjetsk^ ga pisatelja, je na novo preve<i Josip Vidmar za Državno založb^ Slovenije-
rad ofoHlkuJ«
ta roman zač s	. taitarem se
zadnji dogodki življenja Andr . Staircova. človeka, ki ga življenj nti hotelo sprejeti vase. To*d» kmalu nas prestavi v preoasičein In prenapeto predvojno in nie^* vojno ozračje, v leta, kt je * njih zorela in se pripravljala lika Oktobrska revolucija. V vojnih poglavjih nam Fedln izredb« umetniško prepričljivo in sug6" stavno prikaže neizmerno trpijo nje, ki je bilo potrebno, da s« je človeštvo prebilo iz dušeč« otrplosti in negotovosti do isk«* n ja novih poti do odločitve. »K«-tnan Mesta in leta je po poglavitni zamisli povest o stari in zemlji in ne posveča toliko peužnj« posameznim človeškim usodah1* kolikor usodi narodov, ki so zcfcrP« bili stari red iai tn-ir. se muči# in ubijali in v revoluciji skušali ustvariti nov red in nov svet«, j0 zapisal prevajalec v predvojn« daji tega po vsem svetu znanega romana.
Kot F edin povesti, je tudi s koncem,
••••••••••


NA RAZPOTJU
V eni preteklih številk natega glasila sem bral članek: »Laična razmišljanja o glasbi; Ali res ni razumevanja.« Čeprav se avtor zadržuje le ob resni glasbi, me je nehote spomnil dogodka, ki vam ga hočem opisati:
Takole je bilo:
S prijateljem sva prišla v tovarno TONOSA v Savljah. Dvorana, v kateri so pletilni stroji je čista, dolga in svetla. V kotu pri vratih je tovarišica pregledovala izdelane nogavice.
»No, kako gre?« sva jo vprašala.
»Se kar gre, nič ni za reči.« Je bil odgovor.
»Ali kdo danes manjka?« sva spet povprašala, kar tako mimogrede.
Zvedela sva, da pletilni stroj na drugem koncu dvorane ne dela. Na vprašanje, kdo
je pri njem zaposlen, nama je odgovorila:
»Slavko Avsenik.«
Odgovor je bil kratek in nič ni kazalo, da bi še kaj pri njej izvedela. Verjetno si je mislila, to je pač stvar Avsenika in kar njega vprašajta.
Tako sva tudi hotela storiti. Slavko Avsenik je priljubljen pri ljubiteljih domače glasbe. Vzela sva pot pod noge in kmalu sva bila v njegovem stanovanju.
Zena nama je odprla. Za njeno krilo se je držala Mala Irenca, še manjša Sandra pa je stala v stajici. Družinica, srečna in zadovoljna ...
Bilo nama je malce nerodno, ko sva vprašala:
»Kaj je Slavku, da ni prišel v službo. Stroj stoji, in...« Hotela sva reči, da so v tovarni celo zaskrbljeni. Toda o tem raje nisva nič rekla, ker
nisva vedela zagotovo, ali je res ali ne.
»Spi,« je dejala mlada žena. »Popoldne bo nadoknadil ure. Prišel je šele zjutraj domov.«
Tudi njej ni bilo prav nič toplo pri srcu. Nerodno ji je bilo. Zato sva hotela naš razgovor čimprej končati in se posloviti.
»Igral je, mar ne?« sem dejal in pokazal na harmoniko v kuhinjskem kotu.
»Da,« je potrdila žena. »Kakor vse kaže, se ne ujemata ta in pa ...« Pokazala je na harmoniko, mislila pa je na delo v tovarni.
Vsekakor je bilo bolje, da se najprej prespi in da šele potem začne delati. Kako bi pa delal utrujen prt stroju. Toda Stroj je bil prazen — mar ne? Stal je. Nihče mu ni stregel. Skoda za podjetje in gospodarstvo sploh.
Poslovila sva se, kaj sva pa hotela. — Ko bi vsaj javil v tovarno, morda bi našli še pravi čas zameno, rva mislila.
»Toda pozabljaš, da ni ple-tilcev na pretek,« je dejal prijatelj.
Res, na to sem pozabil. »No, verjetno bi lahko zamenjal s tovarišem, ki ga redno zamenjuje.« Toda tako ugibati ni imelo nobenega smisla. Ura je bila že tako skorajda ena in ob dveh pride nova izmena. Zmenila sva se, da bom jaz počakal na Avsenika, medtem pa se bom pomenil z ljudmi iz uprave.
Proizvodnja, to je čudovita stvar. Če hočemo imeti izdelke, moramo delati in streči strojem. Biti moramo zaposleni in delati z vso voljo in veščino. Tovarna »Tonosa« v Savljah ima v proizvodnji precej uspeha. Nogavice prodajajo tudi v tujino, na domačem trgu pa so dobro poznane. Ta dober glas so ustvarili vsi, ki so tu zaposleni; saj z delovno disciplino, znanjem in voljo opravlja vsak svoje delo. Med njimi je seveda tudi Avsenik:
»Le da ne bi...« tako je dejal direktor tovarne — »ta
fant tako samovoljno prihajrf na delo.«
Zvedot sem, da Avsenik 00 odhodu na enomesečno turneji po Nemčiji niti ni sporoči* kam in za koliko časa gre. l* ker je stroj v tovarni stal, ^ imeli od tega le škodo, zamv' jeno pa je težko nadoknadit''
»Sicer pa, ali ste z njegovi'’* delom zadovoljni?« sem vpr'*' šal
»Vsekakor,« je potrdil d'4 rektor. »Dober je in v red’’ dela.«	.
Slavka Avsenika sem sreč# pri pletilnem stroju. Rokav1 je imel zavihane, za ušesoč* je imel zataknjeno kvačko. “ roki pa je držal škarje. Stroli ki mu Avsenik streže, ple' Ženske nogavice. V eni uri i11 10 minut jih splete 75. Pri do4 bri pazljivosti še več. Tak1’’ strojev je v tej tovarni, kje’ dela Avsenik, še precej.
Slavko je vedno nasmeje* Pa čeprav ima skrbi, pristop k vsakomur vedno z nasinL hom, tako, da spravi človek kar mimogrede v dobro v** Ijo.
KULTURNI ZAPISKI
ZAKLJUČEK LETOŠNJEGA DELA ZASAVSKIH LJUDSKIH UNIVERZ
RODE KO r IANJ
Zlasti Utos so zasavske ljudske toirverze spoznale, da brez jasno Začrtanih programov ni mogoče Uspešnejše izobraževalno delo. Pre-kfkje se je ponovila stara pesem: Predlanskim so sklenili, nato pozabili, lani ponovno sklenili in letos se je pokazalo, da so na istem kot predlansko leto. Zavoljo lega h ostalo, mnogo tistega, kar so si Zamislili, n e uresničenega.
Pa vendar so oh zaključku leta “gotovili, da so napravili korak (Uje. To pa gre bo'\) tistim posameznikom, ki so navzlic stoterim težavam vztrajali in nesebično derbeli, da so njihove univerze iz-Polniie vsaj svoje osnovne ohvez-Hosti. Veliko zaslugo za kolikor toliko dobro delovanje univerz kjjajo [prvenstveno tudi ob-ehiski odbori SZDL, ki so Ijud-‘kim univerzam vsestransko polagali in jim dajali tudi gmotno
Pomoč.
Predavanj je bilo okoli SO. Nekatere univerze so letos znatno izboljšale predavanja m jih približale obiskovalcem, to je vsem ti-sti’n, ki so želeli več znanja. Med trsemi prednjači Ljudska univerza trboveljske Svobode 2, ki je poleg tadeškc lansko jesen pripravila bo-%at program predavanj. Predavatelji, ki jih je bilo več kot 'polovica iz Ljubljane in Maribora, so tvojo obljubo izpolnili. Izpolnili z?to, ker so jih pravočasno napro-t"b. Sprva je prihajalo na preda-Vantjz le malo obiskovalcev. V javnem tisti, ki že vsa povojna eta čutijo, da so jim predavanja Potrebna. No, kasneje se je utprav-odbor še bolj zavzel in obisk je večji.
.Radečani so letos začeli z na-vjbiim delom- Odbor je ob p orno-j celotnega upravnega odbora ttjustva skrbno pripravil zimski ,f‘ predavanj. Nekoliko slabše je wo v pomladanskih mesecih. V se-aW ^ je bilo letošnje leto za l^dečane dobra šola in bodo pri-Nrnijo jesen s pridom uporabili ^dobljene izkušnje.
Z revirjih univerze niso izpol-
bilo predavanje tovariša Regenta. Nekolkio bolje je bilo v Hrastniku in v Senovem.
Kako bo jeseni! Ob podpori Svobode in občinskih odborov Socialistične zveze bodo ljudske univerze do septembra izdelale svoje programe. To bo nujno, kajti dosedanje izkušnje kažejo, da brez načrta delo ni uspešno. Ponekod So sklenili, da bodo univerzam ■dali tudi večjo gmotno pomoč, da ne gre pretirano stiskati, saj so imele doslej univerze tako majhna sredstva, da je čudno, da so sploh lahko delovale.
K boljšemu delu bodo pripomogli kino p rojektorj na ozk trak. Bržkone jih bodo nekatere šole letos dobile in jih izposojale tudi univerzam. V Sevnici po v tej smeri že začeli in obisk je že ob prvem predavanju znatno poraz tel. Vsekakor je zelo važno, da bo pri sestavljanju programov sodeloval širok krog javnih, ipolitičnih in drugih strokovnih delavcev. To bi bil korak naprej, sa:j bodo z njihovo pomočjo odbori lahko sestavili mnoga boljša predavanja.
Uspeli
seminarji
Na svoji zadnji seji je sindikalna podružnica v podjetju »Kamnik* sklenila, da bo s pomočjo domačih strokovnjakov osnovala izobražc^mlni tečaj za člane delavskega sveta, upravnega odbora in izvršnega odbora sindikalne podružnice.
Prvo predavanje je bilo prejšnji teden. Predaval je tovariš Adrinek o »Vlogi organov delavskega u-pravljanja in o nalogah članov teh organov*. 2aradi kratko odmerjenega časa je povedal le nekaj splošnega o delavskem upravljanju danes in o zgodovini upravljanja po delovnih kolektivih v preteklosti.
»Shladi, formiranje vn uporaba teh skladov* je bila tema drugega predavanja, ki ga je vodila tovarišica Zmčeva. Bilo je dobro obiskano. Predavala je o najvažnejših skladih, ki so za podjetja zelo vazni: amortizacijski sklad za nadomestilo in vzdrževanje, sklad za prosto razpolaganje in rezervni sklad-. Prikazala je v splošnih potezah te sklade, kako jih formirajo 'm uporabljajo.
MIHA
LEPO SO ZAPELI
Pred kratkim je moški zbor o delu*- Skladba je bila izvajana
•Je pričakovanja. Zagorska je 2'«! menda le pet predavanj in, > yur eua je um, „ c Pri teh ni bilo obiska. Izjema je [moški zbor Blaža
DPD Svobode »Slava Klavora* iz Maribora priredil v veliki dvorani Doma ljudske prosvete v Mariboru svoj redni letni koncert. Zbor je tokrat nastopil pomnožen, saj šteje 80 pevcev in pod novim pevovodjem, tovarišem Jožetom' Gregorcem. Po mnenju kritikov je bit koncert eden najpomembnejših koncertnih dogodkov zadnjih let v Mariboru. Koncerta se je udeležil tudi predsednik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, tovariš Regent in pa naši skladatelji: Karel Pahor, Blaž Arnič 'm Rado Simoniti!. Na sporedu so bile narodne in umetne pesmi- Posebno kvaliteten je bil zadnji de! koncerta s skladbami: Ivana Rijavca »Ob Kolpi*, Rada Simonit-tija »Križ*, Marjana Kozine »Obroč*, Karla Pahorja »Očenaš hlapca Jerneja*. Zadnja točka sporeda je bila mala kantata za A miča » Pesem
prvič in je doživela pri poslušalcih nadvse lep sprejem. Posebnost koncerta za Maribor je bilo tudi to, da je vse pesmi pred izvajanjem recitirali direktor Mestnega gledališča iz Ljubljane, tovariš Jože Tiran. Občinstvo v nabito polni dvorani je bilo s koncertom zelo zadovoljno. Kritiki so upravičeno zapisali, da spada zbor Svobode »Slava Klavora* med najboljše zbore, kar jih imamo in smo jih imeH.
Dramska skupina DPD Svobode »Slava Klavora* je te dni zaigrala mladinsko igro F- F drstenja »Robinzon ne sme umreti* v režiji Janeza Karlina. Občinstvo je bilo s predstavo zadovoljno; ob izkušenejših igralcih so le posebno izkazali .pionirji, ki so zaigrali živo in temperamentno, tako da je bila predstava dinamična, polna mladosti in lepote.
6. Okoli 1500 let pred našim štetjem so s celine pridrli na Kreto Ahajci, starogrški narod, ki so porušili kretsko kulturo, ni so je pa povsem uničili. V nekoliko spremenjeni obliki se je nadaljevala na celini s središčem v Mikenah. Njene ostanke je konec 19. stol. odkril H. Schlima nn, ki je skušal najti resnične spomenike dogodkov, ki jih opisuje slepi pevec Homer v svojih epih »Iliadi« in »Odiseji«. V Mikenah je odkopal več grobov, v katerih je našel veliko število zlatih predmetov: zlate posode, čaše, nakite, orožje itd., kakor tudi keramiko, ki je bila prav tako kot kretska, okrašena s slikami morskih živali. Nobene podobnosti pa ne zašle dimo med palačami. Zaradi varnosti pred prodiranjem sovražnih plemen so bile mikenske palače nasprotno od kretskih obdane z mogočnim obzidjem, ki so ga Grki, v veri, da so ga mogli zgraditi le velikani Kiklopi, imenovali kiklop-sko obzidje. Še danes je ohranjen vhod v nekdanje Mikene, imenovan »Levja vrata« (na sliki).
KULTURNI DROBIŽ
DPD Svoboda v Gornji Radgoni
Je letos zelo delovna. Pripravili so mnoga zahtevna dela. Najbolj zahtevna je vsekakor Knittlova drama »Via Mala«, ki jo je režiral tovariš Zdravko Živec. Vse vloge so bile dobro interpretirane, odlikovala pa se je Greta Beltramova v vlogi Hanne Lauretz. S tem delom so gostovali tudi v Lendavi, kjer so doživeli topel sprejem.
Pionirski pevski zbor KUD Jože KerenJič iz Gornje Radgone se mudi te dni na Koroškem. Zbor bo pod vodstvom pevovodje Manka Golarja obiskal vse večje kraje na Koroškem. Zbor, ki šteje 70 pevcev, predvsem otrok bivših viničarjev, poje jugoslovanske narodne in umetne pesmi. Obiskali bodo tudi Gosposvetsko polje.
“Slišim, da delaš skrbi bo-arw,<* sem dejal, ko sva si e9la p roko.
“Zakaj? Kako!« Začuden az in še izedno svetal po-? ed me je kar zmedel. Ta ant — sem si mislil, pa res -,e more delati nikomur skrbi. členil sem mu nekaj njego-'d »prekrškov«, med drugi-j* tudi tega, današnjega, po-em pa mi je odgovoril:
»JVe vem, kako naj povem.. -ldett bo kakor opravičilo. >ef> v pogojih in okoliščinah.
sem bil, nisem znal T ^Sofe narediti. Nekateri me ^ znniejo, drugi spet ne. Se-tovarna ima svoj prav
^ R škarjami je postrigel niti, St2af in Potegnil za ročico.
’'°j je ubral svojo enako-iner7l° Pesem ... Rzk, rzk . ff s_osednji stroji prav tako.
® oi vam ponavljal tega, kar „ Je Pravil. Toda nekaj nje-krvi1^1 TOIS*i. bi v kratkem ta-nanizal.
Svn^la}u’ k° je postal znan s Trni »Golico«, »Večerom Robleku«, »Pod Špikom«,
»V Bohinju«, »Kmetič praznuje« itd. je dobil vabila za gostovanja v vse mogoče kraje. Trst, Avstrija, Francija... so sprejeli njegove valčke In polke. Radijske postaje so Iz dneva v dan predvajale melodije mladega skladatelja. Potem je prišla ponudba iz Nemčije. »Telefunken«, turneja bavarskega radia... Sledili so dogovori, snemanja na trakove in plošče, izdaja not in končno velika turneja v aprilu letos. Šlager sezone na Bavarskem je Avsenikov »Trom-petenecho« — ali kakor ji je prav in po domače ime »Golica«.
Pripovedoval mi je, kako je nastopil v Niirnbergu pred 8 tisoč poslušalci in žel velikanski uspeh. V mesecu dni je imel, seveda skupaj z drugimi priljubljenim ansambli bavarskega radia 60 nastopov. Zal je moral v tujino sam. Tudi destvo, da je žel uspeh, da je bil ob tako močni konkurenci prvi na listi ljubljencev občinstva v daljni Nemčiji, kaže na njegovo popularnost in
uspeh. Vsega tega in še za marsikatere druge okoliščine, ki se tičejo Avsenika, mi ne vemo, Gledali smo le stroj, ki je bil prazen, ki je toliko in toliko časa stal. In pa morda še njega, ko je znal na domačih tleh razgibati več tisoč-glavo množico na kakšni vrtni veselici ali pa posameznike pri radijskih sprejemnikih.
»Bilo mi je hudo, ko sem prebral ženino pismo, v katerem je pisala, da me bo tovarna za neupravičeno odsotnost kaznovala. V tistem trenutku sem moral na oder in v dvorani je bilo 8.000 ljudi ...« Spet se je sklonil nad nitke, tenke, komaj vidne. Prsti, gibčni in kakor za to delo rojeni, so spretno lovili zanke. Verjetno so tudi ostali pri strojih delali tako, toda bil sem preveč zaverovan v njegovo početje.
»Zakaj pa nisi javil svojega odhoda? To bi bila vendar tvoja dolžnost,« sem dejal in ga spomnil, da proizvodnja zahteva od njega prav toliko
kot od kateregakoli, ki je v službenem razmerju.
»Vem, vera,« je potrdil. »Na vrat in nos sem moral oditi. Jezilo me je, ker sem mora' odpotovati sam, brez fantov. Ce bi pa turnejo zamudil, bi zamudil pravzaprav vse. Ze tako mi je nekdo na oni strani ukradel melodijo počasi bi pobrali še druge. In jaz ...« vzdihnil je in zamahnil z roko. »Kakorkoli naredim, mi gre narobe.« Ustavil je stroj, se sklonil in me pogledal. »Se tale mi včasih ponagaja!« — Tudi ob tej pripombi ni manjkal smehljaj.
Kaj naj bi še rekel? Da ima od svojih valčkov in polk bore malo, da igra in piše, in da skoraj ne pozna prostega časa. Z ženo že tri mesece ni bil v kinu. Da. in celo na obletnico poroke je pozabil. Živi za harmonika), družino in tovarno.. . To je pa za enega preveč. Marsikatero stvar, ki je za druge zelo pomembna, on zanemari, potem pa je zamera tu. Slavko pa, kakršen je,
skromen in dobrosrčen, » ame vsako stvar sila resno. Njegov obraz tega vedno ne pokaže. Zato nekateri mislijio. da je ravnodušen. Kako videz vara!
Ko sem šel od Avsenika in mislil nanj in njegove težave in mislil na članek »Ali res ni razumevanja?«. Ta praktičen primer bo lahko piscu članka, ki obljublja, da bo govoril še o zabavi in zabavni glasbi, samo pomagal k poznavanju dejstev. Menim, da smo že itak pozabili na kritiko Avsenikovega ustvarjalnega dela na glasbenem področju, tako da so nas celo Nemci in Avstrijci prehiteli.
Hvalospevi in superlativi o mladem virtuozu na harmoniki v alpskih deželah niso redki. Prav bi bilo,	tudi
mi pomislili nanj.
Slavko je na ražpu ju! To je jasno: Tako naprej ne bo zmogel. Tovarna in glasba hkrati! — Samo en samo drugo, nikakor pa o Kaj je zdaj važnejše? To pu. menim, ni samo njego<-, stvari: Silvo
UTRINKI
Ameriški pisatelj Sherwood Anderson (1876—1941) v svojih delih mojstrsko opisuje ameriško življenje, življenje majhnih ljudi in njih iskanje resnice in pravice.
Ob spominu na ta dogodek bi se še danes zjokal, bi preklinjal, bi pretepel samega sebe.
Bilo je na jesenskih konjskih dirkah v Sanduskyju v Ohiu. Sedel sem na tribuni. Kar smešno se mi je zdelo, da sedim takole kot gledalec jaz, ki sem bil vse prejšnje poletje konjar na hipodromu in sem s črncem Burtom vodil konje Harryja Whiteheada po vseh konjskih dirkah. Mama je sicer jokala, ko sem tedaj . sprejel to službo. Sestra Mildred — ki se je ravno zavzemala za mesto učiteljice v našem kraju — je divjala po hiši in me grdo zmerjala ves teden pred mojim odhodom. Obema z materjo se je namreč zdelo poniževalno, da bi bil član naše družine navaden konjar na dirkah. Fa sem le bil! Kaj pa sem hotel! Pri svojih devetnajstih letih nisem mogel več samo postopati okrog. Nekaj sem moral početi. A kje dobiti delo? Prevelik sem že bil, da bi sosedom spravljal domov seno ali da bi prodajal časopis. Tisti mali fr-kavci, ki so se znati ljudem prikupiti, so mi vedno sproti odjedli vsak zaslužek. Neki tak fante je vsakemu pripovedoval, da hrani denar za šolanje. In ljudje so ga ganjeni zaposlili na travniku in mu naročili očistiti cisterne. Meni pa je preostalo le to, da sem noč za nočjo koval načrte, kako bi tega fanta izpodrinil. — In tako sem bil zdaj vesel, da sem mogel postati vsaj konjar pri Harryju. Skupno z orjaškim črncem Burtom sva vodila vsak po enega Harryjevega konja po dirkah od julija do poznega novembra. Zdelo se mi je čudovito! Cesto pomilujem otroke, ki jih v vsem ugodju doma vzorno vzgajajo, ki hodijo redno v gimnazijo in na univerzo, a nimajo nikdar dobrega črnca Burta za svojega najboljšega prijatelja, nikdar ne zmaknejo ničesar, nikdar ne slišijo preklinjati to-
varišev, ki to znajo, kot je treba. Taki otroci ne vedo nič. — Mene pa je Burt naučil očistiti konja, mu nadeti pred tekmo »manšeto« in me izvežbal še v vrsti umetnij, ki bi bile vsakomur v korist. Prepričan sem, da je moral biti Burt tudi odličen jahač in bi zatemnil slavo Coxa in drugih — ko bi ne bil črnec,
Najlepše je bilo z Burtom vodno ob koncu tedna, ko so bile tekme končane. Napregla sva konje in se počasi peljala do mesta, kjer so bile naslednje dirke... O, tiste bukve in hrasti ob poti in sladke vonjave in Burtova pesem in dekleta na oknih ... o, to je bilo potovanje. To je bila moja šola! Ne bi je zamenjal z nobeno univerzo ...
Med potjo sva se z Burtom tudi ustavila, nakrmila konje in šla peš po mestu — in v krčmo. In šla sva noter oba skupaj, ker še ni bilo prohibicije; in razpravljali smo o konjih, pretiravali in lagali, la-fali...
A ko sem se pozno v novembru tistega leta vrnil domov, sem moral mami obljubiti, da nikdar več ne šprejmem te službe. Ker pa doma spet ni bilo dela, sem šel v Sandusky, kjer sem v neki hiši oskrboval konje. Zadovoljen sem bil. En dan v tednu sem imel prosto; jedel sem dobro, spal v skednju in denar sem pošiljal domov. Nekega oktobrskega popoldneva pa so bile v Sanduskyju jesenske konjske dirke. Imel sem ravno prost dan in sem si jih šel ogledat. Kupil sem si odličen sedež na tribuni. In tu se je zgodilo tisto, kar sem vam že od vsega začetka nameraval povedati.
... Sedel sem na tribuni. Gledal sem dol na konjarje, ki so v zamazanih hlačah, s konjskimi odejami preko ramen vodili konje na hipodrom. Tak sem bil torej jaz pred letom dni?! Pravzaprav sem bil obakrat zadovoljen: dostojanstven in ugleden sem se zdel samemu sebi zdaj, ko sem sedel na tako odličnem prostoru na tribuni; in še bolj dostojanstven in še bolj pomemben sem se zdel samemu sebi takrat, ko sem bil konjar tam doli na hipodromu...
Pred menoj je na tribuni sedel neki fant mojih let. Zdel se mi je eden takih, k; študirajo po gimnazijah in postanejo sodniki, uredniki časopisov ali kaj podobnega. Pa ni bil niti domišljav. S seboj je imel sestro in svojo deklico. Sestra se je ozirala preko bratove rame — in to brez kakšnega koli namena — in njene ter moje oči so se slučajno ujele.
Saj veste, kako je potem. .. Zardel sem, ko me je pogledala, in zardela je tudi ona... Bila je najlepša deklica, kar sem jih videl. In tudi domišljava ni bila. Govorila je slovnično pravilno, a pri vsem tem ni bila kot kaka učiteljica. No. kar mislim s tem povedati, je to. da je bila kot bi se le želel.
Prva vožnja na dirkah se je medtem končala in fant, ki je spremljal ti dve deklici, je šel dol. da stavi. In med potekom druge vožnje so vsi trije stopali na prste in se živčno premikali sem in tja. No, pa saj talec dela vsak, ki je stavil na konja, za katerega kaže, da bo prvi na cilju — a ravno na koncu odpove.
Potem so prišli na pozorišče konji, določeni za razdaljo 2,18. Med njimi je bil tudi Mathersov konj »Ahem«, ki je bil hiter ko blisk. Sposoben je bil pre-brzeti razdaljo 2,08 ali 2,09, čeprav je bil postavljen na mesto 2,21. Mathers je bil silno bogat lastnik premogovnikov in odličnih dirkalnih konj. A ker je bil bresbiterjanec, ni nikdar sam tekmoval; na njegovih konjih je namesto njega dirkal Bob French, — Vse to o Mathersu in njegovem konju »Ahemu« sem zvedel tisto leto, ko sem bil z Burtom pri njegovem črnem prijatelju, ki je bil hlapec na Mathersovem posestvu. Takrat je celo Burt jezdil »Ahema«; kajti Burt je bil prvovrsten jezdec. Vendar pa se je moral odpovedati upanju, da bi mu to priznavali; in to le zato, ker je bil črnec ...
In na teh dirkah v Sanduskyju je spet nastopil Bob na »Ahemu«. Jaz sem torej sedel — kot veste — na tribuni in pred menoj je bil fant, k je pravkar iz-
gubil stavo. Mislite si, kako se je počutil! Strašno mo« ra biti, če se vam to zgodi ob prisotnosti sestre in izvoljenke. In zasmilil se mi je fant. Veste pa. da je bil to fant, katerega sestra me je prej tako pogledala !ifl zardela... Sklenil sem: »Dal bom konju doping.« In dotaknil sem se fantovih ram in ga učil: »Ne stavi niti centa na prvo vožnjo, ker bo »Ahem« stopal v začetku kot vol za plugom. Po prvi vožnji pa pohiti dol in stavi vse na »Ahema«. Potem mi je fant spoštljivo predstavil svojo izvoljenko, svojo sestro Lucijo Wes-sen in sebe. In tedaj se je zgodilo! Človek, ki je bil nekoč konjar na dirkah in ki zdaj oskrbuje konje, ni prav nič več in prav nič manj vreden kot kdor koli drug. Cesto sem tako mislil in reke! tako. No. pa saj veste, kakšni smo fantje! Nekaj je bila kriva Lucijino lepa obleka, nekaj njene lepe cči in storil sem nepopravljivo neumnost: predstavil sem se enostavno za Mathersovega sina iz Ohia. Pripovedoval sem vsem trem najbolj fantastične laži, kar ste jih kdaj slišali-Doma smo bili precej ubožni, odkar nas poznam. A te tri nove prijatelje sem zdaj prepričeval, da j® »Ahem« last mojega očeta; ker pa smo preponosni; da
tort
bi sami nastopali na dirkah, da tekmuje Bob za na* na naših konjih. Lucijine oči so zablestele. Lagal sen* naprej, in to zelo temeljito: o našem velikem pose-1 stvu v Marietti, o naših ogromnih konjskih hlevih i° o veliki zidani hiši na griču. In znal sem tako, da n* bilo videti vse skupaj le širokoustenj e.
Medtem je prva vožnja minila. »Ahem« je — kot sem prerokoval — prispel zadnji. Tedaj je šel Luciji® brat stavit na »Ahema«. Izteklo se je kot sem napo" vedal. Dvignili smo dobljeni denar. Lucija je bila po" nosna name. Vem z.: gotovostjo, da ne samo zato, kef me je imela za bogataša.
Večer, ki je bil tako topel, mehek, temen, opojen« smo preživeli v »Cedrovem rtiču«. Bil sem ob Luciji« ves zmeden, vesel in žalosten. Ob desetih pa so moral* vai trije na vlak. Lucija me je tolažila: »Saj mi bo* kmalu pisal in jaz tebi.* Jokal sem kot otrok. Kako sem mogel biti tako neumen in Luciji tako bedasto lagati. Ona mi bo pisala v Marietto in pismo bo pri' šlo nazaj k njej z žigom: »fant tu nepoznan« ali »t<* ga ni« ali kar že napišejo na taka pisma.
Jaz pa sem od tedaj vedno sam in se ne brigat** več ne za denar ne za delo ne za kaj drugega ...

50 let Moškričeve tiskarne
Učiteljsko tiskovno društvo, ki je pred 50 leti ustanovilo svojo tiskarno, je v takratnih časih itorih) pomembno dejanje, ki je, tudi v kulturnem pogled J mnogo doprineslo k razvoju tiska na Slovenskem. Da bi polstoletni obstoj tiskarne. ki je v sedanje prostore prišla nekaj let pozneje, dostojno proslavili, je sindikalna podružnica izvedla tekmovanje v raznih športnih panogah ob udeležbi večjega števila ljubljanskih tiskarskih kolektivov. Temu je šrteliila akademija v dvorani »Maksa Perca«. z nastopam moškega pevskega zbora »Jože Moškrič« In razdelitvijo nagrad. Točno na dan ko je bila tiskarna pred 50 leti kupljena za 48.010 kron, pa je bila silav-r-ortna seja Delavskega sveta. Seje so se udeležili vsi zaposleni .in predstavniki višjih organov sindikata grafiičarjev.
Sejo je vodil predsednik DS tov. Stane Skubic, o razvoju tiskarne pa je govoril sedanji direktor tov. Viktor Avsenek. Od 88 zaposlenih po vojni ‘mi sedaj obrat 140 zaposlenih. Proizvodnja je dokai večja, saj se je dvignila od 158 ton porabljenega papirja v 1951 letu, na 268 ton v 1955 lotu. V tem času so dozidali še eno nadstropje, zelo so izboljšali delovne pogoje. za kar so porabili okoli 35 milj ionov d‘ra.
Proslavo 50-letn.ice obstoja so združili tudi s počastitvijo tistih zaposlenih, ki delajo v istem obratu že nad 25 let. To so: Ludvik Cesar. Jože Leskovec, Edvard Južnič, Pepca Ci.rmaa, Stane Urbančič, Jože Batič in Ivan Cesnik. Imenovani so sprejeli spominska darila. Tako je kolektiv lepo praznoval pomembno obletnico.
ŽIVLJENJE JE POSVETIL MIRU
Te dimi po vsej Jugoslaviji pnoisC-avrljamo S‘toietniiOo rojstva ganaaiinega mojahna alektoateh-nifce, Niikioile Tesle.
Proslava v počastitev rojstva Nikola Tesle se je v Beogradu že začela. V Akadeomijii znanosti in urnotnos ti so naivno te dni predavanja pomombniiih svetovnih znanstvemilkov. Na beograjski Tohniičnii visoki šola pa so tudi ob tej priliki odprli jubilejno radijsko razstavo.
2e kot mlad inženir je pokazali izredne znanstvene sposobnosti. Toda za svoje velike zamisli ni maišal razumevanja v domoviin/i, zaito se je izselil v Ameriko, kjer se je povzpel s svojo, brezmejno energijo do molstrsitva, kti je vzbudilo občudovanje vsega sveta. S svojimi odkritji je Tesla skoraj preroško posegat v pamioig« jedrske energije.
Testa je živel in detet, da bi prinesel svetu mir-
UTRINKI

••
:• Gl// It MAUPM5ANT
**
«••••••••••••
• «•••••••••••«
• ••••••••••••«
Eden najpome-mbnejSh svetovnih novelistov, Guy de Maupassant, v tem odlomku prikazuje težko življenje delavcev ob koncu preteklega stoletja.
Vej kot mesec dni že Randel blodi okrog in si išče *aposlitev. V rodnem mestu Vilie-Avary je namreč ni ^ogel dobiti. Bil je tesarski pomočnik; sedemindvaj-^t let star; krepak in dober delavec. In vendar je tboral biti dva meseca v breme svoji družini’, ki je že teko bila kaj često brez kruha. Sestri sta za malenkostno plačo delali kot postrežnici. On, Jakob Randel, bajstarejši sin in najmočnejši v družini, pa je bil brez-toseln in je jedel kruh drugih...
Potem pa je vse svoje dokumente, dvoje hlač, par čevljev in srajco zavil v modro culo, sS jo zavezal na Popotno palico in odšel.
Stopal je brez počitka, dan in noč, v soncu in dežju in zaman iskal čudežno deželo, kjer delavci najdejo zaposlitev. Sprva je vztrajal pri misli, da bo •Preje] delo, ustrezajoče poklicu, ki se ga je izučil. A v vsaki tesarski delavnici ga je čakal vedno isti bdgovoc, da so celo prejšnje delavce odpustili... Potem mu je zmanjkalo denarja. In pripravljen je bil, da te oprime katerega koli dela. Bil je najprej kopač. Potem konjski hlapec in žagar; zdaj je cepil drva in klestil drevesa, zdaj spet kopal jarke, mešal malto alt 'ezal butare. Vse to vedno le za nekaj sujev. Kajti Prav s tem, da je zahteval smešno nizko ceno, je pre-teamil požrešnost delodajalcev, da so ga sploh zaposli, čeprav, samo za dva ali tri dni.
... Zdaj pa že ves teden ne najde več niti takega Priložnostnega dela. Denarja nima. Živi le od koščka kruha, ki mu ga podari na cesti kaka dobrotljiva ‘ruska. Noge so mu razbeljene, srce polno brezupno-®te Hodi ob glavni cesti po travi bos, da bi prihranil **«je eddne čevlje. Kajti tisti drugi par, ki ga je imel * seboj, je že zdavnaj uničil.
Sobota je. Poznojesenska sobota. Težki sivi oblaki te naglo pode nad drevesi. Ljudje čutijo, da se pri-Piovlja na dež. Pusta je ta dan dežela; polja so prazna, "tet bi bila že posejana za naslednje leto.
Randel je lačen, izčrpan in oslabljen. Utrujen po-^teme daljše korake, samo da bi jih naredil manj-pteva mu je težka, v sencih mu razbija, oči so mu »rvave, usta izsušena. In tak krčevito stiska v roki teojo popotno palico, poln poželenja, da bi z njo silno ^aril prvega, ki bi ga srečal, da gre domov, da gre teterjut...
, Ozira se s ceste na polja in misli, kako dobro, ®Plo večerjo bi imel, ko bi na poljih bilo še kaj •r&mpirja. Nabral bi dračja, zakuril in si spekel krom-P‘r- Pečenega, vročega, bi vsakega posebej najprej jteržal v svojih mrzlih rokah in potem bi jedel, edel... A v tem poznem letnem času krompirja ni 64 na polju.
hrbtu in prsih. Kmalu začuti, da mu dež pronica že skozi obleko. Ozira se okrog kot v agoniji. Njegov pogled je pogled človeka, ki ne ve, kam bi se vlegel, kje bi se odpočil. Je to pogled človeka, ki na vsem svetu ne najde prostora, kjer bi Imel zavetje.
Tam v daljavi, na pašniku, zagleda tedaj nekaj temnega. Zasluti, da je to krava. Zato preskoči jarek in se ji približa, ne da bi pravzaprav vedel, kaj bo storil. Ko je ob njej si misli: »Zidaj tri se lahko napil mleka, ko bi imel posodo.« Žival obrne svojo glavo k njemu. On jo gleda in jo nenadoma udari v bok, da bi vstala. Ta se res počasi dvigne. Randel se vleže pod njo na hrbet, prime z obema rokama njeno toplo, težko vime in pije, pije, dokler je kaj mleka. — Žival se spet počasi vleže na tla. On se vsede ob njej in — hvaležen ji za hrano, ki jo je dobil od nje — jo boža ter se premražen ozira po planjavi. A nikjer ne vidi kakega prostora, kjer bi se mogel zavarovati pred vedno bolj in bolj ledeno mrzlim dežjem. Hrepeneče se ozira v
okna hiš, v katerih se svetlikajo luči____In ko tako
boža žival, mu udari v obraz topla sapa, ki puhti iz živahnih nozdrvi. »Kako topla je«, pomisli Randel. In svoje roke položi pod njena stegna, da bi se vsaj malo pogrel. Prešine ga misel, da bi mogel noč prebiti pod živahnim toplim, širokim telesom. Vleže se k njej, s čelom pod njenim vimenom, in kmalu zaspi; a vso noč se obrača, tako da je zdaj s hrbtom, zdaj s sprednjo stranjo ob toplem živahnem boku, ob katerem sa znova osuši in pogreje tisto stran svojega telesa, katera je pač bila med tem izpostavljena mrzlemu nočnemu zraku in mu med tem že na pol primrznila ...
Petelinje petje ga prebudi; nebo je jasno in ne dežuje več. Žival še vedno počiva, z glavo na tleh Randel se skloni, poljubi njene široke, vlažne nozdrvi kr mrmra: »Pozdravljena do prihodnjič, moja dobra živalca.« Obuje se in odide spet po tisti ravni, dolg: cesti. Kmalu začuti tako utrujenost, da mora sesti. Mimo njega se vrste ljudje, namenjeni v sosednje vasi, da tam pri sorodnikih ali prijateljih prežive nedeljo. Nekateri so peš, drug- v kočijah. Tudi debel kmet pride mimo s čredo blejajočih preplašenih ovac. Randel vstane in prosi kmeta: »Imate kakšno delo za človeka, ki umira od lakote?« Kmet se zaničljivo nasmehne: »Za pocestneže nimam dela.« In tesar se spet vsede ob
jarek___Dolgo sedi tam in čaka na prijazen, usmiljen
obraz. Končno se odloči za moža v površniku, z zlato verižico preko trebuha. Nagovori ga: »Ze dva meseca iščem delo. Se danes sem brez njega ta brez denarja.« Gospod pa ostro: »Menda ste brali na začetku vasi napis: .Beračenje prepovedano!* Ce dovolj hitro ne izginete, vas bom dal jaz, župan te občine, zapreti.« Randel poln jeze zavpije: »Kar zaprite me! Vsaj umri ne bom od lakote.« ta s« umakne ter sede spet tja
r
ob jarek. Čez kake četrt ure se že poj ari ta na cesti dva orožnika Stopata počasi drug ob drugem; že od daleč se v soncu bleščita njuni kapi in kovinski gumbi. Randel ve, da prihajata ponj; a se niti ne gane. Zgrabi ga nenadna želja, da bi ju izzival. S težkim, vojaškim korakom stopata mimo njega in ga najprej sploh prezrela. In ko ga potem zapazita, pristopi k Randelu tisti, ki je bil poveljnik orožniškega oddelka, in ga vpraša: »Kaj delata tu? Randel mirno odgovori: »Počivam.« »Odkod prihajate?« »Več kot uro bi vam govoril, če bi naštel vsa mesta, kjer sem bil.« »Kam greste?« V Vihe-Avary«. Kje je to?« V La Manchu.« »Je to kraj vašega stalnega prebivališča?« »Da.« »Zakaj niste ostala tam?« »Iščem delo.« Orožnik se divje obrne k svojemu kolegu: »Vsi tako rečejo, tl ničvredneži! Saj jih poznam!« Obrnivši se k Randelu nadaljuje: »Imate dokumente?« »Da.« »Pokažite jih!« Randel vzame dokumente, te strgane, zamazane papirje, ki ie razpadajo na koščke, in jih preda orožniku.
Ta jih prebira, se pri tem zatika in pokašijuje ter jih končno (videč, da so v redu) vrne Randelu z razočaranim pogledom premaganca. Potem pa spet začne: »Imate kaj denarja s seboj?« »Kje pa!« »Popolnoma n č?« Popolnoma nič!« »Niti centima?« »Niti centima!« »Kako pa živite?« »Od milosti!« »Torej prosjačite?« Randel odločno zavpije: »Tako je!« In orožnik: »Ujel sem vas na glavni cesti kot klateža ta berača, brez denarja ta brez dela. Zato vam ukazujem, da greste z menoj!«
... In ko se je Randel med orožnikoma pomikaj proti vasi, se je na obeh straneh takoj zbralo ogromno kmetov in kmetic, ki so hoteli videti zločinca. Gledali so nanj s sovražnimi očmi, v katerih je odsevalo njihovo poželenje, da bi Randelu s svojimi nohti razpraskali kožo, da bi ga kamenjali, da bi ga pohodili pod seboj . ..

Stopa naprej in sam pri sebi glasno govori. Vsa rujenosit, brezupno ta brezuspešno iskanje dela, dol-®°lra}na lakota, noči na prostem, prezir do ljudi z tejenim domom, ki ga imajo za klateža, spomin , a domače, ki sicer niso po svetu, a so prav tako ,rez vsakega suja —, obup, da ne more zapo-‘hi svojih močnih rok, v katerih čuti prekipevati
^teljenj^g sjj0__vse ga je £e ves £as bolj in bolj
^aPolnjevalo z jezo, ki se je stopnjevala vsak dan, teko uro, vsako minuto in ki mu zdaj bruha iz ust ‘ratkih stavkih: »Ta revščna! Človeka puste umreti . škatel... Nesramnost! Še dveh sujev n mam ...
ta dež__nesramnost!« Divji nad krivico stiska zobe
»ti tetaavlja: »Nesramnost, Nesramnost!« Prepričuje se:
tevico imam živeti! Da me puste tako umreti od
tak
v °te! Delo hočem!... Nesramnost...« To glodanje l»nSrCU ’n bolečina v udih mu porode misel: »Pravico Vs živeti, ker diham in ker je zrak skupna last e“- Nihče me ne bi smel pustiti brez kruha.«
'tastati droban, gost, ledeno mrzel dež. Ustavi se ^ termra: Ta revščina!... Mesec dni bom moral spet k*1’’ Preden pridem do doma.« In obrne se v smer domu, ker upa, da bo laže našel delo v rojstnem teši .'i, — kjer ga vsi poznajo —, kot pa na teh dolgih kjer se zdi vsakemu sumljiv. Tesar res tudi a n* bo; morda pa bo lahko dninar, ali cestni Vfj., tee, ali morda kamnar. Zdaj ni več izbirčen glede dela. Samo, da si bo zaslužili za hrano.
^teem sj zaveže ostanke svojega zadnjega robca 6 vratu, da mu ne bd mrzla voda curljala dol p«
V
Oton Zupančič:
K roparji
Kdo pa tMI so štorkljači? To so kroparski kovači, to žebljarji so iz Krope, hodijo ko v mlinu stope: cop — cop — cop, lop — lop — lop!
Kdo pa tisti so trkljači?
To so kroparski kovači: kladivo jim v roki pleše, pesmi poje, iskre kreše: plenic — plenic — plenic, ivenk — ivenk ■— ivenk!
J

ERAZISKANI KRAJI
V prviih d-nch j ul rj a Je odšla te Sa-rajeva na pot veiiilca ‘znanstve-no-pIian:msikia ekspedicija, da razišče do sedaj nežna ni kanjon dii'v-je gicirske reke Rakitnice. Na to področje, ki zajemna 200 kcn2, doslej še ni stopila človeška noga. Naloga ni lahka. Treba se bo pre-( biti sikozi kanjon, čigar dolžina je 40 km. Za to težavno nalogo bodo potrebovali n-aumnainj štirinajst dn.
Kdo bo premagal kanj on? To vprašanje so si po vojni začeli postavljati mladi sarajevski plan inči, vendar odgovora dolgo ni bilo Mladinsko uredništvo Ra-dva Sarajevo pa se je naposled odločilo In tinamsiralo odpravo s pogojem da bodio v njej sodelovali znan-
Prijatelji prirode prejemajo denarno pomoč
Kakor je znano, je Zvezni Izvršni svet pod pogojem, da ustrezajočo dotacijo da Še Republiški izvršni svet in okrajni ljudski odbori, dodelil za izboljšanje pogojev letnega dopusta delavcev im uslužbencev 300.000.000 dinarjev Od te vsote je prišlo za področje naše republike 42,000.000. k temu pa bodo prispevali še Izvršni svet im ljudski odbort. Te dni razpravljajo o višini dotacije organizacijam, ki se ukvarjajo z domačim turizmom. Za namene, k Jiih zasleduje Društvo prijateljev pri-rode. bo dodeljena vsota, ki Jo bodo društva s pridom uporabljata
stvenikt. Kmalu pa so se v re- kanjona napreduje po petdeset dakeiji pojavili številni zavodi in ljudi, v sredimi pa je samo 17 zmanstveni inštituti z željo, da bi članov odprave, v samem kanjo-sodelovali pit odlkrivanju tega ne- , bodo alpinisti pripravljati pot znanega kraja Tako so danes v štirim znanstvenikom in raporter-
odpravi geologi, biologi, geografi, (meteorologi, filozofi im ostali znanstveni sodelavci. Poleg tega so odšli na pot še srednješolci, študentje. delavci, novinarji večjih
časnikov ter f Ulmski reporterji. Ekspediciji nudijo veliko pomoč posebni oddelki Jugoslovanske ljudske armade, zlasti planinci in vezisti. Kaj Lahko najdejo v kanjonu? Nekateri trdijo, da so v kanjonu ostanki starega mesta, češ da morebitno naselje izvira še iz ilirskih im tračaiiskih časov. Filozofi se vesele, da se bodo lati-ko pogovarjali s prebivalci naj-oddaljenejših krajev, kjer civilizacija pušča le malo sledov. Sodijo. da je na tej reki slap visok 450 metrov, z vso gotovostdo pa trdijo, da se pritoki zlivajo v Rakitnico v 200 do 500 m visokih slapovih.
Poročila, ki jih pošiljajo dopisniki večjih dnevnikov, prihajajo silimo počasi, talko da smo le skopo obveščeni o napredovanju odprave Ta je po poročilu, ki je bilo odposlano 4. julija (preko male radijske postaje z Bjielašioe) na višini 1.000 metrov. Tu je megla, pravi jesenski ledeni dež. Celot ni pohod so razdelili v več etap. Po treh dnevih napornega pešačenja im plezanja bodo člani ekspedicije prišli do mesta, kjer *e bodo lahko .preplazill iz kanjona Prlpommiti moramo, da so člani odpiave razdeljeni v tri skupine. Po levi in desni strani
jem, ki so se prijavili za to smer raz iška'Ve tega predela.
Vodja odprave, podpolkovnik Gusti Kvarner je novinarjem izjavil, da so prve priprave za osvajanje celotnega kanjona že končane. »Mislim,« j(e dodal vodja odprave, »da bomo pravočasno prispeli na mesta, ki so za sedaj samo na karti označena za naše tabore.«
O uspešnih napredovanjih odprave se bomo v prihodnjih številkah našega Imsha Še pomenila.
Vse okrog nas veličastni kamniti skladi
KAJ NAM POROČAJO
ALI JE TO RES?
Ponekod pravijo: Mi živimo v prirodi in d raštvo prijateljev prirode nam ni pobobna
Bohinjci mislijo drugače
Ustanovili sjo indic La tivni odbor in širše razumejo naloge Prijateljev prirode. Predsednik IO je Šolski upravitelj tov. Etgon Mihelič, v odboru pa so še trije delavci, en profesor im en žeteanilčair. On.; zares živijo v lepem k naju, toda prav gobovo se bodo kdaj pa kdaj podali še »v svet«, imeli pa bodo tudi priložnost sprejemati prijatelje prirode, jm če želi kdo kakšna poj.asnilla, jim bo odbor prav gotovo rad odgovoril.
Kaj pripravljajo Ljubljančani
Pogled na tfluorj« ofo sončnem zatonu nam ostoame še dolgo v spominu
Iniiciiabivni odbor DPP Center je na IV. se ji sklenili pr urediti 15. julija kolesianski izlet v Iški Vintgar, v soboto, 21. im v nedeljo 22 » pa namerava prirediti izlet na Možaki jo, kjer Je bilta prva partiizam-ska biitka na Gorenjskem. Preno-či*ll bodo v počiitmiškem domu želiezn.iičarjiev. v modelijo pa bodo obiskali še Bled. Zatem pripravljajo še veselico, ki bo 5. avgusta pni »Štirnu« na Ježici. Zabava ima svoj namem, o podirobnostih pa bodo Ljubljančani še obveščeni.
Tudi v Podvelki je bilo govora o namenih DPP
Občinski sindikalni svet Je imel plenum, na katerem so razpravljali o nalogah prijateljev prirode. Tovariš Kure je biil mišljenja, da v kraju, ki je pod Pohorjem, ne bi imelo društvo poleg snujočega olepševalnega društva kaj posebnega delati. O tem bodo še razmišljale podružnice, in meneč zatem, to je 22. VI., so n« redni
se že lahko seznanili v Delavs** enotnosti od 22. junija 1356 ^ morda Se bodo sedaj laže odK** čiilii za ustanovitev društva.
Kaj pa v Ribnici?
Iniciativni odbor že imajo. izkušenj, pravijo, še ne. Priporo* čarno, da tudi oni prečitajo smue'!'-nlce prijaiteljev prinode, kii so bil® objiavljefie v Detovski enotnost*' in delo se bo lahko raz vnj odo stopoma.
w	-‘-o	■ —
seji sindikalnega sveta 1« ustamo-vili iiniciatiivni odlbor, kaitiorega predsednik je Ivam Robnik. V zapisniku beremo med drugim: »V tem predelu živijo ljudje v gorskem svetu a.n talko nimajo večjega poželenja po naravi.« 2ie res, toda ati vas nič ne miče morje, Gorenjska, tudi druge republike? Im letni dopust? Vemo, da je lepo pri vas In zato bi mogli storiti še nekaj. Vaše društvo morle napraviti obiskovalcem tudi kakšno presenečanje. Povabite dolinske prijatelje prirode k vam -na prireditev ali zabavo. Saj ste zaipi-saiii, da sd mestni ljudje bolj želijo’ svežega zraka im zato bo za Mariborčane prav dobrodošlo, če bodo imeli tudi v Podvelki društvo, ki j!i'h bo moglo včasih tudi sprejeta 1 v okrilju lepega Pohorja.
Prijatelji prirode v Košakih
Tudti tam je bil ustanovi jem Lni-olaitliivnii odbor, katerega predsednik je tov. Jože Čepe, zaposlen v opekami Maribor — Košaki. Odbor je pripravili za vse člane kolektivov skupinski -izlet 4. julija, drugi ateJlet pa 'bo 22. julija Poročajte, kako ate se
In kaj pišejo iz lepih Nazarij
Eni so biHli za, drugi proti. Spet isto: 2-i'vimio v Ibpi moravi, toda drugi so bili na sejii Občimskega sim-dLlkailm-ega sveta drugačnega mnenja. Z dellovarujem prijateljev prihod© bi mogli doseči mnogo koristnega, odvračali bi ljudi od gostS-ln din maanegia poh-ajkovanja. Z	smemlcom-i društva so
Načrti
KOČEVARJEM gre za dogra«#' tev koče na Travni gori. ureci>te^ koče na Mestnem vrhu. koče tel im dograditev žičnice na dri-hštajnu. V predgraj siki obči** bo budi kopališče In seveda bo^ za uresmičerije teh načrtov 'P9' trebne skupne aikcije vse resirainnti ljubiteljev domači turiom-a.
NOVA GORICA razmišlja o ditvi izletmiške točke na Skalni* ci. Ta kraj je zelo primeren ^ krajše izlete, potrebno pa J® adaiptrrati neko porušeno poslopji' Podiobno željo imiajo Sentpetrč^* ni. Želijo urediti postojanko Markovem h-ribu, ki je pol oddaljen od njihovega bivališč®' Toda prij-ateljti prirode iz Ajdo^ ščine bi radi pohiteli više. Na U'f~ im pol od-doiljemem Čavnu žehO. urediti izletoiško postojanko.
LJUBLJANČANI pa mislijo r* Zbiljsko jezero . ..
Odbor mienii. da bi kazalo biti nekaj sredstev za nakup le3<^ nitmi h htišic, ki bi jih postal11 n-ad jezom pri Boikatcah im niičamiah na Sori. O tem se že časa razpravlja, kajti za m-arašč®' j-oče števiilo prebivalstva LjubU)'3' ne je treba preskrbeti čurnp1^ primerno urejiemo azletišče.
LN MARIBORČANI?
Obsežen je njihov program-za ureditev netteaterih postojon^ nia Pohorju, za camping prost-^ ob Dravi, za nabavo 50 komp-lč^ nih šotorov iei nekaj plovnih b * jektov. Ob hidrooemtraJoih Želu^
ured'iit,i tudi izlletišče, skupna '/seh zainteresiiraniih pa je dog^ dlltev žičnice na Pohorju, kj *
bodo posamezna podjetja postaj la pa'viiljone za le to vam j e ot1^?
zsaiposlenih.
ZEMLJIŠČE DPP NA GORENJSKEM
Predvoj ni član prij ateljev ro.de, sedaj uipo-kojenii sbav6^ tovariš Framce Pintar iz dovljiioe, je sporočil Repuibiiškf^ miu imiiiciiatiiivnemu odboru, da / imelo predvojno društvo kup^ no zemljišče na področju Krah' ske gore am v bližini Medvod. ^ ^'eniafll se bcmio za to. nrav pa bi sie moriali tudi Trbovelj zaninaaitl, kaiko je z iblvšim Ljiiščetm DPP na Mrz*l‘iioi.
OB ROBU DOGODKOV

OB OBISKU PREDSEDNIKA NASERfl
Mi, ljudstvo Egipta
66
Obisk predsedmiika Nasena v •'JgloeJeiviji — prav tako kot ^isk tovairdiaa Tita v Egiptu — ^ sodil v vrsto tistih kurtoaizindh tbiskov in srečanj državnikov poCStilkiov, 'kS se kimaliu poiza-bi‘jo :im od katenilh ostane ie ne-Kaj Ijuibezniiivrih besed na papir-Namen tega obiska je askre-b® in prijateljska izmenjava bttdlli in izikušeinj v kotrist fcre-Pitvg jugoslovansko-egiiptovdtaih 0<Wsov in v prid svetovnega bitru. Takšni razgovori med ta-uglednaima državnikoma, kot tovainiš Tito dn predsednik ^aser, pa bodo imeM — tako bamn iizikmšnje dokaizujejo —: ve-medmiEirodmi pomen.
Predsed n :k Naser je Predovnik in tvorec novega Egiip-la. ki se je pod 'njegovim vod-®tvOQn • uveiljiavtii kot neodvisna ^žeila. in ki odiigrava vedno J01^ pomemibno vlogo na svetu, bežvie, katere ljudstvo je vzelo fjbjo ušodb v lastne roke in k‘. ;prav zairadi tega v zadnjali pomemibno napredovaila. I^rav sedgj, ko pozdravljamo Pf jvis e cinike Nasera kot našega bt'aige©a gpstG, lahko irečemo, ?® je zaključeno začetno obdob-v zgodoviinski preobrazb: Stota. Dne 19. junija letos je aidnji angleški vojak zapusti’ ^Stotovsikio ozemlje, dne 23. ju-Jia pa je egiptovsko ljudstvo ■^Volilo Nasera za prvega pred-jSPhilka Riepufrliike Egipta Jn benem z refknendushom potr-b-^o novo ustavo, ki se začenja besedami: »Mi, ljudstvo H^P-
J,-. • •« S tem je še ena revolu-b®' Uzakonila svoje pridobitve.
dežela je stopEa na pot Medica.
^^tod 23. juniijem 1952, ko je mladih revoluciionarnih rj€v pod vodstvom Nasera b^taviiia toraJja Faruka in pre-oblast, je baj Egipt ze-jta in nesamostojna država, jjteajst milijonov, felahov, to-
-	J had 94% vseh kmetijskih j.nbrvaicev dežele, je imelo ko-j^j tretjiinio obdelovalne zemlje,
prebivalcev (vefleiposest-Vm * ^ imeilo 36% obdelo-“n.e zemlje. Življenje felahov j. v tisoč le<bih ni izboljšalo, v so obdelovali z najprimi-sredstvi, plačevali so hkM- z^kopnlne, pisati niiso bičanje je bila najmilejša Tudi industrija je bila ^7° zaostala, zlasti bombažna, ^ge pia skoraj id bilo. Delav-Mače so bile izredno nizke,
-	^vike so dobivaile dvakrat Ve>’I1j^e plače kot delavci, v to-Sit!’ls|b je delalo več tisoč otrok.
bkna veleposestnikov in in-rtaleev g je prisvajala sko-^ee nairod/ni dohodek, živela t,.^ izobilju in razkošju, med-^ *to so mffilijond umiraili od da hi zavarovala svoje lj^tJ'es,e. je hila vedno prtprav-1^. ® na nacionalno izdajo. Fa-’w'V. <iVH3ir ie bil središče sa-korupcije in izdaje, si je prigrabil ogromna ®tva, postavljal in odstav-^ 1« vlade, bot se mu je zaho-Parlament je hil lutka v ^gpvih rokah m v rokah fev-industrijskih in etran-veilijiabov, kg so jim MK lUuSi iiu<istv0 deveta briga, »tg ‘ me stranke so bile pred-tm. 1Ce . različnih iekori.ščeval-^oj^v, največkrat pa tudi
tuje agenture; s svojim delovanjem so 'povečevale tragična nasprotja družbe, v kateri so se prepletali ostanlai sužnjeposest-ntišikih in fevdialnih odnosov s kapitalističnimi odnosi. Egipt, dežela na pomembnem strateškem podnočju med dvema celinama, kjer se križajo važna pomorska, zračna čin kopna pota, je bil poslušno orodje velesiill. Takšen je bil Egipt dio 23. junija 1952. leta, ko je skupina mladih revoluciionaimiib oficirjev prevzela oblast, da hi v interesu
žujejo, da M obvarovali svoje iizkoirlilščevallske pozidije. Okupatorji so se vedno lahko sporazumeti z egiptovskimi fevdalnimi, industirijskiimi dn poliuič-nimii veljaka, in vsak njihov Siporazuim jie poslabšal življenjske razmere egliptovskega ljudstva. Naseru so se odpirale oči. Vedno jasneje je videl cilj boja naprednih sil, vedno bolj je spoznavali, kdio So prijatelji in kdo sovražniki Egipta, Izbruhnila je palestinska vojna in Naser se je znašel na bo-
revolueionarji imenovali za predsednika. Naser pa pred težavami ni klonil, nii odstopil od ciljev revolucije. Revolucionarni svet je uspešno prebrodil težave, uničil naspnotnlifce revolucije dn zbrali okrog sebe milijone delovnih ljudi.
Osnovni cilji egiptovske revolucije so bili:
1.	Popolna osvoboditev Egipta Izgon Angležev s področja Sueškega prekopa, rešitev sudanskega vprašanja. Odprava vseh privilegijev imperialistov:
Ob četrtj obte um ci revoludjlsl je Revolucionarni svet organt-riiral referendum za izvolite v pa-edeedniika republike in sprejetje nove ustave. Za predsednika republike je bil z ogromna večino glasov izvoljen Gamall Afodel Naser. Zanj je glasovalo 99.9% volivcev, 99.8% volivcev pa je glasovalo za novo ustavo. Jeseni bodo Egipčani izveftllit svoj prvi svobodni parlament.
Vladio mlade egiptovske republike pa čakajo še številne težke' naloge.
Egipt je agrarna dežeOa. Meri milijon kvadratnih 'kilometrov, plodne zemlje Pa Je le 35,00(1 kvadratnih kilometrov. Tu živi skoraj 20 mdliijonov ljudi. Vsako leto je nrSijon prebivalcev več. Sedemdeset odsiloilkov pire-bivalcev živi od kmetijstva. Cisti dohodek 16 miliijoinov fela-'aov je lani znašal komaj 6 funtov letno na osebo.
Ce se hoče Egipt osvoboditi revščine jn lakote, potrebuje ve-iliko vode, premagaiti m,oira puščavo, zgradili industrijo, zboljšati transport.	»c
Asuanski jez, k; so ga že začeli graditi, je temeljni kameri kmetijske in industrijsko preobrazbe Egipta. Ko bo zgrajen* se bo po vršina obdelovalne zemlje povečala za 30%, pridelek pa za polovico. Prj njem bo zraslo novo industrijsko središče, Egipta. Vettiko Industrijsko središča grade tudlj pri Aleksandriji. Zri ta ogromna dela pa potrebuje Egipt pomoč tujfme, kajti njegov proračun nikakor ne bo zmogel teko velilkih bremen. Ka bodo izipolnili vse načrte o gospodarski preobrazbi Egipta, se bo dežela ob Nilu spremenila v deželo blagostanja.
egiptovskega ljudstva odpravil c preteklost in povedla Egipt v boljšo bodočnost.
Ga-mal Abdel Naser je eden najmlajših predsednikov republik na svetu. Rojen je bij leta 1918, torej pred 38 leti. Pripada generaciji, ki se je v političnem življenju Egipta začela uveljavljati tik 'pred drugo svetovno vojno, ki je spremljala boje v Evropi im Aziji, sodelovala v zavezniških vojaških akcijah, v bojih na egiptovsko-izmaelski meji, in se v burnih dneh Egipta, ki so sledili palestinski vojni, uprla okupatorjem in domačim izkoriščevalcem.
Predsednik Naser je Izšel iz skupine mladih ljudi, ki so se vključili v politično življenje Egipta kot iskreni in dosledni naispfotnEkii korumpiranega sistema. Ze s šestnajstimi letS je postal član tajne mladinske organizacije. ki se je bojevala za osvoboditev Egipta. V svoji knjigi »Filozofija revolucije« pravi, da je aktivno sodeloval v vseh gubanjih, političnih in soci atnnh, ki so jih bojevali za neodvisnost Egipta. Leta 1937 se je vpisal v vojaško akademijo Bil je edem najboljših gojencev in izredno dober organizator. S svojim! tovariši je začel ustanavljati celice »Svobodnih oficirjev«, ki »o bile prvi zametki revolucionarnega gibanja.
Naser je pazljivo im vztrajno proučeval zgodovino im (razmere v Egiptu. Talko je spoznal, da se v šali izkoriščevalcti zdru-
j.iš&u. Celice »Svobodnih oficirjev« so delovale tudi na fronti Vojak! in oficirji so se junaško bojevala, toda nekaj j« Mo gnilega v egiptovski vojski. Orožje je bdio pokvarjeno, v vrhovih vojske je vladala korupcija. Pripovedujejo, da je bil Naser med palestinsko vojno izredno hraber. Njegov bataljlon je bil najboljši na bojišču. Živel je med vojaki in jih bodril. Obenem pa neutrudno zbiral pristaše revofiuoije dn krepil vrste »Svobodnih oficirjev«.
Naser se je vrnil v Kairo z bogatimi izkušnjami. Ril je prepričan, da Egipt ne bo mogel napredovati, dokler ne bo revolucija izgnala in uničila domačih in tujih izkoriščevalcev. Pripravljal se je na odločita! udar. Dne 23. jun!ja 1952 so njegove enote obkolile Farukov dvor in izgnale protiiljudskega kralja iz Egipta. To je bil začetek revolucije.
Predsednik Naser se je zavedal, da je izgon Faruka prvi ukrep revolucije, ki mu bodo morali sledit! drugi. Upal pa je da revolucionaimo obdobje ne bo tako težko, kot je bilo. V svoji avtotodognafiji piše. da . je pričakoval, da se bo ljudstvo po izgonu Faruka kar samo zgrnilo okrog revolutScnarnega sveta im da bo s tem zagotovljen hiter im miren razvoj. Toda izkoriščevalski stoji, ki jih je podpirala tujina, niso odkažiti orožja. Na svojlo stran so pridob® tudi generala Nagiba, Id so Sa mladi
2.	Zboljšanje življenjske ravni prebivalstva. Prvi pogoj ■ agrarna reforma.
3.	Uničenje monopolizma.
4.	Ustvaril!! novo armado, organizirano na domckinatičndh načetCh, ki bo sposobna varova-!ii neodvisnost dežele.
5.	Odpravit! vse ostanke fevdalizma v državnem on družbenem življenju.
Te cilje je egiptovska revolucija že dosegle. Angleži so se umakni S s podiročja Sueškega preklopa. Sudan je dobil neodvisnost; Angleško-egiiptcvska pr-godba iz leta 1936 ne velja več.
Z zakonom o agrarni reforma so vzeli veleipcsestmrkom 200.000 hektarov zemlje. Zemljiški ma-Icslmum je zaeniknat 200 fedamov (fedan ima 42 arov). Odvzete zemljo so razdeliti feCshom, ki se združujejo v kmetijske zadruge. Zemljo bodo moral! plačati, toda šef.e v tridesetih letih
Revolucionamni režim je umi-"iil stare stranke, toj so deloval«-v prid domačih in tujih Izkoriščevalcev. Razbil je reakcionair-no venako organizacijo »Muslimanskih bratov«, obvairoval je revolucijo pred napad! pristašev »parlamenitaime demokracije«, ki jim je pomagal Nagib im ki so za svojiiimi gesli skrivali željo po vrnitvi na steiro. Ukrepi proti izkoriščevalcem in ukrepi za zboljšanje žlivljenjske ravni so odpri! o6i miaiijonom delavcev »n felahov, ki so se zbrali okrog RevoSiudionaimeg« sveta.
V zadnjih štirih letih se j« Egipt pod vodstvom Naserja pomembno uveljavili v mednarodnem življenju. Pridobitve egiptovske revolucije so navdušil!« napredne sile v arabskih deželah. Prcdsediniik Nlaser je postal glavni pobomik solidarnosti arabskih dežel v njihovem boju za nactomailnio neodvisnost. Boj proti kofrcniallizmu je Egliipt trdno povezal z drugimi azijsko— afrtišlrhmS deželiaimi. Naser se j« na konferenci v Bandungu uveljavili kot ema naj.poenemibne jšiji isebnosti azajsfco-afrižkega sveto, ki se trga iz' zaostalosti in pri tem, nujno potrebuje pomoč risoko razritih držav Naser s« je tud! uveljavile kot glavni po-bomik aktivne koeksistence in prolifaliokcvsikegia razpoloženja na Bližnjem in Srednjem Vzhodu. Zaradi; svojega iskrenega in odročnega prizadevanja za mir n enakopravne odnose med na-x>di je rridobfl velik mednarodni ugled.
Obisk predsednika Nasera v JugostevijS bo cfcrepil prijatelj-;fce jugoei’i'l I msfco-eigliipitovske stike im skupna prizadevanje za porušenje blokovskih pregraj ih uveljavitev duha koeksistence V rdnoeliih med državnimi Zato j u-gostovamska javnes* pozdravlja ta obisk in pre<!.>-.	Nasera
kot vodKitellja egiriovsrega ljudstva, ki je pevedri1 Egipt iz teme zaoslcfiosti, kot uglednega državnika, k; s svoio dejavnostjo veliko komMt' m'!iru in | s, upi-azuinevamju med narodi.
IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO
ZGODOVINSKO SKEČANJt1
Brioni, skupina majhniih im slikovitih otokov pred Istro, so že zaipasani v svetovna zgodovini kot kraj pomembnih mednarodnih dogodkov V zadnjih letih so mnogi ugledni državniki 1 sveta obiskali te otoke in razpravljali z jugoslovanskimi voditelj;, o mednarodnih dogodkih ter iskala možnosti za sporazumevanje m sodelovanje med narodi. Med najpomembnejšimi gosti ki so. v minulih letih obiskali Brione, so Bulganin im Hruš&ev. U *Nu in Nehru. Dulles, grški kralj im cesar Etiopije.
Te dni pa bodo Brioni spet v središču pozornosti vsega sveta. Na teh majhnih otokih pred Istro se bodo sestali trije najuglednejši državniki sveta, trije iskrem im odločni poborniki aktivne koeksistence med narodi im državami predstavniki treh celim: Azije, Afrike im Evrope, trije nosilci novega duha v mednarodnih odnosih — tovariš Tito, indijski ministrski pred-sedmtiik Nehru in predsednik egiptovske republike Naser.
O zgodovinskem srečanju na Brionih že danes veliko pasejo po vsem svetu Vsi se strinjajo, da bo to izredno pomemben sestanek im da bo močno vplival na nadailjnje pccniirjevanje v svetu. Kako tudi ne. saj imajo državniki, ki se bodo sestali na Brionih, ogromen mednarodni ugled im velike izkušnje v boju za mir un napredek. Vsi trije so se uspešno bojevali za neodvisnost svojih dežel. Tovariš Tito je organizator in voditelj juna-škeg-a boja jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno, edini, ki se je upal upreti stalinizmu in v boju proti stalimistiič-, nim naklepom tudi zmagal državnik, ki ni klonil pred nobenim pritiskom in v najtežjih letih hladne vojne obvaroval neodvisnost jugoslovanskih narodov. Predsednik Nehru je voditelj zmagovitega osvobodilnega boja indijskega ljudstva, državnik, ki je obvaroval neodvisnost Indije pred napadli medna rodnega imperializma, ki se je uprl blokovski razdelitvi sveta in tujemu vmeš&vanju v notranje zadeve azijskih držav. Predsednik Naser i ! je voditelj gibanja, fci je izgnalo Angleže i-z Egipta, ki je očistijo ' Egipt reakcionarnih sil in tujih plačancev, ki se je uspešno uprlo imperialističnim spletkam na Bližnjem in Srednjem vzhodu.
Boj teh treh državnikov pa ni .bil pomemben samo za Jugoslavijo, Indijo in Egipt. Njehov boj je bul vzor mnogim narodom. In je še. Politika Tita. Nehruja in Nasera je prav zato tako pomembna, ker daje moralno silo narodom vsega sveta, da se upro vsem oblikam pritiska, izkoriščanja in zasužnje-vanja.
V obdobju hladne vojne so se napredne sile sveta združile v boju proti blokovski politiki, ki je potiskala svet v strahotno samouničenje. Državniki, ki se bodo te dni sestali na Brionih, &o najuglednejši borci proti blokom, bojevniki za miir itn enakopravno sodelovanje. Tito. Nehru in Naser so pobudniki idej aktivne koeksistence, ki danes zmagujejo. Dokumenti, podpisani v Delhiju. Kairu im Beogradu, so zgradili temelje novih odnosov med državami, odnosov, ki temelje na neodvisnosti, enakopravnosti, ne vmešavanju v notranje zadele drugih, na prijateljskem sodelovanju, boju proti blokom, mednarodni trgovini, pomoči bogatih nerazvitim, na razorožitvi, kolektivni varnosti,, utrditvi vloge .Združenih narodov. Boj za uveljavljanje teh načel v odnosih med državami in narodi, je že obrodil obilo sadov. B.okovsKe ostrine se krhajo, sovražmiikd polagoma postajajo^ prUjaceioi, osvobojeni narodi uspešno grade svojo boljšo bodočnost. Zato je razumljivo, da svetovna javnost pričakuje, dia bo brionsko srečanje pospešilo proces zbliževanja narodov itn odipravljamja ostankov hladne vojne ter obilo koristilo silam mliru im napredka na svetu.
GOSPODARSKE KRIZE IN MEZDNI SPORI V VELIKI BRITANIJI
Upravičene zahteve proletariata
V avtomobilski industriji odpuščajo delavce — Pred stavko v jeklarski industriji. — Sindikati trde, da je vlada odgovorna za poslabšanje gospodarskih in socialnih razmer.
Angleška avtomobilska industrija je zašla v težavno gospodarsko krizo, naj večjo po drugi svetovni vojni. Avtomobilska družba »British Motor Corporation« je že odpustila 6000 delavcev, 49.000 delavcem pa Je skrajšala delovni teden na tri ali štiri dni. Avtomobilska družba »Standard«, ki je pred meseci odpustila 1300 delavcev, je napovedala, da bo v kratkem odpustila še 1000 delavcev, za ostale delavce pa bo uvedla tridnevni delovni teden. Skrajšanje delovnega tedna napoveduje tudi družba »Rover Motor Com-pany«, ki ima zaposlenih 4000 delavcev.
Odpusti v avtomobilski industriji so sprožili vihar nezadovoljstva v vsej Veliki Britaniji. Nekaj ur po objavi sklepa družbe »British Motor Corporation« o odpustu 6000 delavcev je Izvršni odbor britanskih sindikatov poslal ministru za delo in finančnemu ministru resolucijo, s katero opozarja vlado na pomembnost polne zaposlitve. V resoluciji je rečeno, da je vladna politika »prispevala k nastanku nevarnega gospodarskega položaja«. Izvršni odbor sindikatov poziva vlado, naj z odločnimi ukrepi zagotovi _ gospodarsko stabilnost, da »zaradi pomanjkanja načrtov, nadzorstva in jasnih gospodarskih ter socialnih perspektiv napori delavcev ne bodo zaman.« Tajnik sindikata avtomobilskih delavcev v Midlan-su pa je izjavil, da je treba vlado odločno obsoditi zaradi položaja, ki je nastal, kajti prav politika vlade je odprla pot brezposelnosti.	.
Zaradi zmanjšanja prodaje motornih vozil doma in v tujini je angleška avtomobilska industrija
v prvih petih mesecih letošnjega leta proizvedla 45.000 avtomobilov manj, kakor v istem obdobje lanskega leta.
Predstavniki sindikata avtomobilskih delavcev so predlagali, naj bi odpravili grozečo brezposelnost z uvedbo 40-urnega delovnega tedna namesto sedanjega 49-ur-nega. Mezde pa bi ostale iste. — Delodajalci so ta predlog odklonili, češ da bi naložil avtomobilski industriji prevelika bremena.
Angleški avtomobilski delavci zahtevajo, naj njihovo sindikalno vodstva takoj napove splošno stavko. Nezadovoljstvo je tako veliko, da bo najbrž v kratkem izbruhnila stavka v vsej angleški avtomobilski industriji, pa če jo
bo sindikat napovedal ali ne. .
Stavka pa grozi tudi angleš# Jeklarski industriji. Ker so se jalovila pogajanja za zvišanj® mezd, ki so se začela že pie(J meseci, je sindikat prepovedi* nadurno delo. Zaradi te prepovedi se je znižala britanska pcoi^
.	— predi
vodnja jekla za 300.009 ton. dnevi je 14.000 strokovnjakov a1** gieske jeklarske industrije sklenilo, da bo začelo 14. julija stav-
kati. Njihova stavka bi ohromil* celotno industrijo jekla v Veh^
Britaniji, kar pa bi seveda zročilo zastoj tudi v drugih dustrijskih vejah. V nekaj tednih bi ostalo brez dela kakih 4 nh-lijone delavcev.
Veliko Britanijo pretresajo dj* žavne gospodarske krize in 'mezdni spori, ki jih angleška vlad* najbrž ne bo mogla rešiti, ne dj bi upoštevala upravičenih zahtev; proletariata.
IZ AMERIŠKEGA DELAVSKEGA GIBANJA
650.000 DELAVCtV STAVKA
Že skoro dva tedna staka 650.000 jeklarjev. — Stavkajoči zahtc* vajo zvišanje mezd, zagotovljen letni zaslužek in večji delci delodajalcev za socialno zavarovanje.
V zadnjih enajstih letih Je bilo jeklarski industriji ZDA pet večjih stavk. Zadnja je bila 1952. leta, trajala pa je le en dan, kajti delodajalci so kaj hitro popustili in sprejeli delavske zahteve.
Pred štirimi leti, ko so ameriški jeklarji zadnjikrat stavkali, je bil položaj precej drugačen, kot danes. Zaradi hladne vojne in vojne na Koreji je svet potreboval obilo jekla, in ameriški jeklarski trusti so raje popustili, kot da bi zaradi delavske stavke izgubili kupce in dobičke. Danes
Resolucija MSS o Alžiru
Francoske oblasti naj izpuste zaprte alžirske sindikalne voditelje. — Sovražnosti naj se končajo in začno naj se pogajanja »s pravimi predstavniki alžirskega ljudstva«
pa so si potrošniki jekla že ustvarili precejšnje zaloge, amefiSj-J jeklarski magnati pa so pred ^ davnim napovedali zmanjšanj® proizvodnje. Zato so lahko veUK® bolj trdovratni kot pred leti. Vendar pa tudi sindikat trc«J no vrt.rfria. nai
vratno vztraja, naj delodaja** sprejmejo delavske zahteve.
Zahteve jeklarskega sindika^J so v glavnem podobne lanskol®^ nim pridobitvam delavcev
ške avtomobilske industrije.
pomembnejše so: povečanje nl.w za 63 centov na uro v treh zagotovljen letni zaslužek, strialci naj prevzamejo strosh za socialno zavarovanje.	JJi
Zaradi stavke 65(r0i&g jeklarJ^i' (torej vseh članov jeklarsk6^ sindikata) se je proizvodnja . ----— inrtnstrifi 7manJ
ameriški jeklar, industriji zm*”
Izvršni odbor Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov je sklenil, da bo poslal v Alžir svojo delegacijo, ki naj se prepriča o položaju v tej severnoafriški deželi.
V resoluciji, ki Jo je o*b tej pri. priložnosti objavil, obsoja Izvršni odbor MKSS ukrep francoskih oblasti, ki so odklonile njegovemu predstavniku dovoljenje za prihod v Alžir. Resolucija pozdravlja alžirske sind kalne voditelje, »ki jim je bila odvzeta svoboda ih tiste, ki ob tveganju življenja še nadalje izpolnjujejo svoje sindikalne naloge, nujne za uvedbo demokratičnega režima v Alžiru«.
Izvršni odbor MKSS zahteva, naj francoske oblasti takoj izpu-
ži-rci s splošno stavko ob obletnici francoske zasedbe Alžira obsodili francoski kolonialni režim in zahtevad i svobodo ter neodvisnost. Kakor poročajo iz. Alžira, so v stavki sodelovali skoro vsi alžirski delavci, uslužbenci in trgovci.
šala za 90%. V prvem tednu sta ke so ZDA izgubile 2 milij0^
izgubile 2 ton jekla. Stavka pa vpliva . na druge industrijske veje. Ka^
40% vseh ostalih ameriških P%.
---- ------
jetij je moralo zmanjšati pr° vodnjo.
Dne 2. julija so se začela gajanja med predstavniki vlaPv sindikata in delodajalcev. RezO^ tati pogajanj Se niso znani.
ULBRICIIT0V POZIV
V boju za skupne koristi nemškega delavskega razreda bost* obe nemški delavski stranki prav gotovo našli dovolj stični1* točk za sodelovanje.
J
Vzhodnonemška Združena soci_ ! liniji socialmih demokratov in ^	\
alistična stranka je spet pozvala zahodno nemško Socialno demo-
ste zaprte alžirske sindikalne vo_ kratsiko stranko na razgovore in ditelje, in pooblašča svoje ga ge- \ sodelovanje. Glasilo vzhoidno-neralmega sekretarja, da v pri- nemških socialistov »Neues meru, če francoske oblasti ne , D eutsch Lam d« jo pretekli petek bodo Izpustile zaprtih sindikalnih . objavilo olanek pod naslovom voditeljev, pošlje Mednarodnemu »Prišel je cais za razgovore in so-uradu za delo protestno noto delovanje med zahodnonemško proti kršitvi sindikalnih svobo- ! Socialnodemokratsko stranko in Ščiri v Alžiru	vzhodnonemško Združeno socia-
Izvcšni odbor MKSS tudi po-; 1^1 eno stranko«. Članek je pooblašča svojega gemeradmega ge-: večen ».konkretni možnosti sekretarja, da »uporabi fonde za ( delovanja in boja vseh napred-mednarodno solidarnost za po- | ni" Sl^ v Nemčiji.« moč družinam zaprtih alžirskih j To ni prvi poziv vzhodnonem-sindikalmih voditeljev«.	i Ške Združene socialistične stran-
Resolucija Izvršnega odbora ka zahodinonemšikim socialnim Mednarodne konfederacije svo- demokratom. Toda prvič se je bodnih sindikatov končno tudi zgodilo, da so v Vzhodni Nem-zahteva, naj se končajo sovraž- , čiji odkrito spregovorili o stvar, nos ti v Alžiru in začno »n e po- n ih možnostih sodelovanj1; sredina pogajanja s pravimi pred.	s-t-
»fcaiVm ilki flllv i	a T i ii.rlK.tva« O
stavnilki alžirskega ljudstva« bodoči ureditvi Alžira.
vseh
nemških socialističnih sil.
Članek, v »Neues DeutscMaodu« začetku priznava, da je med
To resolucijo je Izvršni odbor j vzhodnimi sociali isti in socialni-
MKSS sprejel v dneh, kio so Al-
Azjjfsnfmski pristaniški Mavci so stavkal!
V Buenos Airesu, glavnem mestu Argentine, so pred nedavnim
stavkali pristaniški delavci. Stav- stranki očeta Marksa kokazov ni bilol Zaradi stavke je gclsa.« delo v pristanišču popolnoma za- V članku nadalje navajaj© tz-mrlo. Stavkajoči so zahtevali Javo Olleinhauerja in UiDbricbta zvišanje mezd.	fcetr ugotavlja..}©, da se politični
mi demokrat! precej »raizlik v stališčih« -jn da so »nekatere med njimi celo načelnega pomena«. Vendar. »sedaj ne gre za to, da polemiziramo o preteklosti in se prepiramo o krivdi enih in drugih, ampak je treba ugotoviti, da imata obe nemški delavski in En-
cial-istov kata.
v mnogih pogledih
Na teh temeljih naj bi ^ čeli graditi skupno stavbo
za hi*!'
temeljnj kamni so boj razorož itev, kolek t ivna .	.
Razen tega tega obstajajo še dr j gi skupni cilji, kot na Prin\ uničenje nemškega milit ar opozicija proti vojaški obve^^ sti v obeh delih Nemčije in vračanje politike sile.
Pričakujejo, da bo tudi ta z iv doživel usodo vseh dosč^ njih. Vodstvo zajiodnoneih^ Socialnodemokratske stranke ^ enkrat Še nasprotuje sodelova^, z vzhodnonemško Združeno ^°yi alistično stranko, češ da se ie:j}
(pod vodstvom Ulbrichta) s svjt
; nf ormbirojevsko kompromitirala. Temu
politiko rn-c^j
zahodnonemških socialnih dd1^ krafov pa se pridružuje bojami da jih desničarske siile v
ni Nemčiji ne bi napadle stjkov z vzhodnonemškimi
alIsti. Zaenkrat bo torej naj^ tudi ta poziv naletel na	p
skUC h
ušesa. Toda v boju za
rS ! . » 1 -J v. 6 w- 7 ^ ;—V	I j	»V. 11 ^
življenjske koristi nemškega ^ lovskega razreda bosta obe
sti prav gotovo našli dovolj 9*\t
ški delavski stranki v pri.l
_________________^ n
n ih točk za sodelovanje, kajti ^ s skupnim bojem bodo isgl# ‘ej nemške napredne sile omog^rS 5^ združitev Nemčije in učink^J^j nastop Slo proti vsem sovražnih 1 nemških delavcev.