Poštnina plačana v gotovini. MÜRSKA SOBOTA, 12. julija 1931. Cena 1 Din. CENA : V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : Mestno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara.— Naročnina se miora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV : cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25°/o. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. tjednik. Priloga : mesečno M. List, Milo Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. Uprava : Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 28. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28. Veličasten občni zbor Agrarne zadruge v Črensovcih 29. junija. Veliko veselje pri onih, bi so čakali na agrarni zakon po vodstvi zadruge. — Pobitost pri mašetaraj i zapelanih. Vdeležba je bila punoševilna Zbralo se je nad jezero lüdi, tak ka je (občni zbor bio sklepčen. Zastopane so bile vse fare od Cankove do Male Subotice v Medjimurji. Vse je drüžila zadrugarska vzajemnost i lübezen : katoličance i evangeličance. Poročilo predsednika. Predsednik Klekl Jožef je dao veselo poročilo. Omeno je grde laži, štere je trosila razno mešetarija od zadruge i od njega. Pita zakaj ? Zato ka je zadruga vsem napredüvala. Od hiše do hiše se je agitiralo proti njej pa ka se je dosegnolo? Zadruga je mela več vlog, več deležov več prometa vsega več kak edno leto prle. Prirasla je gotovčina i po spremenjenih pravilaj je mogla že letos ponesrečenim izplačati 4000 Din. pa teliko ešče bo letos. Odstopivšim 29 članom je deleže v punoj meri izplačati pristopilo je pa k njej lansko leto 511 to je petsto edenajset kotrig. V poročili omenja, ka zadruga küpi svojim članom sejalne mašine, kde 20 kotrig plača celi znesek zadružne samopomoči, to je 200 Din. v 8 dnevaj. Nadale naznani, ka ešče letos da zadruga svojim kotrigam drva i drügi potreben les po zmernoj ceni i proši od njih samo 15% kapore za ostali dug pa počaka edno leto brez obresti proti poroštvi. Vse se bo po Novinaj naznanilo. Poročilo nadzorstva. Poročilo nadzorstva je dao toga predsednik g Kontler Julij, šolski upravitelj v Prihovi. V poročili nesamo ka predlaga razrešni co za načelstvo, nego priporoča zahvalo za to, ar je Vodilo velikanske posle nesebično. Zahvalo za načelstvo občni zbor sprejme ednoglasno. V celom leti pri 5500 kotrigaj je zadruga za vse spise, tiskovine, poštnine ti vso poslovanje potrošila komaj okroglo 8000 Din. To je svedočanstvo, pravi predsednik, ka zaslüži vso pohvalo zadruga. Kaček s tremi glavami. Predsednik nadzorstva g. Kontler je potem razložo zadružno samopomoč, štero je od novica leta naprej vpelala zadruga pri svojih kotrigaj. Od kača je gučao, šteri ma tri glave. Kraljevski sin je odsekao prvo glavo, kda je naznano, agrarno reformo, odnosno, kda je Njeg. Veličanstvo podpisalo stalen agrarni zakon. Mešetarija je bila prva glava toga kača, štera je štela z žülov siromaškoga človeka obogateti. Glava njej je po dobroti králja odsekana. Cena agrarne zemlje po zakoni je nisika i plačilni pogoji ugodni. „Večernik“ bivše demokratske stranke list je, poročo, da agrarna zemlja bo kamaj od 500 do 3000 Din. koštala. I to se lehko plačüje v 20, pravi v dvajsetih letaj na 4% obresti. Po zakoni, ki je izišo, je to ne istinsko, je spremenjeno, kak te niže šteli. Drüga glava kača. Neizmerno veselje je zavladalo, kda se je zakonska cena agrarne zemlje (raznesla po dvorani. Postala je smrtna tišina, lica so zažarela i v očaj so se pa pokazale zahvalne skuze. Po tem pa je izkipiio iz vseh src: Hvala dobromi Bogi i našemi kralji! Edno glavo je kač zgübo. A nesmo je mi sami posekali, pravi dale govornik. Mi smo samo pomogli s svojov stanovitnostjov, ka se je ta glava odsekala. Drügo glavo kača pa moremo sami odsekali. Ta drüga glava je sebičnost človeča. Ta sebičnost samo sebe vidi v nesreči, ne vidi pa bližnjega. To glavo tak odsekamo, če verno spunimo predpise zadruge i plačamo notri znesek zadružne samopomoči, to je 200 Din. deljeno na štiri leta, vsako leto 50 Din. ali pa prle kak moremo. Te penez je naš. Ga nazaj dobimo, če izstopimo, ga lehko damo za herb svojoj deci, samo intereš od teh 200 Din. ka zdaj znese letno 10, to je deset Din. damo bližnjemi i bližnji da nam v vsakoj nesreči ka se njemi i nam pomore. Pa teh 10 Din. ne trbe notri plačati, to podporo prinese vsakoga zadružni znesek od 200 Din. i vsaki ma pravico brezplačno nücati stroje agrarne zadruge, ki plača teh 200 Din, so pa njegovi. Potem zadruga naroči razne reči svojim članom, ka je falej dobijo kak indri i tak za teh 10 Din. ‘intereša ka bližnjemi damo on pa nam v nesreči, po pravici mi dobimo, ne pa ka bi mi dali, Pa vsaki drage vole da 10 Din. letno bližnjemi, Bogi v zahvalo, naj ga samo obvarje vse nesreče na poli, domi i pri stvari. Ne je krščenik. Vsi so pritrdjavali govorniki, vsem brez izjeme se je izvajanje dopadnolo, jedino eden človek je meo neopravičene ugovore proti, ka prej zdaj nega penez i naj se ne pobira zadružna samopomoč. Ostali člani so protestirali proti njegovoj trditvi i njemi povedali v obraz, ka sirote magari na mesec vküpzdevajo te krajcare. Predsednik načelstva dokonča debato z razlagov zadružne samopomoči, v šteroj jasno pokaže, ka po pravici mi dobimo od zadruge, ne pa ona od nas i ka dnes bole kak kdašteč inda se mora držati Kristušova zapoved : ...lübi bližnjega kak samoga sebe“. Pomagaj njemi zato, kak sebi želeš pomoči. Ki ne 2 NOVINE 12 julija 1931. vošči svojemi bižnjemi o nesreči pomočti posebno če mo na tobak i pilo, ki ne vošči 10 Din. dati siromaškoj drüžini, kda njej prejde reč, ki jo je preživela, tisti ne je krščenik. Cela dvorana je zagrmela: ne je krščenik, v zadrugi nema mesta. Nato predsednik načelstva stavi poziv, naj zdigne roko, ki ne vošči teh 10 Din. sebi i bližnjemi na pomoč. I cela dvorana ma povešene roke pa navdüšeno ponavlja: ščemo svojim bližnjim pomagati. Tretja glava kača se odseka na agrarnom kongresi. G. Kontler je povdarja, ka kač ma tüdi tretjo glavo. Ali od te nede zdaj gučao. Od te de gučao na agrarnom kongresi. Te jo odsekamo. Kda pa bo agrarni kongres i ka de se na njem delalo ? Občni zbor soglasno pooblasti predsednika načelstva, ka ešče letos pozove vse kotrige na agrarni kongres, na šterom se razloži v celoti novi agrarni zakon i ka določi toga kak i Zahvalne pobožnosti Spored. Junaška pokora. Agrarna zadruga je lani sklenola na občnom zbori, ka nikoga ne sprejme nazaj, ki je izklüčen. To je samoposebi razumlivo. Če je što prelomo pravila, ne je vreden da bi vživao dobrote zadruge Ne je pa bilo še rešenja, kak se naj postopa s tistimi člani, ki sami radi izstopijo. Te občni zbor je rešo tüdi to pitanje. Pred rešitvijov toga pitanja je bio občni zbor svedok genljivoga prizora. Kak pride ta točka na dnevni red, zaprosi za reč na svojo šetno palico naslonjen g. Gorčan Mihal iz M. Sobote. Obrne se na načelstvo i to prosi, naj ga sprejme nazaj, on je najmre bio zapelani, kda je prijavo izstop, niti ne je znao ka je podpisao, kda je zajednici v Soboti podpisao. Načelnik njemi odgovori, ka načelstvo nema zdaj seje i ovak tüdi ga ne sprejme nazaj, nači kak či v to privoli občni zbor, naj se zato obrne na njega. I glejte junaštvo. Gorčan Mihal oprosi celi občni zbor, naj njemi odpüsti i ga sprejme nazaj, ne je znao ka je včino. Občni zbor ma pomislek. Pravi, ka če toga sprejmemo, te do drügi tüdi to želeli. Pa mogoče, ka pri drügoj priliki pa izstopi Gorčan. Na to je sledilo nekaj junaškoga, ka je vsakoga do dna srca genolo : „Bratje zadrugari“, pravi Gorčan, „če bom sto let živo, pa ne stopim iz zadruge, sprejmite me nazaj. Premotli so me“, i cela dvorana je ednoglasno odgovorila: vse je pozableno, nazaj te sprejmemo, ve pa Bog tüdi odpüsti. Za drüge izstopivše je pa sklenjeno sledeče: Nišče se ne sprejme nazaj, ki je prijava izstop izvzemši, če se izstopivši obrne s posebnov prošnjov na občni zbor, v šteroj opraviči svoj izstop i če to upravičitev vzeme občni zbor na znanje. Audiencija pri krali. Odposlanec zadruge za Malo Subotico v Medjimurji g. Dodlek Marko iz Deržimurca se javi za reč Bratom zadrugarom opisüje svoj sprejem 5. junija pri Njegovom Veličanstvi v Varaždini. Njegovo Veličanstvo je z očinskim srcem vzelo na znanje vse pritožbe, štere majo Medjimurci pri izvajanji agrarne reforme. Dodlek je tüdi eden tistih junakov, koga so preganjali, ar je po zakoni povedao lüdem, ka so ne dužni küpiti agrarne zemle, nego ka majo pravico čakati agrarni zakon, mešetarje so pa nekaj drügo na njega zmislili, ka prej narod punta. I zmagao je on. Cela dvorana je z odobravanjom Sledila njegovim rečam, ka na najvišišem mesti zagovarja pravice agrarnih interesentov i z navdüšenjom poslüšala njegovo izjavo: „Ja sam zadrugar s dušom i tjelem.“ Referat g. dekana Jerič Ivana. Bivši predsednik nadzorstva, g. Jerič Ivan dolnjelendavski dekan so burno pozdravljeni vzeli reč. Ka so nam povedali? To, ka agrarno zadrugo bi mogli zdaj ustanoviti, kda je izišo zakon, če jo dozdaj na bi bilo. Zakaj pa? Banke, štere majo v rokaj veleposestniško zemlo, so se vse zdrüžile i majo svoje zastopnike v Beogradi, da bi potom njih v pravilniki, ki bode izišo k agrarnomi zakoni, kem več ugodnosti dosegnoli za sebe. Banke nam dajo zgled kak momo mi ravnati. Vsi moremo stopiti v Agrarno zadrugo, ona je naš zastopnik i potom nje iskati pomoč agrarnim interesentom pri Njeg. Veličanstvi i vseh oblastvaj. Vsi agrarni interesenti, ki neso küpili zemle, se majo jadino agrarnoj zadrugi zahvaliti, ka je cena zemle tak nizka. Zato nieden ne bi smeo biti, ki ne bi Pristopo k zadrugi. Zahvalni moremo biti vsi. Pa tüdi potreba je, da smo zdrüženi. Pravilnik zakona zna nam kaj poslabšati, če se ne bomo obračali. Hasnovito se pa moremo samo potom tak velike organizacije obračati, kak je agrarna zadruga. Naj se omeni tü samo edna nevarnost, ki preti našim agrarnim interesentom. Preglejüje se zdaj po davčnih uradaj, što je dužen ešče na dači za agrarno zemlo za lansko leto. Zakaj se to godi ? Zato, ka se vsakomi vzeme vkraj zemla, ki ne bi plačao lanske dače od agrarne zemle. Poglednite zato dobro, če nemate mogóče zaostankov i vzemite raj na posodo peneze, samo da plačate dačo, ka zemle ne zgübite. Zadnja reč gospoda dekana je bila : držite se vaše zadruge i stopite vsi k njej ! Deputacija za Beograd. Zadruga pošle deputacijo v Beograd na merodajno mesto, štera iznosi njene zahteve pri rešavanji agrara. Za Madjimurje je zvoljen v deputacijo Dodlek Marko, za Slovensko Krajino pa določi Člana predsednik načelstva. Deputacija bo tüoi zahtevala, naj se pokaštigejo tisti, ki so si spravili agrarno zemlo po krivici i tisti ki so pri tom pomagači bili. Razid. Po prečtetom i podpisanom zapisniki so kotrige s popolnim zadoščenjom zapüščale dvorano. Te občni zbor njim je dao popolno zadoščenje, ka ne so zaman bogale vodstvo zadruge, nego ka njim je to spravilo najvekšo pomoč, kakša je H mogoča. S tem, ka je zadruga vodila grozne borbe na levo i desno, pa ne popüstila za nikšo ceno i pod nikšim pritiskom, je spravila našemi kraji sto milijon dinarski hasek. Če bi se zemla odala, kak se je začela tržiti pod Dr. Nèmethy Viljemom v D. Lendavi, gda se je celo pašnik tržo za 16000 Din., bi naš narod sto miljon dinarov več plačao, kak zdaj bo po zakoni. Brzojavke. Občni zbor je poslao Njeg. Veličanstvi, predsedniki vlade i min. za kmetijstvo sledeče brzojavke : Njeg. Vel. Kralj Aleksander I. Beograd. Veličanstvo ! 5500 članov broječa agrarna zadruga za dravsko i savsko banovino v Črensovcih pošilja Vašemu Valičanstvu ob priliki svojega letnega občnega zbora vdanostne pozdrave in najglobokejšo zahvalo za podpis agrarnega zakona. Prosimo še v bodoče ‘Vašega Veličanstva očetovske naklonjenosti. Črensovci. Za Zadrugo Klekl Jožef, predsednik. Gosp. gen. Petru Živkoviču, predsedniku vlade Beograd. Gospod predsednik ! Preko 5000 članov broječa agrarna zadruga za dravsko in savsko banovino v Črensovcih Vam ob priliki svojega občnega zbora izraža toplo 12. julija 1931. NOVINE 3 zahvalo, da ste Njeg. Veličanstvu predložili za podpis agrarni zakon. Prosimo Vas, da pravilnik zakona v polni meri zaščiti interese agr. interesentov. Črensovci. Za Zadrugo Klekl Jožef, predsednik. Gosp. Neudoifer, minister poljeprivrede Beograd. Preko 5000 članov broječa agrarna zadruga za dravsko in savsko banovino v Črensovcih Vam ob priliki svojega občnega zbora izraža toplo zahvalo za izdelavo agrarnega zakona ter Vas prosi, da v tega pravilniku v polni meri zaščitite interese agrarnih interesentov. Črensovci. Za Zadrugo Klekl Jožef, predsednik. Kalendar. juli (31 dni)_ 29. teden. Murska Sobota Naša šola. Državna narodna šola je bila zidana leta 1875. in je bila takrat dvorazredna. Šolski vodja je bil takrat g. Šlebič Igo, učiteljica pa ga. Eberl Roza, sestra še živeče ugledne gospodične Angele. Pod g. Takačem so razširili šolo v štirirazredno tako, da je del proti Kardoševi trgovini stari, proti davčni upravi pa novi. Za Takačem je nastopil službo g. Soštarič Aleksander, ki je ostal tu do preobrata, a zdaj službuje kot upravitelj v Trdkovi. Prvi upravitelj pod Jugoslavijo je bil Janez Preinninger. O njem beleži kronika, da je bil kot prekmurski delegat sprejet v Mariboru pred kraljem. Za njim so se menjali upravitelji in učitelji. Od 1. sept. 1920. pa do danes, službovalo je na šoli 69 vsega učiteljstva. Kot najstarejša Učna oseba je ostala na šoli ga. Ruža Gizela, odlična učiteljica in g. Štubelj Mirko. Leta 1920. je bilo vpisanih otrok 349. Z razvojem prebivalstva je rastlo tudi število otrok tako, da je znašalo število vseh vpisanih v letu 1930/31 že 537. Ministerstvo prosvete je bilo primorano otvoriti 6. vzpored- nice tako, da je šola že od 1928. leta šestrazredna s šestimi vzporednicami. Z dnem 22. majem je bila imenovana za učiteljico vrtnarico gdč. Praunseis Franka. Vpisovanja za otroški Vrtec še ni bilo in to iz strahu, da se ne javi preveč otrok. Prostora je namreč samo za 40. Razen še imenovanih učencev poseča to skromno šolsko poslopje še 29 trgovskih vajencev in 79 obrtnih. Število vseh učencev v Prihod' njem Šolskem letu bo tedaj z vajenci 664. Šolska mladina je zdrave krvi, dobre glave in zelo ubogljiva. Razmerje med učiteljstvom in mladino je prav prijateljsko, dobrosrčno. Narod ceni zelo visoko šolo in s tem kulturno ocenjuje tudi samega sebe. Kakor sem že nekje trdil, pribijem tudi danes dejstvo, da bo pri takem redu kot je danes, Prekmurje nacijonalno najzavednejše in kulturno najjačje ozemlje naše domovine. GABRIJELČIČ FRAN, šolski upravitelj. * — Slovo. Preminoči teden nas je zapüsto g. Sodnik Ivanc, ki je bio duga leta med nami. Postavleni je za predsednika sodišča v Rogatci. Malo je nastavlencov, ki bi bili tak prilübleni, kak je bio ravno g. Ivanc. Vsem nam je žmetno po njem. Na novom mesti njemi Želemo vnogo zadovolnosti. — Osebna vest. G. okrajni podnačelnik dr. Fr. Bratina, vladni tajnik se nahaja na dopüsti. Sreski zdravnik Med. Univ. Dr. Gregorc Albin Murska Sobota, se je vrnil z zdravniškega tečaja in zopet redno ordinira. 1 — Slabo senje. V pondelek smo meli novo senje. Blaga i živine je bilo preci, küpcov pa skoro nikaj. — Bolnica prenapunjena. Že večkrat smo naglašüvali da je postala bolnica za naše razmere premala. To se vidi tüdi zdaj. Že od 24. junija naprej je več betežnikov, kak posteo. Ar ne vüpanja, da bi naskori dobili novo bolnico, bi bio zadnji čas, da bi se ta bolnica povekšala. — Novi autolastnik. Sobota je znova dobila ednoga autolastnika. To je g. tovarnar Cvetič, ki je küpo lepi „Chevrolet“ auto. — Smrtna kosa. Preminoče dni je smrt pobrala dva starca. V nedelo smo pokopali 76 letno Titan Frančiško, v tork pa 82 letnoga Marič Mihala. — Nova apoteka. Poročali smo že, da se v hiši g. Hahna pri sodniji odpre nova apoteka. Apoteka je že vrejena i to tak lepo, da daleč okoli nede mela para. Nosila de naslov „Pri angelu.“ Lastnica apoteke je gdč. phar. Darinka Žmavec iz Ljutomera. — Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po ugodnoj ceni v Prekmurskoj knigarni. Zdaj je najlepši čas za fotograferanje, zato prijateli fotograferanja segajte po njih ! — Nova kniga. Povest „Pravica in usmiljenje“ se je \sakomi dopadnola. Zdaj je natisnjena tüdi kak kniga. Cena knigi je samo 10 Din. Dobi se v Prekmurskoj knigarni. Dr. Sedlaček Radenci neordinira od 6.—18. julija. Začne ordinirati v nedeljo 19. julija. 1 Slovenska krajina. — Osebne vesti. G. Meško Jožef, bivši kaplan v Črensovcih je v Zagrebi napravo doktorat iz bogoslovja. Novomi g. doktori, šteroga ma še zdaj vsaki v najlepšem spomini iskreno častitamo ! — G. dühovnik Vojkovič Jožef iz Turnišča je postavleni za kaplana k Maloj Nedelji. — Govorica, da se selim s svojo pisarno iz Dolnje Lendave, ne istinska. Jaz se sploh ne mislim seliti odtec i prosim vsakoga, ki čte to mojo objavo, da njeno vsebino sporoči tüdi svojim znancom. — Dr. Ferdo Černe, odvetnik v Dolnji Lendavi. 1 — Razglas. Kren Juliju iz Kramarovci št. 25 je okrajno sodišče v M. Soboti z razsodbo z dne 9. junija 1931 Kps 139/31-7 prepovedalo obiskovanje krčme za dobo enega leta od 9. 6. 1931 naprej. V smislu § 55 uredbe izvrševanju očuvalnih odredb ter § 266 k. z. se kaznuje vsakdo, ki ve za to prepoved, pa imenovanemu vendarle postreže z opojno pijačo. Sreski načelnik : Lipovšek s. r. — Nesmilena jetika je pobrala v Satahovcih 21 letnoga Erjavec Alojza. Pokojni je bio v Franciji na deli. Tam se je prehlado. Domo je prišeo betežen i je bila vsaka pomoč zaman. — „Molitvena kniga“, štero je pokojni g. plebanoš Sakovič še na smrtnoj posteli vrejüvao, je izšla. Dobi se pri Zver Ivani, knigovezi i trgovini Hahn v M. Soboti. 4 N O V I N E 12 julija 1931. — Martjanci V nedelo je vmro gostilničar i posestnik Vezer Jožef. Star je bio 74 leta, Celo živlenje je bio zdrav, le zdaj proti konci je nekelko betegüvao. Na sprevodi je bilo vnogo pokojnikovih prijatlov od vseh strani Slovenske krajine. — Bakovci. V nedelo je bila pri Müri nekša veselica. Pri toj priliki se je zgodilo, od kaj že preci dugo ne bilo čüti. Do bitja je prišlo. Neso se ravno preveč zbili, itak pa prosimo vse, da pri drügoj priliki ohranijo hladno krv. Bitje spada, med divjake. — Gor sta plačala. Edna vertinja v L. je mela rodno črešnjo. Pod njov je vsako jütro našla spotrete vejice. Tüdi črešenj je bilo vsigdar menje. Vertinja se je podala, edno noč na stražo. Oborožila se je z železnimi vilami (rasojami) i se je blüzi črešnje skrila. Naskori sta prišla dva dečka. Taki sila spitala na črešnjo i sta se začnola gostiti. Žena je začnola kričati. Pribežali so sosidje. Dečka sta se prestrašila. Edten je skočo i zbežao. Drügi pa je prišeo, v raka možem i kak smo čüli, si je dobro zapomilo, kda se je gostio prepovedanim sadom. — Sreča v nesreči. Preminočo nedelo se je g. S. pelao s tovornim automobilom ha senje. Kak je šo po vidonskih bregaj, je auto naednok zdrkno s ceste v jarek. Čeravno je bio prepad do 8 metrov globoki, se potnikom ne zgodilo nikaj; hüdoga. Na automobili se je potrlo edno pero i steklo. — Mala Polana. Pod tem naslovom smo v predzadnjoj številki (28. jun.) poročali od slučaja dveh bratov. Ar smo sledi čüli, da se stvar ne tak vršila, kak nam je dopisnik sporočo, celo tisto poročilo preklicüjemo. Krivice neščemo nikomi delati. — Vtoplenc. Pri Ižakovcih so v pondelek iz Müre potegnoli okoli 45 letnoga vtoplenca. Vtoplenec je bio lepo oblečeni. Kak smo čüli, je to že peti vtoplenec, ki so ga letos potegnoli iz Müre. — Trnje. Bencikovo hišo je zadela žalostna zgüba. Po nesreči je vmro oča, Horvat Jožef. Pokojni se je pelao od goric. Na poti je spadno i dobo tak močne poškodbe, da njemi neso mogli pomagati. Pokojnik je duga leta vodo občino kak župan. Bio je dober mož, zato ga je vse spoštüvalo i lübilo. N. p. v m ! ZA NEDELO. Po risalaj sedma. Evang. sv. Mataja vu 7. táli. Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim : Varte se od krivi prorokov, šteri prihajajo k vam v ovčenom gvan- ti ; znotra so pa zgrablivi vucke. Ž njihovi sadov poznate njé. Jeli berejo s trnja grozdje, ali s ščetalja fige ? Tak. vsakše dobro drevo dober sad rodi; lagoje drevo pa lagoji sad rodi. Nemre dobro drevo lagojega sada roditi ; niti lagoje drevo dobroga sada roditi. Vsako drevo, štero ne rodi dobroga sada, doli se vsečé, ino se na ogen vrže. Záto žnjihovih sadov nje poznate. Ne bode vsaki, ki veli meni, Gospodne, Gospodne, notri šo vu Kralestvo nebesko : negp ki čini volo Oče mojega, šteri je vu nebesaj ; on de notri šo vu Kralestvo nebesko. Ka novoga v Belgradi ? Treznosti kongres. Preminoči teden se je vršo v Belgradi treznosti kongres. Vdeležilo se ga je nad 2000 odposlancov, med temi 120 Slovencov. Dijaški dom. Njeg. Vel kralj je v nedelo položo fundamentni kamen Doma. srednješolske mladine. Kraličino darilo. Njem Vel. kralica je podelila 10 jezer Din; podpore tistim, ki so jo pri priliki obiska v primorskoj banovini osebno prosili za pomoč. HALO ! HALO ! Izvrstne toplice pri SV. Martini! Daleč na okoli najbole zdravilna voda proti protini (reuma) i sploh vsakomi prehlajenji. Voda je topla do 35° C. ma v sebi vnogo joda, železa, soli i drügih zdravilnih snovi. Poleg toplic prvovrstna gostilna „Svratište i gostilna GAŠPAR“. Moderno vrejeno sobe, fine pijače, mrzle i topla jestvine, Što pride k Martini, se naj gotovo oglasi v toj krčmi. Z vsem de zadovolen. 3 Iz sveta. Strašno točenje med vlakom i automobilom. Na Petrovo se je na železniškoj progi Bukarešti- Constanza v bližini Bukarešte dogodila hüda nesreča. Brzovlak je zgrabo nekši avtobus, les je bio pun potnikov i ki je je šteo prevoziti prek štreke. Nato je Lokomotiva zadela v autobus i ga. je vlekla kakših 250 metrov da f ga popunoma raztrgala. Dva potnika autobusa sta mrtviva, 21 pa jih je hüdo ranjenih. Eroplan prevrgeo automobil. Blüzi mesta Chateauroux je vojaško letelo v nenavadnoj nesreči prevrgeo automobil. Pilot letala je leto poleg automobila, ki je vozo z velkov nagloščov. Pri tom je zadeno v auto i ga prevrgeo. Dva potnika sta bila hüdo ranjeniva. Pilot, ki je že večkrat delao takše predrzne polete, je bio areterani. 30 ton orožja vrgli v morje. Newyorška policija je te dni odpelala v globoko morje 30 ton orožja, ki ga je leta 1930. zaplenila tihotapcom. Med orožjom so se nahajale mašinske pükše, bombe i granatje. Mrtvec tirao lüdi. V volinskom mesteci. Rownenn je mro te dni skoro 100 let stari, židov. Po zdravniškom pregledi mrtveca so obvestili rabinara i začnoli pripravlati sprevod. Kda seje vršo običajni židovski sprevod, se je mrtvec naednok zbüdo i se zdigno. Kda je vido, ka se je zgodilo, je vzeo ednomi od navzočih palico iz rok i začeo mlatiti vse poprek, koga je dosegno. Lüdje so bežali na vse strani. Posestvo i blüzi Gornje Radgone pri banovinskoj cesti; jako ugodna lega s hišov, 4 plügi njiv, 4 plügi travnika i sadonosnika s 140 sadnimi drevi, 2 plüga loga se oda. Pogoji so ugodni. Opita se pri gosp. SCHEECHERL gostilničari v Gornjoj, Radgoni. Da se v najem ali pa se oda malo posestvo v lepom kraji zavolo, preselitve, oddaljeno 20 minut od Ormoža i 15 minut do železniške postaje z zidanov hišov, gospodarskim poslopjom i malov delavcov vse v najbolšem stanji. Pita se i ogleda pri lastniki M. RAKUŠA Vel. Nedelja. V občini HRASTJE MOTA se odata dve posestvi: edno obsega 22 plügov, drüga pa 10 plügov Pri obema je vse zidano f s črepom pokrito. Što žele küpiti, naj se zglasi pri NEMEC ALOJZI na Moti: 2 Vajenca v trgovino z železninov i špecerijov sprejme taki FRANC KOROŠEC mi. v Gornjoj Radgoni. Zavolo seiltve se oda posestva v Hlapičini Sv. Martin. Na posestvi je hiša (2 sobi, 1 kühnja, 1 štiblec) gospodarsko poslopje (1 štala, 2 kleti, 1 škedenj, 1 parma za krmo, 4 hlevi za svinje. Posestvo obsega: 4½ plüga njiv, 3/4 plüga goric; 1 plüg šume, 3/5 plüga livade, 3 plüge; pašniškoga juša. Oda se z gospodarskov spravov vred. Küpec se lehko zglasi vsaki den pri HABLAJ ANTONI. Zahvala. Na tom mesti se prisrčno zahvalüjemo vsem, let so pokojnomi oči Jožefi na kakšikoli način v betegi i v. smrtnoj vüri ob strani stali so ga na zadnjoj poti sprevajali, vence darüvali i so nas v žalosti tolažili. Posebno se zahvalüjemo dühovščini, pesmaromi, kotrigam ceha, gasilcom itd. Familija VEZER Martjanci. 12. julija 1931. N O V I N E 5 Dijaštvu Slovenske Krajine! Tudi v naši kraj ni izginja in izumira vse, kar je starinskega. Čez desetletja ne bo več sledu o ljudskem življenju od včeraj in danes. Zato je naša resna in neodložljiva dolžnost, da rešimo vse, kar se še rešiti dá. Gre za to, da začnemo zbirati vse, kar je v zvezi z ljüdskim življenjem v Slov. Krajini in tako ohranimo bodočnosti sliko njenega današnjega življenja. Ni vsakemu dano, da bi zbiral tzv., narrodno blago (pesmi, povesti, običaje, vraže itd.), kar nas pravtako še čaka. — vsak pa lahko zbira materialne predmete, važne za narodopisje. Ni treba vpraševat, kaj naj zbiramo — to boš videl sam po naših hišah, kaj je ljudsko, domače delo in bi bilo dobro ohraniti. Tako bomo zbirali n. pr. vse dele ljudske noše, pohištvo n. pr. starinske skrinje, vsakovrstno orodje, posode, izdelke ljudske obrti in umetnosti sploh vse, kar bo vzbudilo naše zanimanje. Ne bomo tudi prezrli starih knjig in drugega blaga, ki se nepričakovano kje odkrije. Prav gotovo, je, da se vsega tega najde pri nas še preje - le; videti in iskati je treba ! Potrudimo se te počitnice, da zberemo čim več, da bomo imeli še letos v Soboti lepo zbirko — ki bo začetek muzeja Slovenske Krajine ! Če dvanajst list nihče ni sistematično skrbel za to, tedaj se zganimo sedaj mi ! Inteligentu ni treba razlagati velikega pomena take dobre etnografske zbirke, zato bo sleherni študent razumel važnost tega zbiranja. Ljudem pa primerno razložite, za kaj gre, da bodo radi odstopili, predmete. Če kake važne reči ne bi mogli, dobiti, si, zabeležite lastnika, da dobimo, ob ugodnejši priliki. Kam je treba pošiljati nabrane predmete, bo vsakdo pravočasno izvedel. Naša krajina ima toliko svojih posebnosti, da bo mogla nditi popolen pogled nanje le taka zbirka, ki bo sistematična, zbrana in se bo dopolnjevala ter bo shranjena doma pri nas. Naš muzej bi bil velikega znanstvenega pomena in bi kazal našo visoko kulturno stopnjo. Zato zbirajmo, da bomo imeli, svetu pokazati, čim več ! Vse dijaštvo brez razlike naj se loti dela. Lepo bi bilo — saj njih dolžnost — da bi tudi ostala inteligenca, zlasti učiteljstvo, pomagala pri zbiranje Pokažimo, da imamo razumevanje za to potrebno delo in da nam je za ugled Slovenske krajine ! (Opomba: „Novine“ so- že 7. okt. 1928. obširno pisale o potrebi muzeja v Soboti in želele naj se nastavi v gradu!) Akademik. Jako važno za kotrige Agrarne zadruge ! Naj to prečtejo i se po tom ravnajo ! Agrarni zakon je razglašen v „Službenih Novinah“ od 26. junija. Odsehmao bodo ga Novine razlagale. Prosimo kotrige Agrarne zadruge, naj pridno pobirajo Novine, ka do. vse razmele, ka se ne dájo premotiti kak so se nešteri dali, ki zdaj bridko zdiha vajo pa nega več pomoči za nje ! Ki zdaj nema Novin, je samomi sebi najvekši sovražnik. Gde na veleposestnik prek jezera hektarov šum, toje blüzi 1800 oralov se šume dobijo, če se kotrige za nje prijavijo pri zadrugi. Do 26. julija se more v Beograd na ministerstvo javiti, šteri agrarni interesent šele dohiti tüdi šume. Ki se do toga roka, to je do 26. julija ne javi, nema več pravice, ka bi prišo šume. Zato pozivamo, vse naše kotrige v vseh občinaj, naj javijo zadrugi včasi kak to prečtejo, bo ščejo meti sami od tistoga veleposestnika, šteri ma več kak 1800 oralov pa zadruga bo za vse brezplačno poslala gor na ministerstvo prošnjo za šume. Če so gda pašniki, naj Istotak prosijo i za pašnike ! Jako važno, pazite, ka ne zamüdite. Odposlanci na delo včasi ! Pozovite vküp noše kotrigi i njim to razložite po nam sem včasi poročajte, ka nede kesno. Novi zakon je dal najmre samo eden mesečni termin za. prijavo i od toga meseca sta že dva-tjedna tüdi minola. Ne zamüdite ! Ka pravi? zakon od agrarne zemle, jeli moreta zgubiti ?! Komi je dozdaj bila razdeljena, njemi je šla i jo je obdelavao, ne more zgübiti agrarne zemle. Zato bodite brez strahü i ne plašite se, ka jo zgübite, če komi ne podpišete ka ste jo küpili. Veselte se i veselo se smejte na takše strašilo ! Kakše cene ma agrarni zakon za agrarno zemle ? Čisti katasterski dohodek od 2. razreda se vzeme 160 krat, to je cena za prvorazredno zemlo. Vsa ova ja falejša. Najdragša bi bila okoli 3000 - 3500 mogoče kde 4000 Din. Natenkoma pa se to zračuna po katastralnom dohodki. Naj občine vzemejo vün od veleposestev katastralne izvlečke pa pošljejo zadrugi, ta njim vse izračuna. V kolikih letal de se lehko plačüvara agrarna zemla ? Zakon pravi, ka v 20 letaj na 5% ali 4%. Da se lehko plačüvala ali v Agrarno banko. ali pa veleposestniki. To je pravična rešitev. Lehko se plača tüdi naednok. Od vsega bodo Novine, odsehmao natenkoma pisale, čtite je ! Vodstvo Agrarne zdruge v Črensovcih. VINO samo ceplene jako dobre vrste od Din. S— liter. Državna in damska trošarina je pri toj ceni že zaračunana pri ČEh FRANC, trgovina Murska Sobota. 3 POZOR! POZOR ! MAŠINSKI VERTOVJE ! Mašinski ali garantirani „R“ 6 kg. Din. 5.50 „R“- 5 kg. Din. 5 „R“ 4 kg. Din. 4.50 „R“ 3 kg. Din. Cylinderolje . kg. od 8.— Din. naprej Tovotmast kg. od 10— Dim napoved pri takojšnjem plačili dovolite 2% popust drugače je plačljivo v 90 dneh. Dobijo se tudi vse vrste mašini kak mlatilnice, trijeni slamoreznice, reporeznice, i. t. d. kaki vsi deli za mašine po najfalejši ceni. Za sejanje hajdine, prosa i vsega, drugega silja se dobi umetno gnojilo vseh vrsi po najfalejši ceni. Mela vseh vrst iz; prvih banaških mlinov vedno po najnižji ceni na zalogi, kak tudi vse špecerijsko blago pri ČEH FRANC, trgovina z mešanim blagom 3 MURSKA SOBOTA, polek pošte. 6 NOVINE 12. julija 1931. Za naše male. Lepoša—Füršt: Pametni lüdje. Mož je odišeo na cesto i je čakao, što pride. Naednok pride edna ženska s kolami. Stala je na kolaj, čeravno je bila slama na kolaj i bi lehko sedela. Mož si je mislo v sebi, da je to tista, štero išče. Hitro skoči gor, beži pred kola i tam pleše, skače tak da bi odnoro. — Ka delate sosid — ga pita ženska. — Odkec ste prišli, ka hodite tü? Ve sam vas nikdar ešče ne vidla ! — Ha, kak bi ví mene mogli viditi, da sam jaz iz zraka spadno dol — je odgovoro mož — i zdaj ne vem kak pridem nazaj gor. Vi me ne bi mogli gor odpelati ? — Ne, jaz ne, ar ne vem za pot v zrak. Če ste ví iz nebes prišli, bi mi lehko povedali, ka dela moj mož ki je pred tremi leti vmro. Ste ga vidli ? — Vido sam ga, ka bi ga pa ne vido. Slabo se njemi godi. Ovce pase i celi den drče za njimi po doli i bregaj po šumaj i grmovji. Gvant se njemi je že vse rastrgao. O, Bog moj — se je starala ženska. Jeli bi vi bili tak dobri da bi njemi nesli bar eden kaput. — Jaz bi rad odneso, a sveti Peter me ne püsti z njim notri. — Te pa vam dam peneze, tisto lehko v žep denete i nišče ne de vido. — Peneze že odnesem — je privolo mož. — No te ostante samo tü, jaz bom Šla domo po peneze i včasi nazaj pridem. Ženska se je odpelala, mož je pa tam ostao. — No, ta je še bole nora kak moja žena. Kakšo srečo ma moja žena pa nede bita — si je mislo. Ne njemi trbelo dugo čakati, prišla ženska, prinesla je peneze i jih zročila moži. Potem je Šla domo. Naskori pride domo sin. Mati njemi pove, ka se je zgodilo. Sin jo je debelo gledao. Tüdi on bi rad vido moža, ki je prišeo iz nebes. Osedla konja i odjaha. (Dale.) VGANKE. Gospodarstvo. Rodovniške organizacije v lendavskom okraji. 1. ) Rodovniško drüštvo Nedelica v Nedelici p. Turnišče, ustanovleno 19. marca 1929. ma 145 članov, 214 rodovniških krav i ednoga bika originalca. 2. ) Rodovniško drüštvo Dolgavas v Dolgivasi p. Dol. Lendava, ustanovleno ll. sepmtebra 1930. ma 120 članov, 137 redovniških krav i ednoga bika originalca. 3. ) Rodovniško drüštvo Petišovci v Petišovcih p. Dol. Lendava, ustanovleno 12. septembra 1930. ma 103 članov, 73 rodovniških krav i ednoga bika originalca. 4. ) Rodovniški odsek kmetijske podrüžnice Beltinci v Beltincih p. Beltinci, ustanovleno 12. oktobra 1930. ma 51 članov, 86 rodovniških krav i ednoga bika originalca. 5. ) Rodovniško drüštvo Lakoš— Kapca v Gornjem Lakoši p. D. Len- dava ustanovleno 18. januara 1931. ma 165 članov, 207 rodovniških krav i ednoga bika originalca. Letošnji vpis krav se je do konca junija dovršo samo v Nedelici i Dolgivasi, pri ostalih organizacijah se bo vršo v teki drüge polovice leta i je pričaküvati znaten dvig števila članov i števila rodovniških krav. Nabavo dveh nadalnjih rodovniških bikov za drüštvo Lakoš—Kapca je banska uprava že odobrila, prošnji za dva bika v Nedelici i ednoga bika za Dolgovas se predložita. Vsega sküpno je v srezi Dolnja Lendava pet rodovniških organizacij, šterih vsakšo obsega okoliš štiri do sedem občin. Novo rodovniško drüštvo se pripravla v Dobrovniki. Celo-küpno število organiziranih živinorejcov znaša 584, število v rodovnike vpisanih krav pa 717. * Premovanja žrebcov. Letošnja premovanja plemenskih konjov se vršijo pod običajnimi pogoji dne 30. t. m. v Sv. Lenarti v Slov. Goricaj za srez Maribor levi breg, dne 31. t. m. v Ptuji za sodni okraj Ptuj, dne 1. augusta v Ormoži za sodni okraj Ormož, dne 10. augusta v Celji za srez Celje i Šmarje pri Jelšah, dne 11. augusta v Ljutomeri za toplokrvne konje sreza Ljutomer, dne 12. augusta v Beltincih za sreza Murska Sobota i Dolnja Lendava, dne 1. septemb- ra v Sv. Jerneji za sreza Krško i Brežice, dne 2. semtembra na Igi za sreza Ljubljana okolica i Litija, dne 3. septembra v Kranji za srez Kranj i v Lescah za srez Radovljica. Pravilno sadimo ! Kmetskim sadjarom v spodbüdo napisao Miloš Levstik. Knižico je izdala Kmetska zveza v Maribori kak drügo številko Knižnice Kmetske zveze. — Vsebina : „V kom grešimo pri spravlanji sadja ? Sajenje. Oskrbo novoposajenih cepik. Skrb za odrasle cepike. Škodlivcom boj! Sadne cepike nücajo hrano.“ Knižica se bo dobila za nisiko ceno Din. 1 50 pri vseh krajevnih Kmetskih zvezaj, v Tiskarni Sv. Cirila v Maribori, Koroška cesta 5 i Aleksandrova cesta 6 ino pri Slomškovoj zadrugi v Celji. Sadjarji, celo dečki segajte po toj jako lepoj i polüdno pisanoj knižici našega priznanoga sadjarskoga strokovnjaka. — Kmetska zveza v Maribori. Tržne cene. Penezi : USA dolar Din. 55.80, Canadski dolar Din. 54 80, Austrijski šiling Din. 7.92, Francuski frank Din 2·18, Talijanska lira Din 2 90, Pengő Din 9.80, Nemška marka Din 13·20, Uruguajski peso Din 28, Argentinski peso Din. 14. Živina : biki, jünci i telice Din. 5—6, (jako debeli Din. 7), krave Din. 3—4, teoci Din. 8—9, svinje Din. 9. Zrnje : pšenica Din. 180, žito Din., 175, oves Din. 190, kukorca Din. 140, krumpli Din. 90, ajdina Din. 170, proso Din. 170 lenovo seme Din. 220, grabi črešnj. Din 200, mešani Din. 100, RAZGLAS. KMEČKA HRANILNICA i POSOJILNICA v GORNJOJ LENDAVI, da na znanje vsem tistim, ki so meli v prvejšoj Posojilnici. (Felsőlendvai Hitelszövetkezet) vložene peneze, oz. notri dane peneze i so ešče ne dobili vün Plačane, naj se s knjižicami zglasijo pri gori omenjenoj Posojilnici, da se njim izplača. — Uradni dnevi so vsako nedelo i četrtek predpoldnevom. — ODBOR. 1 Sühe gobe i tak tüdi friške za vlaganje küpüje najbolše „PRODA“ d. z. o. z. Prečna 6 1 Ljubljana. Pozor! Krasna mlatilnica, tüdi za brege, je na odajo. Da se tüdi v najem. Oglasiti se trbe pri g. PAVLI KUTNJAK Razkrižje. Opomin. Ar nešterni lüdje širijo zadnji čas od mene neistinske reči, opominam vsakoga, da bom sodnijsko nastopao proti vsakomi, ki bi gučao kaj takšega, ka bi škodilo mojemi ugledi. JOSIP CASAR, Ljubljana. 12 julija 1931. NOVINE 7 MARA PAVIČ: PRAVICA i USMILJENJE Prevod iz hrvaščine. Zdravnik je že davno premišlavao, ali je njegov razum zdrav. Peter to zna, a se nikaj ne briga za to. Naj ga samo püstijo, da mirno merje. Drügo ne želi. Bilo bi njemi najlübše, če bi mro tü na vulici, na kükli, kde je novine odavao, a ne tak srečen. Sreča ga je že davno zapüstila. Šče naprej se more mantrati i ječati, a ka je najhüše, more gledati, kak ga nešterni lüdje pomilüjejo. To nemre prenašati. Zavolo toga tüdi obrne glavo, kda se sestra bolničarka približa k njegovoj posteli. Njene roke, njene vüstnice, njene oči so pune sočütja. A Petra to boli i ga žali. Takšega časa bi on najrajši zakričao kak nori. On nešče usmiljenja, nešče sočütja od nikoga ! Njegov delež je Pravica. Peter se je ravno zdigno i se Vseo na postelo, da bi leži odihavao, kda so se dveri odprle i je v sobo stopo tisti mladi dühovnik. Peter se je taki obrno z glavov i se znova naglo vrgeo na podzglavje. Dühovnik je to opazo i se je za nekaj časa stavo pri dveraj opazüvajoč betežnika. Bio je žalosten. Tiho i pazlivo se približa Petrovoj posteli i se nagne nad betežnikom. — Gospod Peter, kak se počütite? zašepeče nežno. Betežnik samo mahne malomarno z rokov. — Ali ste po noči kaj spali ? — Malo — zamrmra Peter skoz zobe. Ne njemi je lübo, da se te dühovnik telko briga za njega. — Ali lehko kaj jete ? Peter odkima z glavov, da ne. Ali mate kakšo želo ? Peter znova odkima z glavov. Dühovniki je bilo težko pri düši. V tistom časi, kak je mučao, so se njemi vüstnice premikale, kak da bi molo kakšo molitvico. Peter je ječao. — Jaz sem prišo — je gučao z drgetajočim glasom dühovnik — da vam naznanim veseli glas. Peter ga debelo pogledne. Ali za njega more biti šče kakši veseli glas ? Dühovnik je razmo njegovo pitanje, — Prišo sem vam pravit, da vas naskori pridejo obiskat vaši sorodniki. Petri je zmenkala sapa. Samo zijao je v dühovnika. Nato njemi je vdarila krv v glavo i se Skašlao. Dühovnik je čakao, da se je malo pomirio i ga. nato pitao : — Ali ste čüli, gospod Peter ? Peter se je z glavov stepo. — Ka je? — Nišče ne pride! Jaz nemam nikoga ! — Kak ne? — pravi živo dühovnik — Poglednite pismo! Mogoče pride že vütro. Peter se naglo zravna i gleda v dühovnika, kak da bi ga šteo z očmi presmeknoti. — Moj Bog, ka je? — se prestraši dühovnik. — Što, što pride ? — je kričao Peter s tak močnim glasom, da so v hiši vsi obtihnoli. — Martina . . . — je začno dühovnik gučati, a Peter ga naglo prekine. Mahao je z rokami i brsao z nogami. — Ne! Ne! Toga iména več ne izvüstite ! Ne gučte, prosim vas ! Obtihnite ! Obtihnite ! Vsi so začüdeno gledali v Petra, a on ne vido nikoga. Pred njegovimi očmi so titrale samo tri lite- re; Mar! Dale ne vüpao misliti. Začno je celi trepetati znova ga je začno kašeo mantrati. — Ne vznemirjajte se, gospod Peter — ga je mirio dühovnik — jaz sem šteo samo izvršiti svojo dužnost i zadostiti prošnjo svojega prijatela. — Ne ! Ne! — je gučao Peter pretrgano — nišče ne pride, jaz nemam nikoga. Jaz sem sam ! A šče malo i tüdi mene ne bode več. Dühovnik ne znao, ka naj bi napravo. Vido je, da je Peter jako raztreščeni i si je mislo, da najbolše bo, če odide. — Gospod Peter, Zbogom, do videnja ! — je zašepetao i njemi je stisno roko. Peter je samo skimao z glavov. Niti to ne čüo, kda je dühovnik za sebov zapro dveri. V tom časi je bio strašen. Oči so njemi izstopile, žile so se šče bole napnole. Nekaj njemi je presekalo odihavanje, cele prsi so se je njemi napnole od žeje po zraki. Sestra bolničarka je taki priskočila k njegovoj posteli, a on njoj je z rokov dao znamenje, da ne nüca nikaj. V düši je vladao velki nemir. Kak sunce presegreje ledene bregé i vse velke lavine i nato se začne levati v dolino, tak so zmržnjena čüstva v Petrovoj düši naednok se raztopila i navalila na njega. Zaprva jih je odbijao ognjevito, nesmileno, a taki je ne meo več moči. Telo je bilo slabo i je tüdi vola opešala. Peter je bio za nekaj časa premagani. Pride ! Pride ! Itak ne pozabila na njega. Petrovo düšo je zgrabila takša milina, da je šteo skočiti iz postele i bežati za dühovnikom, da bi ga Šče ednok pitao ali je istina, ka njemi je povedao. Ali njegova moč je bila ščista potreta. Ona pride ! Oh ! Ne njemi je žao za živlenje, ne njemi je žao za nikoj, ka je pretrpo samo da bi jo šče ednok vido. I Petrov pogled je nehoteč spadno na križ, ki je viso na steni nasproti njegove postele. Ravno zavolo toga križa ne gledao Peter nikdar na tisto stran, a zdaj se njemi je videlo, da se je Bog na križi nasmehno. Ali njemi je mogoče on poslao to srečo na konci živlenja ? Bog na križi ? Ali ne bio mogoče on tisti, ki njemi je telkokrat zadržavao roko, kda je šteo sebe s revolverom strliti ? Zakaj se njemi je nikdar ne posrečilo, da bi si skončao živlenje? Što ga je zadržavao, da se je dočakao toga srečnoga dneva ? Bog na križi ? Ali ne plačao on mogoče mesto njega pravici zadnji račun? Peter bi v tom hipi najraj obino noge križanoga Boga. A to je trpelo samo eden čas. Samo eden mali časek je sijalo sunce nad Petrovov düšov, ar so se naednok zaoblačili oblacje nad njov. Kak se njemi je povračala telovna moč, tak so tüdi Prejšla lepa čüstva iz Petrove düše. Znova je bio stari Peter. Kak da bi se zbüdo iz krasnoga sna, njemi je bilo šče žmetnejše, šče bridkejše pri düši. Ne! Ne! On nešče, ne nüca usmiljenja. On šče plačati Pravici zadnji dinar. Naj ma vse, vse, če njemi je vzela tisto, ka njemi je bilo najdrakše. — Nikoga ne nücam ! Nikoga ! — je gučao polglasno i je probao gori stanoti v posteli. Betežniki, ki so ležali okoli njega, so ga nekam Čüdno gledali, ar so znali, da Peter že štirinajset dni ne hodo s postele. Kama bode šo zdaj ? Peter je tüdi sam čüto, da komaj stoji, ali ne se dao motiti. — Jaz nemam nikoga ! Jaz nemam nikoga ! — je gučao pri sebi, med tem kak je iz postele potegno mali mošnjiček z penezami. Začno je šteti, Roka njemi je trepetala, noge so njemi vküp šle. Mogeo se je vsesti na postelo. Kda se je sestra bolničarka vrnila v sobo, jo je zvao k sebi. Sestra se njemi približa. (Dale.) 8 NOVINE 12. julija 1931. OBRTNA BANKA podružnica v LJUTOMERI Centrala v LJUBLJANI. Telefon št. 2. Dava obrtne i trgovske kredite ino dugoročna posojila pod ugodnimi pogoji. Izvršüje bančne posle najkulantneje. Vloge na knižice i na tekoči račun obrestüje kar najugodneje, vezane vloge pa po dogovori višje. Küpüje i odava državne srečke, valute (dolare, francoske franke itd.) po najbolšoj dnevnoj ceni. 4 AMATERJE POZOR ! Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom KAHN IZIDOR-a v M. Soboti. Prava metoda da ostanete vsikdar mladi, lepij friški le redna nega kože i vlas, s pomočjov medicinsko neoporečnih sredstev, kak so to že prek let sprobani Fellerovi Elza proizvodi : Follerova Kavkaška pomada za zaščito lica I kože „Elza“ krema, odstranjüje s kože nadležne nedostatke i jo stalno i ohrani gladko, čisto i mlado. Vsikdar je zanesliva proti gübam, spüščajom, mozolom, sunčnim pegam itd. Lonček 18 Din. Fellerova Elza za pomada za rast vlasi, za- prečüje prhljaj, izpadanje vlasi, i prerano serost, pospešüje rast vlasi i zdržava vlase vsikdar volne i mehke Lonček 12 Din. S poštov 22 lončka edne ali po 1 lonček od vsake Elza pomade 40 Din. iče se pošlejo penezi naprej, brez vseh dalnih stroškov, inači pa s povzetjom 50 Din. Fellerova Elza žajfe Imate i zdravja ( lilijina mlečna žajfa, lilijina kreme žaj, fa, glicerinova, boraksova i katranova žajfa i žajfa za britje) 5 falatov v v polübnoj izbiri 52 Din, če se penezi naprej pošlejo inači s povzetjom 62 D. Način nege s Fellerovimi Elza proizvodi je dozdaj šče vsakomi hasno. Napravile lüdi Vi tak i pomagate de tüdi Vam ? Že pri prvom posküsi se ne bodete žalostili ! Naročite pri apotekari : EUGEN V. FELLER, ‘STUBICA DONJA, Centrala 146. Savska Banovina, Vino ljutomersko, stolno, belo i rdeče ponüja liter od 3.25 Din. naprej 1 ! ALOJZ KRANZ, posestnik vinogradov Ljutomer. K odaji je gostilna S posestvom i s celim inventarom i s koncesijov. Več se poizve pri i MARŠIK FRANCI Čikečka vas 39. p. Prosenjakovci. Sühe gobe küpüje vsikdar i plača po najbolšoj ceni M. GERŠAK & Co. LJUBLJANA, Prečna ul. 4. veletrg. z zemelj, plod. 3 Pošlite vzorce i ponüdbe. Odam posestvo s hišov. Poleg je lepa njiva, sadonosnik, vinograd, meri okoli 4 plüge. Leži blüzi Apač. Več se zve pri JAKOBI ČREPNJAK zaloga cementnih izdelkov Apače. 3 PO DOBROJ KAKOVOSTI, PO LEPOJ OBLIKI i PO JAKO NISKOJ CENI se poznajo SUTTNEROVE Iz lastne tovarne vür v Švici Žepne vüre od 44 Din naprej, vüre zapestnice od 98 Din. nap- rej, büdilnice od 49 Din. Najbogatejša izbira najbolših vür, zlat- nine i srebrine vseh cen, v novom ilustriranom letnom ceniki, ki ga dobite brezplačno od fabriške hiše vür N. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. NALAGAJTE PENEZE v HRANILNICO i POSOJILNICO V ČRENSOVCIH, registrovano zadrugo z neomejenov zavezov, ki se je preselila v lastno hišo. „NAŠ DOM“ i od novoga leta naprej uradüje vsaki delaven den od 8 do 12 vüre i vsaki svetek od pol 9 do 1O vüre predpoldnevom. Za hranilne vloge plača intereša 8-8 ½ %. Rentni davek plača sama za vse vlagatele i za sebe ne obdrži nikše provizije. Pri davanji posojil računa samo 1 % upravnih stroškov i to samo ednok, čeravno je posojilo dano na duga leta. Posojila davle na poroke i tabulacijo na 10%. NAČELSTVO. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC