Izmenjave Sodelovanjevprogramu ESHAJob Shadowing kotprimermednarodnega komuniciranjazaspoznavanjedobrih praksprivkljuˇ cevanjutujcev LidijaGrmekZupanc Šolski center Kranj Spomoˇ cjo programaJob Shadoving sem imela možnost obiskati Årstad Videregående skole v Bergnu na Norveškem – šolski center, ki združuje veˇcrazliˇ cnih šol, imajo pa tudi tri uvajalne razrede, t.i. introductionclasses. Gre za enoletno uvajanje mladoletnih tujcev in migrantov, s katerimi delajo na poseben naˇ cin. Teme, o katerih veliko komunicirajo z njimi, so vezane na njihovo identiteto, težave z novimjezikomintežaves prijatelji. Zaradi dobrihrezultatovsoznani povsej državi. V prispevku sem uporabila podatke,ki sem jih od pedagoškevodje uvajalnih oddelkovMarie pridobila z globinskim intervjujem, z opazovanjem, pa tudi s pomoˇ cjojavno objavljenega naˇ crta za delo v uvajalnih razredih. Kljuˇ cne besede: uvajanje mladoletnih tujcev s konˇ cano osnovno šolo v norveške srednješolske programe, uvajalni razred, naˇ crt dela v uvajalnem razredu, pristopi uˇ citeljev v uvajalnem razredu Uvod Ker sem ravnateljica že dolgo ˇ casa, mi raziskovanje lastne prakse pomeni poseben izziv in priložnost, da se ˇ cim bolj izognem rutini, hkrati pa svoje delo spomoˇ cjo ozavešˇ canja inrefleksije o tem,kaj poˇ cnem in zakaj, rada primerjam z dobrimi praksami drugih. Ko nam je predsednica Društva ravnateljev srednjih šol, višjih šol in dijaških domovSlovenije poslala vabiloksodelovanju vprogramu eshaJob Shadowing, sem takoj pomislila, da je to konˇ cno pra- vapriložnost zame.Akademijaeshaponujarazliˇ cneprogrameza opolnomoˇ cenje vodstev šol z mednarodnim uˇ cenjem in izmenja- vo. Eden izmed njih je bil JobShadowing, t.i. »senˇ cenje«. Gre preprosto za to, da slediš strokovnjaku in ga spremljaš na delovnem mestu.Brezdvoma jetoodliˇ cen naˇ cinzamlade, ki pra- vozaposlitevzasešeišˇ cejo,hkratipajeizkušnjavsekakorzanimi- va tudi za starejše, zlasti ˇ ce gre za senˇ cenje v tujini, saj to pomeni veliko veˇ c kot zgolj opazovanje vsakodnevnega dela, pomeni spo- znavanje drugaˇ cnega kulturnega okolja, zakonodaje, navad, pri- vodenje 2|2019: 93–102 Lidija Grmek Zupanc stopov k delu, poslediˇ cno pa tudi drugaˇ cnega razmišljanja. Pogo- vorsevedateˇ cevtujemjeziku,karješedodatnapiložnostzaizpo- polnjevanje. Neprecenljivo je, da imaš možnost postavljati vpra- šanja že ˇ cez dan, med delom, ali ob koncu dneva. Hvaležna sem svoji gostiteljici Kari iz Norveške, da mi je to omogoˇ cila. Vprašanja in odgovore Kari in njenih sodelavcev sem si zapiso- vala. Senˇ cenje smo v našem primeru pripravili in izvedli kot del formalnega programaesha, neobvezno. Najprej smo morali kandidati napisati prijavo in predstaviti šo- lo, iz katere prihajamo, ter njene kljuˇ cne prednosti, ki bi jih radi delili s partnerji v izmenjavi. Na voljo smo imeli štiri države. Kot prvo možnost sem izbrala Norveško. V prijavi je bilo treba odgo- voriti tudi na vprašanje, kaj bi med študijskim obiskom radi ra- ziskovali. Napisala sem, da me zanima, kako uˇ cencem zagotoviti enake možnosti, pa tudi, kako šola sodeluje z okoljem. Napisati je bilo treba, ali si želimo bivati v hotelu ali pri svoji »senci« domá. Izbrala sem drugo možnost, da bi bolje spoznala tamkajšnji naˇ cin življenja.Tudisamasembilapripravljenaudeleženca,kiboprišel k meni na senˇ cenje, gostiti pri sebi doma. V projektni pisarni eshami je prijazna svetovalka, gospa Mo- nique Westland, poiskala vlogo, ki je bila moji najbolj podobna oziroma je ustrezala »moji senci«. Predlagala mi je sodelovanje z gospo, ki je pedagoški vodja ene izmed šol iz velikega šolskega centra, sestavljenega iz razliˇ cnih šol – Årstad Videregående skole v Bergnu na Norveškem. Ker sva se obe z gospo Kari strinjali s predlogom projektne pisarne esha,svasizaˇ celi dopisovati prek e-pošte in se dogovorili o datumih izmenjav, prav tako sva pred- hodno pripravili program. Karijeodprlamožnostzapripravonajinihprogramovvskupnih dokumentih. Doloˇ cili sva si datume izmenjav, in sicer je norveška gostjaprišlavKranj9.maja2018inostalado15.maja2018,jazpa sem ji v Bergnu vrnila obisk med 30. majem in 4. junijem 2018. Kari je torej prišla v Slovenijo maja 2018 in bila nastanjena pri menidoma.Vsakdanjezmenojprihajalavslužbo,skupajzdirek- torjem sva ji razkazala Šolski center Kranj, pogovore je opravila z ravnateljicama sesgšinsg, študent Dejan ji je predstavil projekt rise, oformativnem preverjanju seje pogovarjala tudi ssvetoval- ko z Zavoda za šolstvo. Sama sem v Bergen odšla 30. maja 2018, stanovala sem pri Ka- ri doma in se z njo vsak dan vozila v šolo, kjer so si tako ona kot njenisodelavcivzeli ˇ casinmiprijaznorazkazaliposamezneenote indelo vnjih.Stike semnavezalasprofesorji iztehniˇ cnegaoddel- 94 Sodelovanje v programueshaJob Shadowing ka, pa tudi ssodelavci iz drugih enot. Zanaše predavatelje seveda obstajajo možnosti izmenjav v okviru projekta erasmus+ za go- stujoˇ ce predavatelje, prav tako za sodelovanje v projektih. Šelekosemprispela,semizvedela, daimajotrioddelkezauva- janjetujcevindasopodobripraksinatempodroˇ cjuznanipovsej Norveški, ne samo v Bergnu. ˇ Clanek o najini izmenjavi je bil objavljen v oktobrski številki eshaMagazine leta 2018 (Grmek Zupanc in Danielsen Salamon- sen 2018). Metode Prispevek sem pripravila na osnovi opazovanja in doživljanja v programu Job Shadowing. Gre za metodo opazovanja z udeležbo. Njena prednost je vsekakor v tem, da raziskovalec v ˇ casu, ko ra- ziskuje, živi in dela s svojo »senco« in njeno skupino. To pomeni, da sem se v šoli družila s Karijinimi sodelavci v zbornici – z ne- katerimi od njih sem opravila intervjuje –, doma pa s ˇ clani njene družine. Slabost pa je seveda bila, da je to trajalo manj kot teden dni. V ˇ clanku bom v nadaljevanju obravnavala vkljuˇ cevanje tujcev v Årstad Videregående skole v Bergnu s pomoˇ cjo treh uvajalnih razredov, uporabila pa bom podatke, ki sem jih pridobila v poglo- bljenem tematskem intervjuju z Mario, vodjo uvajalnih razredov. Prihodvšolo Zaradi slabega vremena sem imela na poti v Bergen težave, eden izmed vmesnih letov je bil celo odpovedan, zato tja nisem prispe- la zveˇ cer, paˇ c pa šele okoli poldneva naslednjega dne. Gostiteljica Karijeimelatakratnapovedansestanekuˇ citeljskegazbora,zatoni mogla priti pome na letališˇ ce, kot sva bili dogovorjeni. Predlagala mi je, naj, ˇ ce je mogoˇ ce, vzamem »Bybane«, ona pa bo do mojega prihoda že opravila najpomembnejše. Pot do šole je bila prepro- sta – skratka, v šolo sem prišla brez težav (s kovˇ ckom) in tam me je priˇ cakala nova kolegica Kari. Takoj potem,kosemstopila všolo, jekmenipristopil temnolas fant in se ponudil, da mi nese kovˇ cek. Odnesel ga je do Karijine pisarne in mi nato vljudno zaželel, naj se imam na Norveškem le- po. Izvedela sem,da obiskujeintroduction class,enoletno priprav- ljalnico za manjšinske jezikovne skupine, namenjeno temu, da se dijaki nauˇ cijo ˇ cim veˇcnorvešˇ cine in se seznanijo z norveškim na- ˇ cinom življenja in vkljuˇ cijo vanj. Šele naslednje leto se zaˇ cnejo 95 Lidija Grmek Zupanc redno šolati. Imajo tri takšne razrede, v katere je vkljuˇ cenih se- demdeset dijakov izrazliˇ cnih delov sveta(prišleki izPoljske, Srbi- je,Tajske,Sirije,Somalije...).VBergnuinnaNorveškemsoznani po tem, da z njimi delajo zelo dobro in da jih uspešno vkljuˇ cujejo vdružbo. Gostiteljica mi je razkazala prostore šole, v kateri je pedagoški vodja, in mi povedala, da bom druge enote spoznala v naslednjih dneh.Profesorji obˇ casnoostanejo všolitudi popoldne, kadarima- jokakšno izobraževanje. Takoje bilo tuditisto popoldne, konaj bi znani norveški psiholog predaval o razumevanju in vkljuˇ cevanju tujcev in migrantov v njihov šolski sistem. Karimejepeljala vjedilnico inmipredstavila omizjesvojihso- delavcev.Vsisobilizeloprijazni,pogovorsejevrtelokrognjihovih šolskihobveznosti.Žeprvidansoimelipopoldanskeobveznostiin semsejimsevedaprikljuˇ cila.Vdvoranisosezbraliuˇ citeljiizvseh šol oziroma enot, kmalu je prišel še predavatelj. Predavanje je bi- lo sicer v norvešˇ cini, nekatere dele pa je razložil tudi v anglešˇ cini. »Njihov predavatelj je bil Patrick O’Loughlin, znani psiholog. Go- voriljeotravmatiˇ cnihizkušnjahvotroštvu,kipustijoresneposle- dice in vplivajo na uˇ cenˇ cevo življenje in izobraževanje.« (Grmek Zupanc in Danielsen Salamonsen 2018, 55) Med predavanjem nam je pokazal desetminutni film Ahmeda Imamovi´ ca z naslovom 10 minut; dogaja se v Sarajevu, torej Bos- ni,tervRimuvItaliji. Vzporednopotekata dvezgodbi, enavmiru, druga v vojni. V Italiji je leta 1994 mir, azijski turist ˇ caka na fo- tografije, ki naj bi bile razvite v desetih minutah, istoˇ casno pa v Bosni divja vojna; deˇ cek gre po vodo in kruh, kot mu je naroˇ cila mama, vendar se zanj v naslednjih desetih minutah vse spreme- ni, saj ostane brez družine. Film sem kasneje našla na povezavi https://www.youtube.com/watch?v=W9qm-Vbhglc. Gre za prikaz tega, kaj ˇ cas desetih minut lahko pomeni na raz- liˇ cnih delih sveta. Psiholog je govoril o dvojnem življenju, ki ga živimonanašiZemlji,patudiotem,daosebe, kisodoživele hude travme, to dvojno življenje še naprej nosijo v sebi. V naslednjih dneh sem spoznala še vodje drugih enot, ki so mi pokazali prostore svojih šol. Še posebno lepo opremljena je dvo- rana za frizerstvo. Ob ogledu prostorov sem veˇ ckrat naletela na prizore, kakršnih doslej nisem poznala. Npr. v šoli za oblikovanje so delali tudi v prostoru s šivalnimi stroji. V spominu mi je osta- lo predvsem tole: na eni strani je sedelo svetlolaso in svetlopolto dekle, obleˇ ceno takratnim razmeram primerno – v svetli majici s tankimi naramnicami in v kavbojkah. Na drugi strani šivalnih 96 Sodelovanje v programueshaJob Shadowing strojev so sedela tri dekleta, obleˇ cena v posebna svilena oblaˇ cila. Videti jebilo samonjihove obraze,vsedrugo,odvrhaglave dotal, je bilo prekrito s posebno obleko. Domnevala sem, da prihajajo iz Afrike. Delovuvajalnemrazredu,kotgajepredstavilavodja Uvajanje tujcev v uvajalnih razredih in pedagoško delo z njimi je pri meni vzbudilo izjemno zanimanje, zato sem se poglobila v nji- hovepedagoškepristope.Zvodjouvajalnihrazredovsemopravila poglobljen intervju.NaNorveškemještudiralazgodovino inarab- šˇ cino, v okviru študija pa je leto in pol živela v Damasku v Siriji. Na Årstad Videregående skole v Bergnu se ukvarja z dijaki, pripa- dniki manjšin, ki jih je v šoli ena tretjina. Povedala je, da so na Norveško prišli bodisi sami ali skupaj s starši (iz Poljske, Srbije, Tajske, Sirije, Somalije itd.). Ker dijaki prihajajo iz zelo razliˇ cnih okolij in je njihovo znanje norvešˇ cine pomanjkljivo ali pa celo ni- kakršno,jeenoletonamenjenouvajanju.Tojepravzapravpripra- va na poznejše šolanje. V uvajalnem razredu pridobijo znanja, ki jimomogoˇ cajo, dasepoznejebrezveˇ cjih težavvkljuˇ cijo všolanje. Uˇ citeljica Maria v razredih v glavnem naˇcenjatrivrstetem: 1. identiteta, 2. težave z jezikom, 3. težave s prijatelji. Privprašanjuidentitetepoudarjasvobodoinizbiro.Vrazreduse zuˇ cenci pogovarja o tem, ali lahko starši zavrnejo prijatelje, ki so si jih izbrali, še zlasti so pogosta nasprotovanja staršev dekletom ali fantom njihovih otrok. Dijake/-inje spodbuja, da o tem prosto razpravljajo, stališˇ ca argumentirajo in tako ugotovijo, da gre za njihovoizbiro. Zelopomembnoje,daotemgovorijo, datehdilem ne zadržujejo v sebi. Uˇ citeljicaMariamijepovedala,dafantjeoziromadijakinimajo nobenih težav pri vkljuˇ cevanju v tamkajšnje okolje, da praktiˇ cno nisoimelinitienegaprimera,kobiprišlodokakšnihtežav.Podru- gistrani paimajo dekleta velike težave. Povedala mije zadeklico, ki je prišla v Bergen, stara štirinajst let, in je doživela hud kul- turni šok. Dekleta njenih let se v Bergnu pogovarjajo o marsiˇ cem, seveda tudi o fantih in pitju alkohola. Tega ni mogla sprejeti, do- živela je globok notranji pretres, tako da nekaj ˇ casa ni mogla niti govoriti. Uˇ citeljica Maria je imela z njo redne sestanke, pogovore, velikostaseukvarjaliznjenosamopodoboinsamozavestjo.Skrat- 97 Lidija Grmek Zupanc ka, uˇ citeljica Maria se pri delu zelo pogosto odloˇ ci za individualni pristop. Tudi sicer povsod poudarjajo individualnost uˇ cencev. Z njimi se veliko pogovarja o tem, kakšne težave imajo z je- zikom, kako bi lahko svoje komuniciranje izboljšali. Pri tem so lahko uˇ cinki zelo dobri, ˇ ce si uˇ cenci med seboj pomagajo ali pa v uˇ cenje vkljuˇ cijo dijake iz razliˇ cnih programov njihove šole. Z di- jaki v uvajalnih razredih se je treba veliko pogovarjati tudi o tem, ali imajo prijatelje, naprimer vsaj enega. Uˇ citeljica sezaveda, ka- ko je to pomembno, o tem govorijo v razredu, prizadeva si, da bi dijaki o tem spregovorili, z njimi pa se o tem pogovarja tudi na individualni ravni. Doslej sem omenila teme, ki jih morajo v uvajalnem razredu nujno obravnavati z dijaki, po drugi strani pa morajo biti izjemno pozorni še na tri druge zadeve: 1. pretiran nadzor, omejevanje svobode, 2. prepreˇ cevanje prezgodnjih porok ter 3. prepreˇ cevanje obrezovanja pri dekletih (žensko genitalno pohabljenje). Uˇ citeljicaMariamijerazložila,dasizeloprizadeva,dastaršidi- jakom, ki so vpisani v uvajalni razred, ne bi preveˇ c omejevali svo- bode.Meni,dasopogovorizelopomembni.Dijaksemorapoˇ cutiti svobodnega,daselahkodejanskovkljuˇ civdružboinpostanenjen ˇ clan. V skrajnih primerih je treba dijaka odvzeti iz družine. Soci- alna služba takim dijakom omogoˇ ci, da gredo nekako do 18. leta oziroma dokler ne konˇ cajo srednje šole živet v stanovanjsko sku- pino.Potemsocialnaslužbazanjeposkrbitako,dajimzagotovikar najveˇ cjo samostojnost – ˇ ce kandidat za to, da bi zaživel na svoje, ne zmore poskrbeti sam, mu poišˇ cejo ustrezno delo. Podobno ukrepajo tam, kjer je nevarnost, da bi družinski ˇ clani dijakinjo poskušali prehitro poroˇ citi, to je pred 18. letom. Takih primerov je veliko, zato se je treba o tem pogovarjati. Ko dekle poroˇ cijo, namreˇ c preneha obiskovati uvajalni razred oziroma se preneha šolati. Tretja nevarnost pa je najveˇ ckrat povezana s šolskimi poˇ citni- cami. Takrat se dijaki in dijakinje veˇ cinoma vraˇ cajo domov, v dr- žavo, od koder so se priselili. Velikokrat se zgodi, da je uˇ citeljica pred poˇ citnicami z njimi že vzpostavila zelo dober odnos, ko pa se vrnejospoˇ citnic–najpogostejetoveljazadijakinje–,sezdi,kotda grezadrugeosebe,sajsopogostopovsemspremenjeni.Sorodniki namreˇ c na mladostnike lahko zelo moˇ cno vplivajo. Uˇ citeljica je opazila, da velika nevarnost obrezovanja grozi de- kletom v nekaterih afriških državah, predvsem v Somaliji. ˇ Ce se 98 Sodelovanje v programueshaJob Shadowing zgodi kaj takega, je škoda nepopravljiva, saj niti ona niti kdo drug ne more veˇ c kakor koli vplivati. Žal je, kot je povedala Maria, ob- rezovanje mladih deklet v Somaliji zelo pogosto. Naˇ crtzadelovuvajalnihrazredih Vsi uˇ citelji, s katerimi sem govorila, so poudarjali, da je pomemb- na individualnost njihovih uˇ cencev, socialno-kulturni pogled na uˇ cenje. Zavedajo se, da uˇ cenje vedno poteka v družbenem kon- tekstu in da je sodelovanje zelo pomembno. Lokalniuˇ cninaˇ crtzauvajalnirazredvregijiHordalandznapot- ki in obrazcem za oceno je objavljen na spletni strani šole (Hor- daland Fylkeskommune 2015). Pripravili so ga v regiji Hordaland, katere glavno mesto je Bergen. Norvežani imajo sicer devetnajst regij. Že na prvi strani je zapisano, kakšno znanje norvešˇ cine je po- trebnoza stopnjeb2,b1,a1,a2,c1inc2. Okrajni direktor za šol- stvo v regiji Hordaland je v uvodu napisal, da norveški zakon o izobraževanju daje vsem uˇ cencem, ki konˇ cajo norveško obvezno osnovnošoloalienakovrednoizobraževanje,pravico,dalahkona- daljujejo šolanje. Za tiste, ki norvešˇ cine ne znajo dovolj, da bi šo- lanje nadaljevali, je okrajni svet regije Hordaland doloˇ cil naˇ crt za uvajalne oddelke. Gre za t.i. letnik 0. Namen uvajalnega oddelka je, da uˇ cenci dobijo dobre osnove za nadaljnje šolanje. Omenjeni naˇ crt je del splošnih prizadevanj na podroˇ cju kakovosti, uˇ cencem in staršem pa želijo z njim zagotoviti, da se seznanijo z vsebino in uˇ cnimi cilji uvajalnega oddelka. Uˇ cnenaˇ crtejepripravilazatoimenovanastrokovnaskupina,in sicer obsegajo šestpredmetov/podroˇ cij: norvešˇ cina, družboslovje, anglešˇ cina, matematika, naravoslovje in športna vzgoja. Lokalni uˇ cni naˇ crt temelji na elementih iz uˇ cnih naˇ crtov za osnovno in srednjo šolo. V šolskem letu 2014/2015 so ga uvedli poskusno, nato so ga v skladu s predlogi za izboljšanje na podlagi izkušenj vse leto revidirali. Odšolskega leta 2015/2016 naˇ crt velja za pouˇ cevanje v vseh uvajalnih razredih v regiji Hordaland. V Hordalandu so uˇ cni naˇ crt za uvajalni razred pripravili že v zgodnjihosemdesetihletihminulegastoletja.Sedanjiseosredoto- ˇ canakrepitevpetihosnovoziromaspretnosti–govorjenje,branje, pisanje,raˇ cunajeindigitalne spretnosti.Uˇ cencivuvajalnihrazre- dih imajo, kot sem že omenila, šest predmetov. Lokalni uˇ cninaˇ crt je zgrajen okoli modela zdvostopenjskimi kompetenˇ cnimi cilji, ki omogoˇ ca, da pouˇ cevanje primerno prilagodijo posameznikom, da vsakomur zagotovijo priložnosti. Cilj morata biti uˇ cenje in razvoj, 99 Lidija Grmek Zupanc zato je udeležencem treba nenehno dajati povratno informacijo. Vedeti morajo, kaj že obvladajo in kaj morajo še narediti, da bi svoje znanje izboljšali. Bistveni namen konˇ cne ocene (brez številˇ cne) je dati dijaku in bodoˇ ci srednji šoli informacije, ki lahko pomagajo pri prehodu od uvajalnega razreda do obiˇ cajnega srednješolskega izobraževanja, da bi bil prehod ˇ cim lažji inuspešnejši. Sistematiˇ cna prizadevanja za krepitev znanja norvešˇ cine pri uˇ cencih bi morala biti skupna insplošnicilj privsehpredmetih. Vuˇ cnemnaˇ crtupriporoˇ cajo na- slednje teme in razporeditev ˇ casa: norvešˇ cina – 10 ur, družbene študije – 6 ur, anglešˇ cina – 4 ure, matematika – 4 ure, naravoslov- je – 4 ure, športna vzgoja – 2 uri, skupaj je to 30 ur tedensko. V nadaljevanju sledijo uˇ cni naˇ crti za posamezne predmete; predstavila bom uˇ cni naˇ crt za norvešˇ cino. Pri norvešˇ cini je ta- ko osnovni namen, da udeleženci pridobijo temeljno znanje, da razvijajo besedišˇ ce, se urijo v izgovarjavi, da razumejo slovniˇ c- na pravila in jih uporabljajo. Razvijati morajo sposobnost govora, pisanja, branja in poslušanja ter razumevanje vsebine besedila, ki ga preberejo ali slišijo. Cilj je, da je udeleženec sposoben do- seˇ ci kompetence na ravni 1 (a1/a2) ter kompetence na ravni 2 (a2/b1). V uˇ cnem naˇ crtu je navedeno, katere cilje mora uˇ cenec usvojiti in kako (sprejema sporoˇ cila, izrazi svoje misli in obˇ cutke, poskusi oblikovati svoje mnenje, sodeluje v razliˇ cnih vrstah pogo- vorov ipd.). Podobno velja za znanje slovnice, pravopisa, poznati mora besedne vrste in jih pravilno uporabljati. Cilj je, da je uˇ ce- necsposoben tudi na tem podroˇ cju pridobiti kompetence naravni 1( a1/a2)ternaravni2( a2/b1). Uˇ cenci naj bi primerjali norve- ške jezikovne foneme, besede in izraze z materinšˇ cino. Tudi pri preostalih predmetih gre za usvajanje znanja na dveh ravneh. Po analizahoecd(2015, 2) je uˇ cinkovitost dosežkov migrantov v šolah zelo povezana z jezikovnimi ovirami, pa tudi z znaˇ cilnost- mi šolskega sistema v državi gostiteljici. Pomembno je predvsem to,aligrezavkljuˇ cujoˇ ce izobraževanje, prikateremnedelajo raz- likmeduˇ cenci,paˇ cpasiprizadevajozavkljuˇ cevanjeinuspehvsa- kogar med njimi. Zakljuˇ cek »Uˇ cenec ali študent, ki je dobro uˇ cno in družbeno vkljuˇ cen v izo- braževalni sistem, ima veˇ cjo možnost, da doseže svoj potencial. Uˇ cenci iz migrantskih okolij pa se sreˇ cujejo s številnimi izzivi, ki lahko vplivajo na njihovo uˇ cenje in razvoj. V strokovni literaturi 100 Sodelovanje v programueshaJob Shadowing tako loˇ cimo trivrsteizzivov: 1.tiste, kisopovezani zmigracijskim procesom (npr. odhod iz matiˇ cne države, uˇ cenje novega jezika, prilagajanje novim pravilom in rutinam); 2. tiste, ki so povezani s splošnimi socialno-ekonomskim in politiˇ cnim okvirom, razpo- ložljivostjo virov za izobraževalne sisteme in šole, ki spodbujajo vkljuˇ cevanje, kar vzpostavlja enakost, ter 3. tiste, ki so povezani z udeležbo študentov v izobraževanju, vkljuˇ cno z omejenim števi- lom obsega zaˇ cetnih ocenjevanj« (European Commission, eacea in Eurydice 2019, 9). Omejenošteviloocenjevanjpravzapravpomeni,dasovospred- ju socialna, ˇ custvena inzdravstvena vprašanja inda uˇ cencinateh podroˇ cjih dobijo dovolj veliko podporo. Uvajalni razred v Bergnu jelepprimertehusmeritevvpraksi. ˇ Cesedotaknemonajprejtre- tjetoˇ cke,lahkozapišemo,dauˇ cencemtamzagotavljajo veliko ˇ cu- stveno oporo. Pogovarjajo se z njimi o njihovih ˇ custvih, odnosu do prijateljev in prvih ljubeznih. Pri tem jim dajejo moˇ cno soci- alno podporo in obˇ cutek svobode. Kadar starši obˇ cutek svobode zatirajo, uˇ cencu v uvajalnem programu omogoˇ cijo, da gre živet drugam,vdrugaˇ cnookolje.Velikopozornostinamenjajotudiuˇ ce- njunorvešˇ cine,odnosommedljudmiinseznanjanjuznorveškimi kulturnimi navadami. Vomejenemˇ casu,kisemgapreživelavnorveškišoliinprinor- veški družini, sem opazila, da ravnajo tako, da nikogar ne izklju- ˇ cujejo, in v tem duhu tudi vzgajajo. Uˇ citelji so poleg tega pogosto dejavni kot prostovoljci. Pomembno je, da dijakom tujcem po koncu izobraževanja za- gotovijo bivališˇ ce in delo. Prava osamosvojitev je mogoˇ ca le ob sodelovanju šole, socialnih služb, podjetij. Te povezave v dobro družbesonenavadnomoˇ cne.Greza prizadevanja, daje treba sto- piti skupaj za družbeno dobro, v pomoˇ c ljudem. Zaznala sem, da si na razliˇ cne naˇ cine prizadevajo premagovati egoizem. To se kaže tudi v njihovem jeziku. Beseda prosimvnorvešˇ cini sicer obstaja, vendar jo uporabljajo izjemno redko. Moja gostite- ljica Kari je poudarila, da norvešˇ cina ni jezik vljudnosti, da gre za to, da moramo biti vljudni v ravnanju, kot ljudje. Literatura European Commission,eaceain Eurydice, 2019.Integrating Students fromMigrant Backgroundsinto SchoolsinEurope: NationalPolicies andMeasures; EurydiceReport. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Grmek Zupanc, L., in K. Danielsen Salomonsen. 2018. »Sharing 101 Lidija Grmek Zupanc Knowledge and Experience.«eshaMagazine, oktober,48–59. http://www.esha.org/eshamagazine/ Hordaland Fylkeskommune. 2015. Lokallæreplanforinnføringsklassene iHordaland. https://www.hordaland.no/globalassets/for-skulane/ arstad-vgs/filer/lareplan-for-innforingsklassane.pdf oecd. 2015. Helpingimmigrantstudents tosucceedat school–and beyond. https://www.oecd.org/education/Helping-immigrant -students-to-succeed-at-school-and-beyond.pdf LidijaGrmekZupancje je ravnateljica Višje strokovne šole, Šolski center Kranj. lidija.grmek@sckr.si 102