JLETHoJJBJKE JUNIJ 1980 — št. 12 GLASILO DELAVCKV PREDILNICE LITIJA LETO XXI. KJE SMO S PRIPRAVO PUNSKIH DOKUMENTOV ZA NOVO SREDNJEROČNO OBDOBJE ^*a osnovi sprejetega zakona o temeljili sistema družbenega * ‘l_n'ru,,ju in o družbenem planu SFRJ v mesecu februarju leta , . 'n prilagojenega republiškega zakona o sistemu družbenega Miniranja in družbenem planu SR Slovenije, sprejetega v mesecu inru 's,e£a leta, je tudi naša občina sprejela odlok o pripravi , »prejetju srednjeročnega plana za obdobje od leta 1981 do ^ ktu 1979 je občinska skupščina Lilija pripravila še ' °Rra,n dela za pripravo družbenega plana občine, razvila uze razvojnih možnosti in objavila smernice za pripravo |j^lz*)vi,ega plana občine za obdobje 1981—1985. Na osnovi 1 dokumentov je tudi naš delavski svet sprejel sklep in pro-ra,u dela o pripravi planskih dokumentov. Uiko smo na osnovi analiz Uoseda vsem lanjega razvoja in pred- stj analiz razvojnih možno- nQv sPreJeli naše smernice za S ■ sre(lnjeročno obdobje. prj, smernicami smo želeli nad U|Zat' osnovne smeri našega Poi.a Jnega razv°ja. ki so pred- bodoLUSTCŠnega P°slovanJa v L' L- le smernice bi morale biti n, - ------- -■ -------- Ijev re^Cn zk)'r interesov in ci- zagoHvih dclavccv’ kcr lc tako viini v JaJ0 uspešno uresničevanju, °Snova vsemu načrto-anajj.,'. . tudi ekonomskim vani fanJ 'n ocenam uresničenji^ Planov, je dohodek. Z sPlošn^°^r'Vamo med ostalim rab0 P v° Je proračunsko po-n°sti) rUzbeno političnih skup-Potrcb!1 skuPno porabo (kot so sti, lz°bražcvalnc skupno-varov Pn-ti zdravstvenega za-lidskep Ja’ Pokojninsko-inva-^rivamo Zavarovanja idr.). Ponosu z ,^a Polrebe teh skupki namn-t° oceno programov, ttpravnoJ' \ Ponu(lijo v samo-družben0 sP°razumevanjc in dogovarjanje (sled-;em z občinami in vjšjimi družbeno-po- ,Predvsem z Smirni Učnimi v * -.-fcv/v.iv nim„ . s upnostmi). Če me- s asonr------------■ Dri.,So Programi teh skup- Lad0volje2Cni Ulko’ dabodo n osnh nasc skupne (ne 5?ljšeVaubne!) Potrebe, nam iz-A PotemP°u°,'*e dela in življe- i.Vr Pa b0mJ'1 b°mo sprejeli si-e’ ertan: 0 Predlagali poprav-J ’ spremembe ali do- polnitve. Pozabiti ne smemo, da niso merilo našega (osebnega) standarda samo osebni dohodki, temveč je tudi stanovanj-sko-komunalna urejenost, zagotovljeno otroško varstvo, izobraževanje naših otrok, dobro zdravstveno varstvo in socialno skrbstvo, možnost kulturnega in telesno-kulturnega sproščanja ter podobno. To vse skupaj tvori naš družbeni standard. Če gledamo na te probleme tako široko, potem moramo biti vedno bolj zainteresirani in jih s svojo udeležbo skušati čim realneje in pravilneje reševati. Iz teh programov potem slede naše prispevne stopnje in ROD, o katerih je največ govora, čeprav gredo za omenjene in še druge potrebe tudi sredstva iz dohodka in sklada skupne porabe. Te odnose urejajo sistemske rešitve, o katerih danes ne bomo pisali. Smernice naše delovne organizacije morajo upoštevati cilje, ki jih zajemajo občinske smernice, le-te pa cilje in interese višjih družbeno-političnih organizacij (republik in zveze). Zato govorimo o sočasnosti planiranja na vseh ravneh, da bi le na ta način mogli vskladi-ti enotne cilje, to je cilje vskla-ditve celotne družbene reprodukcije oz. zagotovili obnovitev celotnega družbeno gospodarskega, duhovnega in materialnega življenja na neki višji, enotnejši ravni, kjer bi bila razporeditev vseh družbenih proizvajalnih sil (t. j. delovne sile in proizvajalnih sredstev) pravičnejša, vzpodbujajoča (sti-mulativnejša). S takšnim planiranjem bi želeli vskladiti materialne tokove, na eni in denarne tokove, na drugi strani. Dvigniti domačo surovinsko osnovo in predelovalno gospodarstvo na področjih, kjer imamo zato najboljše pogoje in s tem tudi najboljše pogoje zunanjetrgovinske konkurenčnosti in menjave. S smernicami smo sprejeli tudi nekaj elementov, to je takšnih kazalcev iz finančnega in proizvodnega dela našega poslovanja, ki so oz. bodo predmet medsebojnih vsklajevanj med nami in ostalimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Vedeti moramo, da s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori uresničujemo skupne cilje še z ostalimi proizvodnimi in neproizvodnimi sa m ou pr a v n i m i organizacijami in skupnostmi, s katerimi nas vežejo skupni interesi v dohodkovni povezanosti (banke, železnice, energetika itd.), ker dela in sredstev ne povezujemo še z nobenim partnerjem. Teh elementov za samoupravne sporazume in družbene dogovore je bilo premalo pripravljenih za vsklajevanje, zato smo trenutno v času dokončanja enotnih zveznih in republiških minimalnih kazalcev, ki so obvezni za vse nosilce planiranja in urejeni po enotni metodologiji. Služili bodo za sočasno, enotno pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov vseh samoupravnih or-(Nadaljevanje na 2. strani) ------------------------------------- Gradivo za javno obravnavo X____________________________________/ Sindikat delovne organizacije Predilnice Litija je na podlagi razprav v družbenopolitičnih organizacijah v delovni organizaciji dal pobudo delavskemu svetu /a spremembo statuta delovne organizacije. Družbenopolitične organizacije so namreč razpravljale o samoupravljanju in delegatskem sistemu v delovni organizaciji. Razprave so pokazale potrebo za določen napredek na lem področju. Ugotovljene so bile tudi pomanjkljivosti. Delegati v delavskem svetu niso dobivali informacij v svojih bazah, to je med delavci iz katere sredine so bili delegati izvoljeni. Zaradi takšnega stanja je v družbenopolitičnih organizacijah prevladalo mnenje, da se naj organizirajo tudi v naši delovni organizaciji samoupravne delovne skupine. Osnutek sprememb in dopolnitev statuta, ki ga je delavski svet sprejel in dal v javno razpravo na seji dne 18.6. 1980, se nanašajo predvsem na organiziranje in delovanje samoupravnih delovnih skupin. (Nadaljevanje na strani) 30 let samoupravljanja Samo trideset let traja zgodovinska pot delavskega razreda Jugoslavije v uresničevanju stoletnih teženj vseli delovnih ljudi, da prenehajo biti najemniški delavci in postanejo gospodarji svojega dela in rezultatov tega dela — dohodka. Ta pot se je začela 26. junija 1950 leta, ko je tovariš Tito v Narodni skupščini FNRJ, v razlagi Zakona o upravljanju gospodarskih organizacij rekel, da parola »Tovarne delavcem, zemljo kmetom« ni neka abstraktna parola, temveč ima v sebi globok vsebinski smisel. V sebi ima celoten program socialističnih odnosov v proizvodnji: v pogledu družbene lastnine, v pogledu pravic in dolžnosti delavcev in glede na to se lahko in se mora uresničili v praksi, če hočemo, da resnično izgradimo socializem. (Nadaljevanje na 2. strani) KJE SMO S PRIPRAVO PLANSKIH DOKUMENTOV ZA NOVO SREDNJEROČNO OBDOBJE (Nadaljevanje s 1. strani) ganizacij in skupnosti ter planov družbenopolitičnih skupnosti. Ti elementi so oz. bi že morali biti predmet vsklaje-vanja med delegati naše delovne organizacije, ki prenašajo stališča nas vseh zaposlenih in delegatov ostalih nosilcev planiranja, ki sem jih že naštel. Ko pride do vskladitve po teh elementih, kot so elementi zaposlenosti, zmogljivosti in sredstev, proizvodnje in storitev, izvoza in uvoza, celotnega prihodka in dohodka, investicij in njihovih virov ter drugih kazalcev, tudi kazalcev prostorskega razvoja, potem se pripravijo temelji planov TOZD in krajevnih skupnosti, pri nas pa temelji enovite delovne organizacije brez TOZD, ki zajemajo najmanj vrste vseh zgoraj naštetih kazalcev s podrobnejšo razčlenitvijo. Vsi drugi nosilci planiranja, razen družbenopolitičnih skupnosti (občina, republika, . . .), pa sprejemajo elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana (delovne organizacije s TOZD, sestavljene organizacije, banke, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, SIS, delovne skupnosti). Bistvena vsebina teh samoupravnih sporazumov je medsebojno sporazumevanje in dogovarjanje ter prevzemanje obveznosti, pravic in odgovornosti vsakega od udeležencev in vseh udeležencev samoupravnega sporazuma po bistvenih elementih njihovega skupnega dela, ustvarjanja in delitve dohodka. V naši delovni organizaciji nimamo teh skrbi, kako bomo vskladili delo po TOZD, kako si delili delež pri skupaj ustvarjenemu dohodku — kako in kam najprej skupaj investirali sredstva in kako bili ob aktiviranih investicijah soudeleženi pri novoustvarjcncm dohodku itd., ker smo brez TOZD. Vskla-jujcmo pa naše elemente, ravno v zadnjem času n. pr. z osnutki dogovora o temeljih plana občine Litija in osnutki samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti za obdobje 1981 do 1985, ki jih je dobil vsak občan na dom z »Glasilom občanov«. Kot sem že govoril, bomo po uskladitvi teh osnutkov v naši delovni organizaciji sprejemali temelje plana, ki predstavljajo dejansko osnovo za vse obvez- nosti, ki so s temi osnovami (temelji) sprejete. Predlog smernic in elementov, določenih na zboru delavcev, predlaga delavski svet, pripravi jih oddelek za planiranje, še pred delavskim svetom pa pregleda komisija za plan in programiranje razvoja ter izvršilni odbor; temelje plana naše delovne organizacije pa predlaga delavski svet po tem, ko posluša poročilo delegatov delavskega sveta o rezultatih vsklajevanja z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, bankami, krajevnimi skupnostmi idr. Temelje plana sprejemamo delavci z referendumom, po tem, ko ugotovimo, da so vsi sporazumi o temeljih plana vsklajcni, niso pa še podpisani. Po sprejetju temeljev plana šele lahko delegati oz. delavski svet sklenejo 30 let samoupravljanja (Nadaljevanje s 1. strani) Naš delavski razred je položil ta veliki izpit z vsakodnevnim usposabljanjem za upravljanje, za razumevanje pojavov in dogajanj pri nas in v svetu. Skozi to veliko šolo ni šlo samo majhno »izbrano« število kadrov, ampak milijoni delovnih ljudi. Danes, po tridesetih letih je socialistično samoupravljanje pri nas postalo sestavni del življenja in dela vsakega našega človeka, njegova pravica, toda tudi dolžnost in pripravljenost, da ga dalje razvija in izpopolnjuje, da ga iz delovnih organizacij, širi k višjim oblikam samoupravnega združevanja. Ta proces ne gre vedno gladko, toda odločnost, katere nas je Tito vedno učil, je garancija, da bomo premagali tudi sedanje težave, nastale deloma kot posledica svetovne ekonomske in posebno energetske krize. Tudi ko smo krenili v samoupravljanje je bilo težav na pretek. Država si je šele začela celiti rane od ogromnih vojnih razdejanj, pomanjkanje je vladalo na vseh koncih, povečano še z ekonomsko blokado vzhodnoevropskih držav po resoluciji Informbiroja. Toda naše poti v socializem nihče ni mogel ustaviti. Šli smo naprej navkljub vsem težavam, ki so nas spremljale in ki nas bodo spremljale še naprej, kar se moramo zavedati in biti zato še vztrajnejši in neomahljivi, ker ni takšne težave in takšne sile, ki bi našim delovnim ljudem mogla odvzeti to kar je njihovo, kar si je Jugoslovan z svojo nadčlo- samoupravni sporazum temeljih plana delovne organizacije, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Postopki nadaljnjega razvijanja osnutka, potem predloga plana, so le podrobnejša razdelava in obdelava sprejetih temeljev oz. samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o osnovah plana, v katere so vnesene obveznosti in pravice iz teh sporazumov in dogovorov. Plan delovne organizacije končno sprejema delavski svet delovne organizacije. To je le skrčen pregled poti in dela pri sprejemanju temeljev srednjeročnega plana in plana samega, ki pa je dosti zahtevnejši, kakor bi iz tega pisanja lahko sklepali. y_ veško borbo priboril, ustvaril, kar ga dela lastnika svojega dela in dohodka, kar ga dela ponosnega na pot ki jo je izbral — pot samoupravljanja, demokracije in humanizma. Vloženo je bilo veliko naporov, doseženi pa so bili tudi ogromni rezultati. Zgradili smo ogromno tovarn, h id ročen t ral, cest, železniških prog, nova mesta, nova naselja, odprli veliko šol, fakultet, zdravstvenih ustanov, znanstvenih inštitutov, veliko turističnih in rekreacijskih objektov. V domove smo uvedli mnoge aparate potrebne sodobnemu gospodinjstvu. Skoraj ni družine v kateri ni radia in TV sprejemnika. Ulice mest so polne avtomobilov. Titova vera v delavski razred, v delavce za katere je govoril da so kapital in ponos družbe, je bila vsakodnevno potrjevana navkljub mnogim problemom, ki jih prinaša tako kompleksen družbeno ekonomski proces, katerega smo začeli prvi v svetu brez vzora v praksi, izhajajoč od idej klasikov marksizma. Doslednji tej ideji so pri nas delavci, v pravem smislu te besede, postali lastniki sredstev za proizvodnjo, upravljajo in odločajo o dohodku v svoji delovni organizaciji, vplivajo pa tudi na širše načrte razvoja interesnih in družbeno-politič-nih skupnosti. Ta vplivanja so še nezadostna in prav zaradi tega se pojavljajo še mnoge slabosti, včasih tudi ponavljajoči problemi. »Z velikimi uspehi gradimo sistem, sprejemamo zakone in plane, sprejemamo dogovore in sporazume. Slabost ni v sistemu čeprav so vedno mogoča in potrebna njegova izboljšanja, temveč v delovanju mimo sistema, v nepridrževanju sistemskih rešitev in dogovorjenih stališč, v neodgovornosti na raznih nivojih, ponekod tudi v zavestnem podiranju tega, kar smo sprejeli. Mnogokrat ne čakamo, da neka rešitev pokaže svoje vrednosti v praksi, temveč obidemo in zavlačujemo njeno uporabo, ali pa jo formalno osvojimo, delamo pa po starem. J ako se pojavljajo elementi stihije in nestabilnosti v najobčutljivejšem področju — funkcioniranju sistema.« Te besede Tita na osmetn kongresu sindikatov Jugoslavije dajo pravi odgovor na nek3 sedanje slabosti v naporih d* stabiliziramo gospodarstvo, d' povečamo produktivnost dd3, da bolje poslujemo, da trošim1’ glede na možnosti, čeprav neizbežnim odrekanjem. A |l’ ne velja Samo za delavski raz red, kakor je Tito večkrat opn minjal, temveč za vso družb • Za to bodo tudi v prihodnje o govorni vsi, ki odločujejo, samoupravljalcev in delegata baze do republiških in P°^f'e, jinskih izvršnih svetov, zvezn _ ga izvršnega sveta in skupsd SFRJ, Tudi eko- i uui najnovejši sklepi nomske politike predstavljaj eno od teh odločitev, ki n’<’^ pospešiti našo zgodovinsko p . * r S. , .-...niš' po kateri, z večjimi ali ma- j mi zastoji, toda odločno grC že tri desetletja. TANJUG Zadnji meter SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA PREDILNICE LITIJA Gradivo za javno obravnavo (Nadaljevanje s 1. strani) V poglavju 4 — samoupravljanje, so na novo opredeljene Pravice delavcev, to je, da lah-k° vsak voli in da je izvoljen v organe samoupravljanja, da zavzema stališča in sprejema odločitve o oblikovanju samoupravnih sporazumov, da odlo-ca o združevanju dela in sred-s,ev ter da odloča o svojih rezultatih dela, da sodeluje pri sestavljanju, spremembah in dopolnitvah samoupravnih splošnih aktov, da ima pravico 1I1' informiran, da postavlja Vprašanja ter dobi nanje pravo-eusno odgovore, da prisostvuje sejani delavskega sveta in ures-ničuje samoupravno delavsko ontrolo. Dolžnost vsakega de-ayca pa je, da zavestno sode-uje pri sprejemanju samouprav-odločitev, da vestno oprav-ja svoje delovne naloge, da z /džbenimi sredstvi ravna s rbnostjo dobrega gospodarja, I a se seznanja z informacijami da upošteva in izvršuje tudi ruge samoupravne sporazume, t uJ"ene dogovore in odločitve dr va sodeluje pri uresničevanju uzbene samozaščite in ljud-^.nbrambe. k j'dalje je določen postopek, 0(j° J e dolžan obravnavati in u govoriti na zahteve samo-na UVnev delovne skupine oz. postVprasanja delavca, ki ga je del ‘ Vl. v samoupravni delovni skupini. Na zahtevo ali vjdju mora pismeno odgo-sam 1 odgovorni delavec ali teVa°UP.ravn' organ. Če se zah- organ. °seh - vprašanje nanaša na 8ovomldohodek, mora biti od-le ,.r, dan v roku 3 dni, na osta- roki,11 ,eve uli vprašanja pa v tey0 oz. če mora na zah- delavtv" vPrašanje odgovoriti upravni SVC1 ali dru8 samo' vor h. °r8an. mora biti odgo-rnerulU||Ila naslednji seji. V pri- na SL _y.“ samoupravna dclov- v',JcnUP'na a*' delavec ni zadoneli;, , \ odgovorom odgovor- Pralne?.ali prist°jneSa sa' Pravic'*vlic8a organa, imata Zadevi fatltevati, da o sporni V .loči delavski svet. svet ,'e ru- da tudi delavski °dločitv .m°re sprejeti ustrezne astrezn ,U '!Z' vsc ne more najti 8anizaCi' °dločitev v delovni or-dclovn ,'*l,.l,*a*1*<0 samoupravna levPrek t ,Upina zahteva reši-Uc|egacije v zboru zdru- ženega dela občinske skupščine. V primeru, da odgovorni delavec iz subjektivnih vzrokov ne pripravi pravočasno odgovora, odgovarja disciplinsko zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti. V primeru da samoupravni organ ne da pravočasnega odgovora, pa se lahko razreši oz. odpokliče posamezen član samoupravnega organa ali samoupravni organ v celoti. Naslednje spremembe in dopolnitve pa se nanašajo na poglavje zbor delavcev, ki je v celoti spremenjen. Zbor delavcev v sedanji obliki, ki je sestavljen v dveh zborih po delih, je le še izjema. Praviloma bodo zbori delavcev v delovni organizaciji potekali preko zborov samoupravnih delovnih skupin. Samoupravne delovne skupine bo ustanovil delavski svet, upošteval bo predvsem povezanost delavcev v delovni enoti, prostorsko povezanost kot tudi organizacijsko tehnično povezanost. Na zborih delovne organizacije se bo javno razpravljalo o vseh vprašanjih in samoupravnih splošnih aktih, ki se sprejemajo z referendumom, obravnavali in sprejemali se bodo tudi drugi samoupravni sporazumi in samoupravni splošni akti, razpravljalo se bo o investicijah, odločalo se bo o vseh oblikah združevanja dela in sredstev, imenovali se bodo kandidati za delegate samoupravnih organov, določale sc bodo smernice za delo delegacij in delegatov, odločalo se bo tudi o drugih vprašanjih. Zbor delavcev bo skliceval predsednik delavskega sveta. Predsednik delavskega sveta pa je dolžan sklicati zbor delavcev, če to zahteva delavski svet, poslovodni organ, sindikat in delegacije za delegiranje delegatov za zbor združenega dela občinske skupščine oz. delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Zbor samoupravne delovne skupine pa je dolžan sklicati neposredni organizator dela. Predloge in stališča zborov posameznih samoupravnih delovnih skupin javne razprave usklajujejo delegati v delavskemu svetu. Delavski svet po končani razpravi odloča z dvotretjinsko večino vseh delegatov ali sc razprava ponovi v samoupravnih delovnih skupinah ali pa se o predlogu takoj glasuje. Sklep oz. samoupravni splošni akt, o katerem sc delavci odločajo na zboru delavcev je sprejet, če ga sprejme več kot polovica vseh de- SAMOUP RAVNA DELOVNA SKUPINA NASTOPA V TREM VLOGAH: a) zbora delavcev fvodi ga delovno predsedstvo, predsednik zbora je načelno delegat delavskega sveta) h) sindikalnega sestanka (vodi ga član izvršnega odbora sindikata) c) v vlogi delovnega sestanka (vodi ga organizacijski vodja) Sestajati pa se morajo najmanj enkrat mesečno, vsaj v vlogi delovnega sestanka, če ni dana pobuda za sklic zbora delavcev ali sindikalnega sestanka. Za vse sklice samoupravne delovne skupine je odgovoren organizacijski vodja (mojster, vodja oddelka), ki napiše tudi kratek zapisnik in ga posreduje strokovnim službam. lavcev delovne organizacije. Če je predlog oz. sporazum sprejet s potrebno večino, velja tudi za tiste delavce, ki zanj niso glasovali. Samoupravne delovne skupine pa lahko delujejo tudi kot sindikalni sestanek. V tem primeru vodi sestanek član Izvršnega odbora sindikata, ki ga izvolijo delavci za mandatno obdobje. Samoupravna delovna skupina lahko dela tudi kot delovni sestanek, kadar se delavci pogovarjajo o konkretnem delu, o planu, o delovnem redu, o varnosti pri delu in drugih vprašanjih. Sestanek vodi neposredni vodja skupine. Vsi sestanki samoupravnih delovnih skupili se sklicujejo v najprimernejšem času, tako da je čim manj moteno delo, da je čas sestanka racionalno izkoriščen. Za čas sestanka je odgovoren neposredni organizator dela oz. vodja delovne skupine. Samoupravna delovna skupina sprejema odločitve z večino glasov vseh delavcev. Vodja samoupravne delovne skupine huje krši delovno dolžnost, če ne skliče pravočasno sestanka oz. zbora samoupravne delovne skupine, pa tudi če delavcem posreduje nepravočasno informacije. V poglavju delavski svet, pa se nanašajo spremembe na pravice in dolžnosti delegatov. Vsaka samoupravna delovna skupina ima svojega delegata v delavskem svetu, dolžnost delegata pa je, da pred sejo dobi stališča o posameznih vprašanjih, o katerih bo razpravljal delavski svet, mnenje svoje samoupravne delovne skupine. Prav tako pa je delegat dolžan, da obvesti svojo samoupravno delovno skupino o sklepih, ki jih je delavski svet sprejel. Ostale spremembe statuta pa se nanašajo še na obveščanje, varstvo pri delu in inovacijsko dejavnost. Pri obveščanju je določeno, kdo odgovarja za obveščanje in o katerih stvareh morajo biti delavci pravočasno obveščeni. Spremembe iz varstva pri delu in inovacijske dejavnosti so le splošnega značaja, saj sta obe ti področji obdelani v posebnem pravilniku. S spremembami in dopolnitvami v poglavju samoupravljanja in v poglavju zbora delavcev mislim, da bo dosežen cilj, to je, da bodo delavci v delovni organizaciji še boljše obveščeni in da bodo delegati, ki zastopajo delavce tako v delavskem svetu delovne organizacije kot tudi delegati v delegacijah za zbor združenega dela kot tudi delegati v delegacijah za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, laže dobili stališče svoje delovne baze. Tako bodo ti delegati v resnici zastopali mnenja oz. stališča delavcev Predilnice Litija. Zastopanje oz. odločanje delavcev in delegatov pa bo tembolj učinkovito in uspešnejše, v kolikor se bodo delavci in delegati sami zanimali za posamezna vprašanja in se tudi sami izobraževali. Ves material za posamezne seje in odločitve bo za delavce in delegate tembolj razumljiv, kolikor bolj bodo delavci in delegati na tekočem z dogajanjem v našem notranjem političnem življenju. Anton Primožič Od vojakov sta nam pisala naša sodelavca Franc Cerar in Panlclija Berič. Oba vse delavce naše tovarne lepo pozdravljata, Franc Cerar pa se zahvaljuje za denar, ki ga je dobil ob novem letu. ludi mi jih pozdravljamo in želimo, da bodo dnevi v vojaški suknji čim krajši. Pišite jima! FRANC CERAR V. P. 2367-3 23002 ZREN.IANIN PANTEI.IJA BERIČ V. P.2367-7 23002 ZRENJ A NIN Na podlagi čl. 230 in 231 ter smiselno čl. 229 statuta Predilnice Litija v Litiji je delavski svet na svojem zasedanju 18. 6. 1980 sprejel, po predhodni obravnavi na zborih delavcev, Spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih predilnica Litija K. čl. 5 Pravilnika o delovnih razmerjih se doda drugi odstavek, ki se glasi: Kadar delavec ugovarja zoper ugotovitev kolegija zdravnikov v primeru zadržanosti od dela zaradi bolezni do 30 dni, odloča o ugovoru Odbor za delovna razmerja v roku treh dni po vložitvi ugovora. Zoper odločitve Odbora za delovna razmerja, pa ima delavec pravico vložiti zahtevek za varstvo pravic na delavski svet, ki mora odločiti v osmih dneh o zadevi. Delavec mora v vseh navedenih primerih vložiti ugovor oz. zahtevek tudi v treh dneh. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. Člen 52 se spremeni in se glasi: Delovni čas traja 8 ur. Delovni čas traja od 6. do 14 ure za delavce kadrovsko splošnega sektorja, finančnega sektorja, komercialnega sektorja, sektorja vzdrževanja in vodstva proizvodnega sektorja. Delovni čas traja od 5. do 13. ure, od 13. do 21. ure in od 21. do 5. ure zjutraj za vse delavce proizvodnega sektorja. V triizmenskem delu delajo še dežurni delavci v valjčkarni, elektro delavnici, remontu klima naprav in remontu sukalnice. Izjema so tudi delavci v kotlarni, ki delajo od 15. 10. do 15. 5. v štirih izmenah. Gasilci delajo 12 ur in so 48 ur prosti po nočni izmeni, 24 ur pa po dnevni izmeni, kolikor m sprememb zaradi bolezenskih izostankov ali dopustov. Delovni čas traja od 6. do 18. in od 18. do 6. ure. Obrat družbene prehrane ima delovni čas prilagojen proizvodnji in drugim oddelkom in dela 6 dni v tednu. Posluže-valec aparatov za brezalkoholne pijače dela deljen delovni čas od 6. do 12. in 17. do 18. ure. Mladoletni delavci in delavke ne smejo delati v nočnem času, sicer pa je njihov delovni čas prilagojen v oddelku, v katerem delajo. V deljenem delovnem času dela poleg posluževalca aparatov za brezalkoholne pijače v obratu družbene prehrane, še čuvaj počitniškega doma v Novigradu, ki dela 6 delovnih dni v tednu po 7 ur dnevno v dopoldanskem in popoldanskem času s tem, da prekine ob 12. uri delo za 3 ure. 64. člen se spremeni in se glasi takole: Delavci, ki delajo z nepretrganim polnim delovnim časom, imajo pravico do 30-minutne-ga odmora v enkratnem trajanju. Enako pravico do odmora imajo tudi invalidi in matere do enega leta otrokove starosti, ki delajo skrajšani delovni čas. Za nemoten delovni proces, določi izvršilni odbor čas odmora po izvršilnih enotah, ob tem pa upošteva dejstvo, da odmor ne more biti na začetku oz. na koncu delovnega časa. Spremeni in dopolni se 76. člen, prvi odstavek, točka 8: Pri vpoklicu na celodnevne vojaške vaje imajo delavci pravico po vaji, ki je trajala več kot 8 ur, do 8-urncga počitka. Po počitku morajo delavci priti na delo. 79. člen se dopolni tako, da se v drugem odstavku za besedo »predložiti« vstavi beseda »takoj«. Za 165. členom Pravilnika o delovnih razmerjih se dodajo naslednji novi členi s točko 4 in naslovom »Pavšalna odškodnina«. 165 a. člen Pavšalna odškodnina se uvede v primerih, ki so jo povzročili delavci, škoda pa je vplivala na delovni proces in izpolnjevanje obveznosti drugih delavcev, natančnega zneska pa ni mogoče ugotoviti, ali pa bi njegovo ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške. Če je dejanska škoda znatno večja od pavšalne odškodnine, se lahko zahteva, da delavec povrne škodo v smislu 205. člena ZZD, to je, če je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti. 165 b. člen Poleg pogoja, da je škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti, se pavšalna odškodnina naloži še pod pogoji: — obstajati mora vzročna zveza med škodnim dejanjem delavca in nastalo škodo — v pravilniku o delovnih razmerjih mora biti škodno dejanje opredeljeno — vnaprej mora biti predvidena pavšalna odškodnina — določen mora biti organ, ki odloča o pavšalni odškodnini in tudi določen organ, ki je upravičen zahtevati postopek za ugotovitev škode. 165 c. člen Pavšalno odškodnino naloži disciplinska komisija vzporedno z disciplinskim postopkom, če pa tega ni, pa samostojno odredi pavšalno odškodnino. V primerih, ko gre za večji znesek pavšalne odškodnine in zapletenost primera, se lahko postavi posebna komisija za ugotavljanje in odreditev škode. 165 d. člen Pravico predlagati postopek za odmero pavšalne odškodnine imajo vsi tisti organi, ki so upravičeni predlagati disciplinski postopek po pravilniku o delovnih razmerjih. 165 f. člen V postopku za odmero pavšalne odškodnine se primerno uporabljajo določbe pravilnika o delovnih razmerjih (določila o odškodninski odgovornosti). Vse izrečene pavšalne odškodnine izterja knjigovodstvo OD pri izplačilu osebnih dohodkov na podlagi pravnomočne odločbe komisije. Pri neopravičenih izostankih (del. dnevih) računovodstvo odtegne od osebnih dohodkov tudi vse ustrezne prispevke, ki jih mora delavec plačevati 'n> ki jih je delovna organizacija dolžna odvesti (zdrav, zavarovanje, ter podobno). 165 e. člen Delavec je dolžan plačati pavšalno odškodnino: 1. Za vsak izostanek od dela: — za neopravičen izostanek enega din delovnega dne 160.— 2. Za vsako zamujanje dela oz. predčasno zapuščanje del in nalog: — do pol ure 10.— — od pol do ene ure 20.— — za vsako nadaljno uro 20.— 3. Za vsako povzročeno motnjo ali zastoj pri poslovanju, za vsako uro zastoja 100.— 4. Za malomarno opravljanje delovne naloge, zaradi česar jo je bilo treba ponovno opraviti ali jo je moral opraviti drug delavec 300.— 5. Za samovoljno prenehanje delovnega razmerja v nasprotju z zakonom in pravilnikom 500.__ 165 g. člen Te spremembe in dopolnitve stopijo v veljavo osmi dan p° objavi, uporablja pa se od 30. h' 1980. dalje. Litija, dne 18. 6. 1980 Predsednik DS: (Strašek Martin) Izvršilni odbor je na seji dnC 10. 6. 1980 obravnaval in sprc' jel navedeno besedilo predlog11 sprememb in dopolnitev pravu' nika o delovnih razmerjih in gJ predlaga v sprejem delavske mu svetu. Predsednik lO: Franc Borišek !•r" Stališče sindikata po zaklj11^ če ni javni razpravi je o bj a vij e1,1 v 10. številki Litijskega Prt dilca. i na vrsto te naprave v drugih oddelkih? Delovni koledar za triizmensko delo JUN. JUL. AVG. SEP. OKT. NOV. DEC. Datum D P N D P N D P N D P N D P N D P N D P N 1. 3 12 1?3 3 12 .1.2.1 XXX XXX 2. _ 3 1 2 0 0 0 3 12 12 3 — 12 3 3. 3 12 — 3 12 12 3 3 12 12 3 __4. XXX 2 3 1 3 12 1 3 12 12 3 5. 0 0 0 2 3 1 3 12 — 3 12 12 3 6. — 2 3 1 3 2 3 1 3 12 1 „7. 12 3 2 3 1 — 2 3 1 3 12 — 1 ? 3 2 3 _1„ 1 2 3_ 2 3 1 3 . 2 3 1 —?•. 12 3 0 0 0 XXX 2 3 1 2 3 1 10. 12 3 - - - 12 3 2 3 1 12 3 2 3 1 u. 12 3 3 12 12 3 2 1 2 3 2 3 1 1 3 12 12 3 — 12 3 2 3 1 J?- — 3 12 0 0 0 3 12' 12 3 0 0 0 J:4« 2 3 1 3 12 - - _ 3 12 12 3 15. .„l6,/~ - — 2 3 1 2 3 1 312 0 0 0 2 3 1 2 3 1 3 1 2 3 12 1 3 12 3 1 2 .18. 2 3 1 » - * 2 3 1 3 12 2 3 1 3 12 2 3 1 12 3 2 3 1 3 2 3 1 3 1 2 -c/e 20 2 12 3 2 3 1. — .2.3.1 .31J 5rr -su'2 1.2 3 2 1 2 3 2 3 1 3 3 12 12 3 - - - 12 3 2 3 1 - - - XII 3 12 12 3 1 • • .3 12 3 12 12 3 12 3 2 12 3 1 2 3 -25. _2eC~ -3 12 3 1 2 12 3 3 12 123 3 12 3 2 3 1 2 3 1 3 1 2 3 1 2 0 0 0 3 12 3 12 12 3 12 3 58. " 2 3 1 ~ 0 0 0 2 3 1 . 3 12 0 0 0 — 12 3 12 3 2 3 1 2 3 l" 12 3 2 3 1 2 3 1 3 1 2 XXX 2 3 1 51. .312 12? 2_ 1 2 3 2 3 1 --- 2 3 1 12 3 ~ ~ - 2 3 1 2 3 1 ,yCgcnda: q Praznik rlela prosta sobota l,23nede|ja izmene koristM?10 jc.lut*'’ da sc za tln' 29., 30. in 31. decembra 1980 PreUlogu°lektni -/edni dopust. Razlogi, ki govorijo v prid temu v pr,v ^°nc* rcjcv glede na uvrstitev na predosnutku prednostne n,lMne |js't'a Podlagi upoštevanih pripomb sestavil osnutek pred- i*!l|,0‘vani.S|!niI *'s|a 1Sk enosobna 29? ,očk! 2 V Marija Blaj — 3 ‘očk t' VeoP°|d Frelih — ’ Marija Kurnik — 283 točk, 4. Slavka Kastelic — 281 točk, 5. Jože Retar — 271 točk, 6. Nada Tadič — 268 točk, 7. Stana Senic — 267 točk, 8. Drago Kovič — 255 točk, 9. Zdenka Kaltak — 248 točk, 10. Esma Bajrič — 247 točk, 11. Jožefa Tomše — 243 točk, 12. Ana Matez — 240 točk, 13. Anica Janežič — 240 točk, 14. Slavica Simič — 232 točk, 15. Slavica Bukvič — 221 točk, 16. Džidža Bošnjakovič — 215 točk, 17. Enisa Scdič — 215 točk, 18. Marija Kos — 208točk, 19. Zorica Olivcrovič — 192 točk, 20. Marija Bračič — 192 točk, 21. Latinka Stojanovič — 186 točk, 22. Tončka Pintar — 183 točk, 23. Kata Džigal — 181 točk, 24. Desa Josipovič — 166 točk, 25. Dragica Crček — 162 točk, 26. Nada Jurič — 141 točk Prednostna lista za trisobna stanovanja: 1. Veronika Jerant — 180 točk Prednostna lista za dvosobna stanovanja: 1. Adem Hasani — 301 točk, 2. Milan Slapničar — 301 točk, 3. Milka Balta — 292 točk, 4. Renata Kralj — 262 točk, 5. Cvija Ostojič — 260 točk, 6. Hazema Kantič — 252 točk, 7. Jožefa Zukič — 250 točk, 8. Iva Šinkovec — 239 točk, 9. Ani Kralj — 229 točk, 10. Nada Novljan — 228 točk, 11. Jelena Dordc-vič — 220 točk, 12. Ljubica Jolič — 217 točk, 13. Milena Milojica — 214 točk, 14. Peter Majcen — 212 točk, 15. Ivanka Železnik — 202 točk, 16. Zofija Jurca — 198 točk, 17. Rajka Sabljič — 196 točk, 18. Lidija Skubic — 176 točk, 19. Ana Kelava — 173 točk, 20. Ivanka Lovše — 168 točk, 21. Slava Bučar— 152 točk Prednostna lista za sobo ali garsoniero: 1. Sevleta Sulič — 225 točk, 2. Marjan Klemenčič — 214 točk, 3. Zvonka Pivec — 213 točk, 4. Marica Malič — 208 točk, 5. Drina Trninič — 201 točk, 6. Emil Pajtler — 201 točk, 7. Anka Baldijeva — 188 točk, 8. Mediha Mu-stafič — 182 točk, 9. Dragica Milinkovič — 178 točk, 10. Dobrenka Todorovič — 177 točk, 11. Ferida Kozarac — 168 točk, 12. Ifcta Džombič — 161 točk, 13. Mileva Tontaš — 150 točk, 14. Bojan Dimeč — 130 točk,- 15. Vida Bajič — 120 točk Člani odbora za stanovanjska vprašanja so tudi sklenili: Enosobno stanovanje (v nižjih etažah), se odda v skladu s 13. členom Samoupravnega sporazuma o oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj, točka 6, ki pravi, da se stanovanje lahko odda brez upoštevanja prednostne liste delavcu ob upokojitvi, če njegov stanovanjski problem še ni bil ustrezno rešen in ima več kot 10 let delovne dobe v Predilnici Litija, tov. Milici Kubol. Omogoči se zamenjava stanovanja na Rozmanovem trgu 12, enosobno stanovanje, v izmeri 42,30 kv. m, v V. nadstropju, katerega imetnik stanovanjske pravice je tov. Pavlina Ajdnik, za novo enosobno stanovanje (v pritličju). Omenjena zamenjava je v skladu s 22. členom Samoupravnega sporazuma o oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj ki pravi, da odbor lahko omogoči zamenjavo, bodisi za novo ali izpraznjeno stanovanjc, če je lega in lokacija tega stanovanja za prosilca bolj ugodna zaradi njegovih zdravstvenih razlogov, potrdilo pa mora dati zdravnik. Na osnutek prednostne liste imajo prosilci pravico vložiti zahtevek za varstvo pravic v roku 30 dni na delavski svet delovne organizacije. Zahtevek za varstvo pravic oddajte v kadrovsko splošnem sektorju, pri tov. Vlasti Grom, torej najkasneje do 16. julija 1980, kajti osnutek je bil objavljen v dnevnih informacijah na oglasnih deskah delovne organizacije 16. junija 1980. Predlog prednostne liste bo sestavljen in veljaven po obravnavi morebitnih zahtevkov za varstvo pravic. Po tej prednostni listi bo odbor oddajal vsa prosta stanovanja do konca leta 1980, na oddajo pa ne bo možno vložiti zahtevka za varstvo pravic. Tudi veljavna prednostna lista bo objavljena v Litijskem predilcu. Vlasta Grom Ocena tekmovanja predic Organizacijski odbor za organizacijo 4. zveznega tekmovanja je na zaključni seji dne 5. 6. 1981) ugotovil, da so priprave in tekmovanje dobro potekale in da je organizacija tekmovanja dobro uspela. Pregledal je tudi stroške tekmovanja in ugotovil, da so bili a) prihodki od objavljenih oglasov v Litijskem predilcu in nekaterih dotacij 143.500,00 din b) izdatki 139.134,75 din pozitivna razlika 4.365,75 din pa bo služila še za kritje računa za značke, katerega še nismo prejeli. Iz navedenega lahko sklepamo, da stroški 4. zveznega tekmovanja predic niso obremenjevali sredstev skupne porabe. UPOKOJILA SE JE Tov. Alojzija Balant se jc rodila leta 1927 v Polšniku. Tam je preživela tudi svoja otroška leta. V svojem življenju je doživela že mnogo težkih dni. Med vojno so bili izseljeni v Nemčijo. Tam je delala 3 leta in 7 mesecev nekaj časa kot čistilka in pomočnica, pazila pa je tudi otroke. Po vojni so se vrnili v Jugoslavijo. 10 let je bila doma na kmetiji, kajti dom je bilo potrebno obnoviti, saj vemo, da je bilo ob koncu vojne vse opustošeno. Šele nato pa se je lahko zaposlila. Njena prva zaposlitev je bila v domu počitka Tišje, kjer si je služila kruh 4 leta, že takrat pa je prosila za delo v Predilnici. Ker takrat niso potrebovali delavcev, je zaprosila za delo v tovarni usnja v Šmartnem in tam delala 2 leti. Konec leta 1963 se je zaposlila v predilnici Litija, kot previjalka v sukalnici. Ker je tov. Balantova vedela, da v Predilnici ni dovolj stanovanj, sta se z možem odločila, da bosta gradila hišo. V Predilnici je dobila nekaj kredita, ne veliko, je pa olajšalo gradnjo. Tov. Balantova se je starostno upokojila, kajti zdravje ji ne dopušča, da bi imela polno pokojnino. Ima obolelo hrbtenico in noge, vsi pa dobro vemo, da je delo za strojem naporno. Tov. Balantova rada hodi v hribe k sestri, kjer ji pomaga pri delu na kmetiji. Pripomnila je tudi, da je bila v Predilnici zadovoljna, rada jc hodila v službo in še bi delala, samo če bi ji zdravje dopuščalo. V. G. Program dela delavskega sveta za Planiranje — sprejem osnutka in predloga temeljev in samoupravnih sporazumov srednjeročnega plana občine Litija — sprejem planskih dokumentov za srednjeročno obdobje bank in drugih DO — sprejem temeljev srednjeročnega plana DO (osnutka in predloga) — sprejem letnega plana delovne organizacije za leto 1981 Obračuni poslovanja in gospodarjenja — poročila o gospodarjenju in periodični obračuni za 2. in 3. tromesečje 1980 — obravnava uresničevanja stabilizacijskega programa >. polletje — sprejemanje stališč za delegacije do posameznih delegacij — spremembe samoupravnih spl. aktov SIS, bank in drugih DO s katerimi imamo sklenjene samoupravne sporazume Poročilu — o odsotnosti z dela zaradi bolezni — o nadurnem delu — o službenih potovanjih v tujino Ostale naloge — obravnava zahtevkov za varstvo pravic na sklepe odborov in komisij — imenovanje delegatov Samoupravni splošni akti — sprejem predloga sprememb statuta — sprejem poslovnika za delo DS in drugih organov Pogodbe — za najemanje kreditov pri bankah in drugih DO Delegatski sistem — obravnava gradiv za skupščine SIS, ki nimajo posebnih delegacij ZBORI DELAVCEV — predlog za začasno delitev čistega dohodka ob trome-sečnih obračunih — javna razprava osnutka sprememb statuta in osnutka temeljev srednjeročnega plana DO REFERENDUM — za sprejem temeljev srednjeročnega plana — za sprejem sprememb statuta DO Martina Kralj Novi izračun materialnih stroškov Na osnovi pravilnika o materialnih stroških, glede na objavljen povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega za leto 1979 (ki je 6.886.— din v SR Sloveniji) in nove cene bencina, objavljamo v skladu s sklepom DS z dne 13. 6. 1980, naslednji IZRAČUN prejemkov, ki bremenijo materialne stroške delovne organizacije: L Dnevnice za službena potovanja v državi sedaj — za odsotnost od 6 do 8 ur 122.— 151.— — za odsotnost od 8 do 12 ur 166.— 206.— — za odsotnost nad 12 ur 250.— 310.— na osnovi čl. 28 pravilnika o materialnih stroških. 2. Stroški prenočevanja — na osnovi predloženega računa največ 305.— 379.-— — brez predloženega računa 122.— 151. na osnovi čl. 31 pravilnika o materialnih stroških. 3. Dnevnica za službena potovanja v tujino (ni sprememb) — v višini, ki velja za II. skupino dnevnic republiških upravnih organov 4. Nadomestilo za ločeno življenje, mesečno 1.111.— 1.377.-(čl. 33 pravilnika o materialnih stroških) 5. Stroški prihoda na delo — stroški kilometrine prihoda na delo, če ni javnih prevoznih sredstev, sc nadomeščajo v višini (8% cene superbenzina, din 16,50 0,85 1,30 6. Nadomestilo stroškov lastnega prevoznega sredstva za službene potrebe (cena super benzina 16,50 din) za prevoženi km (30% cene super benzina 16,50 din) 7. Terenski dodatek, dnevno 4,05 100,— 4,95 124. Izračun se uporablja od L 7. 1980 dalje. Še vedno ne krijemo stroškov prehrane ______________________J Kot so obljubili, so podrobno analizirali poslovanje v obralo družbene prehrane za prvo tromesečje leta 1980. Člani komisije za letovanje in družbeno prehrano so ugotovili, da je bila tudi v tem trimesečju izkazana izguba v znesku 94.211,55 din. \ obratu družbene prebrane je bilo 1.946,649,25 din dohodka (9.937,30 din reprežen-lanca, 1,505.900,00 din regre-sir;,ll:l prehrana, 430.811,95 ‘lin iztržki za hrano in pijačo), stroški so znašali 2,040.860,80 din (stroški plina 4,351,20 din, stroški pomožnega materiala 1,601,841,30 din, stroški elektrike 10,135,85 din in OD delavcev v obratu družbene prehrane 424.532,85 din). Iz tega je razvidno, da je razlika med prihodki in odhodki din 94.211,55. Od lega je din 33.199,10 izgube pri avt<»'":|' lih za brezalkoholne pU1'1 , ostalo, to je din 61.012,45, I je nastalo pri toplem ol>r<>^ Že pri obračunu za preteki'1 to smo ugotavljali, da pri in|’_ obroku nastaja negativna r‘' lika v ceni. |, Amortizacija po m in'1,1 (l, ■lili stopnjah znaša za 3 nHvSt din 39.000,00 in pokriva (. sklada skupne porabe, v k kor hi se pokrivala iz dohodk^ obrala družbene prehran1'^, bila razlika med prihodki i" hodki še toliko večja. Da hi preprečili izgub® avtomatih so sklenili, da j1j, mesecu juniju nabavijo /v (|l Cena žetona ho 5,00 din, ^ ceno pa je vračunana tu*'1 j|i na amortizacija avtom®10 razbitje steklenic. V. * 1' pnslužcvanju ‘.likalno prcvijalnih strojev proizvajalca Manici "'mamo resnejših ohralnili poškodh. Zavorne ročice vreten se Premikajo v vodoravni smeri. Vodiki niti ne ogrožajo delavke. POŠKODBE V MAJU brezvretenskega prcdilncga stroja. Ohi'.,iNlP<)li na del° jc Marija nik ‘k’ cis,'*ka strojev, na plečih,11. sloP'*a "a bananin olupek. PailV *ovUer>jem ravnotežja je del- ‘l :Znuk 'n z dcsno roko za-P *>čnik ter si poškodovala 2USK desne roke Na j: Med menjavo lonca se je jilV' ,'d'č, snemalki na flyer-Park - n' *onec zataknil ob rob prCLUll|1e8a poda. Zato je padla Škod?, °.nca 'n si pri padcu po-3 ~ ,a a hrbtišče leve roke. "vka Klemenčič, nos evalka Klemenčič, poslu flyerjev, jc obešal flyersko krilo na obešalni drog, pri tem jc zadela drugo Ibersko krilo, ki je bilo odlomljeno in je zato padlo predici na čelo in ji ga poškodovalo. 4. Na avtomatskem previjal nem stroju je Tereziji Pintar, previjalki, obstal transportni trak za transport praznih cevk. Ko je nameravala odstraniti transportno cevko, je zadela rob transportnega traku, ki ji je poškodoval nart in prstanec leve roke. CENIK TOČILNICE počitniškega doma predilnica Litija - Novigrad SIŠZONA 1980 ALKOHOLNE PIJAČE: 1 steki, vino Berbera 0,75 1 70,00 din 1 1 vino Malvazija 50,00 din 1 1 vino Pinot beli 50,00 din 1 1 vino Borgonja 50,00 din 1 1 vino Teran 70,00 din 1 1 vino Merlot 70,00 din 1 1 vino Rebula 60,00 din 1 1 vino Cviček 60,00 din 1 steki, pivo 0,50 1 13,00 din 1 1 brinjevec naravni 300,00 din 1 1 slivovka stara 200,00 din 1 1 vinjak 260,00 din 1 1 konjak 200,00 din 1 1 žganje janež 200,00 din 1 1 rum 200,00 din 1 1 gin 200,00 din 1 1 encijan 200,00 din 1 1 pelinkovec 200,00 din 1 1 ramazotti 200,00 din 1 1 liker menta 200,00 din 1 1 liker hruška 200,00 din 1 1 vinar 200,00 din 1 1 chcri vino 100,00 din 1 steki, vodka 0,75 1 260,00 din 1 1 amaro 200,00 din BREZALKOHOLNE PIJAČE 1 1 radenska voda 10,00 din 1 1 sok ribez 40,00 din 1 1 sok ananas 40,00 din 1 1 malinovec 40,00 din 1 steki. lonic VVatcr 0,20 1 8,00 din 1 steki, pepsi cola 0,20 1 8,00 din 1 steki. oran žada 0,20 1 7,00 din 1 steki. cockta 0,20 1 7,00 din 1 kom sok doy-pack 0,20 1 7,00 din 1 kom kava — ekspres 9,00 din 1 kom kava — kapučino 10,00 din 1 škod. čaj 3,00 din 1 škod. mleko 4,00 din ŽIVILA: 1 za v. bonboni 100 g 9,00 din 1 kom čokolada lešnik 200 g 35,00 din 1 kom čokolada mlečna 100 g 20,00 din 1 kom čokolada jedilna 100 g 15,00 din 1 kom pecivo — rulada 8,00 din 1 zav. bobv palčke 3,00 din 1 zn v. žvečilni gumi (10 kom) 6,00 din 1 zav. napolitanke 100 g 10,00 din 1 kom sendvič 12,00 din 1 zav. sardine (konzerva) s kruhom 20,00 din 1 kom klobasa kranjska s kruhom 30,00 din 1 kom riž mlečni 10,00 din 1 kom juha zakuhana s kruhom 10,00 din 1 kom jajce kuhano 4,00 din TRGOVSKO BLAGO: 1 kom razglednica 3,00 din 1 kom žogica /a ping-pong 2,00 din AKCIJA - TISOČ DELAVCEV - SODELAVCEV___________I Akcija 1000 delavcev — sodelavcev je zaživela. Prvi se je opogumil naš pripravnik, inženir, Andrej Štritof. Zbral je podatke, ki so zanimivi za vse nas. Vključite se v našo akcijo še ostali in prispevajte svoj delež k boljši obveščenosti. Z lesenim podstavkom podloženi kontejner predstavlja nevarnost prevrnitve polnega kontejnerja. > 1________________________________________________________________J — Ali ste že slišali — da smo v zadnji kurilni sezoni, ki je trajala od oktobra 1979 do maja 1980 porabili 516 ton mazuta; — da so znašali stroški električne energije za našo — tovarno v lanskem letu 17 075 000,00 din, kar pomeni, da smo dnevno porabili za okoli 55 000,00 din električne energije; — da v enem letu naredimo toliko preje, da bi z njo 5 500 krat ovili zemljo, kar predstavlja 575-kratno razdaljo od Zemlje do Lune; — da dnevno popijemo približno 1000 steklenic brezalkoholnih pijač, ki jih dobimo v naših avtomatih; — da bi na tovarniški dimnik po vseh pravilih navijanja preje na prstanskem stroju lahko navili 461 t preje Nm 34, kar pomeni, da bi za celotno letno proizvodnjo potrebovali le 14 takšnih »cevk«. Prihranek pri ' cevkah bi bil torej očiten! A V hrusilnici »likalnikov bomo morali obnovili stekleno streho, da se izognemo izpadu šip i/ okvirjev na pod In »silnice. OKROGLA MIZA V torek 8. julija organiziramo »okroglo mizo« o vprašanjih otroškega varstva otrok naših delavcev. Razgovor bo v menzi, od 12.30 do 13.30 ure. Od zunanjih sodelavcev bosta sodelovala vodja skupnih služb SIS — Marica Merzelj in ravnatelj otroškega varstva Franc Končar. Pripravite vprašanja in ^udeležite se tega razgovora. Z ■ N, Nasljcdnja številka na- šega glasila bo, zaradi do- pustov, izšla šele prvi teden meseca avgusta. v V r DELAVSKA UNIVERZA LITIJA razpisuje v šolskem letu 1980/81 Informativni vpis v naslednje izobraževalne oblike: ŠOLSKE OBLIKE — ekonomska srednja šola — tehnična prometna šola — gradbena tehnična šola — delovodska elektro šola — delovodska gradbena šola — delovodska kovinarska šola — administrativna šola — poklicna elektro šola — poklicno kovinarska šola — poklicna gradbena šola — poklicna šoferska šola — osnovna šola USPOSABLJANJE ZA DELA IZ POKLICEV — gostinstvo — gradbena stroka — lesna stroka — voznik viličarja — težka gradbena mehanizacija RAZNI TEČAJI strojepisni — začetni in nadaljevalni, tuji jeziki nerO' ški in angleški — začetni in nadaljevalni, varstvo pri delu, higienski minimum, kurjači, minerji, priprava na višješolsk1 študij Prijave od 10. aprila 1980 do 30. septembra 1980. lnf<>r' mactje na upravi DU, telefon 881 182 — Občanom pr1: poročamo obisk knjižnic v Litiji, Šmartnem in Gabrovk1 ter kinoprcdstav v Šmartnem.