Poštnina pjfllmiii e oMU mma Cfn11 Bln Sinrmskl dem Suot. 50 v Ijubljani, 29. februneja 1936 leto f. Amba Alngi je padci Italijani so sc mušieeafl za poraz leta ISIS Rim. 29. febr. Včeraj popoldne je maršal Ba-doglio telegrafiral, takoj naslednji dan, 20. aprila. Zaradi bližajočih se parlamentarnih volitev je pariški kardinal nadškof Verdier poslal vsej duhovščini pastirsko pismo, v katerem zahteva od duhovščine, da spričo napetih razmer med posameznimi strankami ne sodeluje pri volitvah na noben način. Vujnn industrija služi Berlin, 29. febr. Znana nemška tovarna za jeklo sVereinigtc Stahlvverke« bo za svoje poslovno leto 1935 razdelila dividendo 3 in pol odstotka. Tovarna je ena izmed največjih v Nemčiji in razpolaga z delniško glavnico 560 milijonov mark (okrog 7 milijard dinarjev). Sklep upravnega sveta je v vesli nemških gospodarskih krogih izzval največje presenečenje, saj je to prvič po 1. 1930, da je ta velika tovarna razdelila dividendo. V I. 1930, I93J je ta tovarna še izkazovala primanjkljaj' 222 milijonov mark. Odkar pa so prišli na oblast narodni socialisti, in se jc začelo novo oboroževcnjA Nemčije, je začela tudi ta tovarna delati s polno paro. Cisti dobiček znaša letos 21 milijonov mark (250 milj. dinarjev). Španska zunanja politika Madrid, 29. februarja. Zunanji minisier nove španske vlade Barcia je izjavil zastopnikom inozemskega tiska, da bo Španija v svoji zunanji politiki zasledovala cilje Društva narodov. Zato se bo držala strogo vseh obveznosti, ki izvirajo iz pakta Društva narodov. Složno bo sodelovala z vsemi državami, ki su tega pakta drže. Ministrski svet je sklenil, d;t sc vse španske kolonije in mandatarna ozemlja priključijo sankcijam proti Italiji, kakor se je Španija sama. Zastopnik Španije pri sestanku sveta osemnajstih bo namesto dolgoletnega predstavnika Španije Madariage, ki se mudi trenutno v Ameriki, imenovan Lope/ Olivan. Ministrski predsednik Azana je bivšemu predsedniku katalonske avtonomske vlade Campnnysu ponudil mesto generalnega guvernerja Katalonije. To pomeni praktično vzoostavitev, katalonske avtonomije * nikov je v tem, da pričakujejo močna ojačenja od oddelkov cesarjeve garde, ki je že na poti. Ta ojačenja štejejo 40.000 mož, ki so docela moderno (boroženi in ki vozijo s sabo precejšnjo količino protiletalskih topov. Italijansko letalstvo nadzira s poleti vso pokrajino in skuša za vsako ceno preprečiti kaka večja zbiranja abesinskih čel. Iz rimskih krogov poročajo, da je abesinsko prebivalstvo na lem delu fronte, ki spada med manj zanesljive pokrajine, ki so v ostrem sporu z negušem, sprejelo italijanske osvojevalce z velikim navdušenjem, s petjem in godbo. Italijani poudarjajo tudi, da je ta zmaga le maščevanje za poraz, ki ga je 1.1895 v isti pokrajini doživel italijanski poveljnik Coselli. Talno pcslanstuo abesinskega ministra Džihuti, 29. febr. Pred nekaj dnevi je dospel sem bivši abesinski poslanik v Rimu Afemark Cihevre Jesus v tajni misiji. Zdi se, da se bo iz Džibulija vkrcal za Evropo, toda njegovo sprem- sko vojno ministrstvo sprejelo iz Japonske in ki so napovedovala skorajšnjo ustajo fašističnih generalov. Vojni komisar maršal Vorošilov, ki se je zadnje čase nahajal na inšpekcijskem potovanju na Kavkazu, se je z letalom vrnil v Moskvo, kjer je sklical takoj vrhovni vojni svet, ki je zapovedal alarmno stanje v vsej sovjetski armadi. Nekateri sovjetski politiki sicer na zunaj kažejo veliko hladnokrvnost, češ, da se Japonska ne bo drznila napasti sovjetske Rusije, toda vojni krogi imajo očividno drugo mnenje in hočejo biti rajši pripravljeni, kakor pa doživeti razočaranja. Moskva, 29. februarja. Uradna »Izvestja« objavljajo zelo strupen članek v zvezi z dogod- Rim, 29. febr. Z ozirom na sestanek odbora osemnajsterice v Ženevi, ki se zbere v ponedeljek k razpravi o položaju v Evropi in na svetu in k razgovoru o poostritvi sankcij, izjavljajo italijanski polslužbeni krogi, da se Italija ne bo s posebno delegacijo udeležila tega sestanka. Dalje je na ženevskih razgovorih izgubila interes, saj se je prepričala, da so naperjeni samo proti njej. Pri tem italijanski krogi groze čisto naravnost tudi Franciji. Opozarjajo, naj bo v Ženevi previdna in naj se zaveda, da je vezana na Italijo z dvema zelo važnima pogodbama. Ti dve pogodbi sla lo-karnski pakt v Porenju, druga pogodba pa je lanska januarska med Italijo in Francijo, ki je še večjega političnega in vojaškega pomena za Francijo. Če Italija odpove ti dve pogodbi, bo Francija v primem, da jo kdo napade, popolnoma Pariz, 219. febr. Sprejem francosko-sovjetskega pakta v zbornici je zelo razburil francoske duhove. Vlada je sicer v zbornici uspela, res pa je, da bo pakt naletel na dosti hujši odpor v senatu, kjer imajo desničarji in nacionalisti mnogo močnejše zastopstvo kakor v skupščini. Glavni odpor v senatu pripravlja skupina, ki se zbira okrog bivšega ministrskega predsednika Lavala. Laval je sicer sam sklenil in podpisal to pogodbo v načelu v Moskvi, toda pozneje je svojo sodbo in mnenje o njej spremenil, ker je uvidel, kam utegne pripeljati taka pogodba Francijo. Desničarski listi se zelo razburjajo zaradi ra- slvo nadvse skrbno prikriva, kani namerava odpotovati. Zaradi tega so se razširile vesti, da ga je poslal neguš s posebno nalogo v Rim. Skušal naj bi čislo tajno pripraviti ugodne pogoje za mir z Italijo brez posredovanja kake druge sile. Na te vesti so italijanski uradni krogi izdali komunike, v katerem odločno zanikavajo, da bi kaj vedeli o taki misiji. Pudicanjc do Ašangiia Rim, 29. febr. o. Z ozirom na zmago pri Amba Alagiju, ki so jo Italijani dosegli brez posebno hudega odpora s strani Abesincev, izjavljajo italijanski vojaški krogi, da je zdaj prišlo v italijanske roke vse ozemlje, katerega bo zavzeli I. 1896 pred bitko pri Adui. Ti krogi tudi pravijo, da bodo pred začetkom deževja italijanske čete mogle osvojiti abesinsko ozemlje proti jugu najdalje do jezera Ašangi, kjer se bodo utaborile za prezimovanje. Italijansko osvajanje se vrši strogo po načrtu in je s tem, da so čete zavzele Amba Alagi, letošnji program vodstva severne fronte izčrpan. ki na Japonskem in zatrjujejo, da je imela sovjetska Rusija prav, ko si jc utrdila syoje sibirske meje proti Mandžuriji in notranji Mongoliji, ker postaja sedaj jasno, da bo novi vojaški kurz na japonskem z bliskovito naglico pripravljal vojne zapletljaje. »Izvcstja« tudi čestitajo sovjetski vladi, da si je znala s prijateljskim paktom s Francijo zavarovati hrbet v Evropi, tako, da sedaj lahko z mirnim srcem gleda nasproti dogodkom, ki se razvijajo na Daljnem vzhodu. »Izvestja« pristavljajo, da Rusija vojne ne želi, toda če bi i/bruhnila, bodo sovjetska letala tista, ki bodo najprej ohladila 'vročekrvnost japonskih vojaških fašistov. osamljena in ne bo nikogar, od njenih sosedov, ki bi ji hotel priti na pomoč. Pakt s Sovjeti, na katerega se Francozi zdaj nanašajo, je brez vsake praktične vrednosti, zlasti zdaj, ko bo na Japonskem prišla nova vlada, ki bo v najkrajšem času začela vojno s Sovjeti. Rusija bo morala vse svoje vojaške sile vreči v Sibirijo in je popolnoma izključeno, da bi mogla priti na pomoč Franciji. Tudi kar se tiče Nemčije, je Francija navezana edino na italijansko pomoč. Zaradi tega bo prva posledica poostritve sankcij ta, da bodo Italijani takoj izstopili iz Društva narodov. Kaj bo potem Društvo narodov pomenilo v Evropi in na svetu, o tem naj premišljajo v Parizu. Čisto gotovo pa je, da bi poostritev sankcij pomenila močne pretrese v Evropi. tifikacije pogodbe in trdijo, da so Sovjeti izvoje-vali docela umetno zmago. Po svojih strankarskih prijateljih v Franciji, ki so vsi korumpirani, so dobili sicer v parlamentu večino, toda niso dobili s tem za prijateljstvo z boljševiki večine francoskega naroda. Prijatelji Sovjetov so naredili veliko napako, ker so sc s tem korakom odbili od nacionalnih elementov, ki še zmeraj predstavljajo Francijo, kakršna v svojem bistvu je. Sprejem pogodbe je zelo neugodno odjeknil zlasti v Berlinu in v Varšavi, saj sta to dve državj, ki sta pri vprašanju sovjetske ekspanzije najmočneje in najbolj bistveno prizadeti. Cesacjevtl ne smejo zbvcovatl Dunaj, 29. febr. o. Dunajska policija je prepovedala nameravano zborovanje, ki ga je sklicala Ljudska stranka cesarju zvestih Avstrijcev. Policija svojo prepoved utemeljuje s tem, da je vodja le stranke polkovnik Wolff zadnje čase naslovil v 6vojih okrožnicah silovite napade tako proti voditeljem monarhističnega gibanja v Avstriji, ki jih dolži sebičnosti in korupcije in jim očita, da skušajo vzpostaviti monarhijo samo zato, da bi prišli do svojih koristi. Prav lako pa je v teh okrožnicah močno napadal člane sedanje vlade, od katerih jih je nekaj znanih monarhistov, lako na primer sedanji finančni minister dr. ! l)raxler, ki je finančni svetovalec in upravitelj kandidata za avstrijski prestor Otona Habsburškega. Avstrijska vlada je te svoje odločbe dala na pobudo vodilnih legitimističnih krogov iz vrst plemstva, ki ne mara, da bi vodstvo akcije za vzpostavitev cesarstva prišlo iz njenih rok v roke zastopnikov nižjega ljudstva. Aristokrati menijo, da znači delovanje polkovnika Wolffa pravo škodo za uspeh njihovega dela. Zato skušajo po svojih zvezah, ki jih imajo s sedanjo avstrijsko vlado, doseči vse, da njegovo delo in moč omeje. Mtinifffsfiuijn o Zagrebu Zagreb, 28. februarja. AA. Danes ob 10 dopoldne se je vršila svečana maša zadušnica za 40letnico smrti dr. Ante Starčeviča. Maša se je vršila v zagrebški katedrali. Že zarana so se začeli zbirati posamezni sprevodi, ki so s hrvatski-mi zastavami na čelu korakali k cerkvi. Z vseučilišča je odšla manjša skupina vseučiliščnikov s staro vseučiiiško hrvatsko zastavo. Dijaki so bili oblečeni v svečane kroje. Cerkev je bila polna občinstva. Računajo da je bilo v cerkvi do pet tisoč ljudi. Po končani sveti maši se je začelo občinstvo razhajati. V lem trenutku pa so nastale manifestacije. Tako je skupina manifestanlov odšla pred poslopje jJugoštampe« in metala nanj kamenje. Stekleni portali in okna v pritličju in v prveni nadstropju so bila kmalu pobita. Policija je nastopila proti manifestantom odločno in jih opoldne še vechio razganja. Kolikor se je moglo doznati, so bile tudi v gornjem mestu manifestacije. Večja skupina manifestanlov je pred vseučiliščem. V tej skupini je kakih 400 dijakov. V začetku so bili mirni, kmalu pa so se mednje pomešali tudi drugi omladinci. Vse kaže, da so vso to stvar priredili frankovci. Španska ilada gu vse boli na levo Madrid, 29. febr. Vsak dan postaja bolj jasno, da se nova španska vlada čedalje bolj oslanja na lcvico in skrajno dcsnico. Dnevniku »L’Liberal« je novi zunanji minister Barcia izjavil, da je nova španska vlada željna oživiti diplomatske in gospodarske odnošaje s sovjetsko Rusijo ter kolikor mogoče pospeševati sodelovanje med obema državama na vseh področjih in seveda tudi na kulturnem, kjer so si cilji obeh vlad najbolj sorodni. Minister je nadalje izjavil, da jc vprašanje že toliko dozorelo, da ne bo treba povpraševati parlamenta za njegovo mnenje, ampak da bo vlada sama v bodočih dneh to stvar uredila. Minister je končal z izrazom upanja, da bo to sodelovanje mnogo doprineslo k ustalitvi miru * Evropi. Osrednje pisarne, kakor tudi vsi pokrajinski pododseki fašistične organizacije »španska Falanga« so bili uradno zapečateni, premoženje pa zaplenjeno. Protidemonstracij ni bilo nikjer. Občinski svet v Sevilli je iz svoje srede izvolil tri komunistične člane za distriktne župane v mestu. Župani so vsi prisegli zvestobo novemu režimu in so izjavili, da se bodo pri svojem županovanju potrudili, da na celi črti izvedejo program levičarske skupine, ki jc na volišču odnesla tako veliko zmago. Rcvolucija, ki sc je začela 16. februarja, se bo brezobzirno po vsej državi nadaljevala. Iz Belgcoda Belgrad, 29. febr. m. Minisier za socialno po« litiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič je s svojim odlokom postavil nove člane osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu: za redne člane ravnateljstva SUZOR-ja je postavljen iz vrst delodajalcev med drugimi iz Slovenije Anton Rojina, Ivan Avsenek, industrijalec iz Ljubljane, za namestnika pa Jože Gašperšič, ravnatelj Prve žebljarske zadruge v Kropi, in Ivan Ogrin, stavbenik iz Ljubljane. Iz vrst delojemalcev pa: Viktor Kozamernik, knjigovodja iz Ljubljane, Jože Lekan, bančni uradnik iz Maribora, za namestnika pa Cuderman Vinko, knjigovodja iz Ljubljane in Ivan Majeršič, privatni uradnik iz Tržiča. V nadzorni odbor je med drugim izvoljen tudi Kozma Ahačič, industrijalec iz Tržiča, iz skupine delodajalcev, kot namestnik pa iz skupine delojemalcev Franjo Žebot, mariborski podžupan. Belgrad, 29. febr. m. Med amandmani, ki jih bo predložila kraljevska vlada za finančni zakon, je tudi amandman za donošenje treh političnih zakonov, ker po dosedanjih amandmanih s t. aprilom izgube veljavo. Belgrad* 29. febr. m. Danes dopoldne ob 10 ima svojo sejo poslanski klub JRZ. Na seji sc bodo pretresali lanski amandmani. Becz krmila Iz Marseilla poročajo, da jc tamkajšnja radio-postaja oddala vest, da sc nahaja parnik Todaro v veliki nevarnosti, ker ie naletel na skale. Parnik je izgubil krmilo. Ptvo pcsledlia tokijske tevoUiUje Alacm sovjetskih sibirskih tet Cesar in njegova prestolnica: Hirohito in Tokio. Ilnllla grozi tudi fcanaji Izstop iz ZN, Ddputd pogodb "Umetna zmaga scojctoo" laval proti podpisu pogodbe s sovjeti K prvi izseljeniški uri v našem radiju Ivan Zorman, glasnik ameriških Slovencev Jutri zvečer bomo imeli v našem radiju prvo »taseljeniško uro«. Vsi naši izscljenci širom sveta bodo ta večer prisluhnili utripu domovine. Ko opozarjamo, na to izseljeniško uro, se hočemo tudi mi oddolžiti našim izseljencem s tem, da sc spomnimo njihovega največjega pesnika Ivana Zormana, živečega stalno že kakih 30 let v Clevelandu. Pri nas je malo manj kakor popolnoma neznan, čeprav je izdal od leta 1929 dalje že tri pesniške zbirke. Naš kratek prikaz o Zormanovih treh pesniških zbirkah je prvi, četudi je imel Zorman pri nas prijatelja v dr, Debevcu, ki je leta 1920 z velikim veseljem poročal v »Domu in svetu«: »Vesel pojav — v daljni Ameriki, kjer je morda 200.000 Slovencev našlo svojo drugo domovino (Jugoslovanski almanah, New York leta 1931 jih navaja 295.000! opomba pisca; je zagledala lani prva slovenska pesniška zbirka beli dan ...« Mišljene so bile »Poezije«, ki jih je izdala luksuriozno opremljene »Ameriška Domovina«. Za to zbirko so izšle »Pesmi« (leta 1922) in slednjič »Pota ljubezni (leta 1931) z Jakčevimi lesorezi. Tudi ti dve zbirki sla izšli bogato opremljeni v isti založbi. Najprej par biografskih podatkov o Zormanu! Ivan Zorman, ameriško-slovenski pesnik, pianist, skladatelj in učitelj, se je rodil 28. aprila leta 1889 v Šmarju pri Ljubljani kot sin pevovodje in organista. Kot 4 letni fantiček je moral leta 1893 z očetom v Združene države ameriške. Kazal je že takrat veliko nadarjenost zlasti za glasbo. Prve nauke v glasbi je prejel od očeta, učenca prof. Antona Forsterja. Oče ga je nato poslal v glasbeno šolo glasbenika-pedagoga Antona Schroderja v Ameriki. Kasneje je bil slušatelj znamenite »Ne-stern Reserve University« v Clevelandu, kjer zdaj živi in deluje v Clevelandu kot pianist, učitelj klavirja, vodja cerkvenega pevskega zbora »Slovenija«, vodja češkoslovaškega pevskega zbora »Krivan« in kot učitelj na slovenski šoli. Uglasbil je kakih 30 svojih pesmi, komponira za klavir poleg glasbenih študij študiral tudi jezikoslovje, in je avtor cele vrste cerkvenih pesmi. Zorman je tedaj po poklicu glasbenik, kar ni ostalo brez vpliva na njegovo poezijo (rimanje tudi na škodo jezika in smisla samega!). Tako prva in druga zbirka sta razdeljeni v tri dele, obsegajoče splošne pesmi, ljubavne in domovinske. Drugi zbirki je dodal še angleške prevode pe6ini svojih vzornikov: Prešerna, Gregorčiča, Simona Jenka, Frana Levstika, Antona Medveda, Otona Župančiča, Silvina Sardenka in Funtka. Kot pravi sam, naj bi ti prevodi bili »nekak donesek k morebitni poznejši, popolnejši antologiji slovenskih pesmi v angleščini. V prvi vrsti želim, da bi ti prevodi našim mladim, tukaj rojenim Slovencem vsaj deloma odkrili lepoto slovenske poezije, ki je vredna, da jo vzljubijo.« Tretja zbirka vsebuje v glavnem isto razporeditev, dasi obsega pet delov. Izmed Zormanovih tako zvanih splošnih pesmi so zanimive: »Iz današnjih dni«, kjer govori o sebi; . . .»jaz ljubim pesem zvonko, životvorno, ki jo kipeča, srčna kri rodi«. »V zrcalu«, kjer se vprašuje: »Zakaj izpolnil nisi sanj, ki živo veroval si vanj, ni več ti solnčnih ciljev mar, ni trdna volja več vladar?« »Pomlad«; Odprl sem okno in duri in glej od neba blagodat! »Saj vem, da si težko me čakali« je vzkliknila žarka pomlad. In solncc in petje je palo v puščavo srca, in v njem je spet bajno vzbrstela mladost in vsa radost sveta. Manj zanimive so Zormanove ljubavne pesmi, ki so za naše občutje malo preveč sentimentalne. Ves drugačen je Zorman v domovinskih pesmih. Njegovo domotožje je tu pristno, pristna je tudi njegova velika skrb za usodo Slovencev v stari in v novi dotnovini. Že v »Poezijah« je vpraševal: »Kako Ti je, Slovenija, mati moja?« (Leta 1917.) V »Pesmih« je že pozival v pesmi »Izseljenci«; 0 troimeni bratje, dovolj bogate so vaše gore, polja in morje! Ne slutite, da ključ do dobe zlate drži ljubezni polno le srce? Vtopite se v ljubezen neomajno, ki vam rodila bo požlahten sad, spojila v harmonijo, z lučjo bajno, Ljubljano belo, Zagreb, Beligrad. Takrat, o dom, se bomo spet vrnili, sestali v hiši se očetovi, pri belem kruhu srečni se solzili, življenja lepši dan pozdravili... Močno izkristaliziran je Zorman v »Potih ljubezni«. Njegove domovinske pesmi nas tu še najbolj ogrejejo. Njegov pozdrav kot reprezentanta ameriških Slovencev velja predvsem »Amcrikan-cem«; Pozdravljeni, slovenski bratje, pozdravljen ti žilavi rod! Po vseh državah razsejan, bogastvo dvigate povsod: od nebotičnikov newyorških do San Francisca zlatih vrat, od minnesotskih mrzlih jezer do bujnih floridskih livad. K počitku v večno domovino pionirji že odhajajo, razgledi novi, novi časi nad njih grobovi vstajajo. A mnogi, mnogi še živimo, naš spev še krepko se glasi, še v oknih roženkravt dehteči spominja rodne nas vasi. Slovenski pesnik, kakor je Zorman, ne more hladno preko amerikanizacije naših ljudi. V pesmi »Na sveti večer« prosi: Po bliskovo beži naš novi čas, strog, neizprosen je njegov ukaz. — Srce poeta moli v noči sveti: Daj, božji Sin, še dolgo nam živeti — mladina naša krepko naj zajemlje iz naših dedov močnega srca, da v nas ostal bo ogenj njih duha, da v nas ostal bo sok slovenske zemlje! V »Pismu očetu« opozarja na vprašanje vseh vprašanj«; Čez noč je vs^al med nami mladi rod — vse bolj ponosno predse zre kot mi; podjeten, drzen zre v prihodnje dni, kot plaz s planine sam si dela pot. Da bi Ti videl zdaj slovenskega dekleta! Kot vrtnica ameriška žareča in kot slovenski rožmarin dehteča: v obeh svetov lepoto je odeta. To, oče, je vprašanje vseh vprašanj: Li znali bomo mladce pridobiti, tako jih znali nase prikleniti, da bodo rod ljubili, verovali vanj? Ljubljančanka na četrtinki srečke zadela sto tisoč Drobiž iz domovine Novo ravnateljstvo SUZOR-ja Včeraj je bilo imenovano novo ravnateljstvo ti Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, katerega so pričakovali že več mesecev. Imenovani so bili večinoma novi člani iz obeh skupin delodajalcev in delojemalcev. Proti staremu odboru so se že dolgo javljala po časopisju nasprotovanja, ker je prišel Suzor po krivdi uprave v težek finančni položaj. Javnost je najbolj napadala predsednika Viljema Haramina in so tudi zdaj nezadovoljni, ker je bil Haramina ponovno imenovan v upravo. V ostalem pa so skoro vsi člani uprave novi. Prvikrat je dobilo svojega zastopnika v glavni upravi tudi društvo Merkur. Izmed Slovencev so bili imenovani iz vrste delodajalcev industrijalca Anton Rojina in Ivan Avsenek. Iz vrst delojemalcev pa Viktor Kozamernik in Josip Lekan. Naloga novo imenovanega ravnateljstva je edino ta. da pripravi vse potrebno za nove volitve in poenostavi tudi volilni red. Pričakujejo pa tudi, da bo novo ravnateljstvo odpravilo okorni birokratski sistem, ki se je bil vselil v SUSOR. 40 letnica smrti dr. Ante Starčevica Včeraj so v Zagrebu proslavili 40-letnico *mrti hrvatskega politika dr. Ante Starčeviča, Prodava se je omejila zgolj na slovesno mašo zaduš-nico v katedrali, kateri je prisostvovalo ogromno število zagrebškega meščanstva. Zadušnici so dalje prisostvovali dr. Ante Trumbič in dr. Ivo Pernar kot zastopnika dr. Vladka Mačka, rektor univerze in številni predstavniki hrvatskih kulturnih društev. Na proslavo je prispelo večje število duputa-cij kmetov iz podeželja. Po komemoraciji se je formirala povorka po mestnih ulicah. V tem času so bile zaprte vse trgovine, a na hišah so bile izobešene zastave ovite s črnim florom. Slepec padel v kanal V Novem Sadu je živel samotno življenje starec Svetozar Prodanov, ki je bil v starih časih še bogat človek, pa je kasneje osiromašel in v svoji starosti živel v velikem pomanjkanju. Povrh le nesreče pa je starček izgubil še vid, da je težko hodil in bil odvisen od tuje pomoči. Pred dnevi je odšel od doma, a njegovi sosedje so na večer opazili, da ga ni nazaj. Sosedje 60 takoj sumili nesrečo in so ga šli iskat po mestu. Končno so ga našli ležečega v kanalu kralja Aleksandra. Takrat je še kazal znake življenja, ko pa je prišel mestni zdravnik, pa je bila vsaka pomoč brezuspešna ker je starec med tem že izdihnil. Ljudje, ki so tega starca poznali, sodiin da ie radi svoje slepote zalezel v kana!. Klijent nad odvetnika V Subotiški sodni palači se je pripetil nenavaden dogodek. Tamkajšnji advokat dr. Silasy je prišel po svojem poslu v sodno palačo ko se je pred njim pojavil neki tamkajšnji trgovec in se ne-nenadoma z vso silo zaletel v odvetnika, ga prijel za obleko in začel z njim tolči ob zid. Odvetnik je klical na pomoč, nakar mu je pritekel na pomoč neki sodnik in ga rešil iz rok razjarjenega napadalca. Vzrok, zakaj se je ta propadli trgovec lotil odvetnika je ta ,da je bil napadeni odvetnik zastopnik upnikov pri konkurzu, ki je bil razglašen nad trgovčevo imovino. Kot zastopnik upnikov odvetnik nekajkrral ni hotel pristati na predlog trgovca, da bi se mu odredili roki za plačanje dolga> Propadli trgovec Silasy je pisal že več grozilnih pisem in mu zapretil s silo, češ da je odvetnik uničil njegovo življenje. Neurje nad Jadranom Nad Jadranom je zadnje dni ponovno divjala nevihta. Nenadno je pričel silovito pihati jugovzhodni veter, ki je v nekaterih urah dosegel hitrost čez 100 km na uro. Vsa plovba je bila s tem močno ovirana ter so morali parniki ostati v lukah in opustiti svoje redne zveze. Morje je bila tako razburkano, da so valovi pljuskali preko obale prav do hiš, kar se v Splitu redkokdaj dogaja. Po dosedanjih vesteh se doslej na odprtem morju še ni zgodila nobena nesreča. Zaradi močnega juga so oblaki in zrak rumenkaste barve, kar se običajno dogaja takrat, ko veter dvigne pesek iznad Sahare in ga nosi na vse strani sveta. Včeraj predpoldne je še malokdo vedel lo, kar se je popoldne že splošno govorilo: nekdo iz Ljubljane je na srečko št. 85.984 zadel štiri sto tisoč dinarjev! Srečka je bila kupljena pri Slovenski banki na Krekovem trgu. Kdo je srečni dobitnik — so vpraševali vsevprek. Lov za dobitnikom Tudi v našem uredništvu je malo pred' poldnevom zazvonil telefon: »Srečka št. 85.984, ki je bila prodana v Ljubljani, je pri današnjem žrebanju zadela 40«.000 Din.« Tako je povedal glas na drugi strani žice. Zadeti 400 jurjev je vsekakor dogodek, ki ga je treba primerno ovekovečiti. Tem večji je dogodek, ako je oseba, ki ga je zadela, iz vrst nižjih slojev, ki se ji taka vsota prileže gotovo bolj, kakor kakemu milijonarju. Toda z ugotovitvijo, da je bila srečka izžrebana, si še nismo mogli mnogo pomagati. Treba bo najti srečnega dobitnika in vse, kar je treba, bo sledilo samo od sebe. Toda, kako ugotoviti, kdo je dobitnik in kako ga dobiti na razgovor. Ob treh v Slovenski banki Kakor blagovest je delovala v uredništvu po ovinkih dosežena ugotovitev, da v Slovenski banki vedo, kdo je dobitnik in da je dobitnik povabljen za tretjo uro popoldne v banko. Vsako nadlegovanje v banki, da izdajo ime dobitnika, je bilo brezupno: ne smemo, nimamo pooblastila. Tako je moralo ostati ime dobitnika tajnost zaen- krat vsaj (io tretje ure popoldne. Ob treh pa se pravi: imeti srečo. In tako se je že pred tretjo uro tudi naš reporter pojavil kot »Slučajni klijent« v Slovenski banki. Pa srečnega dobitnika ni bilo in ni bilo... Nekaj stvari pa je v tem časO le prišlo na dan: dobitnik ni dobitnik, marveč dobitnica; je to gospodična, ki je od 8 do pol dveh v neki službi; ona še sama ne ve, koliko je zadela, ker so obvestili samo njeno sestro, da je srečka izžrebana, da pa bo vse ostalo zvedela ob treh v banki. Pa še to: gospodična ima četrtinko izžrebane srečke, kar pomeni, da dobi 100.000 P in?'povrh pa še nek dobitek, ki je bil istotako izžreban na lo srečko. Vsi so prihajali... In te gospodične, ki naj bi postala nekak senzacionalni objekt, ni bilo in ni bilo.. Ura je šla že čez pol štirih in kaj je preostajalo drugega: reporter se je priporočil v banki, naj se domenijo z gospodično, da bo dovolila novinarski razgovor, slikanje ob priliki izročanja denarja itd. itd. Potem pa smo zopet čakali v uredništvu na telefon, ki je končno enkrat po štirih povedal: »Gospodična je bila tukaj, seveda zelo vesela, pa je lepo prosila, naj jo pustijo novinarji pri miru. In tako 6e moramo zaenkrat zadovoljili samo z ugotovitvijo, da je znesek 100.000 Din s pripadajočim dobitkom zadela neka gospodična, ki no pusti, da bi jo časopisni poročevalci »trgalk po listih. Njej na ljubo tega res ne bomo storili — dokler svojega mnenja ne spremeni... Adergaški ropar Matere Božje norec ? Ljubljana, 28. februarja. Pred mali senat je stopil prileten starec, 62 letni dimnikar Lojze Pihler, doma iz Sv. Petra pri Mariboru. Poklicni cerkveni ropar, ki je enkrat že sedel 5, drugič 8 let. Svojo karijero cerkvenega roparja je pričel leta 1891. Spoštljivo se je priklonil sodnikom in državnemu tožilcu, občinstvu je želel: »Dober dan!« In začel se je živahen, mestoma vesel nastop možakarja. Senatni predsednik sos. gosp. Ivan Kralja: — Vi ste Lojze Pihler? — Ja, ja! ... Državni tožilec: — Ste pri zdravi pameti? — Pravijo, da sem norec. Tako pišejo zdravniki. Jaz pa, da sem zdrav in pameten. Januarja letos sem zapustil Lepoglavo in na roko so mi dali 65 Din . . Predsednik: — Nimate stalnega kvartija. Rojeni ste leta 1874. Kaj ste delali v Avstriji? — Lojze: — Dr. Stifter in Linz hot mich fiir anen kompleten Norren erklart. Zato so me poslali v Jugoslavijo, da bi postal bolj pameten. Tepel sem se za pravico, V Avstriji sem ustrelil v Karlauu direktorja in ječarja. Komisije polovico »švindicr-jev« spoznajo za norce. Enkrat sem 5 let sedel po nedolžnem. Lojze Pihler je bil obtožen, da je ponoči dne 3. januarja vlomil v slovito romarsko cerkev v Adergasu pri Velesovem, odkoder je Materi Božji poropal za 4000 Din zlatnine i srebrnine, zlate uhane, zlate prstane, zapestnice in broše, ki so jih poklonili čudodelni Materi Božji pobožni romarji. Povedal je Lojze, da se je kot »fahman« skril v cerkev in lepo s kipa pobral zlate darove. Povedal je tudi, da je enkrat pobegnil s Studenca. Poudarjal je nemško: »Der heiligen Muttergottes hab’ i ka Gewaltakt getan ...« Razburjenje med prebivalstvom — Slavni gospod prezident! je nadaljeval Lojze, nisem s silo vzel Materi Božji. Zvečer sem »c skril v cerkvi. Ponoči lepo odprl celico in pobral. Mirno sem odšel ven in odkuril v Ljubljano. Državni tožilec gosp. Branko Goslar: — Zakaj ste oropali Mater Božjo? Obtoženec: — če nimate denarja, gospod »statsanvolt«? Živeti moram! Not bricht Eisen. — Državni tožilec: — Župnika bi prosili! — Hm, hm. Dal bi mi 25 par. — Državni tožilec: — Ljudje so bili tako ogorčeni in razburjeni, da bi vas ubili, ko bi vas dobili. — Lojze posmehljivo: To rad verjamem, gospod »statsanvolt«! — V Ljubljani je prodal nekaj zlatnine za 120 dinarjev. Policija ga je 16. januarja prijela na Šent-? peterski cesti, ko je zlatnino ponujal na prodaj. Svoječasno so ga zdravniki spoznali za paronojika in moralno manjvrednega, torej za dejanja ne odgovornega. Tega Lojze noče priznati in pravii — Pri gospodi je tako, da vrana vrani oči na skoplje. Drugače imam dober apetit in dobro spim. — Branilec — cx offo dr. Zupančič jc predlagal, da psihijater obtoženca ponovno preišče. Ttidi državni tožilec je bil za to. Lojze ves obupan z dvignjenimi rokami: — Gospodje! Grem raje v Maribor kot v Le-poglavo, V Mariboru (kaznilnici) je za me lušna druščina — Mali senat je odločil, da Lojzeta sodna, psi-hijatra ponovno preiščeta, zato je bila obravnava preložena, Drugače je Lojze prav navihan in prebrisan tiček. Proračun celjske občine Celje, 28. februarja. Na današnji plenarni seji celjskega mestnega sveta, ki se je vršila pod predsedstvom župana g. Mihelčiča v navzočnosti zastopnika kr. banske uprave, okrajnega glavarja g. dr. Zobca, se je pretresal in bil sprejet proračun meslne občine celjske za proračunsko leto 1936-37. Obširno poročilo o proračunu je podal finančni referent g. Prelog. Sedanji proračun se bistveno razlikuje od prejšnjjh vsled združitve obeh celjskih občin in zaradi zadnjega finančnega zakona, ki zahteva, da bodi proračun mestne občine enoten in ne več ločen, kakor se je prakticiralo do sedaj, to se pravi, da morajo biti zapopadena v proračunu tudi vsa mestna podjetja. Novi proračun, ki je bil sprejet na današnji seji, predvideva 14,709.952 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Glavne postavke med izdatki so osebni izdatki, ki znašajo za mestno občino in mestna podjetja skupaj 2,839.313 Din — od tega za policijo 030.900 Din. Materijalni izdatki znašajo za mestno občino 5,929.692.50 Din in za mestna podjetja 5,910.948.50 Din. Med izdatki so najvišje postavke za odplačevanje obresti in anuitet za dolgove 1,954.264.57 Din, za prosveto 697.419.50 Din, za gradbeno stroko 840.806 Din, za socialno skrb 842.030 Din in za občinsko gospodarstvo 641-450 Din. Med materijalnimi izdatki za. mestna podjetja je najvišja postavka za mestno elektrarno in plinarno v znesku 3,739.904 Din. Izdatki se bodo krili s 50% doklado na vse drž. neposredne davke. Poleg tega je v proračunu 5% doklada za zaposlitev brezposelnih in 3% gasilska doklada. Drugi dohodki so razne obč. lakse, trošarine, uvoznine, obč. gospodarstvo itd, Izredni v „Ce bo hin, pa naj bo hin.,/* Maribor, 29. februarja. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Mariboru se je danes dopoldne odigravalo zadnje dejanje temne tragedije. Na zatožni klopi je sedel pred sodniki 35-letni posestnik Franc Kašelj iz Laporja pri Slovenski Bistrici, obtožen, da jc naklepoma usmrtil svojega svaka Ve^eslava Milutinoviča, kateremu je dne 31, decembra lanskega leta z dvema udarcema z motiko zdrobil lobanjo. Let 1926 se je priženil pokojni Milutinovič v obdolženčevo rodbino. Bil je podpreglednik finančne kontrole ter je služboval nekaj časa v Št. liju, nvembra 1935. pa je bil vpokojen. Preselil se jc k Kašlju v Laporje. Ker pa se je Milutinovič vdai pijači, je prišlo v družini do prepirov. Žena se je celo trudila, da bi sodišče Milutinoviča preklicalo. To je slednjega razjarilo, da je še bolj razgrajal. Na predvečer tragičnega dogodka je bil Milutinovič prav posebno divji ter je razbil na Kašljevi hiši nekaj šip. To je Kašlja tako razjarilo, da jc dozorel v niem nakleo. da bi bilo naiboliše Miluti- noviča ubiti. Dne 31. decembra so Kašljevi grabili listje okrog domačije. Popoldne je prišel domov Milutinovič, ki je zopet začel razgrajati. Takrat je prišel iz gozda Kašelj, katerega je popadla jeza ter je navalil na Milutinoviča. Pograbil je v gospodarskem poslopju za motiko ter se spustil za bežečim Milutinovičem, ki ga je dohitel ter z dvema močnima udarcema pobil na tla. Razbil mu je lobanjo ter je Milutinovič kmalu nato izdihnil. — Obtoženec je dejanje prostodušno prizal, prav tako tudi to, da je že prejšnji večer mislil, da bi bilo najbolje Milutinoviča ubiti. Tudi pri napadu na Milutinoviča, ko je bežal za njim z motiko v roki, je mislil; »če bo hin, pa naj bo hin« in je udaril. Iz teh vzrokov je državno pravdištvo njegovo dejanje obtožilo kot umor, četudi se skuša obtoženec izgovarjati s silno živčno razburjenostjo, v katero ga je spravil Milutinovič s svojim razgrajanjem in z grožnjami, da bo vse požgal. Razprava ob času našega poročila še traja, proračun predvideva v glavnem 20% doklado za regulacijo Savinje in pritokov, v prvi vrsti Ložnice. Ta postavka znaša 749.600 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Na novo je bila vpeljana tivoznina, odpade pa odkupnina za osebno delo (kuluk). V proračunu je previdena med dohodki tudi postavka 300.000 Din kol prispevek države k vzdrževanju policije. Proračun je na videz od prejšnjega nekoliko višji, v resnici je pa nižji, ker so se morale vstaviti v njega nekatere postavke, katerim se ni bilo mogoče izogniti in to je predvsem višji prispevek za policijo vsled povečanja osebja in pok. zavarovanja pol. agentov za 4 leta nazaj. Proračun je bil z malimi spremembami sprejet, kakor ga je predlagal finančni odbor. * Dve nesreči. Bertoncelj Jakob, 38 letni drvar pri upravi Marijin grad pri Mozirju, doma iz Solčave, se je pri delu vsekal s cepinom močno v levo nogo. Gobec Ivan, dninar brez stalnega bivališča, ]e pri napajanju konj v Stranicah padel s konja in si zlomil rebra. Zaradi lakote Kamnik, 29. februarja. Pred dobrim tednom je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo posestnika in izdelovalca keramičnih izdelkov gospoda Schnabla Rudolfa v Kamniku. Vlomilec je dejanje izvršil okoli polnoči. Preskočil je 2 m visok zid, potem je krenil po dvorišču do kuhinjskih vrat, na katerih je razbil steklo in s sekiro šiloma odprl vrata. Tam je našel ključ od dvoriščnih vrat ter z njim odprl vežna vrata. Pokradel je nekaj sladkorja, slanine, kruha in drugih malenkosti. Ko je došla prijava o vlomu na mestno policijo, je imela takoj na sumu brezposelnega delavca H. V., doma iz Kamnika. Po aretaciji je imenovani nekaj časa tajil svoje dejanje, naposled pa je le priznal vlom in tatvino. Izjavil je, da je zato vlomil, ker je bil lačen, ter si je hotel na ta način potolažiti glad. Da pa bi drugič tem lažje zopet kaj odnesel, je spravil ključ od dvoriščnih vrat, ker z njim se dajo odpreti tudi vežna vrata. Isti ključ je v res-nci pri njem našel mestni stražnik. Ker je v hišo vlomil in obenem tudi vlom priznal, je policija stvar oddala v nadaljno postopanje sodišču Nesreča na pokopališču Na včerajšnji pogreb Burjevih dvojčk je prišla tudi gospa Marija Šilič, gostilničarka iz Celja. Siličeva ima v Dravljah znance ter se je podala po pogrebu v Dravlje. Obiskala je tudi draveljsko pokopališče, Tam pa se ji. je spodrsnilo in padla je tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Bilo je z njo nekaj ljudi, ki so takoj obvestili reševalce. Z rešilnim avtomobilom so jo takoj prepeljali na k'-rurgični oddelek splošne bolnišnice, Ljubljana danes Koledar Danes, sobota, 29. februarja: Roman. Jutri, nedelja, 1. marca: Albin. Razstava bolgarskih grafikov najslabše obiskana razstava v Ljubljani Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Bakareie, So. Jakoba trg 9, mr Kamor, Miklošičeva cesta 20, mr. Gartus, Moste. Kaj bo danes Predavalnica št. 90 na univerzi, ob 16: Debatni večer filozofskega društva o predavanju dr. Osvalda: »Pedagogika in filozofija . Predavalnica mineraloškega instituta, ob 18: Predavanje ing- Barla o čiščenju svetilnega plina in fabrikacije bencola. Prejšnji bančni prostori direkcije drž. železnic, ob 20: Redni občni zbor Jadranske straže že-lezničarjev. Restavracija hotela Slon, ob 20: Izredni občni zbor društva likovnih umetnikov, Kaj bo jutri Salezijanski mladinski dom Kodeljevo: Ob 10 I mladinsko skioptično predavanje. Rokodelski dom: Ob 17 velika dobrodelna prireditev društva za varstvo deklet. Trnovska prosveta: Ob 20 mladinska akademija. .1*1/1 Gospodarsko zborovanje preloženo. Kakor smo že poročali, je bilo sklicano za 1. marec t. 1. v Ljubljano veliko gospodarsko zborovanje. Zaradi nenadoma nastalih zadržkov pa je pripravljalni odbor moral to zborovanje preložiti na poznejši las. Dan bo pravočasno objavljen po časopisju. * V torek, dne 3. marca 1936 se bo vršil nrf banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Nodlm mostu sadjarski tečaj. Pouk bo teoretičen in praktičen in se bo vršil od 8 do 12 in od 14 do 17 (od 2—5). Dolžniki, prijavite svoje obveznosti! Da moremo pričeli s sistematično obrambo pravic dolžnikov, pozivamo vse dolžnike, da prijavijo svoje dolgove pripravljalnemu odboru društva dolžnikov v Ljubljani, Škrabčeva 9. Za vsak dolg vzemite posebno četrlinsko polo papirja in sestavite svojo prijavo dolga takole: V prvi vrsti napišite popolno ime svojega upnika, denarnega zavoda, davkarije, privatnika itd. s polnim naslovom. V drugi vreti označite vsoto dolga, v tretji vrsti vpišite svoje ime, poklic, bivališče, občino, pošto in srez. V četrti vrsti napišite, koliko imate premoženja, in sicer posestvo, obstoječe iz — ha, — a njiv, travnikov, pašnikov, gozda, hišo itd. V peti vrsti napišite, koliko je bilo vaše posestvo ali hiša vredno, ko ste najeli posojilo, koliko leta 1929 in koliko leta 1935. V šesti vreti napišite, koliko nepreskrbljenih družinskih članov imate, in sicer nedoraslih do 14. leta, koliko odraslih brezposelnih, ki jih morate vzdrževati. — To prijavo spišite čimprej, in sicer za vsak dolg posebno polo ter priložite za stroške obravnavanja 10 Dur v znamkah. — Najprej se bodo obravnavati dolžniki ljubljanskih denarnih zavodov, potem oni mari- j borskih, nato celjskih in ptujskih in končno vseh j ostalih, radi česar naj bi tudi prijave sledile po | tem vrstnem redu. Ljubljanski Zvon proslavi v ponedeljek, dne 2. marca ob 20 v Filharmonični družbi na svojem prvem letošnjem koncertu 30 letnico svojega ne-umornega in uspešnega delovanja. Več kot -o let je vodil zbor Ljubljanskega Zvona skladatelj Zorko Prelovec, ki ima za uspešno Zvonovo kulturno udejstvovanje pač največje zasluge. Danes vodi zbor Dore Matul, ki vestno nadaljuje započeto delo, katerega uspeh bo pokazal na ponedeljkovem koncertu. Sedeži se dobe še v knjigarni Glasbene Matice. Dva najboljša umetnika slovenska, violinist Karlo Rupel in pianistka Zora Zarnikova koncertirata v petek, dne 6. marca ob 20 v Filharmonični dvorani. Na ©porodu imata Mozartov g-dur koncert, Kogojev Andante, Škerjančev romantični In- lugoslovansko-bolgarsko liga jr: v okviru bolgarskih dni organiziralo tudi razstavo bolgarske grafike in to v Jakopičevem paviljonu. Ra/stavlje-1 j c n ih je nad 70 del najbolj znanih bolgarskih grafikov. Na dan otvoritve: 50 vstopnic. Ze pri zadnjih razstavah v Jakopičevem paviljonu smo imeli priliko ugotoviti, kako malo se Ljubljančani zanimajo za domačo umetnost. O bolgarski umetnosti ne moremo reči, da je tuja, pa se kljub temu Ljubljančani zanimajo zn njo tako, da lahko trdimo, da se Ljubljančani za razstavo bolgarskih grafikov sploh ne brigajo. To je najbolje dokazal že sam dan otvoritve. Bilo je 16. t. m., ko je bila razstava otvorjena, prodanih vsega skupaj le 50 vstopnic. To se pravi, da so si razstavo ogledali le gostje, ki so prišli oficijelno k otvoritvi. V nadaljnih dneh: tri vstopnce dnevno. Porazno sliko nudijo ugotovitve o obisku razstave v dneh po otvoritvi. Že takoj drugega dne ie padel obisk na pet oseb. V nadaljnih dneh pa se je število obiskovalcev tako skrčilo, da pridejo povprečno v enem dnevu trije obiskovalci. So dnevi, ko sploh ni nobenega Ljubljančana v Jakopičev j>a-viljon.Tako n. pr. včeraj popoldne do treh ni bilo na razstavišče niti enega obiskovalca. Nainavad- Ali bodo kriti stroški? Doscdaj najslabše je bila menda obiskana To-merlinova razstava. Vendar pa je romerlin kril, kakor vse kaže, vsaj stroške. Pri sedaj odprti razstavi bolgarskih grafikov pa je gotovo, da ne bodo kriti niti stroški. Jutri je zadnji dan razstave in če zadnji dan nc prinese presenečenja, kar pa spričo tako slabih izkušenj v Ljubljani ni pričakovati, bomo doživeli pravo kulturno sramoto; da pri razstavi bolgarske grafike ne bodo kriti niti stroški. Kje tiči vzrok? Da je razstava bolgarskih grafikov tako slabo obiskana, ni slučajno. Ze ves zadnji čas lahko opažamo, kako zanimanje za slikarske razstave v Ljubljani pada. Težko je ugotoviti pravi vzrok in ga tudi odpraviti. Brez dvoma pa igra tu svojo najvažnejšo vlogo neizmerna ljubljanska komodnost. Ne more se namreč reči, da bi bilo ljudem v glavnem za tisto boro vstopnino. Toda potruditi sc v Jakopičev paviljon, ki je oddaljen le streljaj od središča mesta, to ic za povprečnega Ljubljančana že preveč. Je sicer spričo dejstva, da se ob lepih dneh valijo mimo paviljona na sprehod cele kolone meščanov, tudi to nerazumljivo; le praktični primeri, ko so drugi umetniki razstavljali sredi mesta, so pokazali, da razstave sredi mesta uspevajo. Značilno je, da so redki obiskovalci, ki so obiskali razstavo bolgarskih grafikov, večinoma iz tako zvenih srednjih slojev. So to ljudje, ki jih na dosedanjih razstavah ni bilo videti, izostali pa so a z razstave ljudje, o katerih bi vsakdo upravičeno pričakoval, da bodo med prvimi obiskovalci Vse prireditve »Bolgarskih dni« uspevajo nad pričakovanje dobro. Lo razstava bolgarskih grafikov prinaša z vsakim dnem večje razočaranje in sc pretvarja v pravo ljubljansko kulturno sramoto. Planica v tuji luči < 51'' m lilf§j| : iii • .« j 't Za letošnje skakalne tekme, ki se bodo vršile 15. marca t. 1. ne vlada samo pri nas veliko zanimanje, ampak pišejo o teh tekmah tudi tuji časopisi. Tako ima »Prager Tagblatt« kratek članek, kjer govori o lanskem uspehu Reiderja, Andersena, ki je skočil pri lanski prireditvi 99 metrov daleč. Nadalje trdijo, da je planiška skakalnica od FISe priznana in da je uvrščena v drugo kategorijo, kamor spadajo vse skakalnice, ki dopuščajo skoke preko 80 m. Pričakovati je, pišejo dalje, da bodo letošnje skakalne tekme v Planici prinesle na popravljeni in izboljšani skakalnici nov svetovni rekord. Inozemski listi z napetostjo pričakujejo imena inozemskih skakalcev. Saj je prav za prav od njih Prvi dan Holmenkolten Veliki nordijski športni praznik se ic pričel z smučarskim maratonskim tekom na 50 km. Za tek je bilo prijavljenih 140 tekmovalcev, med temi skoro izključno samo Norvežani, vmes so bili samo trije Finci, dalje še Amerikanci in Japonci, ki pa seveda niso prišli prav nič v poštev za kaka prednja mesta. Švedi niso startali. Start in cilj je bil pri Smučarskem muzeju iri se ie vršil v precej težkih vremenskih prilikah; med tekom se ie pa vreme močno izboljšalo, tako da so tekmovalci privozili v cilj ob najlepšem soncu in najugodnejšem pršiču. Zmagal je neki popolnoma neznani Norvežan po imenu SaltcrniY-roen s časom 4:08.08. Tudi drugi Norvežan Floe-roen 4:08.32, tretji Finec Toikka 4:10.14 nato sledijo še štirje Norvežani, osmi je zopet Finec Rii-vari. odvisno, kašni rekordi bodo padali v Planici. Prijave inozemskih tekmovalcev so sc malo zakasnile, ker sc sedaj vrše še mednarodne, prireditve (Hol-mcnkollen, Innsbruck) in se teh tekem vsi znani tekmovalci udeležujejo. Iz tega razloga so bile tekme tudi prestavljene na 15. marec, da bodo inozemski tekmovalci imeli vsaj par dni priliko trenirati na skakalnici. V Planici je včeraj zapadlo pol metra snega, tako da upamo, da bo šlo vse v najlepšem redu, kar sc tiče snega. Cela prireditev je pa še ogromno pridobila z dejstvom, da je Nj. Vel. kralj Peter II. prevzel pokroviteljstvo planiških tekem in za zmagovalca tudi poklonil krasno prehodno darilo, za katerega se bo tekmovalo pod naslovom »kraljevo darilo,« Jutri se vrši tek na 18 km, ki velja kot samo-stojna disciplina in za norveško kombinacijo. V nedeljo je pa višek tekmovanja, to so skoki na holmenkolenski skakalnici. Tudi Švedi tečejo v nedeljo svoj 13. tradici-jonelni tek »Wasa«. Letos znaša proga za ta tek »samo« 85 km, dočim je znašala ta proga prejšnja leta vedno 90 km. Start za ta tek je čisto ob norveški meji Salen, cilj se pa nahaja v zgodovinskem kraju Mora Na trm teku bodo startali vsi trije Švedi, ki so zmagali v Ga-Pa. Zanimiv pa je ta tek radi tega, ker se je dosedaj že drugič zgodilo, da sta dva tekmovalca dosegla isti čas. Lansko leto sta bila to Šveda fldggblad in Blom-stedt; 1.1928 sta pa pretekla progo v istem času LHerstrbm in liedlund Ali • V je opravičeno podraženje nejši prizor ria razstavišču je: na desni mizica, za termezzo ter Beethovnovo Kreutzerjevo sonato. | nj0 blagajnik, sredi dvorane pletena mizica z na Virtuoz Karlo Rupel pa zaigra sam še Bachov Adagio in Fuga. Na koncert že danes opozarjamo, vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. * O modernem češkoslovaškem kiparstvu V nizu svojih prosvetnih in propagandnih večerov priredi Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani v ponenedeljek, dne 20. marca ob 20. uri v predavateljski (verandi) dvorani hotela Union nad vse zanimivo predavanje o modernem češkoslovaškem kiparstvu. Predavatelj profesor Ivan Vavpotič nam bo podal izčrpno razvojno sliko in pregled češkoslovaške moderne plastike, ki uživa danes že svetovni sloves, saj pomenjajo imena kot Mysbeck Štursa in Gutfreund vrhovne evropske moderne kiparske umetnosti. Nad 120 prekrasnih skioptičnih slik, ki jih je Izrecno v svrho tega predavanja izbralo češkoslovaško prosvetno ministrstvo, kar pomeni za Jugoslovansko češkoslovaško ligo v Ljubljani izredno odlikovanje in priznanje prosvetno propagandnega dela, — nam bo pričalo tako čudovito in tako bogato žetev umetniškega genija bratskega češkoslovaškega naroda. Ker je zbirka diapozitivov v svoji izbranosti in izčrpnosti zares nekaj izrednega, — tako bogatega ilustrativnega materijala še ne pomnimo, je ligina iskrena želja, da poseti to velezanimvo predavanje čim največ občinstva. Prav posebno pa še opozarjamo na to prireditev vse prijatelje bratskega češkoslovaškega naroda, ljubitelje in poznavalec umetnosti, umetnike, predvsem pa akademsko in srednješolsko mladino, ki ji je to predavanje še prav posebno namenjeno. Pripominjamo, da je vstop vsakomur, tudi nečlanom lige, prost. — Jugoslovanska-češkoslovaška liga v Ljubljani. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 29. februarja: Goljemanov. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 1. marca ob 15. uri: Uboga Ančka. Izven. Globoko znižane cene od 10 Din navzdol. Ob 20. uri: Družinski oče. Izven. Znižane cene. I OPERA Sobota, 29. februarja: Katarina Izmajlova. Izven. Znižane cene. Nedelja, 1. marca ob 15. uri: Traviata. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol Ob 20. uri: Apropos, kaj dela Andula? Izven. Znižane cene. j slonjači, blizu obešalnik, na njem edina kapa blagajnika, okrog in okrog slike — vse pa prazno, prazno. V 14 dneh niti ene kupčije. Razstava bolgarske grafike je doživela tudi svojevrsten rekord: v vseh 14 dneh, t. j. od 16. t. m. do včeraj ni bila prodana niti ena slika. Takega neuspeha menda nc beleži niti ena slikarska razstava v Ljubljani. Pri tem izgovor, da so dela predraga, ne more držati. Kajti cene so razmeroma | zelo nizke in vsakovrstne. Tako so razstavljena I delo od 160 Din, dočim zneska 1000 Din ne presega kupnina niti pri eni grafiki. Ljubljana, 28. februarja. Tisoči in tisoči so interesirani na tem vprašanju in je zato prav, da odgovorimo nanj, zlasti še, ker ni dolgo tega, odkar smo doživeli podraženje kruha za 25 par pri kilogramu. Zaradi tega je bilo in je še precej razburjenja, toda ostalo je le pri podraženju. V Zagrebu je bilo drugače. Komaj so peki podražili kruh za 50 par pri kilogramu — tedaj za še enkrat toliko kot v Ljubljani *— se je hitro zganila nadzorna oblast in je kaznovala 50 pekov na skupno 100.000 Din denarne kazni ali na 2000 dinarjev vsakega. Cene so tudi takoj morali znižati. Pri nas pa ni — kot so rekli našemu poročevalcu — tožnika, zato tudi ni sodnika. Po zadnjem izkazu mestnega tržnega nadzorstva stane kilogram moke št. 0 3.25 Din, št. 2 3.05 Din, št. 4 2.85 Din in št. 6 2.65 Din, a kilogram kruha iz moke v istem zaporedju 4.25, 3.75, Drama Ponedeljek, 2. marca: Zaprto. Bolgarska drama Goljemanov, ki jo je napisal Kostov, se ponovi v soboto, 29. t. m. po globoko znižanih cenah od 20 Din navzdol v drami. Vpri-zoritev spada v krog bolgarskih prireditev, ki so se vršile na iniciativo bolgarsko-jugoslovanske lige v drugi polovici meseca februarja v Ljubljani. Zasedba glavnih vlog je naslednja: naslovno vlogo narodnega poslanca igra g. Cesar, njegovo ženo ga. Gabrijelčičeva, novinarja Gorilkova g. Jerman. V nadaljnih vlogah nastopijo ga. Nablocka, V. Juvanova, Baričeva, Slavčeva, Severjeva, gg. Jan, Lipah, Plut, Kralj, Drenovec, Skrbinšek, Bratina. Režijo je prof. šestova. Veljajo cene od 20 Din navzdol. Mladinska predstava po cenah od 10 Din na^ vzdol bo v drami v nedeljo popoldne ob 15 uri. Vprizori se Golieva mladin. igra »Uboga Ančka«. Prva repriza GalsworthYjeve drame »Družinski oče« bo v nedeljo zvečer po znižanih dramskih cenah. Nedelja v operi. Zopef bomo imeli priliko slišati eno najlepših Verdijevih oper »Traviato« z go. Gjungjenac v glavni vlogi. Vprizori se ob 15 popoldne po globoko znižanih opernih cenah. — Ob 20 pa bo zabaval izvrstna revijalna opereta »Apropo, kaj dela Andula?«, po znižanih opernih cenah. * MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota. 29. februarja ob 15: Ples v Savoyu, Nedelja, 1. marca ob 15: Veseli kmetič. Globoko znižane cene. Zadnjič. — Ob 20: Karijera kanclista Winziga. Globoko znižane cene. »Cigan - baron« je klasična opereta velike glasbene vrednosti in obenem najpopularnejše delo slavnega mojstra dunajske glasbe J. Straussa. Pisana je v načinu komičnih oper ter je danes med »železnim repertoarjem« tudi največjih opernih gledališč. »Cigana-barona« pripravlja mariborsko gledališče kot naslednjo premijero v režiji P. Rasbergerja Prve dni marca dobe otroci svojo prvo letošnjo premijeTO, Uprizorili bodo Golijevo znano pravljico s petjem, plesom in godbo »Pastirček in princezka« v režiji Milana Košiča. Dve predstavi po globoko znižanih cenah bosta to nedeljo. Popoldne bo zadnja uprizoritev zelo priljubljene in privlačne Fallove operete »Veseli kmetič«, zvečer pa ponove Lichtenbergovo komedijo »Karijera kanclista Winziga«, delo, ki s svojimi številnimi in satiričnimi domislicami izborno zabava. Radio Programi Radio Ljubljana s Sobota, 29. februarja: 12 Plofiča %a ploščo, napeiv v napev. — 12.45 Vr om enak a napo-ved, poročila. — 13 Napoved fiasa, objava sporeda, obvtis-tila — 13.15 Plošča 7,a ploščo, napev v napev. — 14 Vremensko poročilo, borz-ni tečaji. — 18 Na delopust (radijski orkester). — 18.40 Zdrav l.n pomanjkljiv govor (g. Vilko Mazi). — 19 Napovedi časa, vremenska napoved, poročni a, objava »poroda, obvestila. — 19.30 Naeion. ura: 30 letnica srbsko-hrva&ke koalicije II. (Marjanovič 'n Zagreba). — 20: Zunanji polit, pregled (dr. A. Kuhar). — 20.20: Po davni ribniški dolini (ipester večer). Sipisal in votli g. Jakob 2 v a«. — 22 Napoved časa, vremena, poročila, objava aporeda. — 22.15 Vesela uro (radijski orkester). — Konec ob 23. uri. Drugi programi t Sobota, 29. februarja: Bel urad: 20 Roportaža m belgrajisklh kavarn. — 22 Tamburice. — 23.15 Plesna j glasba. — Dunaj: 10.30 Stravinskega in Brahmsove skladbe. — 21.40 Film. — 22.30 Zabavni koncert. — 33.45 Plesna glasba. — Budimpešta: 10.30 Balzacov Polkovnik Chabert«. — 21.30 Koncert opernega orke-| sira. — 22.05 Izmenjava programov ined Biulimipcfito in H ilversirnom. — Trst — Milan: 20.35 Komedija. 22 Orgelski koncert. — Rim Bari: 20.35 Verdijeva opera A i i ji . — Prana: 20.10 Smučarjev v e ek en (i. — 21.10 Radijski pot .puri. — 22.15 Plošče. — 22.80 Plesna glasba. — Variava: 20 Veseli prano« iz Lvova. — 21 Koncert. — 22 Orkestralni in pevski koncert. — 23.05 Potpurl s plošč. — Berlin: 20.10 Četrti paradni večer malega radijskega orkestra. — K/iniflsbcra: 20.45 Prenos Verdijeve (»imrc -.Vida' ir. Genove. — Hamburg — IJprkn: 20.10 Smučarski večer — Krilu Stuttgart; 20.10 Večer presenečenj. — Frankfurt: 19 Vojaška godba. — 3.50, 3.50 Din. Samo pri moki imajo tedaj peki dobiček 1, 0.70, 0.65, 0.85 Din, če pa upoštevamo, da da vsak kilogram moke 35 dkg več kruha, tedaj kg 1.35, se dobiček šc pomnoži za 48, 20, 60 in 40 par, tako da imajo peki v celoti pri kilogramu kruha dobička: pri moki št. 0 2.48 Din, št. 2 1.60 Di-n, št. 4 1.90 Din in SL 6 2.10 Din. Če pa se upošteva prakticiranje, da se daje mesto kilograma kruha samo 93 dkg, je potem dobiček še večji. Pri pecivu znaša dobiček kajpak precej več, za 50 do 75%. Kot trdijo poznavalci naših razmer — prodajo naši peki kruha in peciva dnevno od 75 do 1500 kg. Če računamo, da delajo z dobičkom povprečno 2 Din pri kilogramu, bi to zneslo dnevno od 150 do 3000 Din. Če je ta dnevni dobiček manjši, so krivi — pekovski mojstri sami! Kajne, kako čudno se to sliši, a je vendarle res! Vzrok pa moramo iskati v hudi medsebojni konkurenci, zavoljo katere dajejo raznim javnim lokalom, kakor gostilnam in restavracijam in večjim odjemalcem sploh, popuste od 10 pa celo do 28%! Za večje odjemalce kruha se bije že več let neusmiljen boi za vsako paro popusta! Od vsega tega dobička pa je seveda treba odšteti režijo. Ta znaša, okroglo računano, a rajši več kot premalo, pri sedanjih pekih, ki prodajo okoli 300 kg kruha dnevno: kvas okoli 35 Din, 3 kg soli 7.50 Din, pol kg diamalta 10 Din, drva 150 Din, skupaj 203,50 Din. Pozabiti tudi ne smemo na plače pekovskih pomočnikov, ki se sučejo od 50 do 70 Din na teden. Poleg tega imajo zastonj hrano in stanovanje. Le redki so pekovski pomočniki z večjo plačo, n. pr. po 450 Din na teden. Kolikor jih je, delajo v večjih pekarnah. Pekovski pomočniki so brez kolektivne pogodbe, delajo po 14 do 16 ur na dan, od tega večjidel ponoči. K navedepi režiji je treba torej prišteti še plačo in stroške hrane in stanovanja za dva pekovska pomočnika, kai da dnevno okoli 40 Din, in lokal dnevno prav toliko (1200 Din na mesec), skupaj vsa režija dnevno 283.50 Din ah mesečno 8505 Din. Ker znaša dobiček pri prodaji 300 kg kruha 600 Din, da to mesečno 18.000 Din ali čistih 9495 Din. Če vse te račune premislimo, potem bomo kaj lahko ugotovili, da podraženje kruha, ki je danes bolj kakor kdaj poprej naša poglavitna hrana, prav gotovo ni opravičeno Iz tega razloga so tudi povsod na deželi zavrnili težnje pekov po zvišanju cen, n. pr. v Ptuju, kjer so zahte- vali 50 par več pri kilogramu kruha! Radost v morskih globinah ali: v Braziliji so snel pometali tisoče vreč kave v morie. Rumena nevarnost Sile in ljudje, ki vodijo japonsko cesarstvo in njegovo politiko Osupljivi vpliv Tojame se ni omejil samo na nasilnosti v domovini, temveč se je širil tudi izven njenih meja. Crni zmaj je podžigal in netil revolucije na ' Kitajskem in v Indiji. Ko se je v prvem 'desetletju dvajsetega stoletja Sun .tat Sen, zdravnik in človekoljubni revolucionar, s Kitajskega zatekel na Japonsko, da bi ušel mukam, ki mu jih je pripravljala mandžurska kraljica v Pekingu. je že bil Tojama tisti, ki mu je dal zavetje pred kitajskimi in pred japonskimi oblastniki. Prjateljstvo, ki veže Tojamo z generalom in diktatorjem Cangkajšekom, je bolj presenetljivo, če pomislimo, kako napada Japonska narodno Kitajsko. Tojama in Gangkajšek 6ta sklenila med sabo krvno bratstvo, ki pomeni za orijentaka najmočnejšo in najgobljo človeško zvezo. To poglavje spada tudi med zagonetne namene Črnega /maja in ga spričo prodiranja japonskih čet na Kitajsko skoraj ni mogoče razumeti’ Morda je iz tega dejstva moči razlagati, kako da 1. 1931 v jesen kitajski diktator Cangkajšek ni poslal pomoči svojemu podkralju Cang Su Lijanu, ki so ga z Mandžurije pregnali učenci Tojame. Poglavar kitaj, nacionalistov ni poslal pomoči poveljniku aumade, ki se je junaški ustavljala prvemu japonskemu navalu na kitajsko samostojnost. Prav tako ni CangkajSek spomladi I, 1932 kljub temu, da je vrhovni poveljnik kitajske armade in predsednik republike, pomagal 19. kitajski armadi ob izbruhu šanghaj-ske revolucije. Pustolovec in kralj financ Takahaši, ki je tik pred nasilno smrtjo dosegel SO let, je bil večkrat cesar, minister za finance in je nosil na svojih ramah breme proračuna, ki je izkazoval primanjkljaj 50%. Kljub temu se je ta starec zmeraj smehljaj, kar je pričalo o njegovi dobri prebavi in radostih življenja, ki si jih je znal privoščiti kljub obuphn državnim financam. Ko je bil še čisto mlad, se je priključil revolucionarni skupini, ki je prevrnila fevdalno vlado na Japon-sfkem. Potem je potoval v Združene države m v Anglijo, da bi se tam naučil, kako je treba »delati*. On je bil tisti, ki jo uvedel v japon. gospodarsko življenje evropejske sleparske metode, kadar je šlo za izkoriščanje sosednih narodov. Takahaši, ki ga je zadela v sredo zjutraj usoda, katero so mu že dolgo časa priprvljali vojaški krogi, je bil edini človek iz visoke japonske finance, ki si je upal povedati vojaškim in plemiškim veljakom, da s svojimi metodami in svojimi pustolovščinami vodijo Japonsko v gospodarski propad. Dejal je, da je njihovi častihlepnosti ustreženo dovolj s tem, če jim more domovina dati toliko sredstev, da modernizirajo armado, da zaduše jx»hode kitajsih roparjev v Mandžuriji, da nadzirajo sovjetsko mejo in da skušajo vzdržati ravno- vesje z amerikanskim brodovjem, sploh, da skrbe za varnost države. Nikar pa naj se ne zanimajo za japonsko industrijo, ali pa za življenje japonskega kmeta. Vojaški krogi ki so svoja politična stremljenja hoteli opreti prav na ta dva elementa, so njegove smehljajoče se nauke sprejemali mirno, vse dozdaj ter so se zavedali, da je Takahašii človek, ki je vsaj tolik junak, kakor sleherni japonski general, saj se je leta in leta boril z naravnost nepremostljivimi finančnimi težkočami. Leta 1884 je Takahašiju bil poverjen urad za patente. Tedaj je vso svoje sile vrgel v to, da je dajal pobude japonskim izumiteljem, ki naj bi po njegovi zamisli sami prišli do izsledkov, katera je Evropa že imela, kakor pa da bi uvajali na Japonsko tuje izume 111 tuje patente. Toda to so mu japonski nacionalistični krogi danes že pozabili, ker so zaslepljeni, kakor povsod na svetu. Po vojni s Kitajsko je odšel v Evropo in je dobil prvo inozemsko posojilo za Japonsko. Potem so ga imenovali za podpredsednika Japonske banke, postal Je zvest hlapec princa Jamagatex, japonskega Bismarka, ki je stremel za tem, da zaduši jajKinska demokratična stremljenja in da začrta Japonski pot od otočne države do kontinentalnega azijskega imperija. Prišla je vojna z Rusijo. Spet je bil smehljajoči se Takahaši tisti, ki se je šel v Anglijo pogajat za ogromna posojila, od tu pa v Ameriko, kjer je dobil za svojo politiko naravnost ogromen dolarski zaklad, ki je pomagal premagati Rusijo. Zaradi teh zaslug je bil Takahaši imenovan za predsednika največje japonske banke in za guvernerja Japonske narodne banke. Za svoje zasluge je bil imenovan za barona in pozneje za grofa. On je eden izmed oblikovalcev današnje Japonske, 011 spada med ljudi, ki so pripravljali razširjanje japonskega cesarstva po najzanesljivejši, to je po gospodarski poti, pri čemer ni izbiral nobenih sredstev, saj je vse opravičeval s tem, da služi domovini. Pri tem svojem delu je seveda zbral naravnost ogromno premoženje tudi sebi in svoji rodbini. \asledniki Takahaši je bil prvi japonski državnik, ki jo združil zunanje politično delo z gospodarskim prodiranjem v Aziji. Vsa japonska diplomacija je danes vzgojena po njegovem duhu in po njegovem navodilu. Vse pogodbe in vsi koraki, kjerkoli na svetu, katere je japonska diplomacija storila zadnje čase, so imeli za cilj zmeraj razširitev japonskega trga na ves svet. Sugiinura, novi japonski poslanik v Italiji, je odkrito izjavil, da pogajanja s papeževo državo smatra kot zelo ugoden predpogoj za japonsko politiko v Južni Ameriki, ki bo gledala na Japonsko čisto drugače, če sklene konkordat z Vatikanom. Južna Amerika je ogromen trg, še docela neizčrpen. Zanj se bore Anglija, Japonska in Nemčija. Japonci bodo napeli vse sile, da si ga zagotove oni. Druga značilna izjava za japonsko politiko v Aziji je tista, ki jo je pred nedavnim dal Arioši, japonski minisler v Kantonu: Japonska bo dvig- nila Kitajsko na stopnjo naroda, toda le pod pogojem, če bo oficielna Kitajska bolj pazno in bolj ostro nadzirala kitajski bojkot nad japonskim blagom. Brez tega ni moči misliti na kakršenkoli sporazum med obema državama. Kitajci bodo kupovali japonske pridelke, ali pa bo treba to vprašanje rešiti na drug način. Predvčerajšnji dogodki so vsemu svetu odprli oči o namenih in o ciljih, ki jih japonska politika zasleduje v svetu, zlasti v Vzhodni Aziji. Japonska je podjarmila gospodarsko skoraj polovico Kitajske, vse bolj izpodriva druge industrijske države v Aziji, predvsem na Kitajskem so to gospodarsko ekspanzijo podpirale še vojaške sile, če pa te ne, pa tajne revolucionarne organizacije. Vse pa so imele in imajo en cilj, združiti ves Vzhod pod vodstvom japonskega cesarstva in to oblast razširiti po možnosti čez ves svet. Pota in sredstva, s katerimi se to vrši, so taka, da moramo reči, da je govorjenje o rumeni nevarnosti kruta in bridka resnica. (Konec.) 'x 4 . , V uSv laponska boginja Kvanon s 1000 rokami. Rustavelijeva 750-letnica “v. • Japonska straža na meji Zunanje Mongolije. V Tiflisu v Kavkazu so proslavili 750-letnico rojstva Šote Rustavelija, največjega gruzinskega pesnika. Georgija ali Gruzija (Stalinova domovina), menda najstarejša kristjanska dežela na Vzhodu, je doživela najsijajnejšo dobo svoje zgodovine pod carico Tamaro v XII. stoletju. Takrat je bila velika država, ki je obsegala razen vsega Kavkaza od Črnega do Kaspiškega morja tudi del sedanje Perzije in Turčije, na severu pa je mejila na dojenji tok Volge. Ta razcvet je našel svojega pesnika v Šoti, ki se je rodil leta 1185. in si nadel priimek po rojstnem kraju Rustavi. Njegov ep '»Mož v Irska mornarica Irska svobodna republika bo dobila do 30 bojnih ladij in jx>stala najmočnejša izmed vseh obmorskih malih držav. Prejela bo od britske vojne mornarice več modernih križark, torpedovcev in podmornic na temelju posebne pogodbe, ki jo je sklenil De Valera z londonsko vlado. Irska se je zavezala, da bo v zahvalo za to uslugo pričela odplačevati po proglašeni neodvisnosti zapadle obroke državnega agrarnega posojila- Preveč opic Dr. Zingareli, ravnatelj zoološkega vrta v Toscani, je naročil v Londonu več opic in po prejemu železniškega voznega lista odšel s slugo na kolodvor. Prestrašil se je, ko je zagledal tri zamrežene vagone s 400 opicami. Angleški spremljevalec je rekel ravnatelju: »Naročili ste 50t> opic. Žalibog jih nismo toliko imeli in sem vam jih pripeljal samo 400. A smo že brzojavili v Afriko, in j>odo dospele preostale 100 samo nekoliko dni pozneje.« Dr. Zitigarclli je planil nazaj v muzej in pogledal prepis svojega pisma v knjigi za naročila. Takoj je razumel, kaj sc je zgodilo. Zahteval je pet ali šest opic. A italijansko «ali > se glasi samo «0». V Londonu so razumeli označbo «5 o 6> kot «506». Seveda je poslal ravnatelj opice nazaj v London. A tvrdka ga je tožila in zahteva povračilo stroškov. Letališka ura Angleško letališče Hoxton je oskrbelo uro za lctalce, ki je vidna ob lepem vremenu in s pomočjo navadnega kukala iz višine več kilometrov. Vlogo številčnice ima 5 m široka, črno prepleskana betonska okrogla plošča z belimi kazalci in številkami. Uro poganjata dva točno soglašena električna motorja, ki ju varuje kovinska kabina pred vremenskimi neprilikami. Vsak je svoje sreče kovač, toda nihče si te sreče ne skuje. leopardovi koži« se šteje med najsijajnejše spomenike svetovne književnosti. Namenjen je spominu lep« carice in njenih junakov, »da bi sijala kakor zvezde ponoči imena onih, ki jih ja zagrnila večna noč«. Z orijentalsko slikovitostjo in v ubrani obliki z dvojnimi stiki (ne samo na koncu, temveč tudi sredi vsakega stiha) popisuje takratne vojne in viteško življenje na dvoru. Nudi tudi dragocene podatke o jxsnikovem osebnem življenju, počenši z ono tekmo lokostrelcev, pri kateri je kot zmagovalec prvič zagledal Tamaro, in do najvišjega uspeha, ki ga je dosegel. V starosti 20 let je že postal Rustaveli državni balgajnik, t. j. finančni minister svoje domovine. V starosti 25 let je spesnil svoje delo. Brezupna zaljubljenost v carico je bila vzrok, da se je kmalu umaknil iz javnega življenja. Prepotoval je vso Evropo in naposled šel v Jeruzalem, kjer je umrl leta 1225 šele 40 let star. V samostanu sv. Križa so še ohranjeni njegovi napisi na zidu. Njegov ep je preveden v angleščino, armenščino, francoščino, nemščino in ruščino. Zadnji ruski K. Balmontov prevod je izšel leta 1935 v Parizu. r % Gospod, ki jc izumil novo sredstvo za goljufanje pri karfah. Metin in dno živa Ko ni nič rekla, marveč se le grizla v ustnice, je nadaljeval: »Zdaj grem. Toda rečem ti, zadnji čas je, da končaš. Ne zahtevam, da sploh kdaj spoznaš, da sem ravnal popolnoma pravilno, radi tebe, še bolj pa radi samega sebe. Zahtevam le, da končaš. Da me pustiš, da to revno, ničvredno, majhno življenje v miru preživim. Lahko noč.« Ure in ure je Berger taval v samotni noči. Skozi malomeščanski četrt je prišel na državno cesto. Nobena misel ni več divjala v njem, ko je hodil po njej. Ostalo mu je le uporno razpoloženje. Zahrepenel je po človeku in po življenju. Težko ga je, da so ga tako nenadoma in hitro zavrgli. Razburjalo ga je in težilo. Šele po polnoči se je vrnil. Helena je še bdela. In ko legel in ugasnil luč, je prišla k njemu vsa skrušena'in nesrečna. Gladila ga je vedno znova in znova, čutil je kako mu na lice padajo njene solze. »Odpusti mi,« je rekla končno. »Bilo je grdo od mene, toda bila sem tako nesrečna.« Objel jo je ponižno vesel kakor Izobčenec, ki so mu vprav roko ponudili. Čeprav je slutil, da se mu bo kmalu zopet iztrgala. 5. To kar je 'Liidersena najbolj zadelo, ko sta se raz-govarjala v uradu poštnega ravnatelja, ni bilo niti Bergerjevo cikanje na njegovo majhno inteligenco, niti trditev, da ni tako hladnokrven, lino in drugo je sicer že samo po sebi bilo žaljivo. Toda lahko se vzame kot izbruh močnega in trenotnega razpoloženja, kot neravnotežnost, ki jo je povzročila katastrofa. To, kar ga je v resnici zadelo, je bila pripomba o ob-•vezi, ki se da obleči. To je bil pravi pravcati osebni napad, v njem je bilo želo, ki ga ni mogel več pustiti v nemar. Pripomba je govorila, da se je Berger jezil nad vidnim dokazom Hiidersenove-večje korajže, govorila pa je tudi, da Se 011, Liidersen, po Bergerjevem mišljenju z njim preveč baha. Zdelo se mu je skoraj, da Berger misli, kakor da je on napuhnjen norec, ki koketira s svojim junaškim igranjem. »Da tako je. To je hudobna in maščevanjaželjna podlost. To je takorekoč nesnaga v rani. Če pa pride nesnaga v rano, pritečejo bela krvna telesca na pomoč in jo preženejo. Tako tudi pri Liider-senu. Vsa nerazpoloženost, ki se je nakupičila proti Bergerju, vsa jeza manj spretnega tovariša se je zbrala in izobličila v nizko sovraštvo do Bergerja. Kaj pa je vendar on in kaj si domišlja? Ali ni ob uri nevarnosti pokazal, da je bojazljiva šema? Da je zajec. Ne, on sploh ni človek, ki se treba ozirati nanj. Kjer pa se okrog nesnage zbirajo bela krvna telesca, tam nastane gnoj. Tako tudi pri Ludersenu. Peklo ga je in ščemelo v gnojni rani, dokler se ni vnela. To je bilo, kakor da se je ognojila osebnost sama. Zdaj mu je bilo le do lega, da se ta tvor čimprej razpoči. Niti najmanjše prilike ni zamudil, da Bergerja ne bi očrnil. Pri poštnem ravnatelju, pri tovariših in pri zopetnem razgovoru na policiji. Tega ni napravil morda s kako veliko kretnjo ali s prepričljivim patosom. Ne. To je storil z majhnimi, nadrobnimi udarci na stran, ki bi na posameznega človek komaj skomignil z ramenom. Počasi pa so postali neprestano padajoča kaplja, ki kar men izdolbe. Vse to se ni zgodilo na premislek. Zgodilo se je nagonsko, brez kakega razmišljenja. Cel teden zatem niti besede ni spregovoril z Bergerjem. Le s težkim, očitajočim zaničevanjem ga je pogledal, kadar ga jo moral srečati. Fant naj si kar nič ne domišlja. Morda ima kaj več praktične spretnosti, oziroma bi jo vsaj rad imel. Toda počakajmo konca. Kdo ve, mogoče bodo počasi še druge lastnosti prišle v poštev. Naj samo nikar ne viha nosu. Liidersen je živel v enem od takozvanih boljših pen-zionatov. Njegovi sostanovalci so bile učiteljice, lastnica trgovine z ženskimi ročnimi izdelki, inženjerji, bančni blagajnik in davčni inšpektor. V celem deset, enajst oseb, ki so se delile na skupine. Dame so imele svojo skupino, inženjerji svojo, bančni in davčni uradnik sta tvorila svojo tretjo, malo rahlejšo skupnost, četrto pa je predstavljal gospod Liidersen sam. V treh letih, odkar je bival v tem penzionatu, je kaj malo občeval z ostalimi skupinami. Razgovorov pri mizi se je udeleževal na svoj lastni, skoraj zagrenjen način, brez posebnega ognja. Dogodilo se je tudi, da se je zvečer pokazal v salonu. Na priliko, če je program po kinematografih bil slab, ali pa če je bilo preslabo vreme, da bi odšel z doma. Tako je bilo tudi tisto nedeljo po Quisthusovem pogrebu. Po večerji je šest ljudi sedlo v salon. Polnoštevilna damska skupina, inženjer Engelhart, bančni blagajnik Rognos in Liidersen. Dame so sedele v kotu na divanu, igrale patience in polglasno klepetale. Inženjer Engel-hardt je bral nek detektivski šundroman, Liidersen je hodil po salonu gori in doli, bančni uradnik Rognos pa je na dokaj razglašenem klavirju nervozno igral. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 ra 29%. Uprava: Kopitarjeva 6. ^lefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.