DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu poduk io zabavo. kot priloga .8LUVKHC0' ntier es ak vrtH m trotu a.,-,.* . Črna mu je HO kr. m telo Uto - Ai«. .. j "" «*'rlekme»oen. Ako )t ta dan pramtk, tnde ,DOMOLJUB• dan po dofoeom. ri—ia m At«r. N V Ljubljani, lfi. aprila 1896 LetMtk IX. Obrni zbor katol. polit, ilruatva. Belo nedeljo seje vršil t kal domu občni zbor kst. političnega društva. Zboro je predsedoval društveni načelnik poslanec Klan, ki je navzoče društvenike pozdravil Ur obširoeja pojasnjeval težavno atališe, katero imajo poslanci nate stranke v drž. in deželnem iboru. Treba tato velike previdnosti m vslrajnosti, da se srečno pričeto delo krepko nadaljuje. da ohranimo naš narod ivest stari zutavi naših očetov. Katoliško • narodna stranka je ostala vedno tvesta svojim načelom, doiim se je tem načelom v zadnjem časa nasprotna liberalna stranka na najočitnejii način izneverila. — K i se je snovala koalicija pred par leti, ao se od strsni nemških veleposestnikov tudi naši stranki stavili jednaki pogoji, kakoršne so sedaj slovenski liberalci itpolnili nemškim veleposestnikom, a naša stranka je odklonila vbs U pogoje, ker ni mogla omadeževati svoje narodne tastave Cim manj pa se smemo zanašati na naše domače nasprotnike, tem bolj moramo vsi somišljeniki delovati za blagor našega naroda. Zato pa pred vsem treba složnega jednotnega postopanja, treba da vsakdo podredi in posveti svoje moči skupnemu namenu. V tem smislu je deloval tudi odbor katol. polit, društva, in se nadeja, da se s takim delovanjem zadovolji tudi občni tbor. V odbor za 1. 1890 ao bili izvoljeni gg.: Dr. Gre-gorič, A. Kalan, kanonik Klan. dr. Krek, dr. Papež, Fran Povle, L Ravnikar, dr. Susteršič, Fel. Stegnar, dr. Žitnik ; kot nam. gg. A. Belec in dr. I. Janeiič; kot pregledo-»»lea računov gg. I. Piehler ie prof. A. Zupančič. Iz poročil tajnika dr. Žitnika posnamemo nastopno: Odbor je imel 14 sej, v katerih je obravnaval dru-Atveno atvari ter »e posvetoval o volitvah v meatni »bor ljubljanski io o dopolnilni volitvi ta državni ibor v skupini dolenjskih mest. Meseca avgusta se je osnoval osrednji »olilni odbor katoliško-narodne atranke za deželnotborske »olitva. V tem odboru »o bili aicer vsi odborniki kat. polit, društva, vender je ponehalo društveno neposredno javno delovanje, ker je osredoji volilni odbor prevzel priprave za volitve. — Društva namen je: Pospeševati slovenskega naroda duševni in gmotni aapredek v verskih, državnih, občinskih, šolskih, gospodarskih in socijainib zadevah; razširjati mej Slovenci versko,[narodno in gospodarsko izobraženost; braniti verske, narodne ia državne pravice slovenskega naroda in pospeševati ustavni razvoj avstrijske države po geslu: Vse za vero, dom, cesarja I Da društvo doseta avoj namen, uporablja v to vae zakonito dovoljene pripomočke, vzlasti napravlja drnštvo na raznih krajih vojvodine Kranjske društvene ahode, na katerih se razpravljajo zadeve, ki ao vaiue v verskem, narodnem, narodno gospodarskem ali v političnem ozira, ter poučuje ljudstvo z govori, časniki in knjigami. Ljudstvo je treba vzgajati ta časno in večno življenje, toda ne s puhlicami, ki niso trajne vrednosti, temveč vzbujati in utrjevati mu je treba zavednost resnice, in to: krščanske resnice. V tem korenini katoliška zavest, ki obsega vse druge resnice, vsa ona načela, po katerih se mora preosnovati sedanja družba človeška. Zato je naloga, sveta dolžnost vsacega zavednega domoljuba, da v narodu slovenskem razširja, uglablja in krepi to tavestter mu s tem ob jednem odkriva in pojasnjuje pogoje časnega blagostanja, bodisi v zasebnem, bodisi v skupnem, to je v na-roduem, državnem, deželnem, občinskem oziru. To je bistvo, to je namen razvijajoče se krščanske preosnove človeštva in v ožjem okviru namen našega političnega društva. Očita se nam večkrat, da vznemirjamo ljudstvo, da širimo prepir med narodom Ur delamo gat sovraštva do političnih nasprotnikov. Tem svojim .prijateljem" kratko odgovarjamo, da ali ne poznajo ali nočejo pozaati idej, ki gibljejo io prekvašajo človeštvo, ter si žele oni turobni mir, oni prisiljeni io navidezni red, ki je znak umirajočega naroda, plod vsestranske gnilobe in odrveoelosti v verskem, narodnem, gospodarskem in političnem otiro ; odgovarjamo jim, da iivii v duševni lenobi, boječ se zamere in osebne škode, da vedd ali nevede nasprotujejo veri, krščanskim resnicam; odgovarjamo jim, da bojni naš namen, Umveč sredstvo v dosego osmena; razjasnijo nsj se pojmi o potrebah io ishtevsh življenja, okrepi krlčin-ko mišljenje in delovanj« r časai in Tečni blagor ualtga naroda; lotijo naj se duhovi ii dubomornega niaterijalitma, neiaupoosti in bretbriinosti. Kdor Uko sodi, tako mi-Ui io deluj«, ta je uit prijatelj, ker je prijatelj narodov. Politika nii* je Is v toliko strankarska, v kolikor si osvaja vse, kar je dobrega pri rasnih strankah ter se ozira na najviiji namen člorekov. Ta s kratkimi b. A pred njo stopa brat, brat okameneleg« srca, brezčutni brat, kateri odhaja is trmoglavosti in kljub-Ijivosti od doma. Doma zapuftča veliko posestvo in vss dela na polju stari materi in flibki sestri, sam pa gr* pohajat na Koroško, saj za zaslužek mu ni mar. Med len, ko mater, doma in te.iri, katera mu odna&a per-4jago, krvav, »ree, smeje se njemu kljubljiva škodoželjna dota, Cel to je moje maščevanje. Oh grozno maščevanje M jedno samo materino besedo, katero je govorila le ji ljubezni do njega! Neznoano se zdi sestri molčanje. Bada bi govorila bratu, rada bi ga prepričala, da njegove misli, njegovi iklepi in nameni niso pravi, a boji se poseči v živo oglje. 8aj stopa brat pred njo uko trdo, tako temno gleda pred se, kakor bi bil ia kamena. Strma steza pridrži do vrha hriba, potem pa se nagne na drugo stran. Do tu navadno spremljajo naSe žene svoje može, sestre svoje brate, kadar odhajajo ti z doma. Kaj lepo ie vidi od to cela dolinica, holmci in ravnina, gozdi, polje, travniki in mala aela z ličnimi biSicami. Od tu se vidi tudi cerkev Cikava, kjer Marija tako rada vsIiSuje prošnje naS.h krolnjarjev. Zatorej tudi ne pozabijo nikoli, kadar odhajajo z doma, iti gor na prijazni hribček da se v novič priporoče nebeški Devici za srečo pri kupčki, katero jim vsako leto sproa. pri Bogu. — In res, dobrotljiva nebeška Mati ne pozabi nikoli svojih čaatilcev. Ko se vračajo • zdomarji« v pozni jeseni domov, dobe doma napolnjene žitnice io vse gospodarstvo v lepem redu. A sami prinesejo iz ptujine denarja, kolikor ga potrebuje hiSa, kajti o tem, kar mu vzrasle na primeroma malem polju, bi se biSa ne mogla vzdiževati. Tak je naS kmet v svojem dejanji in nebanji. Tudi naSa dva znanca sta prišla do vrha hriba. Martin je stopil na cesto, katera drži po vrhu malega pogorja. Malomarno ae je ozrl po dolini, katero je zapuSčal, kakor je pravil, za zmerom. Človek bi mislil, da se mu je atorilo inako pri zadnjem pogledu na rodno dolino, na rodno vas in domačo hiSo. A zaničljiv nasmeh, katerega mu je izvabil ta pogled, je pričal, da mladeniču ni nič za dom. Popačeoo srce, katero je doma preveč obsipala sreča! Tudi sestra je stopila s steze na ceslo, oddahnila se ter ozrla nazaj. Pogledala je brata in zopet se jej je porosilo oko. Do tu je navadno spremljala rajnega očeta in brata, ko sta skupsj hodila z doma. Nekako žalostno se je vračala vselej od tu, a u žalost je bila povsem drugačna, kakor bolest, katera jej danes stiska srce. 9«j je upala poprej pri vsakem slovesu na veselo in srečno svidenje, saj so jo dobri oče vselej, kadar so jej stiskali roko v slovo, prijazno tolažili, naj se ne solzi, nek«j časa in zopet se bodo videli. A sedaj ? — Ljubljenega o«eU krije hladen grob! Brat pa, katerega je vselej Uko ljubila, zaSel je po očetovi smrti na kriva pota, zapravljal je v slabi družbi denar ter zahtoval vedno večje avote od matere. Nekaj časa mu je mati vstre-zaia, kajti bala se ga je, kar je vedela, kako hude jeze je. A slednjič mu ni mogla več priianatoti. Prar po materinsko ga je posvarila. Takoj je bil ogenj v strehi. Nič več se ni dalo * njim občevati. Zahteval je odločno, naj mu mati izroči posestvo, katero ja po moževi odredbi oskrbovala do sinove polnoletnosti. Mati m seveda ni mogb odločiti za tak korak, zlasti ker je videla, kako se jej sin vedno bolj odtuja. Prosila ga je, naj počaka do Štiri in dvajsetega leta. Ker se nI dalo s silo ničesar doseči, poskusil je s kljubljivostjo. Odpravil se je od doma, CeS, da se ne vrne nikoli več domov. »Martin, vrh Vrnileka sva, jaz moram nazaj!« izpregovori sestra, ko stopita na cesto. Nič odgovora. • Saj veS, Martin, da smo se vselej tuksj ločili. Vselej smo se lepo poslovili, z jezo v srcu menda tudi danes ne boS odSel?« Zopet nič odgovora. • Kako moreš biti tako trdosrčen? Martin spomni ae rajnega očeU —« deklici se udero solze in ihtoč nsdaljuje: Tu-le doli pri sv. Marku počivajo, misliš li, da ne gledajo zdaj na naju? Saj ves, kako so vselej radi videli, če smo se ljubili med seboj? Vsaj mrtvega očeU spoštuj . ..« dalje ne more govoriti, solze žalijo ubogo dekletce. Bile so bridko solze, ljubeče sestrine solze, in glejte — niso ostale brez odmeva. BraU je oblla nekaka zona in trepalnici na očeh sta se mu zganili. Ozrl se je nazaj in neljubo zmajal z glavo videč sestro v takem stanju. • Kaj pomaga zdaj vse javkanje in Urnanje? Šele zdaj bo vama prišlo spoznanje, a prepozno je.« SkuBal je govoriti s trdim osornim glasom, toda poznalo se mu je, da ga je ganil sestrin jok. Spoznal je, da ne dela prav, videl je, da bi ga sestra mogla popolnoma ome-čiti, zato se je je želel, prej ko mogoče iznebiti, želel je proč od doma. Popačeno srce mu ni dalo, da bi se uklonil. Zgrabil je torej zveženj, zamrmral nekaj med zobe in odSel. Zaman ga je klicala sestra, Se nekaj trenotkov in izginil je na ovinku za bojevimi debli . . . Sestro je premagala bolest. Zgrudila se je na blilnji bukov parobek ter si zagrnila obraz s predpasnikom. Nekaj časa je ihtela, potem pa je vstala in pogledala po dolini. Na malem holmu se je videla cerkev v Cikavi. Jutranji solnčni žarki so obsevali veličastno romarsko avetiSče, da je bilo videli res vzneseno. Gorak vzdih je prikipel deklici iz praij, gledala je nekaj časa po dolini, dokler ji ni ostal pogled na kraanem Marijinem hramu vrh holma pod Veliko goro. Dolgo časa je arla na cerkev; solze so jej sginjale z lica, in lahni dih jutranjega vetriča jej je suSil mokra lica. Nepremakljivo je stala, roki sU se jej jeli sklepati in ustnice so jej šepetale tiho molitev, vročo molitev do nebeške Device, v katerej je porabljala srčno bolest. Žarek upanja na srečno svidenje z bratom, kateri jej je prav kar izginil v tako žalostnem duSnem stanju .izpred očij, jej je zasijal v žalostno duSo. Zdelo se ie deklici sa-topljeni v molitev, da jej govori Marija: Tvoj bnt gre poboljftanju naproti, odhaja lahkomiselno * ptujino, katera ga iauči, kolike vrednosti ja dom, varno domače livljenje v materinem krilu.-- Kmalu potem je odhajala deklica po hribu navsdoi, a navdajala ao jo povaem drugačna čulstva, kakor poprej, ko je aledila bratu po tej strmej stezi. In deklica se je veselila sladke lolažbe, katero je dobila pri nebeški Kratici. (Koocc prihodnji«) Podobe iz življenja. Dobro zdravilo. Resnična dcigodbica, naptaal Tone. črtova žena bi bila prav zadovoljna s svojim možem, saj ai bil tako napačen človek, a imel je na sebi napako, ki |e kalila zakonski mir in srečo. Vtepel si je bd v glavo, da je vinska kapljica najhujfia sovražnica človelkega rodu, zato jo je na vse kriplje zatiral in po-končeval. Neprestano se je bojeval ž njo, navadno je obležal popolnoma premagan v jarku. A črt se ni »tratil teb nevspehov, trdno je bil prepričan, da se bo v neprestanem boju ojačil in vspešno bil a njo. Zena bi mu bila rada dopovedala, da buta z glavo ob steno in da naj ra^ii obrne svoj srd proti drugim, hujSim sovražnikom, a žal, nista se mogla qediniti v tem, kateri sovražn k je hujši, katerega je treba bolj zatirali in preganjati. Fra-nica je trdila svojo, Tone jo delal po svoje. Več let je minilo, a pri Črtovih je ostalo pri starem, Črt je popival, Črtovka je zvečer navadno sama premišljevala, kako bi mogla predrugačiti moža; opominjanje, prošnje, jok, aolze in drugo ni moglo premagati in razrušiti trdnjave Tonetovega trdnega prepričanja Po dolzih letih ji je vendar pritijal žarek upanja, arečna misel ji je šinila v glavo, ko se je Tone jesenskega večera zgubil v krčmo. Tistega dnč so zakopali Pipana, pravega vinskega bratca in Tonetovega najboljšega prijatelja. Pred štirinajstimi dnevi se je revež iz krčme gredoč hudo zmotil — po noči ae vse lahko zgodi, ko dlovek ne vidi dobro — legel je na ograbek olave, meneč, da se je zakopal doma v posteljo, in Um na polju zaspal. Prebudil se je vee premočen od mrzlega delja, začel kaflljati in kmalu se je preselil v boljši svat, kjer ima človek mir pred vsemi eovratniki. ('rta je hudo sadela ta izguba; da bi se poprej vtedil, jo je tavil zopet v krčmo ia krvavo je malčeval milega druga. To priliko je vporabila pogumna Prsnica, načrt je bil takoj gotov. Opravila je večerno molitev c otroki in jih spravila k počitku. Ko se ji je zdelo že dovolj pozno, zakurila je ogenj na ognjišču in položila debela polena nanj, vzela ljubo in belo krilo in izginila v temno noč. Oprezno je stopala proti drugi vasi, kjer je Tone navadno popival, in se skrila za gosto grmovje. Ni dolgo čakala, na zvoniku je odbila polnoči, o tem času zapirajo gostilne. Kmalu zatem je pripel Tone, opotekajoč se po klancu: •Sem se oženil, se kesam, Za ta preljubi samski stan, Za ta preljubi samiki ilan Se jočem noč in dani Se jo znamo, se, mi, ki se ne bojimo nikogar! 0, ko-likrat sva jo pela s Pipanom! Skoda zanj! Bom pa sam pil in pel! Čakaj, čakaj, črt, kaj se tako zapletaš? p0j raj ti, poj! Kako gre že naprej la lepa pesem? Aha, že vem: Ce malo v oltarijco grem, Kozarček vina popijem, Se žena krega oiem dnij..« Kar nenadoma se ustavi, sapa mu poide, groza mu pretrese vae koali. Križana krona! Tam aredi ograde, kjer ae je prehladi! Pipan, atoji bela prikazen in mu žuga z roko. Dub, gotovo ranjki P.pan! Ojoj, zdaj a« mu bliža! Črta mine vaa vinjenost, preplašen ae apuali v lek ... Franica je pritekla domov po bližnjici, vrgla nekaj drv na žerjavico, vsela se na ognjilče in ae delala, kakor bi jokala. Tone je prisopel domov po poti ves prestrašen, zaloputnil vrata za sabo in jih zapabnil •Ne razsajaj vendar, Tone, da ne vzbudit otrok! Kdo jih bo vtolažil? Kaj si tako bled in upal? Kje imas klobuk? Ob, da sem se ti dala preslepiti!« pravi Franica z joknjočim glasom in si otira oči s predpasnikom. • O, Franclka moja, ne joči mi! Nikdar ne grem več pit!« tolaži jo črt, Se vedno drhteč od prebitega strahu. • Nevsmiljeno se norčuješ z vbogo ženo, Tone!« »Ne, Francika, obljubim ti, prisežem ti, da nikoli več!« »Toliko ni treba, ljubi Tonček! Zadovoljna sem, če mi obljubil, da ne pojdes nikdar brez mojega dovoljenja« •Obljubim, obljubim!« »Samo da bo res?« • Kakor je Bog v nebesih !• • e O Pri Črtovih se je začelo drugo življenje. Tone ie je res držal doma, pridno je delal in varčeval, krčme se je vselej izognil kakor vrog križa. Ljudje so atrmeli, krčmarji in vinski bratci ao ae jezili, Franica pa se je na tihem smejala. Vprašala je aicer vočkrat moža, od kod U nepričakovana izprememba, a Tone je molčal o strahu kakor zid. Od Ukrat je preteklo dvajeet let. Črt, najpremož-nejši kmet v vasi, je otnožil avojo hčerko. Veselo je bilo na ženitovaaju, samo to je avate jezilo, da sure-Sina Črt ni botel vina niti pokuaiti. • Daj, daj, atari, vsemi ga v roko in izprazni ga na Minkino in ieninovo zdravje!« aili ga žena, zraven mu pa še zašepeče: »Danes ti dovolim, pij ga Tone!« »Ne, pa ne«, brani se črt. »Pojdi, pojdi! Zakaj ga ne bi danea?« »Imam svoje vzroke, da ga ne bom « .Čakati, jaz vam povom njegovo vzroke., pravi Franica smejč ae. In povedala jim je, kako je moža ostra-lila, evatje pa ao ae amejali, da je bilo kaj! Črta je bilo malo aram, a ko je žena končala, vzdignil j« kupico in dejal: »E, aaj pravim, pametna žena je rea dar Božji. Bog daj, da bi bila tudi hči laka I Bog jo živil. Trčili ao, in Črt je izprazni) kupico do dna. Narodno gospodarstvo. Vmetno maslo. Seduj napravljajo po tovarnah iz loja neko anov, ki je nekoliko podobna surovemu maslu. Seveda zdrava ni in tudi ne more veljali za poalno jed. Kmetovalci pa imajo tudi ikodo, da ae taka zmes za surovo maalo prodaja. To je naravnost goljufija. Pruskemu deželnemu zboru se je predložil načrt zakona, i katerim ae bode omejila prodaja tacega masla. Želeti je pač, da ae tudi v nali državi vpelje tak zakon. Velikanski vol. Na Tirolskem v Untermor ima posestnik Moling velikanskega vola, Ivicarske paame. Žival je 234 cm visoka, v obsegu ima 2C6 rm, tehta 22 starih centov ter je stara V\ leta. Poacstmk gs je pretekli (eden postavil na aejm ter zahteval zanj G00 do 700 gld. Jetična goveda nevarna ta zdravje ljudij. Poslanec dr. Roaer je pred kratkim v državni zbornici dokazal, kako nevarne ao jetične krave za ljudi, hmed vaeh govejih paani pa to govedi simedoltke pašni jetiki najbolj podvržene, kar je tudi poslanec Czecz potrdil. Dr. Roaer je omenil, da te v njegovem volilnem okraju nahaja najved aimedolske govedi, in da je že mnogo družin popolnoma izmrlo, ker so uživale mleko bolnih krav. Zal, da ljudje tega nočejo spoznati. Velevažna zadeva te bode v odseku zoper kuine goveje bolezni le bolj natanko raziskovala, da se dobe primerni pripomočki zoper to nevarnoat. Potor kujH>valct vina. Cvetno soboto pripeljal je v Kamnik neki meSetar iz Istre »vino« na prodaj, kar ga ni že poprej spečal v Ljubljani. Pile ae, ako sem prav zapomnil, Prelog, doma nekod od Buzeta. Vino sta kupila dva posestnika, ne gostilničarja Županstvo istodobno opozorjeno iz Istr«, da je vino tega trgovca pridelano letošnjo zimo v kleti, je poslalo eteklenico tega blaga na poskuševalilče v Klosterneuburg. To skuSnjo je slabo probilo. Prineslo je namreč nazaj apričevalo nekako te-le vsebine: »V prav slabi vodi je toliko od-»totkov vinakega izvlečka in nekaj drugih primesij,. To »pristno kapljico« plačala ata dotičnika po 17 kr. liter. Zadoiti drago za umazano itlrtko lužo. Toraj pozor! »aj imamo Gorenjci boljlo in cenejlo vodo doma. Domačini v Istri naj bi vselej objavili take tleparje, ker po-itena kupčija trpi pri tem veliko Ikodo. JVa ljubljanski Urinski sejm dne a aprila •o prignali 748 konj in volov, 252 krav in 36 telet, •kupaj tedaj 1036 glav. Krave in teleta, pa tudi konji •o se dobro prodajali. Kupčija z volmi je bila srednja. Razre novice. (Zaobljnbljena procesija v Lubljanl) je bila nad vse veličastna. Silnih množic, ki so se ta dan zbrale na prostornem polju mej Sentpetersko cerkvijo in derkvijo Jezusovega Srca, nitmo mogli prešteli, vendar lahko rečemo, da je bila razven hišnih varuhov navzoča cela Ljubljana in vsa ljubljanska okolica. Prelrealjivo je bilo videti, ko ao te neštete množice mej litanijami Matere Božje glasno prepevale otožno-zaupno pesem: Marija k Tebi uboge reve, mi zapuščeni kličemo, objokani otroci Eve, v dolini tolz zdihujemo! — Nadejamo se trdno, da milostni Bog teh prosečih vzdihov, ki so odmevali is neštetih grl zbrane množice proti nebesom, ne bo pre-alital ter Ljubljano in okolico, kakor tudo vto našo deželo milostno varoval v prihodnje groznega potresa, ka-koršni je vlani na velikonočni ponedeljek divjal po Ljubljani. — Prizor je bil neizmerno veličaiten 1 Cul ae je le jeden glas: Take katoliške alovesnoiti Ljubljana dotlej še ni videla I — Dal Bog, da bi vselej in povsod ljubljanski prebivalci Uko nauduseno in soglaano kazali tvoje katoliško mišljenje in življenje 1 (Pomladni glasi.) Kakor vsako leto, isdali ao tudi letos ljubljantki gg. bogoelovci lepo knjižico posvečeno sloventki mladini. Prilli to nam ti »Pomladni glasi« ravno sa piruhe. Priporočamo knjigo poaebno mladino-ljubom v naročanje. Nsroča se pri gg. bogoslovcih ali pa v katoliški bukvami v Ljubljani. (Obrednik sa cerkvenike) knjižica, katero je apiaal bivši kaplan konjiški gosp. Jernej Voh, iside po praznikih v novem popravljenem iztisu v tiskarni av. Cirila v Mariboru. Naročila naj se pošiljajo omenjeni tiskarni v Maribor. Ko bode knjiž en dotiskana in vezana, se bo Ukoj razposlala. (Morilec Ferme.) OJ kranjsko-ltajerske meje se nam poroča: Dnč 31. marca ao porotniki v Celju Pavla Fer-meta radi »tirih roparskih umorov v Trojani in v Ločici k smrti obsodili; njegovega tovariša Maszomja pa oprostili, ker mu niso mogli dokazati kake krivde. Ferme je trdovratno tajil ter te ni doati zmenil za smrtno obsodbo. I* mladostnih let morilčevih poročamo to-le: Ko je še v ljudsko šolo hod i, se je udal tatvini. Ko je nekemu mlinarju uro vkradel, mu je učitelj rekel: »Pavle, ako se ne poboljlaš, priiel boš še na vislice. Bil je le tedaj silen pretepač, ker je vedno druge manjše učence pretepal. Napravil ai je celo is ključa nekaki samokres, s katerim je po njih streljal. Sola mu ni dilala, raje je ostajal v hotli. Oče je moral kasen plačevati, atrahoval ga je, a mali mu je vedno potuho dajala. Komaj ao g« iz šole izpustili, že je na neki bili predrl atreho, da js potkulal ali ao klobase le dosti suhe. Naj bo Pavel Ferme svarilen sgled vsem tistim aUrilem, ki hudobije svojih otrok zagovarjajo »n ae hudujejo nad vaškim, kdor jih posvari. (Z Brega pri Kranja) nam poroča naročnik o veličastni procesiji, ki je prilla 7. t. m. iz Mavčič v ondotno cerkev v zahvalo, da je lanako leto Bog faro obvaroval le večje neareče. Boljepotnu cerkev »Matere milostne« na Bregu je nekdaj selo slovela. Priča lega ao nam raznotere podobe po cerkvenih stenah, katere so dobožni romarji darovali Mariji za prejete milosti. Lansko leto pa ao hodile od raznih krajev procesije na Breg in vedno ao se vračali v trdni nadi, da je Marija njihove prolnje uslilala. Upati je tedaj, da bode to avetilče Mmijno zopet zaslovelo in da se bodo ob raznih potrebah Gorenjci zopet zbirali okoli »Matere milostne« na Bregu. (Iz litijskega ekraja) se nam poroda, kako veseli so ondotni prebivalci, da sla se v L liji in Zatičmi vsta-novili posojilnici. Oderuški prijatelji kmetov so jim poprej dajali posojila, od katerih so zahtevali po 8—10%. Sedaj ponujajo kmetom denar te po 6%, toda kmet ga v potrebi itte rajfti v posojilnic. — Pritožuje se pa nai dopisnik radi raznih surovosti, katere uganjajo domači liberalci v ondotnem okraju. Kako omikani so ondi narodnjaki »Narodove« stranke, spričuje dejstvo, da so pri sedanjih volitvah imenovali volilce katoliiko-narodne stranke »brvalke bule«. Kmetje ai bodo to pač dobro zapomnili in tudi pri bodočih volitvah pokazali takim ljudem, kje je tidar prostor za bilna vrata pustil. (Marija Podeba Pravice. Šnumice ca leto 1896) spisal Jotef Kerčon, duhoven ljubljanske skoige so ravnokar islle. Dobivajo se v treh vezeh : v pol usnju 90 kr.; v usnju 1 gld.; v mnju s zlato obrezo 1 gld. 20 kr. S poŠto stane izvod 10 kr. več. Naročajo se v katoliški bukvami v Ljubljani. Knjiga obsega premišljevanja za vse doi msjmka in kot dodatek ima Io av. malo in la-vretanske litanije. Priporočamo jo čaatilcem Marijnim v obilno naročanje. As v i vlak sej Ljnbljans ia Reka.! Od 1. maja bo vozil novi vlak, ki bo odhajal vsaki dsn iz Št. Petra ob 6. uri 30 min. in pride v Ljubljano ob 8 uri 47 min. zjutraj; iz Ljubljane pa bo odhajal ob 7. uri 35 minut zvečer in pride v St. Peter ob 10 uri & minut ter ima zvezo z vlakom na Reko. (Potres i Iz Podmelca na Gorilkem: V noči na velikonočni ponedeljek čuUli smo tu po 10. uri zvečer precej močan, več sekund trajajoč potres. V neki blitnji vasi so Culi pri mrliču, a ko se začne vse tresti in ropotati, bete prestrateni vsi is hite, boječ se, da se vračajo taloatni in nepozabni pojavi lanske velike noči. Pozneje pa, hvala Bogu nismo nič več čutili. Morebiti se je potresni strah na obletnico za vedno od naa in Vas poslovil Bog daj I (Lesa XIII najstarejši fikaf.) V severni Ameriki je umri Rihard Kenrick, starosta katolilkih Ikofov z oziram na imenovanje. Vsled Kenrikove smrti so sedaj sv. oče Leon XIII. najalarejli vseh katolilkih Ikofov imenovani nadlkofom 27. januvarija 1843. (8kof »gorel.) 1}. marcija okoli petih je pričelo goreti toliko poslopje v Varni na Bulgarakem, kjer je stanoval armenski ikof — in v nekoliko minutah je bil te trtev ognja. Zastonj je klical na pomoč; zgorel je. Najstrameje pa j« to, da ao zanetili tarki, ki ao posebno tkofu po življenju stregli. Goreti je namreč jelo pri stopnicah, potem pa na veeh itirih straneh poslopjs. Škof si je nakopal sovraštvo turkov a tem, da jt v Dobriču in Varni spodbujal Armenca, naj podpirajo bedne svoje rojake v Mali Aziji. (Strašna uoč v Lille ua Francoske«) 29. marca j« začelo goreti v zvoniku prekraane cerkve Bt. Sover, ki je bila aezidana že v 14 stoletju. Zraven cerkve stoji bolnišnica. V malo miuulah je bil ves zvonik v plamenu. Požarni brambovci ao hiteli od vseh strani mestu skupaj, loda, ker je vlekel silen veter, bil je njihov trud zastonj, Duhovščina je z največjo nevarnostjo relila iz goreče cerkve Najsvetejše. — Tudi bolnilnica je začela goreli. Tu so bili strafini prizori. Bolniki so bežali v samih srajcah, drugi, ki niso mogli iz postelj so klicali ns pomoč, norci v sosednjem poslopju pa so divjali v silnem strahu. Veliko bolnikov je od strahu na meitu umrlo, drugi so pomrli, ko so jih prenalali v sosedne bile, Ogenj je zahteval le druzib trtev. 25 vojakov, ki so bili odločeni za prenulanje bolnikov, dobilo jo v sosedni lekarni več steklenic, v katerih so upali dobiti potirek dobrega brinje v ca. Pili so. Toda groza! v par trenutkih so se v silnih muksb zgrudili na tla. Pili so mesto brinjevca — strup. Sest vojakov je mrtvih na mestu obležalo, vsi drugi so le vedno v smrtni nevarnosti. — Nesrečo so povzročili delavci, ki so imeli poprave pri zvoneh ter so pri tej prilotnosti pozabili irja-vico v stolpu. Velikanski zvonovi, težki okoli H 000 kg., to se popolnoma stopili. Pri cerkvi je Ikode nad GOO.OClO gld Stavbeni mojstri pravijo, da se bo morala do tal podreti. (Aaerikanske navite ) Slovenci so kupili veliko naselbino v Kden Valley v Kaliforniji. Začetkom t. m. ao naselniki odlli v novo domovino. Bog jim daj srečo v novi slovensko amerikanski domačiji. V Duluthu je častiti gospod tupnik Fr. Kofimcrl od 15,—22. marca svojim faranom preskrbel sv. misijon. Fara je stara lele 5 lel, pa ima že lepo cerkev in iolo, v kateri podučujejo sestre sv. Benedikta. — Potres imajo tudi v Ameriki; v Codevvell so čutili 2. marca močan aunek, ki ni pouzročil posebne ikode. — 23 so v Riggsu pokopali odličnega Slovenca, Matija Colobiča, ki je bil bogat posestnik in polisr v imenovanem meatu. (Abesinski kralj Menelik.i ima vjelih 2000 Italijanov in zahteva za vsakega 2000 Marije Terezije tolarjev odkupnine. To bi znalalo 14 milijonov lir. Italijani so mu baje pripravljeni plačati 2 milijona lir, več pa ne, ker po njih mnenju niti toliko iialijanski vojaki niso vredni. Italijani jih bolje poznajo kot Menelik. (Mažarji se boje cesarske suknje.) Ogrski deželno-brambeni minister je povedal, da je na Ogrskem kscih IGO (XX) mladeniče v, ki so se odtegnili vojaikemu naboru in jih ni moč dobiti. Slednje leto se na Ogrskem kacih 34.000 mladaničev odtegne vojaiki slutbi in skoro nobenega ne morejo dobiti. Seveda mnogo teh ni več os Ogcrskem, temveč so si poiskali drugo domovino odo stran morjn, v Ameriki, kamor ne s»te več moč ogrskega deželnobrambenega ministra. (Odkritosrčen tat.) V Zagrebu so te dni prijeli nekega znanega tatu, ki je bil iz Zagreba te iztlran Vpra-lali ao ga, čemu je prilel v Zagreb. Odgovoril je, da je prilel krast, ker nima druzega zaslužka, I Sini bi božja n« Brezjah.) S 1. majem i« prične na Brezjah ob delavnikih vsakdanja av. mata ob '/« 10 uri za romarje, ki aa pripeljejo ob »/, 9 uri v Otoče, v nedeljah ob '/i 11 uri, v praznikih M. B. in angeljsko nedeljo pa dvojno opravilo ob '/, 7 in 10 uri. - Vstreženo je, ako gg. duhovni, ki mialijo priti na Brezje, to preje po dopisnici naznanijo Župnijskemu uradu, da pridejo potem preje na vnto a av. maso. — Dela pri bozjepotni cerkvi na Brezjah ao ae Ze pričela, glavno delo bo letoa kupola in druga manjtta kamnarska dela. (Prebivalitvo sa zemlji) Neki francoski list objavlja, da živi sedaj na zemlji okolu 1480 milijonov ljudi, in aicer v Aziji 825.954 000. v Kvropi 357,379 000 v Afriki 163,953 000, v Ameriki 121.713 000, na otokih in po-lutmh pokrajinah 7,500.400, v Avstraliji 3.230.00. (Kolike atane vojak na lete?) V Belgiji stane 413 gld, v Bolgariji 480 gld., na Danakem 353 gld., v Nemčiji 406 gld., v Angliji 1000 gld., v Franciji 268 gld., na (irtkem 822 gld , v Italiji 366 gld., na Luksenburtkem 250 gld., na Nizozemskem 321 gl., na Norveškem 291 gl., na Ituskem 364 gld., v Bumeniji 315 gld., na Švedskem 244 gld., v Serbiji 203 gld., na Spanjskera 400 gld., na Turškem 348 gld. Povprek stane torej vojak na leto 350 gld. (Osem moi ustrelil j Dnč 19. marca okolu 12 ure izstopil je iz vlaka na postaji Brochville, v Ameriki slaboumen mot. Ustrelil je osem mož. Dva Moore in Boyd sta bila takoj mrtva, policijski načelnik Hose je smrtno ranjen. Slaboumneža, katerega imč je La Pointe, zadel je jeden strel »kozi hrbet in »e nahaja v ječi. Z velikim trudom so ga ukrotili. Ostali ranjenci so policiat Tinslv, Indijanec Dave Kougb, dva brala Stage in Kilburn. Slaboumni La Pointe je lovec in je že dolgo slaboumen. (Velikanski top i V državni livarni v Petorburgu so nedavno vlili top. ki tehta 3470 centov. Ta top je namenjen za črnomorsko brodovje. V Sebastopolj so ga peljali s posebnim vlakom, ki je prevozil le 17 kilometrov vjedni uri. Ker bi navadni vozovi ne bili mogli nositi uke leže, so se zgradili posebni vozovi iz jekla in tako zvezali, da se je topova teža razdelila na več voz. (Dvakrat obe en.) V St. Louisu bil je 20. februarja morilec James Fitzgeraid radi 34. sept. 1894. leta izvršenega umora svoje ljubimke Ane Nacaens, obošen in sicer d vakrat obešen. - Ko se je ob 10. uri predpoldne v jetnisnici pričelo obeSanje in je zagrinjalo padlo, utrgala ae je vrv in k smrti obsojeni je padel na tla. »Moj Bog, moj Bog, moj vrat!« vpil je nesrečni v jednomer ter se vzdignil kvišku. Evo ga, tu jc stsl z glavo, povito v črno kapo, imajoč pretrgano vrv okrog vratu. — Prosil je, naj hitro ž njim konec naredijo. - Sramotno pa je bilo se mnogo bolj to, ker niso imeli nobene druge vrvi pri rokah ter so jo tli daleč iskat; mej tem časom pa je preteklo pol ure, katero je prebil obsojenec na neki mramornati ploč. v mrtvaSnici. Duhovnik je stal poleg lež.sca Fitzgeralda, molil zanj in tolažil ga je, kar naenkrat vzdigne Fitzgeraid roko m pritisne duhovnikovo glavo na svoja usta ter mu na tihem govor, pol m,nu e na ušesa. - Kar je obsojeni Fitzgeraid pravil duhovniku, ostane skrivnost do poslednjega dnč — na veke. — Bledo obličje duhovnika pa je v tem kratkem času ob-lila rdečica, v očeh so se mu zalesketale solze. Na to se je sodba hitro dovrSila. Ravno ta prizor usmrčenja zdi se nam posebnega premisleka vreden, ne pa zato, ker se je pretrgala vrv, kar se je v Ameriki že večkrat zgodilo, pač pa, ker je hudodelnik pr. tej nesreči tako nepoškodovan in pri polni pameti ostal. Dozdeva se nam, da je v oni polovici minute izpovedal kak greh, katerega je popred zamolčal, in od katerega je zavisela večna sreča, ter prejel zato odvezo. (Podkupljeni sodnik.) Soseda Tine in Jože sta se sprla zaradi pase. Prepir bi bil imel razsodili vaški sodnik. Tine hoče sodnika pridobiti za-se, zato mu posije ovco v dar. Jote pa je vedel, da pravzaprav sodnikova žena hlače noai v hiSi; posije ji tedaj svileno ruto, od strani ji pa da vedeti, zakaj. Sodba se prične; ko pa vidi Tine, da bo zgubil pravdo, zakliče: »Ovca, oglasi se. ovca oglasi sel« Sodnik v zadregi pravi na to: »Tine, ne bo nič, ovci tiči svilena ruU v grlu I* (Zakaj se pije?) Profesor Uunge v Bazlu piSe, da je največ to krivo popivunju, da ljudje radi drug druzega posnemajo. Prvi kozarec piva ravno tako ne diSi, kakor prva smodka ne. S časom pa se človek pitja in kajenja privadi. Potem ae pa najde vedno povod za pitje. Pijo, če se ljudje snidejo ali razidejo, lačni pije, da glad potolaži, siti, da vzbuja slast do jedi. če je mrzlo, ljudje pijejo, da se pogrejejo, če je vroče, da se shladč, če so zaspani, da morejo čuti, če pa spati ne morejo, pa zato, da zaspi. Pijo, če so veseli, pa tudi, če so žalostni. Pij6, če koga kratijo, pa tudi, če koga pokopljejo. Pijejo, da da bedo in žalost pozabijo in da dolgi čas preženO. Prihodnja številka .DOMOLJUBA' Izide dri 7. maja 1896 zvečer. Lotor^ako areAke. Dunsj, 4. aprila: 78 80. 30, 49, 67 Gradec, 4. aprila: 6. a. 63. 77. 87. Ltae, 11. iprila: 13. 76. 68. 16. 69. Trst, U. aprila: 6 69 7«, 66 73 Tržne cene v Ljubljani. 11 Hprila. Plenica m. st. Ret, » Ječmen, » Ovsa. • Ajda' » Proso, » Koruza, > Krompir, Leča Grah, » Piiol, » Maslo kgr. Mast, » Špeh, svet > hktl. II gl. kr. «Mkr.l „ Špeh, povojen, kgr. _ («6 # . 7 60 Surovo maslo, » — 80| 6 6« Jajce, jedno . . . — 8; d 80 Mleko, liter . . . — 10 | „ 7 40 Goveje meso kgr. — $41 6 30 Telečje » » . — 64 # . 6 401 Svinjsko » » . — 66 2 90 Ko4trunovo» » * —■ 40 lt _ Pitanec..... — 60 10 _ — 20 12 .—. Seno, 100 kgr.. . 2 40, 90 Slama. > > . . i 10 6» Drva trda. 4kub.mtr. 6 . . — 64 > mehka . . • 4 60 Mati prečudna i1« S ^ N N N N N N N M l v i m- v Kttlnhiki Itukviirm in tri . •' l N n ku I •» t Ko+rrji« v platno »mo« p« 60 kr. 4.S 1 itl&iOO Sralnvil J /* /iN»>«mif ('oslovem! Viktor Stoaki I lIlh/itlHI, / V.M. : ar az it; i Na prodaj J« po nizki ceni jediionadstropna hiša v Škofji Loki > pmliuoljl »t. hlev is ogmjtn »ri . rj . > i.i ril 1'O f : . m. r <• p.v- p . Marija Sink » v- m trafiki v -»..f i U>ki. Zanesljivo pristno iNtrijaii^ko lino belo cmo in rudece je v ve^uh ran tinab — »d f»*> lr«•» in vi*je — na pmda 1'npururaui jr zla«ti prec&st. dtilmv »rini r i opo rabo pri presv. daritvi Anton Knustck. tfiom v M. Mdu prt /atlHsl. (tioroku uJU./na po -mrti nept-rabattfa piW,Llietn ••>- pro,-a f -p ,la FLORiAN-a PETRIČ-a I <<-«fm4 i m I 'i: .i h J\ /)< >nj.le»i trr-k-iru ru.-r>'ii<',t. tahva] n.n <1 kizr »kr»-i.»>»;» •'ttvj.* ru» i .. r"ir». • u '»zaij" m -»iiirti I a.-er« poli .-.»* »-ria -or««liu» m [ r.|jt<-j-m in t *nr»ni r»ii.c-,-» n »; U>h vtem marr :,r. n m ud- < <«-m ra čaatnn »;>rern-k u | (V itu i ••-tzahval" itrvkam veleč. ! n nt.tr, t t »p d" m a iu1 vr.ji ri.a »'"»,<»d'>n; }--» >m mi!»< n«rrr>6n*r. »»»nT tad- »"ir d»r'va?r|j»ni jr«-truniti VetueV. Kad«*'* p'i Zidan-i m< «lu. dm- 1». spila Marija PetriČ. dobr in*:," M 2 krčmo „pri Jaužku" (poprej Cabrijelčič) na Brezjah pri Mariji Pomagaj ter »e priporočam ča»t. dubovMmi. kakor »ploh v«em romarjem *a obilen • bi«k — >kuiaJ b m ve.j(,o jo«tr«K'i i okuanimi jedili z dobrim, pristnim vinom to avežo pivo. Na razpolago imam ludi 40 poat«ij za prenočevanj«, m vozove Alojzij Kožuhu, gostilničar in posestnik. Nfiil »-«» Liniment. Capsici comp. t* H a lekarne Hlobter Jeve v Pragi t an> iz vratno bolečine nlajiii|j>>re mazilo - <<>NU |----ii.-a 4o kr ?<• kr in I c I • ■ 11--»a nas /.»..ku n«, to ■) ,oa priljubljeno domače zdravilo kar kra »j k : T.'«. • Ri:hter-]ev liniment s .sidro' t»r »prejme u pr«>idn<-ti ie > ateki«nii-ali i ■ varvcveu.. uiaiko »tdr k t prutae Richter jeva lekarna pri « I a l c ni levu v I' r a c I. m m I* ko« prim>-» k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. pobi ta porso-t pol ki.« IS ti kr Sr»riln' Zaradi di. rre lnlb r°-car»j>i.ib 11'ialkua ja traba paa.ti na urirn* ta»nja • imenom Kathreiner uir /Vr,Imeti in potrebMins ta kavarne, tladtičanie, krčmarje, »ejlnrje. ftruHotporubritgalke patent Sehhuller. N* X»jviij» |K>v«I> Nj. e. In kr. H|^ontojHkctf>t vsljianrtva. lloMto u.m hijena. po u. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajam-ona 42 6—1 XVIII. državna loterija t* «ku|>ne voJn4ke dobrodelne namene. 313S dobitkov v »kupnem zneakn 170.000 gld. in eieer: I glavni dobitek t 60 000 gld. z dvema preddebiHtoma In dvana pedobitkomi k 500 gld., I glavni dobitek a 30 000 gld , z I preddobitko« in I psdobitkem po 250 gld.. 2 dobitka pe 10 000 gld , 10 <1 .hi t kov po 1000 .rld.. 15 dobitkov po 600 *ld, 100 dobitkov ji. 100 kM . nap-mM *eri>ki dobitki t »kupnem znt-.ku 30 000 it Id — Žrebanje ae ba vršile nepreklicno dnš 25 junija 1896 — Sreika stane 2 gld avitr. valj Pi>drohn<-jia določil* mm igralni načrt, ki ne dobiva brei- Lla.-no . >rv>'kanii pri oddelku is driavne loterije L)un«j. 1., leraeriraue 7, II Stork. im Jikoherhofe. kakor tudi po mnogih prodaialni-ab. — Srečke se psšiljsja psštnme prosto. Na Dunaju, v mar^u 189. 37 6—1 C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddelek drtavne loterij«. sjtorotili so po svojem edravniku prof. dr. Lapponl-ju g lekarnarju G.PtccoHju v Ljubljani prisrčno zahvalo sa dopo-slane Jim stekltničice (22 6) cTinfiiure zaželodec onk. Imenovani zdravnik ter 'J tudi mnogi drugi uloviti profe-> nor ji in doktorji eapi«M;«;o bo] lehavim Plccolijevo želodčno tinkturo, katera krepia ielodec, □HM povečuje slast, pospešuje prebav-"]l)-ffi ljeni e «'« telesno odprtje. ~~T| [3 6xJii H Naročila vsprejema proti po- ^TSn vsetju in toino isvrSuje G. Piccoll ^tAsj lekarnar pri „ Angelu" v I Ljubljani na Dunajski cesti. V tratite tuje bohove kave, ki niuia nir reililneg«! Kdor pa vzame ' s pr»ve Cena jedni steklenici io kr. , IVAN SCHINDUS V'.-.",".;' •"■»■•• r \ n ■■'mm .......mu.....r«. '..'.Ml. M ......*■ • • - t.. »1 " .. , .'J- Um.,. ..r.. «* J ip.. aar, Sx.tr J. I,..I/.,. JBBflf "•V. .'-J i mmmmmmm+m—^^ ■ »» '- v I,JnblJ«nl. Apltnlntir nllee M. 5 naznanja, da bodo moral v kratkem svojo prodajalnioo izprazniti, ker bodo treba r:idi potresa popravljati. Vsled tega mora svojo zalogo kolikor možno zmanjšati. Prodajal bode torej od 20. marca do 30. aprila svoje raznovrstno blago po tovarniški ceni. — l>obil je za polletje vsake l>;»že novega blaga; posebno lepo blago m grunte, žldane rute, štof, eajg za hlače itd., svetuje torej vsakomur, komur je ležeče ®car da po ceni kupi 30 9-3 naj nikar ne zamudi to dobro in ugodno priložnost. I U |T|MI«aJIM.V«»» <», * 0 1 M # 1 S ■ I F * ■ * m Na prodaj je hiša št. 62 v Vižmarjih oblegajoč dve aohi, kuhinjo vežo, ttalo, pod in svisli. VM alt upe meri 2H metrov v dol-goali in devet v *inik<»«ti, je zidano in z opeko krito 49 a-'l) Učenca ki trli posta U krojač, Ukoj »prejme Franc Kokalj 86 2-2 kroja« e Sari If. 6. Agent je, kateri bi razpravah pri zasebnikih leatkrat odlikovane oovo-narejen« leaene prealbajote m aaatere (Holiruleauz, iti drugačne zaatore iJaiouaiem »e iKajo proti vi«oki prurinji. — Ponudbe z priporočili tvrdki C. Kte»t. Jai Kabrikant in llraaoaa i. B. (Lalanot 187«). Največja tovori.« te trste izdelkov. 14 <«-«) 11. Pserhoierja ,.lekarna pri zlatem državnem jabolku nfi DiiuiiJii, I., ermt rDMMii Ar tt 1 rt. •f. I*i»*rli©fer|evr i ► 4 4 Oll Vil litini* krnirlliro Pr'j' krt ftlatllno kroffljloo lmeaovaae,so staroaaaae. k ^IIUtUJUlHl Mrufc,lju t Uhn, zdravilno .red.tve. 5 4 Cena tem krofljicnm 1 UaHJlea U kr«*IJIe 21 kr., 1 zavoj ■ 6 Akatljlcaal gld. l i, r ^ po pulUiem povi«i,u acfrankovaiio (Id 1 lo. a. >. Ako »e avota vnaprej polije telja s poltnino vred: 1 lavoj krogljie gld. 125, 2 zavoja J M gld. 8-30. a zatoji gld H »o, 4 zavoji gld. 4 40, b zavojev gld. 6 20. 10 zavojev gld. « 20. (Ma:.j r ^ od savoja ae ae potijo) jj; ^ Zahtevajo uaj »e izrecno .J. Paet hoferjeve odvajalne krogljiee* ^ ter naj »e pati, da ima v.aka Ikatljica na p^krotu rade/o tmkano iine i, Pserhofer, kakortno ^ i PraSek zoper kapelj ^ tkatljira 36 kr., fratiko poslan 60 kr. Tannochinin-pomadaJJf;frr$ je tudi na navodilu za uforakn. $ Balzam za ozeblino {;f,prjVT jI _1 lonček 40 kr , franko poslan 96 kr. f Trpotčev sok, »fUeoi« 50 kr J Balzam za ffoSoSSSSASi ji Grenka želodčna I inktura 4 f P reje litljenjsk« enen.* ali Praike kapljire.) K Lehkotnu odvajajoče sredstvo, oživlja io jI krepta t«lodee, ter poapeeuje prebatlj«rije. { Stekl 22 kr., dvabajut atekl. gld. *- >4 Balzam za rane stekL 60 kr. jeva, oa^bolj«* aredstvoia ra«t lia, lonček 2 gl ^ Zdravilni obliž za rane J pok. prof Stendela, lonček 50 kr.. franko * po i lan 76 k r. } Univerzalna čistilna sol $ A. W. Bolrtrba, domače sredstvo proli fc slabemu prebavljanju. Zavoj gld. 1-— p ^ Razun tukaj omenjenih izdelkov ima le vse v avstrijskih iaaopisih naznanjene tu- in ino« II. V aeuiake farmacevtifne apecijaliiet« iu s« vsi predmeti, ki bi jih oe bilo t zalogi, na zablevanje 5 1 točno in po ceni preskrbi, Pollljatve po polti zvrt4 a« najhiUeje proti predpoliljalti znuka, V, J večje pa tudi proti povzetju, — Ce ae denar naprej polije inajboljie p« pofitne) nakasnlet), t I^Ja puitnlua doati alija. ueg. pri k,iHJaUah a povaetjem. >ju 2S9 f!2—18) % Učenca ki teti poatali kolar, sprejme uko) Tisi Ložmikar 37 2 2 kolar p Sori U. C. U C* e ii eo kateri bi imel teaelje prrui*ili »e ametnltkega mtzar»tv». Izreza-vaaja In rlaanja — laprejnem takoj. Isti mora biti poltenih stani«, mu, lepegA zadržanja in izpolniti 13-15 leto starosti. A. KOŠIR 36 8-2 umetni mitar Mautbrucke, poita HulhtHlurn (Jlttr-Kurulen. 700 MM dreves I to V metra visokih ima na prodaj po 10 kr. komad Jakob Zupan 40 2—2 v IJrczju, p. Izlake, Kranjako. ladaiiUcli: Oe. Iva. Jaa,tli Odijovorni vreln.k Ivaa Makavee Tuka r Katol lika Tiskarna*