Informatica Medica Slovenica; 2023; 28(1-2) 47 published by / izdaja SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/  Bilten SDMI Boštjan Žvanut, Ema Dornik MI'23 – Trajnostna digitalna prihodnost zdravstva: poro čilo s sre čanja Sekcije za informatiko v zdravstveni negi – SIZN 2023 MI'23 – Sustainable Digital Future for Health Care: Report from the Meeting of the Nursing Informatics Interest Group – SIZN 2023 O sre čanju Tradicionalno sre čanje članov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi (SIZN), ki deluje pri Slovenskem društvu za medicinsko informatiko (SDMI), je se odvijalo 10. novembra 2023 v Termah Zre če. Strokovno sre čanje je potekalo pod naslovom MI'23 »Trajnostna digitalna prihodnost zdravstva«. Ponosni smo na obsežen program sekcije SIZN, saj je zajemal kar 20 predstavitev. Slišali smo zanimive vsebine, ki jih v nadaljevanju povzemamo po vrstnem redu v programu. Izvirni povzetki so objavljeni v zborniku izvle čkov sre čanja MI'23. Povzetki Vladislav Rajkovi č: Bo umetna inteligenca zdravstvo obrnila na glavo? Taka in podobna vprašanja si zastavljamo ob osupljivih rezultatih umetne inteligence (UI). Generativni sistemi UI, kot je npr. GPT, ki poganja Chat GPT, presene čajo tudi vrhunske strokovnjake s tega podro čja. Prepletajo se strah in velika pri čakovanja, često prevelika. Res pa je, da z novo tehnologijo lahko delamo stvari, ki jih doslej nismo mogli, oz. jih delamo bolje kot doslej. Na mnogih podro čjih nas ra čunalnik prekaša, tudi v zdravstvu. V prispevku bomo nasloviti nekatere spremembe, ki jih prinaša UI v pogledu dela zdravstvenih delavcev in opolnomo čenja pacienta. Kako uporabiti UI kot kopilota vsem deležnikom v zdravstvu? Poseben izziv so podatki o pacientu, ki jih lahko zbiramo sproti s številnimi, tudi nosljivimi napravami. Po naši zakonodaji je lastnik teh podatkov pacient in si jih lahko obdeluje po lastni volji. To bi lahko pomenilo pomemben premik od zdravljenja bolezenskih stanj k njihovemu prepre čevanju. Nino Fija čko, Lucija Gosak, Daniel Vinoj či ć, Jana Dragar, Tilen Štiftar, Špela Metli čar, Gregor Štiglic: Razvoj 360 stopinjskega videoposnetka v navidezni resni čnosti na tematiko temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe Tristo šestdeset stopinjski videoposnetki v navidezni resni čnosti ponujajo uporabniku poglobljeno doživetje podane u čne vsebine iz zdravstva. Namen prispevka je prikazati razvoj 360-stopinjskega videoposnetka v navidezni resni čnosti z interakcijami za u čenje temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe. V okviru projekta »Uporabnost in vpliv poglobljene tehnologije pri izobraževanju zdravstvenega kadra« smo na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru z uporabo 360-stopinjske kamere posneli videoposnetek, ki simulira izvenbolnišni čni nenadni sr čni zastoj pri odrasli osebi. V 360-stopinjskemu videoposnetku v navidezni resni čnosti nastopajo trije igralci. Ena oseba (t. i. avatar) z navodili vodi ostala dva igralca skozi korake temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe z uporabo simulacijske lutke in avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Videoposnetku smo dodali 19 interakcij v petih razli čnih aktivnostih: »izbira pravilnega odgovora« (n = 6), »ve č izbir« (n = 3), »povleci in spusti« (n = 5), »drži / ne drži« (n = 2) in »interaktivna to čka« (n = 3), na katere uporabnik odgovarja z uporabo o čal za navidezno resni čnost (Oculus Quest 2) in dveh kontrolnikov. Tristo šestdeset stopinjski videoposnetki v navidezni resni čnosti ponujajo interaktivno in poglobljeno metodo u čenja postopkov in posegov v zdravstveni negi, ki bi lahko vplivala na 48 Žvanut et al.: MI'23 – Trajnostna digitalna prihodnost zdravstva: poro čilo s sre čanja SIZN 2023 izdaja / published by SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/ uporabnikovo stopnjo znanja in veš čin iz podanih u čnih vsebin. Uroš Viši ć: Izvedba simulacijskih delavnic za zaposlene v zdravstveni in babiški negi v perinatologiji Reševanje nujnih stanj v sodobnem porodništvu za ustrezno obravnavo in pravo časno prepoznavanje in ukrepanje zahteva simulacjsko u čenje. Najpogostejša stanja, s katerimi se sre čamo na Oddelku za intenzivno perinatalno medicino, so poporodna krvavitev, preeklampsija, eklampti čni napad in anafilakti čna reakcija. Najpogostejši dejavnik neupešnega reševanja zapleta je komunikacija oz. konflikt, ki nastopi med člani tima. Izvedli smo štiri delavnice in situ, to je poporodno krvavitev, eklampti čni napad pri nose čnici, eklampti čni napad pri otro čnici in anafilakti čen šok. Oblikovali smo štiri ekipe; vsi udeleženci so bili člani Oddelka za intenzivno perinatalno medicino Klini čnega oddelka za perinatologijo UKC Ljubljana. Anesteziolog in ginekolog sta podajala navodila preko ra čunalnika in simulirala zaplet pri lutki. Prva ekipa je bila zadolžena, da prepozna zaplet in reagira, druga pa je opazovala. Preverjali smo komunikacijske sposobnosti ter ukrepanje glede na veljavne smernice in standarde. Simulacija in situ poleg napredka posameznika razkrije tudi morebitne sistemske, logisti čne ali strokovne pomanjkljivosti ter komunikacijske težave znotraj ekipe. Sledila je vodena refleksija, kjer so udeleženci prepoznavali dobre odlo čitve ter analizirali delo sodelavcev. Namen izvedbe delavnice ni samo izboljšanje znanja, spretnosti in veš čin, ampak tudi krepitev odnosov in prepoznavanje pravilnih postopanj. Treningi takih intervencij pripomorejo k pravo časnemu prepoznavanju in reševanju stanj. Uroš Viši ć, Bojana Strmec: Digitalizacija spremljanja plodovih sr čnih utripov v perinatalnem zdravstvenem varstvu Plodove sr čne utripe spremljamo med drugim s kardiotokografom (CTG), ki snema tudi miši čni tonus maternice ter njene kontrakcije pred in med porodom. S centralnim monitoringom izvajamo telemetrijsko ali kabelsko spremljanje iz sistemov CTG. Ve č monitorjev je lahko povezanih na enoten monitor, ki prikazuje ve č krivulj hkrati. Dostop je lahko ve čuporabniški, na lokaciji ali oddaljen. Spremljamo lahko meritve z razli čnimi amplitudami, s podrobnim pregledom in sledenjem krivulji posameznega porodnega poteka porodnice. Pridobljene podatke lahko zbiramo, analiziramo, dopolnjujemo, spreminjamo parametre in opozorila ter dopolnjujemo bazo z informacijami, ki jih shranjujemo. Na ta na čin lahko že prepoznamo osnovne motnje reaktivnosti, frekvence in variabilnosti. V Porodnišnici Ljubljana izvajamo centralni monitoring plodovih sr čnih utripov od prihoda porodnice v porodni blok do poroda. Centralni monitoring omogo ča okvirno sledenje dogajanju tudi, kadar zdravstveno osebje v sobi ni prisotno. Kljub nadzoru s pomo čjo centralnega monitoringa sta pregled in ocena napredovanja poroda ostajata klju čna. Centralni monitoring spremljanja plodovih sr čnih utripov predstavlja sodobno telemedicinsko rešitev nadzorovanja v klini čnem okolju. Nino Fija čko, Špela Metli čar: Pregled resnih iger na podro čju urgentne medicine Resne igre lahko opredelimo kot igre, pri katerih glavni namen ni zabava, ampak pridobivanje ter ohranjanje znanja na na čin, ki je za sodobnega uporabnika zanimiv in dostopen. Namen prispevka je prikazati mobilne aplikacije v obliki resnih iger na podro čju izobraževanja iz urgentne medicine. V juniju 2023 smo s klju čnima besedama »medical simulation« poiskali mobilne aplikacije v spletni trgovini »App Store«. Vklju čili smo brezpla čne mobilne aplikacije s podro čja urgentne medicine, kjer igralec v vlogi zdravstvenega delavca obravnava pacienta. Identificirali smo 204 mobilne aplikacije, v podrobno analizo pa smo jih uvrstili pet (2,5 %). Vse analizirane mobilne aplikacije omogo čajo pridobivanje anamneze, izvajanje telesnega pregleda in preiskav ter postavljanje diagnoze. Tri od petih dajejo možnost apliciranja zdravil in dve izvajanje drugih intervencij, kot je vzpostavljanje arterijskega in venskega dostopa. Pacient je tekom celotne simulacije viden pri dveh aplikacijah, pri ostalih pa so podani samo njegovi podatki in fotografija. Skoraj vse analizirane aplikacije (4 / 5) imajo omejeno število brezpla čnih primerov ali funkcij. Mobilne aplikacije v obliki resnih iger predstavljajo novo obliko u čenja v urgentni medicini, saj omogo čajo kriti čno razmišljanje in u čenje v varnem okolju, kjer so napake dovoljene ali celo zaželene, saj se igralec iz njih lahko u či in pridobi dragocene izkušnje. Eva Pišljar, Jana Knez: Model za oceno tveganja ogroženosti novorojen čka takoj po porodu Umrljivost novorojen čkov je javnozdravstveni problem po vsem svetu. Ve čina vseh smrti novorojen čkov (75 %) se zgodi v prvem tednu življenja, približno 1 milijon novorojen čkov pa umre v prvih 24 urah. Umrljivost novorojen čkov je mogo če zmanjšati le z ve čjim poznavanjem dejavnikov tveganja, ki ogrožajo vitalno prognozo ploda ali novorojen čka. Takoj po porodu babica ali medicinska Informatica Medica Slovenica; 2023; 28(1-2) 49 published by / izdaja SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/ sestra vzame novorojen čka in po temeljitem pregledu izvede Apgarjevo oceno. Elementi ocene po Apgarju vklju čujejo barvo, sr čni utrip, reflekse, miši čni tonus in dihanje. To čkovanje po Apgarju je namenjeno oceni znakov hemodinamskega kompromisa, kot so cianoza, hipoperfuzija, bradikardija, hipotonija, depresija dihanja ali apneja. Oceno se izvaja v prvi in peti minuti po porodu. V primeru nizke ocene je potrebno takojšnje oživljanje novorojen čka. Za model odlo čanja sva povzeli Apgarjevo lestvico in jo digitalizirali. Osredoto čili sva se na tri sklope, preko katerih lahko ugotovimo stopnjo tveganja ogroženosti novorojen čka takoj po rojstvu: vitalne funkcije, izgled novorojen čka in pH vrednost krvi. Glavna pridobitev sistema odlo čanja je sistemati čno opazovanje in pregledovanje kazalnikov tveganja, kar lahko omogo ča hitrejše prepoznavanje in ukrepanje ob poslabšanju zdravstvenega stanja novorojen čka takoj po porodu. Darja Fridau, Cvetka Krel, Sebastjan Bevc: Skrb za pacienta pri uporabi elektronskega zapisa zdravstvene nege: sistemati čni pregled literature Uporaba elektronskega zapisa zdravstvene nege (EZZN) lahko vpliva na izboljšanje komunikacije, dostop do informacij, klini čno odlo čanje ter kakovost in varnost obravnave. Toda ob uporabi EZZN se pojavljajo tudi težave, kot so kognitivne obremenitve, motena izmenjava informacij in osredoto čenost na delo z ra čunalnikom. Namen raziskave je bil ugotoviti u činek vključitve skrbi za pacienta pri uporabi elektronskega zapisa zdravstvene nege v praksi. Pregled literature smo izvedli izveden v podatkovnih zbirkah PubMed in ScienceDirect s pomo čjo iskalnega niza »electronic nursing record system« ali »electronic medical record« ali »electronic health record« in »caring in nursing«. Kriterij za kon čno analizo je bil polna dostopnost člankov z ustrezno tematiko v angleškem jeziku. Za prikaz poteka pregleda literature smo uporabili diagram PRISMA. Po pregledu 452 zadetkov smo v kon čno analizo vklju čili 12 zadetkov. Med njimi je bilo 5 kvalitativnih in 7 kvantitativnih raziskav. Raziskave potrjujejo povezavo med časom implementacije EZZN, u činkovitostjo uporabe in zadovoljstvom z njegovo uporabo. Uporaba teorij zdravstvene nege, ki temeljijo na skrbi za pacienta, tudi pri uporabi EZZN doprinese k boljši interakciji medicinske sestre s pacientom in obravnavi njegovih potreb. EZZN v primerjavi s papirnimi zapisi ponuja natan čnejše, bolj dostopne in pravo časne informacije za zagotavljanje varne in kakovostne obravnave. Nino Fija čko, Daniel Vinoj či ć, Gregor Štiglic, Špela Metli čar: U čenje veš čin temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe z resno mobilno igro Veš čine s podro čja izvajanja temeljnih postopkov oživljanja (TPO) odrasle osebe se po poro čanju raziskav v veliki ve čini izgubi po šestih mesecih po prvem usposabljanju. Randomizirana študija s kontrolno skupino, ki je bila deležna odložene obravnave, je bila zasnovana z namenom raziskati, ali uporaba resne mobilne igre (RMI) v doma čem okolju vpliva na ohranitev veš čin za pravilno postavitev rok za izvajanje stisov prsnega koša pri odraslih. Podatki so bili zbrani z uporabo simulacijske lutke. Ocenjevanje je potekalo na za četku študije in po dveh ter štirih tednih. V študiji so sodelovali študenti zdravstvene nege iz Slovenije (N = 43). V intervencijski skupini (n = 22) se je delež pravilnega položaja rok za izvajanje stisov prsnega koša izboljšal iz 83 % ob za četnem ocenjevanju na 88 % po dveh tednih igranja RMI v doma čem okolju. Znanje se je nato ohranilo med 2. in 4. tednom po igranju RMI (90 %). V kontrolni skupini se je delež pravilnega položaja rok za izvajanje stisov prsnega koša zmanjšal iz 77 % na 70 % v dveh tednih. Med drugim in četrtim tednom, ko je bila kontrolna skupina deležna odložene obravnave (uporaba RMI v doma čem okolju), se je položaj rok za izvajanje stisov prsnega koša izboljšal na 77 %. RMI predstavljajo u činkovit u čni pripomo ček za u čenje veš čin iz TPO odrasle osebe. Adrijana Svenšek, Lucija Gosak, Leon Kopitar, Gregor Štiglic: Uporaba merilnika za neprekinjeno merjenje glukoze v krvi kot oskrba pacientov na daljavo Merilniki za neprekinjeno merjenje glukoze v krvi predstavljajo pomembno orodje za pomo č pacientom pri nadzoru sladkorne bolezni s prilagoditvijo življenjskega sloga, motiviranjem pacientov, izboljšanjem samooskrbe ter doprinosu k celostni obravnavi in s tem zmanjšanju ogroženosti za sr čno- žilne bolezni. Pandemija koronavirusne bolezni je povzro čila nenaden premik k oskrbi pacientov na daljavo. Digitalno zdravje zmanjša pogostost obiskov pacientov v ambulantah družinske medicine. Namen pregleda trga je bil predstaviti merilnike za neprekinjeno merjenje glukoze v krvi. V spletnem iskalniku Google smo z uporabo iskalnega niza »continuous glucose monitoring (CGM)« pridobili podatke o merilnikih, ki so razpoložljivi na trgu. Našli smo 14 zadetkov. Ob prvem pregledu opisov naprav smo izlo čili tiste, ki se uporabljajo za nekontinuirano preverjanje glukoze iz prsta (8 / 14; 57 %). Sledilo je 50 Žvanut et al.: MI'23 – Trajnostna digitalna prihodnost zdravstva: poro čilo s sre čanja SIZN 2023 izdaja / published by SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/ izlo čanje glede na dostopnost in trenutno uporabo na trgu. Tako smo zbrali štiri (29 %) proizvajalce na tem podro čju: Dexcom, Medtronic, Freestyle Libre in Eversense. Vrednosti glukoze v krvi se samodejno zbirajo, naložijo in so dostopne izvajalcem ter zagotavljajo podatke za vodenje odlo čanja o zdravljenju ter življenjskemu slogu. Taki podatki so lahko pomembno orodje za pomo č pri nadzoru sladkorne bolezni, motivaciji za zdrav življenjski slog in doseganje boljših rezultatov, zlasti kadar se uporabljajo v oskrbi pacienta na daljavo. Nena Kodermac, Melita Peršolja: Zadovoljstvo pacientov s storitvijo eZdravje v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je zadovoljstvo uporabnikov izbrane bolnišnice s sistemom eZdravje in kakšne pomanjkljivosti opazijo. V raziskavi je sodelovalo 319 naklju čno izbranih pacientov v čakalnicah Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica v obdobju enega meseca v letu 2022. Vprašalnik je vseboval 15 (odprtih in zaprtih) vprašanj. Ugotovili smo, da so uporabniki zadovoljni s storitvami eZdravja. Starejši pacienti potrebujejo pomo č druge osebe pri eNaro čanju in se raje naro čajo preko telefona. Uporabniki izberejo bolnišnico, ki jim je najbližje. Najbolj so zadovoljni s storitvijo obveš čanja o pregledu. Uporabniki so prav tako zadovoljni z eReceptom, ker jim prihrani čas. Sklepamo, da sistem eZdravja predstavlja napredek v zdravstvu in uporabniki so z njim v splošnem zadovoljni. Upoštevati pa je treba, da storitve potrebuje tudi starejše prebivalstvo, zato je pomembno ohraniti telefonski center. Na podlagi rezultatov raziskave sklepamo, da je potrebno celotno prebivalstvo bolje ozavestiti o možnostih uporabe e-storitev. Boštjan Žvanut, Patrik Pucer, Anže Miheli č, Kaja Prislan Miheli č, Igor Bernik, Simon Vrhovec: Izpostavljenost starejših odraslih kibernetskim grožnjam Starejši odrasli so zaradi naraš čajo če uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) vse bolj ogroženi. Žal se omejeni problematiki ne posve ča dovolj pozornosti. Eden od ciljev projekta »e@ser | Varna uporaba pametnih naprav med starejšimi: Nasproti na izobraževanju temelje či prevenciji kibernetske kriminalitete« je zato ugotoviti, katero sodobno IKT uporabljajo starejši odrasli ter njihovo dejansko izpostavljenost kibernetskim grožnjam. Obsežnemu pregled literature so sledili intervjuji s starejšimi odraslimi ter fokusna skupina s strokovnjaki za informacijsko varnost in strokovnjaki, ki delajo s starejšimi odraslimi. Izsledki naše študije kažejo, da so starejši odrasli izpostavljeni razli čnim kibernetskim grožnjam, ne glede na to, v kolikšni meri uporabljajo pametne naprave. Številni starejši odrasli se ne opredeljujejo kot uporabniki, vendar so kljub temu izpostavljeni razli čnim grožnjam, ki se pojavijo pri uporabi sodobnih pametnih naprav. Naše ugotovitve pozivajo k nadaljnjim ukrepom za pomo č tej populaciji. Starejši odrasli, še posebej tisti brez zanesljive socialne podpore, so najbolj izpostavljeni tem grožnjam. V mnogih primerih so medicinske sestre njihova edina podpora. Zato predlagamo, da bi morale medicinske sestre razširiti svoje veš čine in kompetence na podro čjih pametnih naprav in informacijske varnosti, da bi lahko bolje pomagale omenjeni populaciji. Adisa Tokmakovi ć: Ocena delirija pri pacientih na intenzivni terapiji Akutna zmedenost ali delirij je pogost sindrom v enotah intenzivne nege. Gre za nevrovedenjsko motnjo, ki je premalo diagnosticirana in zdravljena, čeprav je potencialno reverzibilna in prepre čljiva. Delirij je posledica so časnega delovanja razli čnih dejavnikov, ki se lahko pojavijo že pred sprejemom v enoto intenzivne terapije. Razširjenost delirija med kriti čno bolnimi je odvisna od resnosti bolezni in uporabljenih diagnosti čnih metod. S pomo čjo odlo čitvenega modela želimo pravo časno prepoznati tveganja in ogroženost za pojavo delirija. S tem modelom bi medicinska sestra lažje prišla do zaklju čka, kako ogrožen je pacient in kako pri tem ustrezno ukrepati. Za oceno tveganja smo uporabili ve čparametrski model za odlo čanje, izdelan s pomo čjo programa DEXi. Za pripravo odlo čitvenega modela je bilo uporabljeno ve čparametrsko odlo čanje, kjer smo skupno oceno razdelili na manjša podpoglavja za lažjo in to čnejšo oceno stanja. Posamezne parametre ocenjevanja smo opredelili glede na literaturo in jih razvrstili v drevesno strukturo. Pri posameznem parametru smo dolo čili uteži, dolo čali zaloge vrednosti in funkcije koristnosti. Model odlo čanja bi bilo potrebno dodelati, vendar je lahko dobro podporno sredstvo medicinskim sestram tako za opazovanje kot za usmerjanje pozornosti k potencialno ogroženim ter sistemati čno spremljanje in izboljševanje odlo čitev. Simona Hvali č Touzery, Mojca Šetinc: Sprejemanje pametnih tehnologij med medicinskimi sestrami: študija obsega V zdravstvu in sistemih dolgotrajne oskrbe postaja uporaba pametnih tehnologij neizbežna. Med pametne tehnologije uvrš čamo raznolike tehnološke rešitve za ohranjanje in krepitev zdravja ter ve čjo Informatica Medica Slovenica; 2023; 28(1-2) 51 published by / izdaja SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/ varnost in samostojnost uporabnikov, ki jim posledi čno olajšajo tudi vklju čevanje v družbo. Hkrati tehnologija vpliva tudi na prakso zdravstvene nege. Kljub temu je malo znanega o sprejemanju pametnih tehnologij med medicinskimi sestrami, ki delajo s starejšimi osebami izven klini čnega okolja. Cilj predstavljenega petstopenjskega pregleda literature je bil odpraviti to vrzel v znanju. Decembra 2022 smo izvedli obsežno iskanje po sedmih bibliografskih podatkovnih zbirkah (MEDLINE, CINAHL, PubMED, Scopus, Proquest, APA PsycArticles, SocINDEX) in sivi literaturi, na podlagi katerega smo po vnaprej dolo čenih kriterijih izbrali 27 publikacij, objavljenih med letoma 2007 in 2022. Na podlagi vsebinske analize, ki smo jo izvedli s pomo čjo programa ATLAS.ti 9, smo prepoznali pet kategorij dejavnikov sprejemanja: organizacijske dejavnike, dejavnike, vezane na medicinsko sestro, tehnološke dejavnike, socialni vpliv ter dejavnike, vezane na pacienta. Osredoto čenost na pacienta je bila rde ča nit vseh skupin dejavnikov. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na sprejemanje pametnih tehnologij s strani medicinskih sester pri oskrbi starejših oseb zunaj klini čnega okolja. V prihodnje bi bilo potrebno preu čiti dejavnike, ki vplivajo na sprejemanje pametnih tehnologij s strani medicinskih sester pred njihovo uporabo. Anže Miheli č, Ana Guzej, Ina Hennen, Boštjan Žvanut: Uporaba doma čih socialnih robotov med starejšimi odraslimi v Sloveniji in Nem čiji Socialni roboti so že dlje časa predmet raziskovalnega zanimanja. Ti roboti so do neke mere sposobni interakcije in komunikacije z ljudmi ter drugimi avtonomnimi napravami in upoštevanja družbenih pravil. Napredek na podro čju strojnega u čenja in robotike je omogo čil, da so doma či socialni roboti vse bolj dosegljivi. Gre za robote, ki so razmeroma preprosti za upravljanje, cenovno dosegljivi in na voljo za nakup širši javnosti. Starejšim odraslim lahko predstavljajo družabnika ali preprostega pomo čnika, čeprav imajo doma či socialni roboti mo čno omejene funkcionalne sposobnosti pomo či. Pretekle študije so raziskovale potencial doma čih socialnih robotov v gospodinjstvih, redke pa so se ukvarjale s sprejemanjem doma čih socialnih robotov med starejšimi. Da bi zapolnili to vrzel, smo opravili intervjuje z 21 starejšimi odraslimi v Sloveniji in Nemčiji. Raziskava se je osredoto čala na doma če socialne robote, kot so npr. Amazon Astro, Vector 2.0 in Segway Loomo. Rezultati nakazujejo na prepoznavanje prakti čnih koristi, ki jih nudijo glede varnosti, zasebnosti in varstva podatkov. Na splošno so starejši izrazili odprtost za sprejem socialnih robotov, hkrati pa poudarili potrebo po previdnosti in odgovorni uporabi povezanih naprav. Mojca Poredoš, Bojana Filej, Jerneja Meža, Barbara Smrke, Tamara Štemberger Kolnik: Uporaba platforme Padlet in visokokakovostnih izobraževalnih videoposnetkov za spodbujanje obrnjenega u čenja in medvrstniškega u čenja Uporaba digitalnih tehnologij kot u čnih orodij pri pou čevanju v zdravstveni negi je med pandemijo hitro naraš čala. U čitelji so potrebovali veliko podpore pri u čenju novih u čnih metod ter usposabljanja za uporabo razli čnih platform in digitalnih orodij za izvajanje pouka. Digitalne tehnologije omogo čajo razli čne oblike pou čevanja. V projektu Digitalno izobraževanje v zdravstveni negi (Digital education in nursing – DEN) smo preizkusili obrnjeno u čenje in u čenje s pomo čjo platforme Padlet ter uporabo visokokakovostnih izobraževalnih videoposnetkov. Izvedli smo dve delavnici na podlagi videoposnetkov, kjer so sodelovali študentje iz petih držav (Slovenija, Švedska, Srbija, Makedonija in Hrvaška). Z uporabo orodja Mentimeter smo preverili u činkovitost delavnice in zadovoljstvo študentov s tovrstnim pou čevanjem. Študenti so izrazili veliko zadovoljstvo in poudarili pomen medsebojnega sodelovanja, ki je pomagalo pri u čenju tujega jezika, pridobivanju novih poklicnih perspektiv in primerjavi poklicnih usmeritev zdravstvene nege med državami. Glede na pozitiven odziv študentov je smiselno razmisliti o uporabi takih orodij tudi v prihodnosti. Cvetka Krel, Dominika Vrbnjak, Gregor Štiglic, Sebastjan Bevc: Skrb za pacienta pri tehnološko kompetentni uporabi elektronskega zapisa zdravstvene nege: kvalitativna raziskava Uporaba elektronskega zapisa zdravstvene nege (EZZN) je sestavni del obravnave pacienta. Ta mora omogo čati dokumentiranje individualne in celostne obravnave. Pri obravnavi je bistvena skrb za pacienta in ne osredoto čanje na uporabo EZZN. Namen raziskave je bil analizirati dejavnike, ki vplivajo na skrb za pacienta in tehnološko kompetentno uporabo EZZN. Izvedena je bila kvalitativna raziskava z uporabo metode utemeljene teorije. Podatki so bili zbrani s pomo čjo delno strukturiranih intervjujev pri 10 medicinskih sestrah v štirih slovenskih bolnišnicah. Za analizo je bilo uporabljeno odprto, aksialno in selektivno kodiranje po priporo čilih Corbin in Strauss s programsko opremo MAXQDA 2020. Glavna kategorija »skrb za pacienta pri tehnološko kompetentni uporabi EZZN« je vklju čevala kategorije (1) pomanjkljivosti pri uporabi EZZN; (2) 52 Žvanut et al.: MI'23 – Trajnostna digitalna prihodnost zdravstva: poro čilo s sre čanja SIZN 2023 izdaja / published by SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/ pomanjkljivosti dokumentiranja obravnave; (3) tehnološka kompetentnost; (4) skrb za pacienta in dokumentiranje ter (5) dokumentiranje individualne in celostne obravnave pacienta za kakovostno in varno obravnavo pacienta. Ugotovili smo, da se uporaba EZZN osredoto ča predvsem na dokumentiranje fizioloških potreb pacienta, psihološke in socialne potrebe pacienta se pa le delno dokumentirajo. Ustrezna tehnološka kompetentenost medicinskih sester zagotavlja u činkovito, kriti čno in odgovorno uporabo EZZN. Skrb za pacienta ne vpliva samo na varno in kakovostno obravnavo pacienta, ampak tudi na ustrezno uporabo EZZN in razvoj EZZN. Rok Drnovšek, Marija Milavec Kapun, Uroš Rajkovi č: Ve čkriterijski ocenitveni model za izboljšano oceno tveganj v zdravstvu Zagotavljanje kakovosti v zdravstvu je ena temeljnih nalog sodobnih zdravstvenih organizacij, saj pomembno prispeva k uspešnosti zdravljenja in preživetju hospitaliziranih pacientov. Predstavljeno raziskovalno delo se osredoto ča na oceno tveganj, ki je znotraj širšega koncepta obvladovanja tveganj ena izmed aktivnosti za zagotavljanje kakovosti v zdravstvu. Trenutno uporabljene metode za oceno tveganj v zdravstvu najpogosteje temeljijo na produktu dveh ali ve č kriterijev ocene tveganj. Primer takšnega pristopa je matrika tveganj, ki temelji na zmnožku stopnje verjetnosti in resnosti posledic tveganja. Takšni pristopi so intuitivni, široko uporabni in preprosti za uporabo, vendar imajo nekatere pomembne pomanjkljivosti, kot so slaba ob čutljivost, zanesljivost in veljavnost. Razvili smo ve čkriterijski ocenitveni model, ki omogo ča bolj poglobljeno in objektivno oceno tveganja. Uporabili smo metodo Decision Expert (DEX) in prosto dostopno programsko opremo Dexi Suite – DexiWin. Za izdelavo modela smo uporabili pregled znanstvene literature, analizo dokumentov in klini čno znanje. Poleg podpore pri oceni tveganj, ve čanja transparentnosti procesa ocenjevanja in upoštevanja hkratnega doprinosa ve č kriterijev tveganja hkrati smo z ocenitvenim modelom omogo čili tudi upoštevanje negotovosti pri oceni tveganj v zdravstvu. Naš pristop je široko uporaben in lahko pripomore k izboljšani oceni tveganj na razli čnih podro čjih, vendar zahteva nadaljnje raziskovalno delo s preizkušanjem in preverjanjem veljavnosti modela v dejanskih delovnih okoljih. Lucija Mati ć, Marija Milavec Kapun: Diapazon ljubezni in sovraštva digitalizacije v izobraževanju medicinskih sester U čitelji na vseh ravneh izobraževanja sprejemajo digitalizacijo v vsem razponu od o čaranega navdušenja in takojšnje implementacije do kategori čnega odklanjanja in opominjanja na njeno prete čo nevarnost. Ne glede na afinitete u čiteljev zdravstvena stroka v oskrbo pacientov že vklju čuje robote, nanotehnologijo in umetno inteligenco, npr. pri operacijah, rehabilitaciji, priprav zdravil, diagnostikih idr. S tem u čitelje primora, da bodo če zdravstvene delavce izobražujejo za kakovostno in varno delo tudi z digitalnimi pristopi. Poslanstvo u čiteljev je s pristopom, osredinjenim na študenta, spodbuditi razvoj kriti čnega mišljenja in zavedanja o pomenu vseživljenjskega u čenja. To v povezovanju s klini čnim okoljem in raziskavami lahko vpliva na zmanjšanje varnostnih odklonov in tveganj ter s tem na dvig kakovosti in boljše izide zdravstvene oskrbe. Prispevek se osredoto ča na prikaz primerov implementacije digitalnih tehnologij v izobraževanju bodo čih medicinskih sester, ki je bila narejena pri simulaciji klini čnega okolja, medpredmetnem povezovanju, pripravi interaktivnih u čnih gradiv, podpori projektnemu delu, formativnem spremljanju in ocenjevanju idr. Našteto je bilo izvedeno na daljavo ali klasi čno, kot tudi v razli čnih kombinacijah. Zaradi pomembnih prednosti digitalnih tehnologij je smiselno spodbujati njihovo uporabo, pri tem pa ohranjati umerjeno ozaveš čeno rabo ter pozorno spremljati in raziskovati njihove u činke na zdravje in dobro po čutje vseh deležnikov v nastajajo čih digitalnih ekosistemih v izobraževanju in zdravstvu. Ana Skubic, Tina Gogova: Sodobna tehnologija v enotah intenzivne terapije Zdravstvena nega kriti čno obolelih v enotah intenzivne terapije predstavlja specifi čno in zahtevno podro čje dela za medicinske sestre, od katerih se pri čakuje visoko raven znanja, dodatna specifi čna znanja in hitro odzivnost v primeru urgentnih situacij. Sodobne tehnološke rešitve se vedno bolj uporabljajo tudi v zdravstvu, zato nas je zanimalo, ali so tudi na podro čju zdravstvene obravnave pacientov v intenzivni terapiji prisotna in v uporabi orodja, ki bi medicinskim sestram omogo čila še hitrejšo prepoznavo poslabšanja stanja pacienta in potrebe po ukrepanju. Izveden je bil pregled literature preko portala DiKul. Vklju čeni so bili članki s to tematiko v slovenskem in angleškem jeziku, objavljeni od leta 2017 do 2023. V literaturi smo zaznali prisotnost in vpliv tehnologije v enotah intenzivne terapije v povezavi z izboljšanjem monitoringa pacientov, Informatica Medica Slovenica; 2023; 28(1-2) 53 published by / izdaja SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/ vendar kljub sodobni tehnologiji breme medicinskih sester ostaja ve činoma nespremenjeno. Nekateri članki navajajo, da dolo čenim to predstavlja dodatno breme in stres zaradi neznanja o uporabi ( čemur je vzrok pomanjkanje izobraževanja) ter pomanjkanja osebja. Glede na predstavljene potencialne pozitivne u činke informacijsko-tehnoloških rešitev menimo, da je potrebno zaznane ovire medicinskih sester za četi premagovati. Zato vidimo potrebo po aktivni vklju čitvi medicinskih sester v sooblikovanje sodobnih tehnoloških rešitev, saj menimo, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami mo č tehnologije usmerijo v korist pacienta. Maja Klan čnik Gruden, Andreja Miheli č Zajec: Priporo čila za razvoj oziroma izboljšavo informacijskega sistema zdravstvene nege: integrativni pregled literature Uvod: V svetu je dokumentacijo zdravstvene nege, temelje čo na papirju, marsikje zamenjala elektronska dokumentacija zdravstvene nege, s katero pa zdravstvenimi delavci niso vedno najbolj zadovoljni. Cilj integrativnega pregleda literature je identificirati na dokazih podprta priporo čila za izdelavo oziroma izboljšavo informacijskega sistema zdravstvene nege. Metode: Izvedli smo integrativni pregled literature v zbirkah Medline, Education Resource Information Center (ERIC) in Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL) with Full Text z uporabo klju čnih besed »nursing«, »documentation«, »electronic«, »record« ter logi čnega operatorja AND. Vklju čili smo literaturo v angleškem jeziku, objavljeno v obdobju od 2005 do 2023, dostopno v polnem besedilu. Omejili smo se na znanstvena besedila. V integrativni pregled smo vklju čili tudi literaturo, pridobljeno iz referen čnih seznamov. Uporabili smo tematsko analizo besedila. Rezultati: Od skupno 137 zadetkov je bilo s pomo čjo PRISMA diagrama v kon čno analizo vklju čenih 28 enot literature. Pregled raziskav je izluš čil ve čje število priporo čil, ki smo jih razdelili v dve glavni temi: strokovna in tehni čna priporo čila. Razprava: Razvoj u činkovitega in uporabnikom prijaznega informacijskega sistema zdravstvene nege mora upoštevati strokovna in tehni čna priporo či l a , d a b o u p o r a b e n v p r a k s i zdravstvene nege in bo zadovoljil potrebe končnih uporabnikov. Zaklju ček Kot vsako leto je tudi letos ob zaklju čku rednega letnega strokovnega sre čanja potekal sestanek članov SIZN, kjer je predsednik sekcije Boštjan Žvanut najprej predstavil poro čilo o delu SIZN za leto 2022. Nato so bili predstavljeni na črti in usmeritve za nadaljnje delo SIZN. Komisija za oceno ustreznosti stalnega strokovnega izpopolnjevanja Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je s sklepom I-2023- 1080-1080 programu SIZN dodelila 7 licen čnih to čk za pasivne udeležence in 11 licen čnih to čk za aktivne udeležence. Sre čanje smo sklenili z naslednjimi zaklju čki: ■ Umetna inteligenca bo prej ali slej temeljito preoblikovala na čin, kako delujeta zdravstveni sektor in zdravstvena nega. ■ Na podro čju u čenja in pou čevanja zdravstvene nege se uspešno razvijajo številni novi pristopi (npr. simulacije s pomo čjo resnih iger, simulacije na podro čju porodništva in platforma Padlet za spodbujanje obrnjenega u čenja). ■ Pri uporabi elektronskih zdravstvenih zapisov je potrebno izpostaviti pomen doslednosti, varnosti in u činkovitosti v digitalni dobi zdravstvenega upravljanja, še posebej z vodika kompetenc medicinskih sester. ■ Izpostaviti je potrebno pomen kibernetske varnosti pri starejših odraslih kot primeru ranljive skupine, še posebej v primeru intenzivne uporabe IKT v zdravstvu in socialnem varstvu. ■ Napredna analitika podatkov bi lahko izboljšala odlo čitve v zdravstvu. Zahvala Zahvaljujemo se avtorjem, ki so s svojimi prispevki aktivno sodelovali na sre čanju, ter vsem članom SIZN, ki sodelujejo v naših aktivnostih. Iskrena hvala tudi SDMI, ki je omogo čilo naše sre čanje. Na naslednji strani sta sliki z udeleženci sre čanja SIZN 2023.  Infor Med Slov 2023; 28(1-2): 47-54 54 Žvanut et al.: MI'23 – Trajnostna digitalna prihodnost zdravstva: poro čilo s sre čanja SIZN 2023 izdaja / published by SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/