Zadnje pomaknjenje šol iz nižjega razreda v višji plačilni razred. (S Štajerskega.) če pomislimo, pravzaprar nismo niti kaj drugega pričakovali kakor je prišlo. Vendar, ko je prišlo — pomaknjenje n&mreč — nam je nehote napolnila srce bridka jeza, sereda nam, ki nismo bili pomaknjeni, in izmed teh zopet tistim bolj, ki smo — najbolj potrebni — ostali v tretjem plačilnem razredu. Srd in gnjev prevzame vsakega trez&o mislečega ^človeka nad tako krivičnim postopanjem. To bi se naj reklo učiteljstvu pomagati ?! To se pravi učiteljstro razdražiti, ga indisponirati za vsako uspešno delo. Ali se je temu čuditi? Saj vendar nismo nadnaravna bitja! Nemcem vedno siplje, kadar nam kaplja. Nemško šolo nekega mesteca na slov. Štajerskem so, nemški meščani seveda, hoteli pomakniti iz II. v I. plaS. razred; da bi pa to lažje storili, so privzeli, kajpada v okrajnem šol. sretu, še okoliško šolo. Tako sta prišli obe t Tsem okraju najboljše situirani šoli v najvišji plačilni razred, dočim so vse druge ostale na svojem mestu. Ne s stališča faktične potrebe se je torej premeščenje izvršilo, temreč iz politiških ozirov. Učiteljstro prizadetih šol ima na razpolago in izbiro zdrarnike, trgovce, peke, mesarje, ima pred nosom razoe urade in oblastnije, par korakov do železnice, premog (brez roznine). lekarno itd. itd., a v razredih pa najraanj trideset do največ šestdeset otrok; v okraju pa v tretjem, oziroma drugem plačilnem razredu brez naštetih ugodn o s t i devetdeset do stodvajset otrok; je to pra vica ?! Na tem mestu opominjamo, da naj noben tovariš in nobena tovarišica ne misli, da jim izboljšanje zavidamo; kaj še! Privoščimo jim, saj so potrebni v s i. Krivičen je krajerni sistem, ki upamo, da pade še letos. Ne moremo pa razumeti predloga dež. odbornika prof. Bobiča, ki gaje šele pred kratkim stavil v deželnem zboru, naj se črta »petka", predlog, ki bi se moral staviti že 1. 1899. Šole, sedaj pomaknjene v višji plač. razred, so bile pač že davno pred Bobičerim predlogom za Jpremežčenje določene. Sedaj je pač aktualen predlog dež. posl. tovariša Otterja; BZvezou opozarjamo, da bo v tozadevni anketi primerno zastopano 8 1 o t e n s k o učiteljstvo. Namenoma rečemo »slovensko", zakaj zanemško učiteljs t v o (in nemčursko: glej Sv. Peter pri Kadgoni) je v Tsej deželi boljše preskrbljenonego za slovensko. To fpovejmo tudi zastopnikom tistega ljudstva, ki plačuje enake davke kakor njega nemški sodeželani in katerega deco poučujemo mi: slovenskim poslancem! Porejmo pa to tudi tistim nekolegialuim kolegom, ki še stoje vedno izven stanovskih organizacij. Vsak najprostejši tvorniški delavec in vsak analiabet si da dopovedati in uvidi, da je le v organizaeiji spas njegovegs stanu: učitelj pa s Bc. kr." izpričevali nima toliko zavednosti, da bi postal društrenik domačega učit. društva, ki je delavDica, kjer se dela za izboljšanje rseh najlaznorrstnejših pedagoŠkih in stanorskih teženj. Sreta jeza zgrabi človeka, ki se žrtvuje fizično in pekuniarno, drugi pa, dostikrat boljše situiran, čaka doma, da mu pade v naročje sad našega dela. če preziraš ti našo stanovsko organizacijo, preziram i jaz tebe! Ni res, če praviš, da n e m o r e š , ker si preoddaljen, res je namreč, da na leto t najslabših razmerah enkrat do dvakrat lahko obiščeš našo »delavnico". Lažež, ako izostajaš pod pretvezo, da nTse to mnogo stane"; zakaj potnni: brez dela ni jela! Ni res, če se izgovarjaš, da ti žena brani, zakaj sam si kriv, če si vzel za soprogo dekle, ki nima izobrazbe primerne troji. Lažeš, ako praviš, da imaš obilo dela, zakaj ako ti vzame delo lastnega posestva toliko časa, da ga za stancvske reči ne preostaja čisto nič: pusti učiteljstvo; ako pa živiš od učiteljeranja, veš, kaj moraš storiti. Lažeš, ako lažeš, da so ti ožji kolegi in koleginje nesimpatične, zakaj svobodna ti pot, pusti nas! Lažeš, ako trdiš, da se iz politiških ozirov ne moreš udružiti, ker, ako nisi napreden, nisi napreden iz egoistiških nagibov, učitelj pa, ki ni napreden, je kratkomalo nemogoč — je monstrum. Lažeš, če se izgovarjaš, da ti učit. društro no uudi nobenega duševnega užitka, nobenega razvedrila, zakaj na tebi je, da se društvo preustroji, preosnovi ia postane prara pravcata ,delavniea". Nekolegialni kolegi in koleginje! Ali imate še ve& vzroko?, ve<5 izgovorov izogibati se naših delavnic? Da bi bilo dosedanje delovanje društe?: Zyeze, Verbanda in Bunda brezplodno, vendar ne morete trditi I Ako imajo torej te korporacije uspehe, pa nam povejte, koliko in kaj ste vi za učiteljski stan storili? nIn zadnja premestitva šol?" boste vprašali. To je krivica, storjena Dad ogromno večino učiteljstva, to je, kar hočemo, kar moramo odstraniti. Za to in še za mnogokaj rabimo vse moči, vaše in naše; naj bi ne bilo vefc med sloTenskim učiteljstvom ndivjakov". BV društva!" je naša parola in nP r o 6 s krajevnim sistemom!" naš bojni klie!