Študijska knjižnica Kranj, Titovtt-g Mi vstajamo! Ni ljubo vam? Mi vstajamo gotovo v življenje svetlo, novo. Nič več ni drag nam spanja mrak, na delo vodi nas korak; noč temna je za nami, svobode svit nas drami. Pripadnost kolektivu Med pismi, ki so se znašla na uredniški mizi pred zaključkom te številke, me je eno posebno razveselilo. Pisal nam je eden naših najstarejših Savčanov, upokojenec MIRKO COF (o njem smo objavili daljši zapis leta 1967). Zakaj razveseljivo pismo? Mirko Cof je v pokoju že skoraj dvajset let, toda prav gotovo nihče od upokojencev tako živahno in s takim zanimanjem ne spremlja naše rasti, napredka in naših težav. Žal, to lahko samo s pomočjo našega 'glasila in iz informacij, ki mu jih posredujemo posamezniki, ki ga kdaj pa kdaj obiščemo. Ko smo lani razpravljali o težavah v delavski restavraciji, nam je tov. Cof poslal svoj predlog, medtem ko iz tovarne nismo dobili nobenega Ni še dolgo, ko smo objavili zapis o nezgodah v naši tovarni. In že nam je tov. Cof poslal svoj prispevek. Takole ja zapisal: »V neki nemški reviji sem našel napotke za zaščito delavca pri delu. Pošiljam vam jih, morda bodo zanimivi tudi za Savčane. Nekaj zapovedi proti obratnim nezgodam: S Vsako delo je treba opravljali — ne samo z rokami, temveč dobro odpri oči. • Kdor dela mirno in s preudarkom, napreduje hitreje. Če pa je treba kdaj pohiteti, potem — delaj tudi z glavo. Roke so samo posrednik tega, kar oblikujejo možgani. Mirko Cof • Dobro skupinsko delo pomeni varnost proti nezgodam. • Ne pusti se motiti pri delu, ker s tem spravljaš v nevarnost sebe in druge! O Ne zaupaj sreči! Sam si najbolj odgovoren za svoje življenje in zdravje. Pozanimaj se, kako se najboljše dela! • Odstrani vse možnosti, ki lahko povzročijo nezgodo! Vedno premišljuj, kako zboljšati varnost pri delu in prijavi svoje predloge! • Kljub urejenim delovnim pogojem vedno uporabljaj zaščitna sredstva! • Kontrola in kritika služita tvoji varnosti. 0 Za varnost pri delu zahtevaj, da te seznanijo z nevarnostmi, ki ti pretijo na tvojem delovnem mestu!« Tov. Cof, upam, da bodo mnogi sestavek prebrali, še več, da se bo nad njim marsikdo zamislil. Hvala za pismo. P. S. Sestavek tov. Cofa je prebral tudi varnostni inženir Rudi Nadiže-vec. Z objavo se v celoti strinja, vsem delavcem pa priporoča, da se zapovedi nauče na pamet (in jih tudi upoštevajo). JOŽE ŠTULAR Življenje ima prednost! V oktobru je bila organizirana na območju Kranja kontrola koles in koles s pomožnim motorjem. Namen akcije je bil pregledati in ugotoviti stanje vozil. Pomanjkljivost vi bi morali lastniki vozil čimprej odstraniti. S tem bi dosegli tehnično brezhibna vozila, kar je pogoj za varnost voznika in varnost ostalih uporabnikov cest. 22. oktobra so pregledovali kolesa tudi v kolesarnicah našega podjetja. Pri pregledu so ugotovili, da je bilo od pregledanih vozil samo pet tehnično brezhibnih, vsa ostala pa so imela razne po-manjklivosti, in sicer: Pokvarjeni deli: — sprednja luč 8 vozil — rdeče refleksno steklo zadaj 4 vozila — oranžno steklo na pedalih 5 vozil — zavore 8 vozil — zvonec 6 vozil Pet vozil je bilo tudi brez oranžnega stekla na pedalih. Iz tega je razvidno, da lastniki svoja vozila sicer zadovoljivo opremljajo, vendar pa potem premalo skrbijo za njihovo vzdrževanje. Vsak lastnik pregledanega vozila je dobil listek z označenimi pomanjkljivostmi. Pregled je pokazal žalostno sliko stanja vozil, kar vsekakor povečuje število prometnih nesreč. V imenu komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu še enkrat opozarjam voznike, ki so bili opozorjeni, naj takoj odpravijo napake. Za pravilno opremo koles in koles s pomožnim motorjem navajam (iz pravilnika o napravah in opremah za vozila, ki vozijo po javnih cestah) člene, iz katerih je razvidno, kako morajo biti opremljena omenjena vozila: 74. člen Kolesa in kolesa s pomožnim motorjem morajo imeti za vsako kolo najmanj po eno zavoro. Zavori morata biti neodvisni in pri tem zavora na sprednjem kolesu ročna. 75. člen Kolesa in kolesa s pomožnim motorjem morajo imeti luč za osvetljevanje ceste, pritrjeno na ■sprednji del vozila. Spodnji rob učinkovite površine luči iz prvega odstavka tega člena ne sme biti oddaljen manj kot 0,4 m, zgornji rob pa ne več kot 1,2 m od cestne površine. 76. člen meriti najmanj 20 cm2. Če ima Kolesa in kolesa s pomožnim tako vozilo zadnjo luč za označe-motorjem morajo imeti z obeh vanje, pa mora meriti učinkovita strani vsakega pedala dva katadi- odsevna površina katadioptra naj-optra oranžne barve. manj 8 cm2. Na zadnjem delu kolesa in kole- ^ ,jen sa s pomožnim motorjem mora biti vdelan katadiopter rdeče bar- Kolesa in kolesa s pomožnim ve, pri katerem spodnji rob ne motorjem morajo imeti napravo sme biti oddaljen več kot 0,4 m za dajanje zvočnega signala, od cestne površine. Učinkovita odsevna površina katadioptra mora DRAGO KUMP Nezgoda! Zakaj? Velikokrat zaradi slabe opremljenosti vozila Telefonist Tonček Mnogi med vami ste v zadnjem času gotovo opazili, da ni več slišati glasu našega sodelavca v telefonski centrali, telefonista TONČKA ČEBULJA. Od začetka do srede novembra je bil v Švici, kjer so mu z operacijo vrnili vid, tako da bo svoje sodelavce in prijatelje, ki jih je do zdaj poznal le po glasu, lahko tudi videl. Kako so potekale priprave na operacijo, operacija in kakšni so občutki, ko se človeku vrne vid, bomo skušali zvedeti za prihodnjo številko Save (Tončka bomo obiskali na domu). Mislim, da v imenu vseh lahko rečem, naj Tonček čimprej okreva in se vrne med nas. /. X/ . , /K A V - 2 M lil i-5-5 S i I d -S.n s s P bO £ O & ■si P4 O iNi O Vkalkullrani osebni dohodki Interni dohodek (— delovne enote (— Obračuni: lELCmVENOTA II i [ Vkalkulirani E Yk£l!-.ulii-ar.i lil g= ! osebni dohodki i JU osebni dohodki | != l P P ih Dooiček podjetja je•skupen rezultat: - poslovnih uspehov del.enot, - uspehov pri prodaji izdelkov, - uspehov pri nabavi reproma-teriala. DELOVNA EHOTA lil Vkalkulirani osebni dohodki A Bi 1. mesečno: poslovni uspeh delovnih enot (dobiuekližguba delovnih enot) 2. 'mesečno: vkalkulirani oziroma pripadajoči osebni dohodki 'za storilnost delavcev 3. trcrneseeno: pripadajoči del dobička za delovne enote (ugotovitev internega dohodka) V osnutku pravilnika so najvaž- tavljanju pripadajočega dela do- hodke in sklade v delovnih eno-nejša določila o načinu obračuna- bička delovne enote in o načinu tab, kar bomo podrobneje tolma-vanja poslovnih uspehov, o ugo- delitve teh sredstev za osebne do- čili v naslednjem članku. Sestanek štipendistov in posojilojemalcev 7. novembra letos so se v sej- podjetja veljale v počitniških doni dvorani upravne zgradbe se- movih iste cene, kot za člane ko-stali štipendisti in posojilo)emal- lektiva. Ta naloga ni bila dokon-ci našega podjetja. čno realizirana, zato bo novi od- Na svojem sestanku so posluša- bor moral rešiti tudi ta problem. 11 najprej predavanje tov. Slavka (štipendistom je sicer dovoljeno, Miheliča o dosedanjem in bodo- da se poslužujejo počitniških do-čem razvoju podjetja. Predavanje mov, nižje cene pa veljajo samo je bilo zelo zanimivo in so ga vsi za tiste, katerih starši so zapo-pozorno poslušali. Razum.jivo je, sleni v podjetju), da se naši bodoči strokovni ka- študentje so izrazili tudi željo, dri zanimajo za položaj podjetja, da bi se udeleževali raznih izletov kjer se bodo v prihodnjih letih in športnih tekmovanj. Klub se zaposlili, zato so zanje vsako leto je zanimal tudi za sodelovanje z enkrat organizirana podobna pre- rekreacijskimi organizacijami v davanja. podjetju, vendar pa teh želja ni Tov. Ivan Žerko, predsednik bi o mogoče uresničiti, ker je bil kluba savskih štipendistov in po- predlog kluba posredovan prepoz-sojilojemalcev, je po predavanju no, saj bi bile take akcije v pod-tov. Miheliča navzočim poročail jetju že izvedene. 0 delu kluba v preteklem šo.skem Ker se člani kluba med seboj letu. Povedal je, da je bil klub premalo poznajo, so nameravali organiziran 11. junija 1968, in si- organizirati spoznavni večer, in cer z namenom, da bi poživil in sicer v sodelovanju s tovarniško okrepil zvezo med podjetjem in konferenco ZMS. Le-ta pa je v štipendisti ter da bi zastopal želje tem času reševala svoje notranje in interese štipendistov in posojilo- probleme in za organizacijo ome-jemalcev. Delo kluba v prvem letu njenega večera ni bilo časa. Pred-delovanja ni povsem zaživelo, zato sednik TK ZMS je na zadnjem se-tudi program, ki je bil predvi- Stanku kluba pojasnil, da na dogo-den, ni bil docela realiziran. V vor niso pozabili, in da bo spo-zadnjem šolskem letu, to je 1969 znavni večer organiziran enkrat v /70, pa je sedanji odbor izvršil prihodnje. Da bi bilo sodelovanje skoraj vse zadane naloge: z m adinsko organizacijo boljše, — organizirana so bila tri pre- so štipendisti izvolili svojega pred- davanja: o novem statutu, o raz- stavnika v predsedstvo TK ZMS voju in položaju podjetja ter ome- Sava. Le-ta bo obiskoval sestan-njeno predavanje, ke predsedstev, klubu pa bo poro- — štipendije in posojila so se čal o delu in nalogah mladine v zviša.a, k čemur je veliko pripo- podjetju. Tov. Žerko je menil, da mogel klub štipendistov, smo z delom kluba v preteklem — organizirana je bila ekskurzi- letu lahko zadovoljni, saj je bi.o 'ja oz. ogled podjetja, razvidno iz poročila, da je klub 1 — študentom je bilo omogoče- aktivno deloval, poleg tega pa je no, da se udeležujejo sestankov dobil precej izkušenj, ki jih bo samoupravnih organov, nov odbor lahko uporabil pri svo- — prav tako so naši štipendisti jem bodočem delu. Predvsem je lahko preživeli del počitnic v po- opozoril, da bo novi odbor štel čitniških domovih naše delovne sedem članov, kateri bodo zado.-skupnosti. ženi za delo na določenem podro- Tov. Žerko je nakazal tudi pro- čju (šport, kultura, prakse, obve-blem počitniške prakse v podjet- šČanje v tovarniškem glasilu ...), ju. študentje so se pritoževali seveda pa bo odbor moral obrav-predvsem zaradi časa, v katerem navali tudi disciplino štipendistov bi morali opravljati prakso, kaj- in posojilojemalcev, kajti pri po- 7. novembra je bil v sejni sobi sestanek štipendistov in posojilojemalcev našega podjetja. Beseda je tekla o sedanjem in bodočem razvoju podjetja in o problemih, ki tarejo naše štipendiste in posojilojemalce ti Le-ta vsem ni ustrezal, ker se je ujemal z izpitnimi roki. Seveda so krivi tudi sami, ker izobraževalnemu centru niso pravočasno sporočili svojih želja. Vsem je bilo pojasnjeno, da s planiranjem počitniške prakse v izobraževalnem centru pričnemo že v mesecu aprilu, zato bi študentje morali pravočasno sporočiti svoje želje. Pri planiranju počitniške prakse dijakov in študentov pa je ta problem, da se ne dajo vedno vskla-diti želje štipendistov in možnosti v naših delovnih enotah. NaJoga kluba je tudi bila, da se za štipendiste po možnosti organizira praksa tudi v tujini, in sicer pri firmah, s katerimi naše podjetje sodeluje. Ob tem je bilo pojasnjeno, da izobraževalni center poskuša najti možnost, da bi za naše štipendiste organizirali tudi prakso v inozemstvu. Na svojem prejšnjem sestanku so štipendisti tudi sklenili, da naj klub poišče možnosti, da bi za vse štipendiste in posojilojemalce sameznikih se opažajo malomarnosti pri izvrševanju dolžnosti, ki jih določajo pogodbe o podelitvi štipendije oz. brezobrestnega posojila. Tov. Žerko je ob koncu svojega poroči.a zaključil, da je osnovni pogoj za uspešno sodelovanje med podjetjem in štipendisti izpolnjevanje nalog in dolžnosti, ki izvirajo iz pogodb o štipendijah in posojilih. Štipendisti so po izčrpnem poročilu na predlog odbora izvolili sedem članov v novi odbor, ki bo deloval v tem šolskem letu. člani so s pred.ogom soglašali in za novega predsednika kluba izvolili tov. Bojana Gričarja, študenta 4. letnika fakultete za naravoslovje In tehnologijo v Ljubljani. Takoj po zaključku sestanka vseh štipendistov sta se sestala stari in novoizvoljeni odbor. Dogovorili so se, da se bodo takoj sestali in se dogovorili o svojih bodočih nalogah. DRAGICA REPINA Pišejo nam iz JLA Naj tokrat kar takoj začnem s pismi: »Oglašam se vam prvič in vas vse tovariško pozdravljam,« piše Marjan Markun, v. p. 2143 13, Beograd. »Najlepše se vam zahvaljujem za glasilo Sava, saj edino tako lahko spremljam razvoj in poslovanje tovarne. Lep pozdrav vsem sodelavcem elektrodelavnice, posebno tov. Janši in tov. Tavzlju.« Slavko Gorše pa je napisal: »Najprej vas in ves kolektiv lepo pozdravljam iz daljnjega čačka. Po dolgem času se vam oglašam pravzaprav zato, da vam sporočim, da se vračam med vas, Savčane. Razveselil sem se novice, da so se mladi v Savi 'prebudili', in pričeli igrati rugby. Tudi jaz se jim bom pridružil, Štefanu Zrinskemu pa želim mnogo uspeha pri uresničitvi zamisli. Lep pozdrav vsem Slavko Gorše, v. p. 5801-3, čačak.« »Prvič se oglašam iz Kraljeva, kjer služim kadrovski rok. Imam se .dobro in zdaj vidim, da vojaška suknja le ni tako težka, kot so mi pripovedovali pred odhodom k vojakom. Strašili so me, da bo treba ribati, pa to in ono. No res, tudi to je treba, toda nič hudega. Lepo pozdravljam sodelavce iz avtopnevmatikame — potniške konfekcije ter tov. Grčarja in tov. Vidmarja. Jože Kajin, v. p. 494$ Ilc, Kraljevo.« Naš že kar redni dopisnik Milan čufer, v. p. 5982/5-V7, Niš, pa nam tokrat piše tole: »že lep čas se vam nisem oglasil. ?onovno me je vzpodbudilo k pisanju to, da ste napisali, kako malo se vam oglašajo vojaki. 'Mladi’ vojaki bi res lahko več pisali, mi 'stari' pa imamo kup obveznosti in mislimo samo še na vrnitev domov. Sem še vedno v Nišu in delavnica mi je kar drugi dom. Delam kot vulkanizer — ker sem za to specializiran. Na koncu vse sodelavce, posebno iz valjarne II lepo pozdravljam, mladim vojakom pa tale nasvet: nikar ne pišite tako, kot je pred kratkim napisal K. B., da ima še 510 dni, ker se bo morda to komu zdelo smešno. Pa brez zamere!« Dragi vojaki’ Mislim, da se vam v imena kolektiva lahko zahvalim za pozdrave. Vaša pisma sem objavil v celoti in tudi vaše naslove. Predvsem želim, da bi se vam oglasil tudi kdo iz kolektiva'ali pa si pišite med seboj. Zdi se mi, da še kdo posluša besede, kot jih je poslušal Jože, češ v vojski boš že videl. Prav gotovo ni tako in mnogo, zelo mnogo nas je, ki lahko resnično rečemo, da je bilo pri vojakih lepo in marsikdo živi brezskrbneje in bolj sproščeno kot v civilu. Res, marsikoga muči domotožje ali zasanjano gleda čez kasarni-ško dvorišče in si misli, kam vse bi šel, če bi bil prost. In, če bi bil prost — bi si morda nikamor ne želel. Tako pa so želje večje, pričakovanja lepša. Poglejte, kdor ima dovolj kruha, si ga ne želi, ga ne 'duha' in ne pričakuje. Zato je pri vojakih vsakega nekaj: malo prostosti, družabni večeri, pa sestanek s prijatelji, vojaške vaje, red in disciplina. Če bi imeli vsega preveč, bi se prav hitro naveličali. No, dovolj o tem. Bodite dobri vojaki in utrjujte prijateljstvo med vojaki! ‘ ^ Lep pozdrav in vse najlepše za 29. november! UREDNIK Rugbyjaši odigrali prvi tekmi Savska rugby ekipa kljub te- da bi začeli resneje tekmovati, do tega športa in upamo, da bomo mu, da ni dobila nobene podpore Druži nas prijateljstvo in veselje z vztrajnostjo uspeli. S. Z. od komisije za šport in rekreacijo, nadaljuje svoje delo. Pred kratkim smo namreč organizirali v Kranju mednarodno tekmo med Ljubljano in italijansko ekipo C. U. S. Ljubljančani so zmagali s 25:5. 11. oktobra so savski igralci odigrali prvo tekmo z ekipo Ljubljana B. čeprav so bili v tehničnem pogledu nasprotniki boljši in čeprav so vodili že z 9:0, so »naši« zmagali z rezultatom 18:12. Najboljši v tej tekmi je bil Cmovo-da Nedeljko. V soboto, 17. oktobra bi moral biti turnir v Kranju, vendar sta prišli le dve ekipi in zato je turnir odpadel. Naši igralci so igrali proti okrepljeni ekipi Ljubljane B — v njihovi sestavi so bili namreč igralci A ekipe — in izgubili z rezultatom 12:33. Najboljši v tej tekmi so bili Zrinski, Horvat A. in Crnovoda. Zaradi manjšega prepira je bil iz vsake ekipe izključen en igralec in nam se je to pri igri zelo poznalo, saj je Zorc zelo dober igralec. Trenutno je v našem klubu 18 igralcev, kar je še vedno premalo. Rugby ekipa je izgubila srečanje z B ekipo Ljubljane. Le-ta je bila okrepljena z nekaterimi igralci prvega moštva Zahvala Podpisani se naj lepše zahvaljujem oddelku za socialno delo in zdravnici, ki so mi omogočili zdravljenje. ERGOTIC MIJO »SAJ NE BOSTE ZAMERILI!« ODBORNIKI MOLČIJO Na tri pozive, ki smo jih letos objavili v savskem glasilu odbornikom skupščine občine Kranj, ni nobenega odziva. Odborniki molčijo, kot da morajo molčati. Zakaj tako? V Savi pravimo, pozivamo in zahtevamo: član delavskega sveta je odgovoren svojim volivcem, kajti njih predstavlja in v imenu njih sodeluje v najvišjem samoupravnem organu podjetja. Član delavskega sveta se je dolžan s svojimi volivci, s svojimi sodelavci posvetovati o zadevah, ki jih bodo obravnavali na seji in jih dolžan tudi obveščati o sklepih delavskega sveta. Kaj pa odborniki? Komu so odgovorni ali hodijo na seje in ali na njih sodelujejo? In komu so odgovorni za svoje sklepe? Ne vem, toda kaže, da se nikomur od odbornikov ne zdi potrebno, da kulturni kotiček O kulturi Ko sem letos poleti pričel z zbi- namesto, da bi bil to dogovor sa- ranjem podatkov na temo Sava in kultura, sem za sodelovanje prosil tudi enega izmed vodilnih delavcev v Savi. Ker niti on niti jaz nisva imela na razpolago konkretnih podatkov, koliko Sava da- moupravnih organov ne glede na prostor, čas in potrebe. Vse take akcije bi morale imeti — po mojem mnenju — bolj organiziran potek in širše družbenopolitično zaledje, če vzamemo za primer je za kulturo, sva članek opustila, kranjsko Prešernovo gledališče, bi Toda njegov odgovor mi je bil zelo všeč, zato ga posredujem tudi vam. v tej akciji reševanja obstoja tega gledališča in njegovega bodo- čega razvoja morala biti v ospred-_ , ju občinska skupščina kot orga- »Z veliko zamudo odgovarjam nizator po vnap^j zamišljenem na vašo željo, da bi za naše glasilo pripravil daljši sestavek o oblikah in višini sredstev, ki jih naša tovarna daje za kulturo v občinskem in republiškem okviru. Razlog za tako zakasnitev je v tem, da sem bil z drugimi nalogami preobremenjen in sem razmišljanje o tej temi moral na žalost zanemariti, na drugi strani pa sem razmišljal, če sem res najprimernejši avtor za tak sesta- li! skupščine. Že res, da o tem redno poroča Glas, da so posa- programu in planiranem cilju, ki bi iz naslova svojih proračunskih sredstev in z mobilizacijo delovnih organizacij dosegla sklenitev širokega samoupravnega dogovora, s katerim bi vse v dogovoru sodelujoče stranke prevzemale moralno in materialno odgovornost za realizacijo zastavljenega cilja, formuliranja v tekstu takega samoupravnega dogovora. Mislim, da le tako določene akcije za reševanje perečih kulturnih vprašanj lahko dobijo svoj smisel in le v takem okviru se Kdo krade ? Savčani razlikujemo dve vrsti kraje: — če je ukradeno nekaj, kar je last tovarne (skupna lastnina), potem to ni tako grdo in mnogi očividci raje zamižijo, kot da bi imeli sitnosti za »malenkost«; — če kdo komu ukrade osebno lastnino v tovarni, je to po mnenju večine grdo in obsojanja vredno. Resnici pogledano v oči pa je kraja eno in drugo in za oboje bi storilec zaslužil kazen — izključitev iz podjetja. Toda kraje se množijo iz dneva v dan. V tovarni zmanjka zdaj to, zdaj drugo orodje ali izdelek. V kolesarnici se že redno dogaja, da posamezniki zamenjujejo slabše dele svojega kolesa ali mopeda za nove, boljše. Koliko časa bo to še trajalo? Kdo je v podjetju za to odgovoren? Mnogi bodo rekli, da varnost podjetja oz. vratarska služba, vendar če se bomo vsi zanašali na to, se bodo kraje še množile. Pozornost slehernega v podjetju in večja pazljivost vratarjev in čuvajev pa bi pomenila hitro odkritje storilcev, ki ne sodijo v naše podjetje. Delavci varnosti podjetja so jih že veliko odkrili — teh v Savi ni več. Pozivamo vse, ki ste bili okradeni ali če veste za krajo družbene lastnine, ne bodite sočutni do tatov. Pomagajte nam jih odkriti! BLAŽ STUDEN bi kdaj Savčane informiral o de- vek. Gre namreč za to, da se naša služba po svojem konceptu ukvarja predvsem z vsemi tistimi aktiv- _____________ mezni vodiku delavci v Savi jez- nostmi, ki so ji po letnem planu vsakemu udeleženciTlahko' odredi .................. .......... določene in zato odrejena finanč- njegova zadolžitev in po potrebi s,odelovanjc kasneje tudi opredeli njegova zasluga za rešitev določenega kulturnega problema. V takem vzduš- nanjeni z delom skupščine. Ven- določene in dar Glas bere le približno 30 % Savčanov, pa še od teh gotovo vsi ne berejo informacij o delu skupščine. Save pri problemih kulture stvar politike, o kateri razpravlja de- lavski svet in nekateri vodilni de- ju bi sigumo bilo manj polemik, Prav gotovo je to vrzel (o kate- lavci, sredstva pa se običajno do- ri smo pisali tudi pred zadnjimi volitvami), ki je ne bi bilo težko izpolniti. Gotovo, tudi odborniki imajo svoje redno delo in jim njihova funkcija ni zabava ali razvedrilo. Toda štirje so in če bi — kot smo se dogovorili — vsake del j ujejo be. iz sklada skupne pora- Vse kar torej vem o tej temi, je iz slučajnega sodelovanja pri reševanju nekaterih takih problemov. Težko pa bi podal dokumen tacijo za daljši čas, koliko sred četrt leta nekdo od njih pripravil stev je bilo odobrenih za reševa krajšo informacijo, jim ne bi vzelo veliko časa. Prosim, ne vzemite tega zapisa za žalitev. Radi bi izvedeli vaše mnenje, morda imate kake predloge. -lar nje takih problemov. Dodati moram še, da sem proti takemu reševanju problemov naše kulture. Običajno se vse take akcije spremenijo v »fehtarjenje«, manj kriz, manj prosjačenja in kar je najvažnejše, problemi kulture in njenega razvoja bi se reševali objektivno, po določenem zaporedje — glede na njihovo aktualnost, na principu širokega angažiranja delovnih ljudi — samoupravljavcev združenih v svojih asociacijah.« Menim, da ni pomembno ime avtorja, ampak njegova pozitivna g krajo pričnemo včasih skoraj neopazno. Tudi ta posnetek prikazuje in realna presoja. krajo, ki je na žalost kar precej razširjena. Kupimo oranžado, se z UREDNIK njo odžejamo, steklenico pa odvržemo. Okradli smo sami sebe Posvet o izhodiščih nadaljnjega razvoja stanovanjske problematike v Sloveniji V Sloveniji se že dalj časa vodijo razprave o resoluciji, ki obravnava nadaljnji razvoj stanovanjske problematike v naši republiki. V omenjeno razpravo se je vključilo tudi naše podjetje. Izvršni odbor sindikata podjetja je konec meseca organiziral razgovor o tej problematiki. Razgovoru je poleg nekaterih članov izvršnega odbora sindikata in odbora za delitev skupne porabe prisostvovalo tudi neka članov kolektiva, ki imajo vložene prošnje za dodelitev stanovanj. Poleg navedenih udeležencev se je razgovora udeležil tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Stane Božič, direktor stanovanjskega podjetja Kranj tov. Miklavčič in predsednik sveta za urbanizem in komunalne zadeve pri skupščini občine Kranj tov. Vozelj. Vodja oddelka za družbeni standard tov. Dolenc je uvodoma pojasnil izhodišča o nadalnjem razvoju stanovanjske problematike v Sloveniji in konkretno situacijo, ki je nastala v našem podjetju zaradi izrednega pomanjkanja stanovanj v kranjski občini. Cene stanovanj Leta 1965 je bila v Sloveniji sprejeta stanovanjska reforma, ki je imela za cilj hitrejše in bolj kvalitetno reševanje stanovanjske problematike. Danes ugotavljamo, da smo od postavljenih ciljev še zelo daleč, saj v Sloveniji primanj- Izhodišča o nadalnjem razvoju stanovanjske problematike predvidevajo zmanjšanje primanjkljaja stanovanj na ta način, da bi gospodarske organizacije, banke in delavci v bodoče namenili več sredstev za gradnjo stanovanj. Predvideva se tudi precejšnja podražitev najemnin, ker so sedanje ostale na nivoju iz leta 1965, čeprav so se cene zelo povečale. V bodoče bodo temeljni nosilci stanovanjske politike občine in delovne organizacije, ki bodo s srednjeročnimi plani določale obseg in vrsto stanovanjske gradnje. Resolucija o nadalnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji predvideva tudi formiranje občinskih solidarnostnih skladov, ki naj bi služili kot pomoč tistim kategorijam delavcev, ki zaradi nizkih osebnih dohodkov ne bodo zmogli povečane najemnine. Iz omenjenih skladov se bo financirala tudi gradnja za socialno ogrožene občane. V omenjeni sklad bodo prispevale finančna sredstva vse delovne organizacije. Višina prispevka pa zaenkrat še ni določena. Kakšno je danes stanje v podjetju? Tov. Dolenc je prisotne seznanil tudi s trenutno stanovanjsko problematiko v našem podjetju, ki je zelo pereča, saj ima kadrovska služba že preko 120 nerešenih prošenj za stanovanja in prav toliko ga gospodarstva zaman. Gradbena podjetja imajo dovolj dela na drugih področjih (gradnja tovarniških objektov, hotelov, trgovin, mostov itd.) in zato niso zainteresirana za gradnjo stanovanj, ker imajo premalo dobička. Cene gradbenega materiala, obrtnih storitev in opreme za stanovanje pa tudi vrtoglavo naraščajo. Omenjeno situacijo s pridom izkoriščajo nekatera podjetja in obrtniki, ki proizvajajo material in opremo za stanovanja ter nenehno zvišujejo cene. Udeleženci posveta so bili enotni, da izhodišča o nadaljnjem razvoju problematike ne bodo realizirana, če se naše gospodarstvo ne bo stabiliziralo, inflacijska gibanja pa zaustavila. Na kraju so bili predlagani in sprejeti naslednji sklepi: Kaj so se dogovorili in kdo bo izvršil sklepe? 1. Stanovanjska politika mora biti sestavni del poslovne politike podjetja. Vzporedno z investicijami v osnovna in obratna sredstva se mora v bodoče zagotavljati več sredstev za reševanje stanovanjske problematike delavcev. 2. Kadrovska služba in samoupravni organi podjetja morajo s samoupravnimi akti določiti tako politiko reševanja stanovanjske problematike delavcev, da bodo prišli do stanovanj tisti delavci, Razprave o nadaljnjem razvoju stanovanjske izgradnje v občini Kranj so se udeležili člani odbora za delitev sredstev skupne porabe, strokovni delavci in nekateri prosilci za stanovanje. Predstavniki iz občine so pojasnili nekatere nove načrte s tega področja in odgovarjali na vprašanja. kuje 57.000 stanovanj, cene stanovanja pa naraščajo z vrtoglavo naglico. Od leta 1965 do danes so se cene stanovanj povečale za več kot 100 o/o, osebni dohodek pa ni naraščal v takem obsegu. Kljub tako visokim cenam stanovanj pa le-teh ni mogoče kupiti, ker gradbena podjetja zaradi investicijske ekspanzije niso zainteresirana za gradnjo stanovanj. Dopisuj v »SAVO« to je tvoje glasilo za individualno gradnjo. Med prosilci za stanovanja je dve tretjini takih delavcev, ki imajo osebne dohodke manjše kot je poprečni osebni dohodek v podjetju. Več kot polovico delavcev živi v tako slabih stanovanjih, da bi nujno potrebovali drugo. Kadrovska služba je naročila pri gradbenem podjetju Projekt stolpnico, v kateri bo 38 stanovanj, vseljiva pa bodo šele v drugi polovici leta 1972. Do takrat pa bodo delavci vložili še toliko novih prošenj, da se bo stanovanjska problematika v našem podjetju še bolj zaostrila. Podjetje bo moralo v prihodnje nameniti več sredstev za stanovanjsko gradnjo, ker drugače ne bomo mogli uspešno reševati tako perečega družbenega problema, kot je pomanjkanje stanovanj. Kaj nas najbolj teži? V razpravi so prisotni poudarjali, da je položaj na stanovanjskem področju tak, da ga bo treba z odločno družbeno akcijo čimprej urediti. Glavni razlogi, da smo na tem področju zašli v slepo ulico, so v neurejenem gospodarskem položaju in v zvezi s tem, preveliki investicijski potrošnji ter inflaciji. Če ne bomo zajezili pretirane investicije in inflacije, so vse resolucije o razvoju stanovanjske- ki živijo v najbolj težkih stanovanjskih pogojih. 3. Kadrovska služba mora pri sestavljanju predloga formiranja in razdelitve finnačnih sredstev za tekoče leto upoštevati: a) socialno strukturo prosilcev za stanovanja in posojila, b) število prošenj za stanovanja in posojila, c) razpoložljiva sredstva podjetja, banke in delavcev, d) poslovno politiko podjetja, e) stanovanjsko politiko občine in širše družbeno-politične skupnosti. 4. Kadrovska služba naj do pričetka prihodnjega leta analizira stanovanjske razmere vseh zaposlenih delavcev. Rezultati analize naj služijo strokovni službi in samoupravnim organom kot vodilo pri določanju dolgoročne stanovanjske politike podjetja. 5. Kadrovska služba mora stalno zasledovati stanovanjske razmere v občini in aktivno sodelovati pri kreiranju dolgoročne stanovanjske politike širše družbeno-politične skupnosti. Do sedaj je bilo sodelovanje gospodarskih organizacij in občine na področju stanovanjskega gospodarstva premajhno in neorganizirano, kar se odraža v konkretni situaciji na področju reševanja stanovanjske problematike občanov Kranja. F. D. Obvestilo lastnikom in voznikom motornih vozil Iz oddelka za splošno upravne zadeve skupščine občine Kranj so nam poslali obvestilo o podaljšanju registracije motornih vozil. Pripisali so tudi prošnjo, naj obvestilo objavimo. Po 13. členu pravilnika o registraciji imotomih in priklopnih vozil (Uradni list SFRJ, št. 20 67) je treba opraviti registracijo motornega vozila za naslednjih 12 mesecev pred pretekom veljavnosti prometnega dovoljenja. ZA MOTORNA VOZILA, KATERIM REGISTRACIJA PRETEČE 31. 12. 1970, bo oddelek za splošno upravne zadeve skupščine občine Kranj podaljševal registracijo v sobi št. 177/11 upravne stavbe skupščine občine Kranj v Kranju, Trg revolucije št. 1, od 23. 11. do 30. 12. 1970 vsak de.ovni dan od 7.—12. ure in v sredah popoldne od 14.—18. ure po naslednjem razporedu za motorna vozila: KR 10-040 do 16-350 LJ 12-150 do 20-730 ponedeljek 23. 11. KR 10-40 do 17-50 torek, 24. 11. KR 17-50 do 25-20 sreda 25. 11. KR 25-20 do 30-99 četrtek 26. 11. KR 31-10 do 57-20 petek 27. 11. KR 57-50 do 87-40 sreda 2. 12. KR 87-40 do 92-30 četrtek 3. 12. KR 92-30 do 98-30 petek 4. 12. KR 98-30 do 101-30 ponedeljek 7. 12. KR 101-30 do 108-50 torek 8. 12. KR 108-50 do 110-80 sreda 9. 12. KR 110-80 do 12440 četrtek 10. 12. KR 124-40 do 135-90 petek 11. 12. KR 136-00 do 153-99 ponedeljek 14. 12. KR 156-50 do 172-10 torek 15. 12. KR 172-10 do 180-50 sreda 16. 12. KR 180-50 do 192-80 četrtek 17. 12. KR 192-80 do 206-30 petek 18. 12. KR 206-30 do 220-30 ponedeljek 21. 12. KR 220-30 do 229-50 torek 22. 12. KR 241-50 do 25440 sreda 23. 12. LJ 10-30 do 284-30 četrtek 24. 12. LJ 284-30 do 343-30 petek 25. 12. LJ 343-30 do 386-20 ponedeljek 28. 12. LJ 386-20 do 468-30 torek 29. 12. LJ 468-30 do 485-70 sreda 30. 12. S seboj je treba prinesti (osebno ali po drugi osebi): — PROMETNO DOVOLJENJE — VELJAVEN KARTON O TEHNIČNEM PREGLEDU MOTORNEGA VOZILA Cestno pristojbino, zavarovalnino in predpisano upravno takso bo lastnik ali uporabnik motornega vozila lahko vplača, ob podaljšanju registracije. Motoma vozila, katerih lastniki ne bodo poskrbeli za podaljšanje registracije v času, ki je za to določen, bo oddelek za splošno upravne zadeve, v skladu s predpisi črtal iz registra motornih vozil. Lastnik motornega vozila pa bo moral oddati evidenčne tab.i-ce. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Oddelek za splošno upravne zadeve •PREBERI TUDI I I ! ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža se najlepše zahvaljujem bivšim sodelavkam in sodelavcem delovne enote avtopnevmatikama, ki so mi v trenutkih najgloblje žalosti izrekli besede utehe. Hvala tudi vsem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti. FRANCKA PAJEK Nagradna skandinavska križanka Čeprav je zadnje čase vse manj reševalcev naših križank, smo se vseeno odločili, da vam jo pripravimo za novembrske praznike. Prepričani smo, da jih radi rešujete — zakaj pa rešitev ne pošiljate več, pa ne vem. Med pravilne rešitve današnje križanke bo komisija izžrebala tele nagrade: 1. nagrada 80 din 2. nagrada 50 din 3. nagrada 30 din 4. in 5. nagrada 20 din Rešitve pošljite v uredništvo najkasneje do 10. decembra letos. SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Stular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6. tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj.