y Je Guzaj z žeblji se lahko junak? Karol Turk: »Realnost je drugačna kot v Na kraju zločina!» ^aftè UŽITEK V DOBRI KAVI I PRÛARX\! 03/713-2666 ŠT. 35 - LETO 64 - CELJE, 8.5.2009 - CENA 1,25 EUR S čistočo proti Ođgc^orria ureůníca NT Tatiara Cvirn okužbam Morda nas še najbolj zanesljivo varuje pred okužbami prav skrb za osebno higieno z rednim, temeljitim umivanjem rok na prvem mestu, pravijo strokovnjaki» In da boste vedeli: tudi kašljati in kihati je treba znati! Arhitekturni podvig v Vojniku - pločnik s _ - * 1 • ■ BTTin streho in z vrati nir Tevce: Strah pred večtonskimi padajočimi skalami Umazane delavske »bandure« so preteklost Sr ^ Do polnega vozička tus brez mošnjicka! Izrežite kupon, ga izpolnite in nakupujte brezplačno! Podrobnosti: www. rad loc« IJe.com ^P^Sl^l in www.noviteclnik.com b Mercator(g@nnû Opaksmilkd tef. št: 03M2€ 80 00 petek, 15. maj 2009, ob 18. ufi Otvoritev razstave slik in fotografij Argentina Ohranimo energijo. PRIHRANIMO, DkndMIK omogočajo najvarčnejši energetski razred A. UVODNIK Strahovi TATJANA CVIRN Kb smo tisto jesen po 11 septembra šli na počitnice v Tiiniziio, so nas mnogi spraševali, ali nos ni nič strah tem-rizma in arabskih skrajnežev. Ti so s svojim norim dejanjem takrat nagnali strah v kosti ne samo v ZDA, temveč tudi mnogim po sueta in v grozi, da bi se kaj podobnega ponoinio še kje, so se ljuiije odločali, da je doma najbolj varno. Ali pa so izbrali manj tvegano počitniško oko^e. Thkratni dopust je bil res nekaj posebn^a, saj tako praznih hotelov v enem glavnih turističnih središč te severnoafriške dižnve verjetno ne bomo nikoli več doživeli. In tako prijaznega osebja, mim in spokojnosti verjetno tudi ne. Od turizma namrečžimjo» škoda, ki jo je takrat povzročil strah ljudi, verjetno nf bila zanemarljiva. Strah je tisti, s katerim moramo zadnje čase živeti. Komaj premagamo enega, je na vratih nov. Če rú terorizem, je pa katera od nevarnih bolezni, ki nas lahko umorijo. Sarsa smo se izognili, bolezen norih krav nas je sicer nekoliko ustavila pri basanju z govedino, drugih hujši posledic pa za razliko od ubogih krav nismo doživeli. Je bilo pa veliko povedan^a in napisanega na to temo in strah se je širii Pti ptičji gripi smo se bali letečih živali, ki bi lahko bile okužene, vsak poginuli labod je bU sumljiv. Spet struh. V zadnjem primeru, ki nam je »popestril« poročila okrog prvomajskih praznikov, naj bi bili po prvih podatkih vsega kňvi prašiči in menda so jih zaradi tega pred dnevi v Egiptu tako rekoč iztrebili. Brez razloga, se je izkazalo. Ampak sb^ah dela svoje. ne, da bi kar zamahnili z nitko in rekli, da se nas to ne tiče, ker se vse to dogaja nekje drugje, nekorrm drugemu. Niti nisem za drugo skrajnost v stilu Hrvaške, kjer naj bi že pred dnevi prodali vsa zdravila in maske, kar jih je bilo na razpola-go. Mera zdravega razuma ne škodi. Res pa je. da se v takšnih primerih zaveš, kako ranljivi in povezani smo pravzaprav vsi skupaj. In hkrati u&)toviš, da áidi zato ni razloga, da bi se zapri v domačo karanterw. TUpapri večini rmstopi stmh. ki je ve^V od straha zaradi nevarnosti gripe ali terorizma in ki nam je že dodobra zlezel v kosti - strah pred izgubo službe, če jo še imate» strah pred negotovo prihodnostjo, strah pred vsakim novim dnem, ki negotovost podaljšuje. Kako si v takšnih strašljivih razmerah pnvoščiti brezskrben dopust kjerkoli že, četudi niste za domačo karanteno^Ne vem. VemsamOyda}x> letos marsikdo veseL Če bo lahko čofotal v kakšnem bližnjem bazenu. Pa še takrat si bo zraven preračunaval, Če bo zaradi takšnega »razkošja« zdržal do naslednje pla& ali, bog ne daj, socialne podpore. Ob vsem tem se zdi gripa ^mala malca«. TATJANA CVTRN V čast dr. Ivanu Stoparju Tnant Celjâo ÍD vodilni na področju proučevanja gradov na Slovenskem dr. Ivan Stty par je konec apnk praznoval 80. rojstni dan. V počastitev tega jubileja mu v sredo, 13. maja, v Celjskem domu Slovensko konservator-sko druátvo v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Zavodom Celeia Celje pripravlja posebno slovesnost Kot je pojasnila vodja enote Zavoda za varstvo kuJtume dediščine Celje l^ja Hohnjec, bo srečanje v domačem vzdušju, 2 dr. Stoparjem pa se bo po-govajjala Anka Aákerc, ki bo tudi predstavila dr. Stopaija kot sod^vca in konservatorja. Sledile bodo še ostdie predstavitve. Dr. Stopaija, ki je zazna- moval pojmovanje gradov na Slovenskem, bodo predstavili še umetnostna zgodovinarka dr. Nataša Golob, njegov naslednik na področju proučevanja srednjéveStóh gradov Igor Sa-pač, kot javno osebnost ga bosta predstavila Gojko Zupan in Janez Lombergar. na svoj način pa bo Stopat^a, ki je izdal nešteto knjig, predstavila tudi lastnica Založbe Vihamik Meta Pipan. Ob koncu prireditve pričakujejo Še župana Mestne občine Celje Bojana Šrota. Sinoči so v Levstikovi sobi celjske knjižnice predstavili tu(^ zadnjo knjigo dr. Ivana Sleparja Hrami tišine. V njej obravnava življenje v srednjeveških samostanih na Slovenskem. ŠK Proti okužbam z umivanjem rok V Sloveniji primera nove gripe ni - V celjskem zdravstvenem domu, bolnišnici in lekarnah so pripravljeni na morebiten izbruh nove gripe - IVZ pripravil gradivo o pravilnem kašljanju, kihanju in umivanju rok število ljudi z g;npo, ki jo povzroča nov tip virusa gripe A HlNl, se v Evropi povečuje. v Sloveniji doslej še niso potrdili okužbe s tem virusom, vendar Še naprej budno spremljajo razmere. Pripravljeni so tudi v zdravstvenih zavodih. VZD Celje so prevetrili načrt ulcrepov, ki so ga pripravili že ob pojavu ptičje gripe leta 2006. Z njimi in s podrobnimi navodili so seznanili vse zaposlene. Sestala se je tudi skupina za spremljanje nalezljivih obolenj. »Zaenkrat ne opažamo, da bi se v povezavi z grožnjo nove gripe v ambulantah povečal obisk. V dežurni ambulanti se je oglasilo nekaj popotnikov, ki so se vrnili iz Mehike in ZDA in so imeli vročinska obolenja. Odvzeli smo jim vzorce brisov iz nosu in žrela ter jih poslali na infekcijski oddelek- Pri nikomer niso potrdili novega virusa,« je zadovoljen direktor prim. mag. Stanislav Kajba. Vsem» ki imajo gripi podobne bolezni, svetuje, da ne hodijo v ambulante in ogrožajo vseh drugih bolnikov. Najprej naj pokličejo izbranega zdravnika ali dežurno službo, da jih bodo lahko osamili in pripravili zaščito pred prenosom okužbe. »Naša bolnišnica ima srečo, da je infekcijski oddelek Pravilnega umivsnja rok se je treba naučiti čim prej. Saj ni težko, pravijo otn>ci v .m v posebni, ločeni stavbi. Če bi bilo treba, bi jo lahko izpraznili za potrebe bolnikov z novim tipom gripe. Takoj bi imeli na razpolago 40 postelj. Če bi prišlo do množičnih obolenj, bi lahko sprejeli do sto bolnikov,« opisuje prostorske možnosti strokovna direktorica celjske bolnišnice prim. mag. Frančiška Škrábl Močnik. Če tudi 10 ne bi zadoščalo, bi Iz bolnišnice odpustili bolnike, ki bi čakali na nenujne posege in tako sprostili dodatne postelje. Da je v Sloveniji in tudi Celju dovolj zalog protivirusnih zdravil, smo že poročali. Po novem jih lahko zdravniki predpišejo ne le na beli, sa-moplačniSki recept, temveč tudi na zelenega - a le za tiste bolnike, ki bi imeli nov tip virusa gripe. V tem primeru so ta zdravila (najpogosteje tamiflu) brezplačna. Na Inštitutu RS za varo-vanjezdravja so ta teden pripravili poučno gradivo, ki v razumljivi obliki predstavlja pravilno kaši janje, kihanje in umivanje rok. Gradi- vo je dostopno na spletni strani jjAvwivz^si inje namenjeno vsem za uporabo v domačem, šolskem in poslovnem okolju. Prepričajte se, ali res dovolj veste o teh preprostih, vsakdanjih opravilih, predvsem pa jih upoštevajte. To je tudi največ, kar lahko ta trenutek posemez-nik naredi za preprečevanje širjenja katerekoli okužbe, ki se prenaša kapljično. Tudi gripe, ki jo povzroča novi virus. MILENA B. POKLIC Folo: SHERPA V parku naj zaživi kreativnost Celjski mladinski center danes začenja projekt Kreativno v parku, s lute-rim poskuša že več let zapored mlade spodbuditi k aktivnemu, h kreativnemu In kvalitetnemu preživljanju prostega časa v celjskem mestnem parku. Ob prvih toplih sončnih žarkih celjski park predvsem ob petkih po pouku običajno postane priljubljeno zbirališče mladih. Vendar se mladostni razposajenosti pogosto pridružita alkohol in vandalizem, posledično pa park v naslednjem dnevu kaže kaj klavrno podobo zaradi razdejanja in onesnaženja. Namen mladinskega centra je zato v mladih prebuditi večjo družbeno in okoljsko odgovornost. Že Četrto leto zapored jim bodo vsak petek med 11. in 16. uro vse do 19. junija poskusili ponuditi čim več aktivnosti. V parku bodo tako že danes na voljo razne športne igre (badminton, odboj-4ca, namizni tenis» irizbi in nogomet), kreativne delavnice, v katerih bodo lahko risali na platno» slikali na koše za smeti ter cvetlične lonce, tekmovali v družabnih igrah, kol so twister, človek, ne jezi se, skakanje v vrečah ter limbo ples, ves čas pa bo v parku stala tudi info stojnica, ki bo mlade pozivala k čiščenju za seboj. Zadnji petek, 12. junija, pripravljajo tudi žrebanje nagrad. PM Evropska vas v Celju Cd jski Glavni trg se bo danes dopoldne za nekaj ur spremenil v evropsko vas. UČend iz cdjske regije, ki so vse leto spoznavali države Evn^>ske uiûje, bodo ob jutrišnjem dne vu Evrope danes med 9.30 in 13. uro na stojnicah predsta- vili posebnosti in značilnosti drž^, ki so jih spoznavali pri različnih predmetih. Projektu Evropska vas se je v celjski re^ji letos pridružilo 21 osnovnih in Vrtec Zaija. Cilj projekta, ki ga že pelo leto organizira Evropska hiša Maribor» je spodbuditi medkulturno razumevanje, toleranco» solidarnost. spoaiavanje drugih narodov in diža v 6arúc Evropske unije, hkrad pase zavedati tudi lastne kulturne identitete. Na stojnici, razporejenih na Glavnem tigu, bodo učenci predstavili 22 držav Evropske unije ter njihove geografeke in etíčne značilnosti, kulturo, običaje, narod- ne noše. glasbo in kulinariko, pripravili pa bodo tudi krajše kulturne programe. Udeležence Evropske vasi na obisk danes vabijo tudi celjske kultume ustanove. Svojo uddežbo na današnjem zaključku projekta Evropska vas so med drugimi že napovedali irski veleposlanik v Sloveniji in gostje iz Avstrije. BA Dan druženja in gibanja treh generacij Jutri, v soboto, se bo v Sloveniji (in tudi po Številnih krajih Celjskega} odvijala največja prireditev v letošnjem letu, tako po Številu lokacij in dogodkov (176) kot po številu udeležencev prijavljenih jih je kar 70.000). Dan druženja in gibanja treh generacij» kot so poimenovali prireditev, oi^anizirajo snovalci oddaje ^rt špas; ki jo na nacionalni televiziji predvajajo ob nedeljah. Medtem ko se je lani prireditve udeležilo 98 šol, preko 80 društev upokojencev ter več kot 80 zdravstvenih domov» so letos te številke krepko posko-âle. Slojpaj letos stmeluje 206 Šol in vrtcev, veČ kot 250 društev 1er okoli 60 zdravstvenih domov in društev upokojerîcev. Med sodelujočimi je tudi 15 šol iz celjske regije (osnovne šole Ob Dravinji, Zreče, Gori- ca Velenje. Braslovče, Frana Ro-Ša Celje, Dramlje, Štore, Šmarje pri Jelšah, Dobje, Bistrica ob Sotli. Lesično, Podčetrtek, VIZ U. OŠ Rogaška Slatina, VIZ D, Oš R<^aška Slatina - OŠPP ter šolski center Šentjur), pridružuje pa se jim tudi žalski zavod za kulturo, Šport in turizem. Vsaka od 176 prireditev po Sloveniji bo imela podobno vse-bino. Medgeneracijsko druženje se bo začelo s skupnim krajšim pohodom, nadaljevalo z meritvami krvnega pritiska in srčnega daka> promocijo in po-kušino zdrave prdirane, promocijo nordijske hoje, zbiranjem odpadnega papiija in pvc embalaže» družabnimi in zabavnimi ^rami, veliko nagradno igro ter glasbenimi in pevskimi nastopi šolskih skupin in posameznikov. BA LDS v Zrečah Osrednja predvolilna konvencija Liberalne demokracije Slovenije predletošnjimi volitvami v Evropski parlament bo jutri, v soboto, ob 18. uri v večnamensid dvorani Term Zreče. Predstavili se nam bo- do kandidati in kandidatke strarh ke: Jelko Kadn, Mirjam Mu-ženič, dr. Slavko Ziherl» mag. Sonja Kralj Bervar, Borut Cink, mag. Darija Mohorič in Aleš Leko Gulič. MBP NOVI TEDNIK B^ODKI To ni otroška igra Pretresljiva razstava o otrocih med tiolokavstom v Muzeju novejše zgodovine Celje Holokavst» načrten pomor Judov v času nacizma, je bil eno od najbolj grozljivih dejanj v zgodovini Človeštva. Načistí so v neštetih koncentracijskih taboriščih umorili več kot §est milijonov Judov. Približno milijon in pol je bi)o otrok. Holokavst jih je preživelo le nekaj tisoč. In prav na judovske otroke med vojnimi grozotami in na njihovo otroštvo, ki ga vendarle mora zaznamovati tudi igra, opozarja razstava, ki so jo v Muzeju novejše zgodovine Celje posta>^ v sodelovanju z izraelskim spominskim centrom Yad Vashem. Odprla jo je namestnica izraelskega veleposlanika na dunajskem veleposlaništvu Irít Savion Waidergorn. »Pri holokavst u gre za nepojmljivo grozoto, kakršne si ne znamo niti predstavljati, ker za številkami o pobitih ne vidimo neposredne povezave s konkretnimi imeni in obrazi. Po ogledu razstave boste morda naslednjič, ko boste slišali za izraz holokavst. videli, za kaj Je šlo. Zgodbe več kot milijona in pol pomorjenih otrok boste prepoznali skozi obraze konkretnih otrok ... in zanje v srcu odprli poseben kotiček.« je razstavi na pot dejala Irit Savion Waidergorn. Razstava človeka res strese, še posebej ko na razstavljenih panojih prebira zgod- Razstavo je odpria namestnica izraelskega veleposlanika rta dunajskem v^eposlanistvu Irit Savion Waidergorn. be o njihovih krutih usodah in zraven vidi igračke, ki so si jih izdelali sami, da bi bili to, kar so bili - otrod. in zakaj takšna razstava prav v Ce-Iju? Direktorica muzeja Tanja Roženbergar Šega pravi, da muzej že od ustanovitve naprej posveča velik del dejavnosti trpljenju med drugo svetovno vojno. »Če so žrtve otroci, pa so zgodbe še toliko bolj pretresljive. Nenazadnje imamo podobne zgodbe tudi na naših tleh -spomnimo se le ukradenih V muzeju so razstavo povezali še z enim dogodkom. Včeraj zvečer so namreč v sodelovanju z Mohorjevo založbo Celovec predstavili knjigo Klemna Jelinčiča Boeta Kratka zgodovina Judov. Knjiga je poskus sistematične predstavitve judovske zgodovine, začne se pri Svetem pismu in nadaljuje preko judovske države in diaspoře v času helenizma in rimskega cesarstva v srednji vek in življenje v široko razprostrti diaspori v Evropi, Afriki in Aziji vse do modernih časov. otrok ali na otroke s Petrič-ka...« Razstavo To ni otroška igra - otroci med holokavstom -ustvarjalnost in igra si je v Muzeju novejše zgodovine Celje mogoče ogledati do konca maja. BRANKO STAMEUČIČ Foto: GrupA Kandidati za evropski boj Danes opolnoči se bo končal rok za vložitev kandidatnih list, ki želijo nastopiti na junijskih evropskih volitvah, hkrati pa se bo tudi uradno začela volilna kampanja. Kandidatne liste za evropske volitve, ki bodo 7. junija, Je treba vložiti na Državno volilno komisijo (DVK), na listi pa je lahko največ sedem kandidatov - torej toliko. kolikor evroposlancev se voli v Sloveniji. Politične stranke lahko vložijo kandidatne lisce, če so podprte s podpisi najmanj štirih poslancev DZ ali tisoč volivcev. Lahko jo vložijo tudi volivci, in sicer z najmanj tri tisoč podpisi. Pri določanju kandidatnih listje treba upoštevati t. i. ženske kvote. Ko bodo kandidatne liste vložene, bo njihovo zakonitost do 19. maja preizkusila DVK, ki bo 21. majazžrebanjem vrstnega reda določila seznam list kandidatov, 23. maja pa omenjeni seznam tudi javno objavila. Volilna kampanja se bo končala 5. junija opolnoči, ko bo začel veljati volilni molk. Poslanci v Evropski parlament se v Sloveniji sicer volijo po proporcionalnem načelu. Volivec glasuje samo za eno listo kandidatov, pri čemer lahko na tej listi odda tudi preferenční glas kandidatu, ki mu daje prednost pri izvolitvi. Ker je pri volitvah v Evropski parlament vsa Slovenija ena sama volilna enota, mora posamezna lista za izvolitev svojega kandidata zbrati vsaj 14 odstotkov oddanih glasov. Pri dodelitvi mandatov na posamezni listi se upošteva vrstni red kandidatov na listi oziroma število preferenč-nih glasov. Do včeraj je kandidatne liste vložila večina parlamentarnih 1er tudi dve neparlamentarni stranki. Med hitrim »pregledom« najdemo na listah tudi nekaj kandidatov s Celjskega. Največ jih predlagajo v SDS, in sicer dosedanjo evroposlanko Romano Jordan Cizelj, bivšo ministrico za zdravje Zofijo Mazej Kukovič ter nekdanjega poslanca Mirka Za-mernika. NSi bo med drugimi v boj poslala celjsko učiteljico Ksenijo Kraše-vec, SD direktorico velenjske občinske uprave Andrejo Katič, 2^res pa ministra za gospodarstvo Mateja Lahov-nika. US Panevropejci cenijo EU Slovensko panevropsko gibanje, ki se zavzema za idejo združene Evrope, bo S. obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo obeležilo v Podčetrtku. Na prireditvi, ki bo danes, 3. maja, bodo govorili o razvojnih možnostih Sloveruje v EU, socialnem razvoju Slovenije v zadnjih petih letih na podlag uspešnega razvoja obi^e Podčetrtek, o znanstvenih in razvojnih projektih naše države 1er splošni oceni prvih petih let Slovenije v EU. Govorili bo dopredsednBcgibanjadr. France Bučar, član ^banja doc. dr. Bojan Sedmak ter župan Podčetrtka Peter Mišja. Za zaključek bodo predstavili novi zbor-nik Studia Panevropea 11, ki je sad lanske mednarodne kon- ference Slovenske panevropske mladine v Ljubljani ter je v celoti posvečen medkulturnemu dialogu, Predstavil ga bo predsednik Slovenske panevropske mladine Igor Kovač. Prireditev, ki bo v občinski stavbi ob 29. uri, pripravljata Slovensko panevropsko gibanje ter Občina Podčetrtek Slo-verïsko panevropsko ^banje je nevladna organizacija, je vključena v Panevropsko zvezo. Zamisel o združeru Evropi se Je rodila po 1. svetovni vojni, ko so se ljudje zavedli hudih posledic nacionalnega egoizma. Slovenska delegacija, pod vodstvom dr. Aniona Korc^, ;e sodelovala že na ustanovnem kongresu Panevro-pe na Dunaju, leta 1926. BRANE JERANKO TELEFONIJA TELEVIZIJA INTERNET Izberite svoj TOOJČEK: je U U^ t Dodatne infomoclj«: 03 42 86 198 www.tums«k.si TU fi N Š E K K- -MASI POSLANCI sj:- Evropa ni le med in mleko Slovenija je 1. maja 2004 postala članica Evropske unije in s tem uresničila enega svojih ključnih strateških dlfev. Na$ vstop v EU je na referendumu 23. marca 2003 podprb kar 89,64 odstotka volivœv. Pred tem je bUo treba sko2 večl^na pogajanja doseči dogovor o pogojih pristopa Slovenije in prilagoditi našo zakonodajo evropski. V minulih dneh so v mnogih krajih proslavili obletnico vstopa, že predsednik države Danilo Turk pa je. seveda ob trditvi, da članstvo v EU olajšuje nekatere probleme, izpostavil, da smo se morda preveč zana^ na to, da pravila EU rešujejo vsa vprašanja. S to temo smo izzvali tudi poslance s Celjsk^ oziroma jih povprašali o njihovem stališču do prednosti in slabosti vstopa, kot jih vidijo skozi svoje oči. »Prepričan sem, da lahko 5. obletnico proslavljamo s ponosom in z zadovoljstvom, da smo sprejeli odločitev o vstopu v Evropsko unijo. Petletno obdobje je dovolj dolgo, da lahko ocenimo vse dobre stvari, ki jih je vstop prinesel, kot tudi tiste slabe,« je izpostavil Lojze Posedel (Zares). »Oce na pokaže, da je dobrih stvari bistveno več in se kâi^o v vsakdanjem življenju, od preprostega prečkanja meddržavnih mej, odprave carinskih postopkov, skupne denarne enote, zbliževanja različnih kultur. Vse to nam lajša vsakodnevno življenje in nas bogati- Vstop v EU je bil pomemben tudi zaradi izboljšanja pogojev gospodarjenja. večje stabilnosti, lažjega dostopa do tujih trgov. SivenMajhenic lažjega pretoka kapitala, de lovne sile in podobno. TUdi premagovanje trenutne ekonomske oziroma gospodarske krize je za države, ki niso članice EU, še te^e kot za tiste, ki so Članice. Sprejemanje zakonov v EU ima neposreden vphv tudi lîa delovanje naše države, zato so pomembne bližajoče se volitve v Evropski pariament, Zato tudi nasvet, da se teh volitev udeležite v čim večjem številu.« Tudi Sil ven Majhenič (SNS) je najprej izpostavil prednosti vstopa oziroma uresničene želje po članstvu praktično vseh Slovencev. Med plosi je navedel odprtje meja. prost tok blaga in storitev, olajšanje pri plačilnem prometu hkrati pa izpo5ta\^, da v Evropi ni čutiti samo finančne krize, temveč se vse bolj odraža tudi kriza na politični ravni. »Tb smo zaspali in ne znamo izkoristiti prednosti, ki smo jih pridobili s članstvom v EU, V rokah smo imeli škarje in platno, tudi ali predvsem kar se tiče odnosov s Hrvaško, pa lega nismo znali izkoristiti,« meni Majhenič. »Ibdi vprašanje vinjet je odraz politične krize. Evropa je preprosto zamrz-mla sredstva za gradnjo avtocest, tudi na primer za avtocesto Slivnica-Draženci. Torej Evropa ni samo med in mleko, je trd pogajalec, mi pa smo kamenček v mozaiku. In če sami nismo sposobni poskrbeli zase, Evropa zagotovo ne bo. Zato bi morale vse politične stranke strniti moči in delati v prid državi. Edino tako bomo obstali in naredili kaj dobrega za Slovenijo.« URŠKA SEUŠNIK Lojze Pcsedel NAGRADNA fGRA &ne 5.5.2009 so bílí iiireboni nagrajenci nagradne igre Slektro Turrvâek d.«.«., Mcpíborskfl 86,3000 Celje, k'jt p^ekfllfl od 01.02 do 30,04 2009: 1.VERICA áKET,MorkováU).3.3000Celje- S harm e{ 5heikK, hotel Sobeno Marmoro zo 2 osebi 2.0A0E PREŽeftN,Cvetlični hrib 5.9250 RogoStaSfotino - ^jerba, hotel Ei Mouradi bJerbúMenzel 20 2 osebi 3.IVAN JA6ER,Peàiicûl,3230Sentjur-ùroQO. hotel Morina za2 osebi 4.VAMJA ČETKOVrČ,eoriCQni,3263Sllvnico-Lovrcn, hotel Excelsior za 2 ostbi 5.VINK0 MUZAR.Mûl9<ùftva2/a,3000Celje -Peroj, hotel Villa Leton 20 2 osebi Vsem r>09r(gencem iskreno Čestitome! GOSPODARSTVO O cetis Umazane delavske »bandure« so preteklost Nâ poklicno šolo zgolj s športnimi napovedmi - Srednje Šole kot trgovski potniki Kje se izgubljajo potencialni kadri tehniške stroke, ki jih celjski industrijski bazen najbolj potrebuje? Čeprav v vrtcih težko najdeš fantka, ki se ne bi igral z bagrom ali avtom, je na trgu krepko preveč višje in visoko usposoblje-nega kadra družboslovne stroke. So za takšno stanje krivi starši, strokovni delavci v šolah, sam šolski sistem, podjetja ali preprosto izgubljene vrednote? O tem so v sklopu minulega sejemskega Četver-ka debatirali šolniki in gospoda rst ve n i k i. Če so ljudje včasih začeli delati pri 20 letih, se je danes čas prvega vstopa v delovno razmerje prevesil v zgodnja trideseta. Rezultat so visoko šolani ljudje, ki jih je v primerjavi s srednješolskim kadrom absolutno preveč. »Že tri leta ne najdemo orodjarja. Če želimo dobiti kader, moramo na lastne stroške prekvalificirati narobe izobražene ljudi. To nas ogromno stane. Obenem so potrebni veliki napori, da v orodjarja spremenimo zidarja aJi kakšnega živilca,« je svojo zagato razložil direktor Emo Orodjarne Stanko Stepišnik. Veliko delodajalcev ni zadovoljnih niti z znanjem, ki ga ponujajo te visoke in višje šole. »Naj poudarim, da ne iščemo le poklicnega kadra, ampak nam manjka primerno izobraženih ljudi po celotni vertikali izobraževalnega sistema. Po drugi strani mladim v izobraževalnih programih, kjer jih po končani srednji Šoli že vlečejo zarokav, obljubljajo gradove v oblakih. Njihovo znanje, ko pridejo delat v podjetja, pa ni niti na ravni prejšnjega srednješolskega izobraževanja,« je dejal direktor podjetja Štore Steel Marjan Mač koše k. Eden za leve, drugi za desne žlebove Da kadrov ni, ugotavlja tudi ravnatelj Šolskega centra Celje Igor Dosedla. »Čeprav se obnašamo že kot trgovski potniki in poskušamo čim več otrok iz osnovnih šol animirati tudi za poklicne in tehniške programe stroje ovni h smeri, bomo letos izobrazili dva krovca in sedem orodjarjev. To ni nič. Pa naj odgovorim direktorju Emo Orodjarne, da si tudi s prekvalifikacijami pekov ne bo mogel veliko pomagati. saj jih je letos le šest. Očitno smo v času nekega fenomena gimnazije. Polovica jih je v gimnazijskih programih.« Glede večkrat slišanega očitka, da šole ne dajejo pravega znanja, pa je poudaril: »Podjetje nikoli ne bo dobilo nekoga za točno določeno delovno mesto. Mi jih pripravimo v smeri, da poznajo tehnologije. Če pa bomo govorili, da potrebujemo nekoga za leve žlebove. drugega za desne, ne bomo nikoli sposobni uresničiti želja delodajalcev.« Kljub vsemu se obetajo spremembe v srednješolskem izobraževanju, ki so podobne usmerjenemu izobraževanju, ki smo ga nekoč poznali. Šole bodo morale na pet let spreminjati svoje programe in jih prilagajati gospodarstvu. Aii bo dovolj, pa je vprašanje, saj vse ni odvisno od šol in podjetij. »Miselnost ljudi je še vedno takšna, da gredo v poklicno šolo le tisti s športnimi napovedmi v redovalnici, saj jih čaka delo v umazanih modrih >bandurahi. Tega praktično ni več,« poudarja Stepišnik. »Znanja, ki ga potrebujemo za upravljanje več milijonov evrov vrednih stro-jev, ne gre podcenjevati z modrimi delovnimi oblačili. Verjamem, da so mnogi zgolj s poldicno šolo veliko bolj srečni> saj delajo tisto, kar jih veseli. Tako pa mnogi pridobijo ne vem kakšne akademske nazive, vendar ne najdejo ustrezne službe, zato so večno nesrečni.« Tematike, da bi morda bilo več zanimanja za takšne poklice, če bi bili tudi bolje plačani, udeleženci okro^e mize niso načeli. Kot so na kratko pojasnili, si večjih plač po trenutno dodani vrednosti ne morejo privoščiti. Opozorili pa so, da se vse začne v osnovnih šol^ in pri šolskih sve- tovalcih. Da pa ti nimajo v učnem programu na voljo niti ene same šolske ure zato, da bi učencem lahko predstavili poklice, pa je že dniga zgodba. ROZMARl PETEK Foto: SHERPA Idealno rešitev za enakomernejšo porazdelitev naravoslovnih in družboslovnih poklicev ima Marjan Mačkošek: »80 odstotkov Zoisovih štipendij naj se nameni za študij naravoslovja, ostalo za družboslovne programe. To bi bila enostavna rešitev. Tako pa zdaj plačujemo obstoječi sistem, potem pa moramo še na lastne stroške prekvalificirati narobe izobražen kader.« šivilje na borzi Večina zaposlenih v nazarskem Elkroju, ki je od začetka aprila v stečaju, je že prijavljenih na zavodu za zaposlovanje. V Elkroju je bilo približno 200 zaposlenih, večina šivilj. V proizvodnem procesu je sicer ostalo še nekaj delavk. ki zaključujejo dogovorjene posle in Izdelujejo novo kolekcijo hlač, odprte pa so tudi Še vse Elkrojeve trgovine. Zaenkrat Še ni znano, Če bo stečajni upravitelj Ste-vo Radovanović sprejel predlog o ohranitvi zdravega jedra, v katerem bi se lahko zaposlilo od 50 do 60 šivilj. US STEČAJNI UPRAVrraJ STEČAJA ZAPUŠČINE po pokojDem SUHELZvonimirju Ojstro27,B270LaSko OBJAVUA ZAVEZUJOČE ZBIRANJE PONUDB Predmet prodaje: 1. Nepremičnina pare. St. 550, ki v naravi predstavlja travnik površine 2,668 m2, nepremičnina z ident. §l. 474.ES. ki v naravi predstavlja stanovanjsko stâvbo Ojstro 27, Laško, uporabne pc»vr§in€ 129,93 m2, stoječo na pare. ft. 550 k.o. Reka (sianovanjskđ stavba 58 m2 in funkcionalen objekt 17 m2) in nepremičnina z ident. Št. 476.ES»kl vnaravi predstavlja gospodarsko poslopje uporabne povriine 77.34 m2, stoječe na pare. it. 550 k.o. Rekâ (gospodarsko poslopje 48 m2). vse vpisane v vložku §t. 448 k.o. Reka zeniljiSke kiijige Okrajnega sodišča v Celju. Nepremičnine, navedene pod to točko, se prodajajo kot celota. l?.hfkiiSfna cpna 39.?65,00 EUR, va^na znaša najmanj 3.926,50 EUR. Z, Nepremičnina pare. Št. 897/2, ki v naravi predstavlja gozd povrtine 6.135 m2. vpisana v vložku št 233 k,o. Reka zem-Ijilke knjige Okraj nega sodišča v Celju. Izhodiščna cena znaša 3,238,00 EUR, varščina znaša najmanj 323,80 EUR- Celotno vabilo k dâ^aniu ponudb z vsemi pogoji prodaje in pogoji za udeležbo pri prodaj: je bilo objavljeno na spletnem ponalu AJPES-a dne 28- aprila 2009. Vse dodatne informacije v zvezi s prodalo premoženja, ki se prodala, dobilo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upra-vile]|u Zvonimir j u Hudeju. tel. 041 705-697, vsak delovni dan med 9. in 12. uro. Podizvajalci ovadili prvo damo celjskega Gradisa Lidija Žagar je menda na njihov račun izvedla menedžerski odkup Predsednica uprave Gradisa Celje Lidija Žagar je po neuradnih virih časnika Dnevnik z ekipo svojih sodelavcev pred kratkim izpeljala zadnjo fazo mene-džerskega odkupa. Obstaja sum, da je bil odkup delno pokrit tudi s sredstvi, ki bi jih morali prejeti podizvajalci Gradisa Celje za gradnjo Planeta Tuš v Kranju. Nekateri upniki podi-zvajalcev Gradisa Celje so zaradi odsotnosti velikanskih plačil s strani Gradisa Celje že obvestili kriminaliste, kar so potrdili tudi na Policijski upravi Celje. Po Dnevnikovih virih naj bi predsednica uprave Gradisa Celje Lidija Žagar še v začetku decembra bÚa 22,3-odstot-na lastnica Gradisa (kar je uradno $e danes), največji, 36,7-odstotnj delničar pa je bila driižba Gradiš Bau s sedežem v Celovcu. To podjetje je leta 2004 ustanovilo slovensko podjetje Elvel, ki je v lasti velenjskega podjetnika Milana Forštnerja, uradnega prokurista v Gradisu. Vmes sta se pojavili dve novi podjetji (Blom in Harona)» za katerima naj bi se skrivala Ža-garjeva. Ti podjetji sta nato počasi odkupovali delnice obeh Forštnerjevih podjetij. Harona je tako skoraj čez noč postala lastnica 24,18 odstotka Gradisa. Zgodba se še nadaljuje. Obstaja namreč sum, da je bilo financiranje zadnje ťaze me-nedžerskega odkupa Gradisa Celje delno pokrito tudi s sredstvi, ki bi jih morali prejeti podizvajalci Gradisa Celje za gradnjo Planeta Tbš v Kranju. Gradiš Celje je sicer sodeloval kotpodizvajalec. In čeprav je na transakcijski račun prejel ogromna sredstva, svojih podizvajalcev ni v celoti izplačal Svojim 13 upnikom naj bi iz naslova gradnje Planeta 1\i$ v Kranju dolgoval okoli 10 milijonov evrov, čeprav naj bi za posel prejel 23 milijonov evrov. Ker je Žagaijeva s skupino povezanih oseb v minulem letu izvedla zadnjo fazo mene-džerskega odkupa Gradisa Celje. obstaja sum, da so konsolidacijo lastništva podjetja plačali njegovi podizvajalci. Vsaj eden od njih je direktorico tudi kazensko ovadil, kar so potrdili tudi na Policijski upravi Celje. Kot pravijo, proučujejo sum poslovne goljufije in bodo, v primeru podanih razlogov za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj, izvedli ukrepe v skladu z zakonskimi pooblastili. ROZMARl PETEK Tes zapira krog člani nadzornega sveta Termoelektrarne Šoštanj so v torek odobrili predlog uprave za uradni začetek pogovorov o dodatnem zadolževanju za gradnjo bloka 6. Spomnimo, da naložbo oce-njujejo na več kot 1,1 milijarde evrov, visoka številka pa botruje tudi pomislekom oziroma nasprotovanjem gradnji bloka 6 v predvidenem obsegu. Kljub temu naj bi vTešu še ta mesec z Evropsko banko za obnovo in razvoj podpisali pismo o nameri, ki bo temelj za morebitni podpis pogodbe o najemu 350 milijonov evrov posojila. Se dodatnih 450 milijonov evrov naj bi si Teš sposodil pri Evropski investicijski banki. Torej bi v Šoštanju z zadolževanjem pokrili najmanj 800 milijonov evrov strc^kov, dokončen dogovor pa bo odvisen od bančnih pogojev. Denar za gradnjo naj bi prispevali še v Holdingu slovenske elektrarne. US V Kovintradu še optimistični Krizo v jeklarski Industriji čutijo tudi v celjskem trgovskem Kovintradu, podjetju, ki prelja barvno metalui^jo. Kot je povedal direktor Iztok Seničar» so prodajni prihodki upadli od 40 do 45 odstotkov, »vendar je to tudi posledica upada cen metalurçi-je. Vse skupaj nam je po fizičnih podatkih upadlo za 20 do 22 odstotkov, kar nas v primerjavi z ostalimi navdaja z optimizmom.« Kovintradu kljub padcu prodaje uvedba krajših delav- nikov ne more pomagati, saj morajo biti njihovi zaposleni zdaj še več na terenu. So pa v podjetju sprejeli drugačne ukrepe, s katerimi bodo poskušali čim več privarčevati. Obenem računajo še. da si bodo z ukrepi iz tretjega vladnega paketa le lahko pomagali. Sploh če bodo v njem začasne davčne olajšave. RP ^tUlI partner z najboljšim cHiiscm AKCIJA ©BraïïffiM®™? o s toplotno črpalko ceneje do elektrike In naj še kdo reče, da konkurenca ni dobra stvar. Zaradi nje imamo vsi možnost izbire elektrodobavitelja (240 odjemalcev Elektra Celje ga je v zadnjem mesecu zamenjalo). Vsi, ki imajo vgraje ne toplotne črpalke, pa bodo vsa) od Elektra Celje» če že od dr^ve konkretnih spodbud m, deležni posebnih subvencij. Uradni razlog za taksno odločitev Elektra Celje je podpreti ekološko osveščene odjemalce, ki uporabljajo toplotne črpalke, in jim zato subvencionirati ceno električne energije. Toplotna črpalka predstavlja namreč energetsko učinkovit in okolju prijazen način ogrevanja in hlajenja, saj od 60 do 80 odstotkov energije pridobi iz okolja. Pomembno pri tem je tu-di. da toplotna črpalka obratuje brez škodljivih emisij za okolje. Posamezniki, ki so se odločili za vgradnjo toplotne črpalke, zadnja leta niso bili dele^ večjih državnih spodbud, kot te veljajo za ostale okolju prijazne načine ogrevanja in varčevanja z enei^jo. Zdaj bo- Eden vodilnih proimjaleev toplotnih črpalk v Sloveniji je prav podjela Tarmotehnika izBrasfovč. do, na Celjskem naj bi jih bilo od 200 do 300, s ponudbo Elektra Celje prihranili 9 odstotkov mesečno. Ob tem, da naj bi že tako ali tako vsak posameznik s toplotno črpalko v primerjavi z nakupi ostalih erm-gentov za ogrevanje veliko prihranil Posebna ponudba velja od tega meseca naprej brez kakršnih koli časoviúh omejitev. To pomeni, da se lahko vsak v vsakem trenutku odloČi za zamenjavo paketa. V okvim paketa je možen tudi izbirni nćOcup električne energije iz obnovljivih virov, gre za t. i. zeleno ener^jo, s čimer odjemalce spodbujajo k še dodatni skrbi za okolje. Ali bodo k dodatni skrbi za okolje s prirejenimi cenami za >»ta varčne« spodbudili še ostale odjemalce, ki nimajo tolikšnih prihrankov, da bi si lahko privoščih toplotno črpalko? Najbrž bo tudi to odvisno od konkurence. RP Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o.» Ljubljana, s štirim: nov:m: PISARNAMI-PODRUŽNICAMI Cenjene stranke in poslovne partnerje obveščamo, daje Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, do.o., Ljubljana, odprla štiri nove pisarne - podružnice, tako da odslej poslujemo tudi v Celju, Kopru, Mariboru in Novem mestu. Glavni stóti Odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki, d.o.o. ostaja še naprej, tsko kot do sed^, v Ljubljani. V vseb pisarnah po Sloveniji zagotavljamo visoko raven kakovosti odvetniških storitev na podrodu civilnega prava, kazenskega prava, gospodarskega prava, prava varstva konkurence, avtorskega prava, prava industrijske lastnine, delovnega prava, davcriega prava, upravnega prava in ustavnega prava. Strokovnjaki Odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki, d.o.o., LJubljana, so vam odslej na voljo na naslednjih naslovih: Gtavni sedež odvetniške pisarne Barjanska cesta 3, 1000 Ljubljana Tel.: 01 2S2 80 00; faks: 02 2S2 BO 80; Sr.Net E- m a il : o d vet n iki .a ttorney s^ senica .si Podružnica Celje Ljubljanska cesta 5, 3000 Celje Tel.: 05 908 35 30; faks: 05 908 35 31 E - raa il : odvet ni ki. ce lje@ se n ica .s i Podružnica Koper Fenarska ulica 30, 5000 Koper Tel.: 05 908 35 10; faks: 05 908 35 11 £ • m ail : odvetnik I. kop cr ^ s enic a. si Podmřnica Maribor Svetozarevska ulica 6, 2000 Maribor Tel.: 05 906 35 20; faks: 05 908 35 21 E • ma il : odvet niki. ma ri bo r ® sen i ca.si Podružnica Novo mesto Rozmanova ulica 16, SOOO Novo mesto Tel.: 05 908 35 00; faks: 05 908 35 01 E- mail : o dvetn ik i. n ovo mesto sen ica.si Oclovai podružnic v Celju, Kopru, Mariboru I& Novem meafu: poMdeijek od 09X10 ure. tAiek od 09.00 do i 9.00 arr, sreda od 09.00 do 17.00 ur, (ftctek od 09M do )9.00 un. od 09.00 do 15.00 ur. Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o. HUJSAJMO Z NOVIM lEDMIKOM IN RADIEM CELJE Z dihanjem iz začaranega kroga debelosti Do konca akcije je Še dober mesec in doslej so >»huj-šarji« skupaj Izbili že 150 kilogramov. Med prvomajskimi prazniki je večina kilograme izgubljala s pravibiim prehranjevanjem in predvsem z veliko gibanja. Skupina je tako »skurila« 28^ kilograma. Toikova delavnica je minila v znamenju sp023iavan)a tehnik sproščanja na poti do premagovanja vsakdanjega stresa. O pomenu sproSČanja in notranjega umirjanja je spregovoril specialist klinične psihologije mag. Drago l^col. Stres, zlasti dolgotrajnejši, nas izčrpava in povzroča obolenja- Njegova pogosta posledica so slabe prehrambene navade. «Vsak- do lahko po naravni poti osvo-j i ra^Čne načine razbremenjevanja in spioSčan^a is uporablja tiste, ki mu najbolj ustrezajo. Nekaterih se je treba posebej naučiti,« poudarjaT^coL Pri tem za vse velja, da so učinkovite šele t^o^t, kadar jih dovolj dolgo in redno vadimo. »Kojih dobro obvladamo, jih lahko koristno uporabimo takrat, ko smo telesno napeti, tesnobni in nemimi in ko želimo izstopiti iz začaranega kroga prekomernega uživanja hrane.« Nekatere so se naučili tudi naši »huj* Šarji«. Globoko (trH)ušno) dihanje je primemo takrat, ko smo napeti, dihamo plitvo in hitro. Takšno dihanje povzroča neugodne občutte, zato dihanje s Pravim telwke sp(T»čaiiÍ8 oinogoč^ pmagovaq^ Spedaití Urim pslnlogíje rnag. Drago Teed p^ n notranjega umsianfa. trebuhom prispeva k notranji umiritvi in sproščenosti. Stres in tesnobo pogosto spremlja napetost v mišicah, zato progresivna miííčna re-laksacija vodi do ^oboke duševne sprostitve. Ko vadimo to tehniko, se učimo razlikovati med napetimi in sproščenimi mišicami, odkrivati in prepoznavati napetost v različnih delih telesa ter jo zmanj-ševatt. S pomočjo domišljije lahko doživljamo prijetne in pomirjajoče trenutke ter do- živimo notranjo sprostitev in zadovoljstvo. Pri sproščanju z domišij^ so pomembni vaje za čute in domišljijski prizori, ki zbujajo ugodje. Med prdzniki na Bukovico Marjana Zver je biia navdušena nad sproši^jem z do-mišljijo. Meni, dajeznjo preprosteje dosegati ugodje in zadovoljstvo. Doslej je izgubila dobrih 10 kilogramov in dosegla velik premik pri prehra-njevanju v trenutku, ko je spoznala, da suadanje vodi le v kopičenje kilogramov. Odkrila je tudi nove jedi. »Nikoli nisem jedla rib. ťoda ugotovila sem, da so lahko okusna in predvsem zdrava ter lahka jed. Bolj kot kdaj-koli prej mi tekneta sadje in zelenjava.« Jerneja Mast-nak je lažja za 7, njen cilj je izgubiti še vsaj 15 kilogramov. »Všeč mi je skupinsko hujšanje, saj bodrimo drug drugega. Z dekleti se družimo tudi v prostem Ča- su in ponosne smo, da smo med prvomajskimi prazniki osvojile Bukovico.« Dobrih 10 izgubljenih kilogramov je velik uspeh za Heleno Simič. »Počutim se izjemno dobro. Pogled v ogledalo mi vliva zadovoljstvo in daje energijo, čeprav bo pot do uspeha še dolga. Zavedam se, da je za uspeh treba trdo delati in pripravljena sem,« optimistično pove. MATEJA JAZBEC Foto: Grup A »Realnost je drugačna kot v Na kraju zločinaicc Z novim direktorjem celjske policije Karolom I\irkom o slabi prometni varnosti, policijski papi-rologiji, nepreiskanih umorih in ropih s 1. majem celjsko policijo vodi Karel lixxk. Za direktorja ga je predlagal Janko Goršek, zdaj v. d. generalnega direktorja slovenske policije. In kdo je 48-letni magister Turk? V policiji je več kot 20 let vedno znova napreduje, veliko da na izobraževanje. Direktor mariborske uprave je bil 28 mesecev, zdaj se je vrnil v Celje, kjer je gradil kariero pred tem. Opisujejo ga kot strogega, pri preiskovanju kriminaia zelo doslednega. Policisti ga vidijo kol nekoliko tradicionalno usmerjenega, kljub temu mu zaupajo. Je izjemno komunikativen, nikoli ni odrekel izjave za medije, Četudi je bil na prizoriSču umora sredi dela. Simpatičen 48-letnik živi v Žalcu, zna se po-šaliti, nasmejati. Nekdaj Gorškove pisarne ne bo na novo »zbelU« pravi, bo pa prestavil nekaj omar ... Ko pogovor nanese na resne stvari, govori jasno, preudarno. Ni mu vseeno, kaj o policiji meni javnost, zato bo veliko vlagal v korekten odnos z mediji, kar pomeni tudi z ljudmi, »Dobri medsebojni odnosi so ključ do uspeha. Moj cilj je graditi kakovost le-teh in naših storitev. V zadnjem Času smo veliko naredili, ne smemo pa zanemariti, da )e policija hierarhična organizacija. Čas je, da se v polidji postopoma uvajajo nove oblike vodenja. Te bodo pripomogle, da bomo dvignili kakovost odnosov znotraj policije in z ljudmi. Mislim, da je policija vredna zaupanja. Delamo za ljudi, (ega ne smemo pozabiti!« Prometna varnost. Aprila je na Celjskem umrlo sedem ljudi! Kaj se dogaja? Na prometno varnost ne moremo gledati enoznačno. Realen prikaz je mogoč ob spremljanju daljšega obdobja. Je pa april res kritičen mesec. Toda skupno število prometnih nesrtó se je zmanjšalo za 52 odstotkov, kar je (udi pomembno. Kaj se dogaja? Gre za nihanja. Učinek zakona je nekako ponehal. Policija je bila vedno tista, ki je bila odgovorna za prometno varnost, ostale institucije so ostale ob strani. Ste prvi, ki to javno poveste. Nihče si ne upa skri-tizirati drugih organizacij, čeprav je jasno, da za prometno varnost storijo premalo ... Zdaj je sicer mogoče zaznati tudi pozive drugih ustanov, da se morija na cestah preneha. Lahko poostrimo ukrepe, vendar se stanje ne bo izboljšalo. Gre za prometno kulturo, vzgojo. Severne države so to že zdavnaj ugo- tovile. Učinki na dolgi rok bodo pri sodelovanju vseh in-Štitucij! Vzrokov za nesreče je več. ni le vozrûk, so cesta, vozila, ostali dejavniki. To je ireba upoStevatl narediti skupen načrt- Nesreče povzročajo pretežno mladi, neizkušeni vozniki, posredna vzroka sta alkohol in hitrost. V družbi je zdaj to problem številka ena? Mi smo na to opozarjali že pred desetletjem. Ni žalostno, da lahko invalidi Društva paraplegi-kov JZ Štajerske v hvalevredni akciji sami predavajo mladim, ministrstva pa imajo za to »premalo denarja«? Njihova akcija je pohvalna! Mladi »čutijo« bolečine, ki jih ti ljudje doživljajo po nesrečah. Če govoriva o policiji, je ta z nasveti prisotna v vrtcih in osnovnih šolah, v srednjih šolah pa ne toliko. Učinki so, toda predavanja so suhop^na. V bodoče }e treba več delati s srednješolci. To je to: združiti, povezati društva, institucije, iti vskup-ne akcije. Ob tem še medijska pozornost, da se prepreči alkoholizem in dvigne prometna kultura. Ko sva že pri »premalo denarja«. So policisti in kriminalisti dobro plačani? Provokativno vprašanje. Vsak bi rekel, da ni dobro plačan ... Mislim, da si policisti glede na svoje delo, da so 24 ur na razpolago, četudi je petek ali nedelja, definitivno zaslužijo višjo plačo. Hkrati je nujno vedenje, da je v obdobju recesije neracionalno pričakovati dvig plač. Lahko poveste, koliko je bUo ponoči intervencijskih patrulj na Celjskem? V celo.tni PU Celje od 15 do 16. Zadeve imamo dokaj dobro pokrite, želim pa še več policistov na terenu, med ljudmi. Ob posredovanjih ostane premalo časa za preventivo. Preobremenjeni so glede na število dogodkov. Policist je osem ur vpet v dogodke, z enega mora na drugega. 7\i si malo pomagamo tudi s prerazporeditvami. To sem vprašala zato, ker nam je ministrica za notranje zadeve Katarina Kresa I dejala, da je 70 odstotkov policistov v administraciji, 30 odstotkov na terenu. Če na 113 ljudem rečejo, da bodo prišli, ko bodo končali pri posredovanju na drugi lokaciji, je jasno, da je policistov še vedno premalo. Slovenija je po številu policistov na sredini v primerjavi z ostalimi državami. Ko odštejemo policiste ob šen-genski meji, smo pa na repu! Kot Ai^ja: 2 do 3 policisti na tisoč ljudi! Pri številki 113 pa morajo ljudje raz- likovati, kaj so nujni klici in kaj so klici, ki ne zahtevajo takojšnjega posredovanja. Ko je ogroženo življenje, ni dileme, policist mora čim prej na kraj. T\i ne vidim nič spornega. Kar se tiče »sedečih policistov«, drži. da je policija sistem, ki je zbirokratiziran. Bol) kot v ostalih državah, tudi če se primerjamo z Bosno in Hercegovino, s Hrvaško, z Avstrijo. S tem se ravno zdaj ukvarja posebna skupina. Policiste bi radi dobili nazaj na teren. Veliko se govori o gospodarskem kriminalu, potem nekako vse potihne. Da so pritiski morda bolj kot v Celju v Ljubljani, kjer je središče gospodarskih in političnih l(Àijev, ni več skrivnost. Lahko rečete, da vam - kot vodilnemu - ni nikoli nihče »svetoval«, da kakšno stvar kje založite ... Nikoli TÚ nihče pritiskal name. Spraševali so me, kaj je s primerom, vendar je to normalno. Če bi kdo poskušal name vplivati, bi ukrepal ali odstopil To so načela, ki se jih držim. Mimo tega ne morem. Vsi poudarjajo izobraževanje kriminalisttiv, ki preiskujejo gospodarski kriminal. 2^akaj potem na sodiščih Številne zadeve padejo? Preiskovanja so ziitevna. Ne trajajo dan ali dva, ampak več mesecev. Policija v predkazenskem postopku naredi največ, kar lahko, Gre tudi za odnos s tožilcem, ki usmerja preiskavo. Nisem tako čmo^ed, ker vem, da se stvari premikajo in da bomo na dolgi rok Icriminalisti še učinkovitejši. Ne morem pa komentirati delovanja sodišč. Slovenija je pravna država in sodišče odloči, ali je nekdo kriv ali ne. Na Celjskem je kar nekaj nepreiskanih ropov, tudi tak, ko je ropar streljal na mimoidočega. Vedno dobim odgovor, da policija zaradi interesa preiskave ne more govoriti o tem. Zdaj »ne more govoriti« že več let, storilci so Še vedno na prosto* sti... Ljudje preveč gledajo Na kraju zločina. Forenziki na kraju nekaj minut slikajo, vnesejo podatke v računalnik in v 15 minutah imajo storilce. V realnosti ni tako, Preiskanost ropov je okoli 7O-odstotna, nekaj ropov vedno ostane neraziskanih. Imamo neke določene informacije o storilcih, a dokazov ni- Večina umorov Je resda preiskanih, kaj pa umora Ande Klarič In celjskega brezdomca Petra Dor nika? Pa pogrešani Jure Plevnik ... Kaj sploh pomeni, da preiskava ni končana? Zbirate informacije in tudi »čakate«, da nekdo nekoč nekje naredi napako... Hidi. Zadeve za nas niso kon^e, kar pomeni, da se na teh primerih dela. Za primer Plevnik ravno te dni izvajamo določene aktivnosti. Pri ropih je na primer treba biti pozoren, če nekdo stori rop enkrat, gâ bo morda še kdaj? Ga bo to povezalo še s kakšnim nepreiskanim? V teh primerih sodelujemo tudi s sosednjimi državami. Skratka, primeri so odprti. Gospodarska kriza. Kako je mogoče, da na vprašanje, ali bo kriminala več zaradi krize, policijski strokovnjak odgovori nikalno? S terena dobivam informacije, da je ogromno nasUja v družini in ostalih kaznivih dejanj? Tu mora biti pritrdilen odgovor! Zveza med krizo in kriminalom je. Zmanjšajo se družbene vrednote in več je kriminala. Statistika ka- že, da ni nekega porasta, ampak opazovati moramo daljše obdobje. Seveda pričakujemo več kriminala in smo pripravljeni. Upam, da ne bo brutal ne j ših ropov, poglejte, kaj se je zgodilo v Zagrebu. Kriza pogojuje tudi družinsko nasilje, več je alkoholizma. In ravno družinsko nasilje - tu je ničelna toleranca. Tega ne smemo dopuščati in to policisti vedo. Minilo je leto, odkar velja Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Deluje? Mislim, da. Preprečili smo kar nekaj družinskih tragedij. V preteklosti je bilo 70 odstotkov umorov v družinah. Če smo preprečili dva, smo že naredili veliko. Je pa res vprašanje, kakšne bodo posledice krize. Nikoli ne moreš predvidevati. Na koncu se potem sprašujejo, kaj počne policija. Ne gre samo za prepoved približevanja in ovadbo. ^Acljučiti se morajo dru- Karol Turk je bil konec 80. let vodja varnostnega okoliša v Žalcu, nato komandir poUcijskili po9taj v Mozirju, Žalcu in Celju. V Celju je prevzel referat za operativne zadeve na tedanjem inšpektoratu celjske polid je, kasneje |e vodil tudi skupino za javni red, oddelek za spletno kriminaliteto, nato še celoten kriminalistični oddelek Ob ddu se je nenehno izobraževal, nazadnje je končal magistrski Študij na Fakulteti za podi* plomske državne in evropske študije. Direktor mariborske uprave je bil od januarja 2007 do 1. maja letos. ge institucije. NiČ ne koristi, če nekoga privedemo dvakrat, nasilje je treba preprečiti! Torej sodelovanje. Kup je vladnih in nevladnih organizacij, ko pa se policist sreča s problemom in je treba stvari reševati, je ponavadi sam ..., nikogar ni. Ob skupnem delu bodo učinki večji. SIMONA ŠOLINIČ Foto: Grup A Intervju z novim direktor-jem Policijske uprave Celje bomo objavili tudi na Radiu Celje, in sicer v torek ob 11.15. ^ z Novim tednikom, Tuš Idubom in Koestlinom tus ^ PLITVICE na izlet, saj Tuš ima 20 let! NAKXNIKI NOVEGA TEDNIKA! Za vaš, zveste bralce Novega tednika in člane Tuš kluba ob TulevI 20^letnlci pripravljamo izlet na Plitvička jezera. Z malo sreče se boste lahko z nami v petek, 29.5* 2009, sprehajali po parku, kjer se je narava poigrala s svojimi čari in ustvarila čudovit preplet slapov in jezer, ki za vedno ostanejo v spominu. Narodni park Plitvička jezera se razprostira na 266 km^in zajema 16 v terasah razporejenih jezer, k! se med seboj povezujejo s slapovi in kaskadami. Zaradi svojih lepot se uvršča med najlepše naravne znamenitosti Evrope. Praznujmo skupaj Tuievih 20 let na avtobusu smeha Tn veselja na poti v Plitvice! Izpolnite priložen kupon, pošljite ga na uredništvo Novega tednika in morda boste prav vi srečni nagrajenec, ki si bo z nami ogledal Plitvička jezera. Kupon pošljite na naslov: Novi tednik Prešernova ulica 19 3000 Celje Upoštevali bomo samo v celoti in čitljivo izpolnjene kupone, ki bodo v uredništvo Novega tednika prispeli do14.5.2009. V žrebu lahko sodelujejo samo naročniki Novega tednika» ki so hkrati člani Tuš kluba. KUPON Z Novim tednikom. Tušem in Koestlinom na izlet! Ime in priimek: Naslov:_ tus dnik št. Tuš klub kartice: ŒHHHHHI] ^fete Naročniška številka Novega tednika: Telefon:_ Podpis:. lECED Ji^n m tuŠklub ^ Z Novim tednikom. Tuš klubom in Crem Caffejem tus v VERONO na izlet, saj Tuš ima 20 let! noV! Ker je 20-letnica v trgovinah Tuš res nekaj posebnega, za vas pripravljamo še en izlet in tako dvojne možnosti, da odidete na izlet z nami prav vi, zvesti bralci Novega tednika in člani Tuš kluba. V petek, 5* 6* 2009, bomo obiskali Vicenzo, kjer si bomo ogledali pražarno kave in se nato v kavarni razvajali z okusno kavo. Okrepčani in polni energije se bomo nato odpeljali v očarljivo mesto Romea in Julije - Verono. Nastanek Verone sega v leto 49 p.ni., koje mesto dobilo status rimskega mesta. Od takrat so ga zaznamovala obdobja zgodovine, ki se odražajo predvsem skozi arhitekturno pestrost. Največja atrakcija je odlično ohranjena rimska arena iz1. stoletja, ki sprejme kar 20.000 gledalcev in poleti služi kot mestna operna hiša. Praznujmo skupaj TuSevIh 20 tet na avtobusu smeha in veselja na poti v Vlcenzo in Verono! Izpolnite priložen kupon, pošljite ga na uredništvo Novega tednika in morda boste prav vi srečni nagrajenec, ki si bo z nami ogledal pražarno kave v Vice-nzi ter znamenitosti v mestu mnogih obrazov - Veroni. Kupon pošljite na naslov: Novi tednik Prešernova ulica 19 3000 Celje Upoštevali bomo samo v celoti in čitljivo izpolnjene kupone, ki bodo v uredništvo Novega tednika prispeli do 2h 5.2009. V žrebu lahko sodelujejo samo naročniki Novega tednika, ki so hkrati čiani Tuš kluba. KUPON ★ Z Novim tednikom, Tušem in Crem caffejem na izlet! LUS Ime in priimek: Naslov: _ dnik št. Tuš klub kartice: Naročniška številka Novega tednika: Telefon: _Podpis: □□CQiinini] □□□DGO .iď.celje * »J «1.4 IMJ «k wv tus klub 8 CEUE I ŠTOBE 1 m NOVI TEDNIK Mir in parkirišča za Hudinjčane Krajani mestne četrti Hudinja se gostinskega lokala ne bodo rešili Mestna občioa Celje je v sredo pripravila Javno obravnavo o predlogu spre-memb zazidalnega načrta Zgornja Hudinja. Gre za ob-moćje ob Ulici irankolov-skih žrtev, kjer želi lastnik gostinskega lokala Ervin Sijnonič postaviti nov po* si o vno-s ta no vanjski ob* jekt. Čeprav se je javne obravnave udeležilo malo krajanov, je jasno, da nad novim objektom, enako tudi nad starim, oiti najmanj niso navdušeni. SimoolČevim obljubam o večjem miru pa ne verjamejo. Obstoječi, veljavni, zazidalni načrt predvideva, da bi gostinski lokal, ki buii duhove in kali nočni mir stanovalcev na Hudinji, legalizirali. To pomeni» da se krajani gostinskega lokalâ ne bodo rešili. Na tem mestu je predviden manjši stanovanjski objekt, vendar ima lastnik Enin Simonič dru-gačne želje In načrte. Želi postaviti dobrih 15 metrov visoko stavbo z modernim videzom in s Štirimi nadstropji. V pritličju bo ostal gostinski lokal, v prvem nadstropju bi rad imel mimo poslovno dejavnost (kot so recimo odvetniške pisarne, frizerski salon, wellness, masažni studio in podobno), v ostalih treh nadstropjih pa bi bilo devet stanovanj. Krajane je predlog razburil. Na mestu, kjer zdaj stoji med prebivalci Ulice frankolovskih žrtev ne prav priljubljen lokal, bo stala (če bo sprejet novrazidalni naèrt) moderna petkotna stavba. Tudi v njej bo gostinski lokal, lastnik Ervin Simonič pa obljublja, da bosta to kavama in slašeičama.takoda se krajanom obetamir Razen če bodo predlog zavrnili. >»Če bosto rekJi m, bo le 20 let tako.cf opozarja Simonič. wMv.nkbrn.sl »To je življenje v mestu!« že v začetku javne obravnave je bilo največ govora o nikakrSni kakovosti življenja v tem delu Hudinje, saj naj bi gostje gostinskega lokaJa poskrbeli za stalen hrup. Eden od krajanov je slikovito opozoril Simoniča: »V predlogu je spet lokal. Tisti, ki si to želite, pridite v mojo spalnico en petek in soboto.« In odgovor projektanike: »To ječena življenja v mestu.« Mislim, da ni treba razlagati, da so bili krajani ob teh besedah še bolj jezni. Kot se je kasneje izkazalo, je največja težava prav neznosen hrup: »Sam objekt nas ne moti, ampak smo vsi poudarili» da nas motita tisti hrup in slabo ime lastnika, ker ni v vseh teh letih nič naredil, da bi bil tukaj mir.« In v sredo je Simonič vendarle nekaj naredil. Dal jeobljubo, da bosta v novi stavbi, če jo bo seveda smel postaviti, kavarna in slaščičarna, ki bosta odprti le do 22. ure oziroma največ do polnoči. Tudi za svoje stanovalce si namreč želi mir. Krajani mu niso verjeli. Drug pomislek krajanov so parkirišča. O teh težavah prav teh krajanov smo pred časom v našem časopisu že pisali. Zdaj pa bo, kot so prepričani krajani, še slabše: »S tem novim objektom nam bodo vzeli še tista parkirna mesta, ki jih imamo, in še zelenica bo uničena.« Vendar je načrt bolj optimističen. Ker gre za novogradnjo, morajo zagotoviti zadostno število parkirnih mest (1,5 parkirala mesta na stanovanje). Zato bodo res posegli v zelenico, ki je prav tako v lasti Simoniča, in lam uredili 16 parkirnih mest. Krajane je zanimalo, kje bodo parkirali vsi gosti lokala in zaposleni v poslovnih prostorih, vendar je projektantka pove- dala, da jim za te ni treba zagotoviti parkirišč. Zakon oziroma uredba tega ne zaht^a. Potem je ponovila znani stavek, da je pač takšno življe-njevmestu... Eden od krajanov |e Imel pripombo tudi ^ede višine nove stavbe: »Novi objekt je od bloka frankolovskih žrtev 32 umaknjen 12 metrov. To pomeni, da bom gledal v iasadol« In odgovor: >»RaZ' gled ni merljiva kategorijat« Da je parkirišč premalo, je ugotovil tudi odbor Mestne četrti Hudinja, kije prav zato sklenil, da |e takšen objekt za to lokacijo nesprejemljiv. Ob tem se je oglasil krajan, ki je dejal, da so si nekateri želeli tam kupiti zemljišče» da bi si postavi ii garaže, vendar ni šlo. Potem je Simonič povedal, da je Supra Stanu ponudil zemljišče, da bi ga stanovalci lahko kupili. Simonič je dejal» da so mu na Supra Stanu odgovorili, da oni zemljišča ne potrebujejo oziroma da potrebujejo le metrski pas od stavbe, zato da lahko nemoteno popravkjajo fasado in podobno. Alije to res, smo preverili na Supra Stanu. Direktor Bojan Kolene je dejal, da je res» da za popravljanje fasade potrebujejo le en meter od stavbe. Dodal pa je, da Simonič ni poslal nobene uradne ponudbe za pro- dajo zemljišč za gradnjo parkirišč oziroma garaž. Za ii^dnjo parkirišč na tem območju obstaja še ena možnost. Namreč del zemljišča, ki ni v lasti Simoniča, bi še lahko pozidali z 41 parkirišči, ki danes še niso 2^jena. Ampak je tudi tu lastniška težava. Lastnik tega dela zemljišča je namreč še vedno Ivan Jež. Krajani se bojijo, da bi Simonič, ki je tudi lastnik tamkaj šnje zelenice» lahko to za-gradil in je ne bi mogli veČ uporabljati. Na občini pravijo, da take stvari lahko zahtevajo v odloku, da namreč ne dovoljujejo postavitve ograj. Če si lastnik nepremičnine, ne pomeni nujno, da lahko na njej delaš, kar se ti zahoče» Še pravijo. Pripombe na predlog sprememb zazidalnega načrta za ta del Hudinje bodo sprejemali še do 20. mája. ŠPELA KURALT Foto: Grup A wi«nv.nkfarr.si NAKRATKO Večer s tamburaši ŠTORE - V kulturnem domu bo v nedeljo ob 19, uri nastopil tamburaški orkester Petrovi tamburaši, skupaj z gosti. Orkester tamburašev iz Šempetra v Savinjski dolini je že posnel dve zgoščenki ter nastopil na festivalih v Frandji ter Cmi gori, na letošnjem aprilskem državnem srečanju tamburaSev in mandolinistov v Semiču pa je le za točko zgrešil zlato priznanje- Med njihovi tokratnimi gosti so Oktet 9. Storski šolski pevski zbor ter plesalca standardnih in la-tinskoameriških plesov. Pohod po občini ŠTORE - Juui, v soboto, bo 12. pohod po turistični poti te občine, ki je srednje zahteven ter primeren za različne starosti. Pohodniki se bodo napotili po poti Štore-Križpota-Langeijeve pečine-Svetli Dol-Mrzla planlna-Žlajfa, za katero potrebujejo tri ure zmerne hoje. Zbrali se bodo ob 8. uri, na železniški postaji. Pohod pripravljata turistično društvo In občina. BJ Calje In jazz? Zakaj pa ne? Celje kot mesto njihove mladosti Dijaki in mentorji Gimnazije Celje - Center so v sredo predstavili rezultate projekta Celje - mesto moje mladostí, s katerim so želeli narediti prve korake k prenovi gimnazijskega programa. V treh dnevih so izstopili iz klasične oblike pouka in se lotili raziskovanja ter izobraževanja nekoliko drugače. čič. V projektu so sodelovali vsi dijaki 1. letnikov splošne in strokovne gimnazije, ki so si vnaprej izbrali najbolj zanimive teme v zvezi s preteklostjo ijî sodobnostjo Celja, nato pa raziskovali pod vodstvům 28 mentorjev. Sredina prireditev je bila priložnost za predstavitev kar devetih programov, rezultatov dela, ki za dijake ni bilo zgolj poučno, ampak tudi zabavno. IzbraU so si namreč zelo raznolike teme; raziskovali, kje lahko mladi v Celju poiščejo psihološko svetovanje in pomoč, iskali nove sprehode skozi Celje, analizirali ke- mijsko industrijo v mestu skozi čas, lišaje in kvaliteto zraka, življenje v nekdanji Celei, razgibavanje telesa in duha, vse skupaj pa začinili z igranjem džez glasbe ter s snemanjem filma o Celju. Ni pa ostalo zgolj pri raziskovanju, saj so se dijaki učili tudi selekcionirati podatke ter zbrano prevajati v angleščino in nemščino. Predstavitvi, ki so jo začeli s posnetim vi-deospotom o utripu šole in 5 podlago avtorske glasbe, so namenili kar tri šolske ure. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA '.nkbrr.si »Naša gimnazija Želi biti sodobna šola, ki se razvija v skladu z aktualnimi trendi. Mednje sodi posodabljanje gimnazijskega programa, ki si za cilj postavlja posredovanje trajnega znanja na zanimiv način, razvoj kritičnega - it.3S-8. razmišljanja in odnosa do družbe, ^to so potrebni novi pristopi, aktivne oblike in metode dela,« je cilje projekta, ki so ga v Gimnaziji Celje - Center začeli izvajati v januarju, povzela vodja programa gimnazija Irena Benedi- maj 2009 - LAŠKO F» 4 vy v- • Skala, ki je před dneví přebila streho. Zlahka bi zadela tudi fasado. (Foto: arhiv družine Zupane) Na cesto, na polje ...v hišo, človeka? Domačije v Tevčdh ogrožajo padajoče skale gradbeno mrežo »Pred veliko nočjo se je iz hriba nad hišami zaslišalo grozljivo hru-menje. Kot bi nekdo z dinamitom razstreljeval kamnito steno nad nami. V dolino so priletele prve skale. Najprej nekaj večstokiiogram-skih. Nato tudi .po več ton težkih. Nekaj jih |e pristalo na travniku. Ena se je odbila od lesenega hrama. Naslednja je priletela v hišo,« zgroženo opisujejo krajani Tevč, kraja, ki je le streljaj tz Laškega. Od tedaj že več kot mesec živijo v vsakdanjem strahu pred nakopičenimi skalami, ki so popolnoma zasule nekdanjo gozdno pot nad petimi najbližjimi domovi. »Tega zloveščega hrupa si ne morete niti predstavljati,« pove krajan David Hrastnik. Dom in hlev Krastnikovih sta kamnitim gmotam najbližje. Nekoliko nižje leži hiša. ki jo pridno preureja družinica iz Ribnice na Pohorju in v katero je pred dnevi priletela ena od.skal. Takrat starSev z majhno hčerkico na srečo ni bilo v njej. Spel drugič jih je grmenje padajočih skal tako prestrašilo, da so prespali pri Zu-pančevih. ki imajo dom še nekoliko nižje, vendar neposredno pod do v živo skaJo »olupljenega« hriba, katerega grozljiva razpoka zeva skozi gost gozd. Ko grozi toča večtonskih skal ... »že v prejšnjih letih je tu in tam priletela kakšna skala v dolino, ven- - Denarja le za tanko dar česa takšnega, kar se je začelo v spomladanskih mesecih, nepomni nihče od domačinov. Skale padajo brez vsakega reda, brez vnaprejšnje napovedi. Ne bi mogli reči, da jih sproži kakšen vremenski pojav, Če bi bilo hudo neurje, bi Se nekako razumeli,« pravijo Zu-pančevi, Marjan, Marija, Urška in Terezija. Marija se zato boji za svoje vnuke: »Saj jih ne upam pustiti, da prosto tekajo zunaj, ko pa nikoli ne veš, kdaj bo spet udarilo. Zadnja skala se je mimo hiše prikotalila v nedeljo, dan pred našim obiskom. »Ovce, te so zaslutile. V hipu so se zbrale v čredo in se umaknile,« se spominja Terezija. Silva Hrastnik je še vedno v šoku. Nekaj dni nazaj Je kamruta gmota priletela mimo nje, ko je zganjala skupaj koze na domačem travniku. Ženske nam previdno sledijo, ko nas Marjan in David vodita nekaj metrov višje, do »epicentra«. Verjemite, na našem mestu si ne bi želeli stati. Nikoli. Kaj šeie živeti v dolini. Komaj se prebijamo mimo skal. ki so popolnoma zasule nekdanjo gozdno cesto, po kateri so krajani včasih mirno lahko zvozili vsa drva in materiale za gradnjo hiš. Nad cesto visi skalnati previs 5 še več skalnimi gmotami, ki ne dajejo ravno vtisa stabilnosti. Težko, da bi še dolgo ostale na mestu. Neurje, deževje, sila težnosti, karkoli jih lahko sproži. Poleg tega sredi nekdanje ceste zevajo zemeljske razpoke, ki so vsak dan nekoliko večje. V Tevčah se tako za nameček bojijo še zemeljskega plazu. Videti je, kot da v dolino polzi ves hrib. ... od katere te loči zgolj gradbena mreža Krajani so razdejanje po skalni toči že pospravili, odstranili skale, kolikor so jih lahko, ter namestili nizke gradbene mreže. Te so nekoliko okrepGi še delavci s pomočjo članov štaba civilne zaščite ter mednje zabili železniške pragove. Občina Laško je z razmerami seznanjena, vendar, kot sta potrdila vodja urada za oko- lje in prostor Tomaž Novak in Aljaž Krplč iz režijskega obrata, je občina izvedla prve zaščitne ukrepe, za katere je zagotovila 10 tisoč evrov iz lastne proračunske rezerve, omejene na približno 65 tisoč evrov letno - za vse plazove v Laškem! Do državnih pa po zatrdilu ministrstva za okolje in prostor ni upravičena, saj »ne dosega kriterijev in meril, določenih z zakonom«, V sredo so se prestrašeni krajani ponovno sestali s predstavniki občine in zaprosili za dodatno zaščito. Naslednji korak bo tako izdelava dodamega geološkega poročila, na podlagi tega pa bo občina izdelala predlog celostne sanacije ter ministrstvo za okolje in prostor zaprosila za izredna sredstva iz sklada za sanacijo malih in srednjih plazov. »Ne da se napovedati, kam bo priletela naslednja skala. Ne kotalijo se naravnost, v dolino zgr-mijo tako, da se odbijajo in nepričakovano spreminjajo smer,« medtem krajani Tevč izmenično pogledujejo v hrib. Mreža v dolžini 100 metrov jim daje zgolj simboličen občutek varnosti. V Tevčah so že pozabili, kako je. če lahko ponoči mirno zatisnejo oči. Vsak nov dan pa prinaša novo vprašanje - kam bo udarilo tokrat ... POLONA MASTNAK Foto: GrupA ^ I Maijsn Zupane in Silva Hrastnik kažeta skale, ki so zasule nekdanjo gozdno cesto ter vsake toliko hrumijo v dolino. Pogled 8 sosednjega hriba: kamnit plaz nadlevcami ter ogrožene domačije Hrib nad TevČamI so že načele tudi vsak dan vecte razpoke. 35-8. ma] 2009 - 10 BRASIOVČE I ŽALEC | hoví tednik Odločen ne odcepitvi Roj Svetniki Občine Brasiov-če so na sredini seji skoraj sogiasno zavrniii pobudo iniciaUvnega odbo* ra za odcepitev Roj in priključitev naselja k sosednji občini Šmartno ob Pa-ki. Očitid, da je naselje zanemarjeno in ni vključeno v razvojne načrte občine, po mnenju svetnikov ne vzdržijo. Člani iniciativnega odbora bodo pravico iskali na upravnem sodišču, resno razmišljajo tudi o državljanski nepokorščini. Dolgoletna želja večine prebivalcev Roj, nekdanje- www.nktpm.si ga vikendaškega naselja na levem bregu Savinje, ni bila uslišana. Svetniki so zagovarjali celovitost občine in opozarjali na premalo angažiranosti okoli sto prebivalcev za razvoj naselja. Strinjali so se. da cestna infrastruktura ne zadoSča potrebam naselja, ki je v zadnjih desetih letih preraslo območje vikendaškega naselja. Krajani bodo zato za razvoj kraja primorani odprodali zasebna zemljišča za javno dobro in prispevati svoj delež k izgradnji javne razsvetljave in kanalizacije. Z očitki» dd se naselje tik ob sosednji Rečici ob Paki ne razvija, se ne strinja tudi svetnik, sicer prebivalec Roj Danilo Arčan, ki pa je kljub temu edini podprl pobudo sokrajanov. »Krivdo za očitke prevzemam delno na svoja pleča, saj morda premalo obveščam sokrajane o sprejetih razvojnih načrtih kraja,« pravi. Arčan poudarja, da Roje niso zanemarjen kraj, temveč območje, v ka- terega bo treba v prihodnje vložiti več truda krajanov za njegov razvoj. »Zavedamo se težav s cestami, ki so preozke, ter težav s kanalizacijo in razsvetljavo. Toda krajani so že zbrali potrebne podpise, s katerimi soglašajo z odprodajo svojega dela zemljišč za skupno dobro.« Člani iniciativnega odbora so odločitev občinskega sveta pričakovali. Zavrnitev pa po besedah predsednika odbora Alojz Smigovca v niče mer ne ogroža demokratičnih postopkov, ki jih nameravajo ubratívprihodnje. »Uporabili bomo vse pravne poti in pravico iskali na sodišču, vse dokler na bo ugodeno naši želji.« Kot je znano občini Bra-slovče in Šmartno ob Paki soglasja o odcepitvi v več kot 15 ietih nista našU, o morebitnem referendumu pa bi odločali krajani Letuša, kamor spadajo Roje. A LetuSa-ni ves ta čas odcepitve Roj ne podpirajo. MATEJA JAZBEC IzobraŽevanje v -Termotehniki Braslovče Vodstvo Termotehnike, ki je vodilni slovenski proizvajalec toplotnih črpalk, v 15 letih svojega delovanja posveča veliko pozornost izobraževanju. Za zaposlene organizira izobraževanja, ki jih vodijo različni strokovnjaki. Istočasno tudi v podjetju z lastnimi kadri organizirajo različna tematska usposabljanja in skrbijo za osveščanje svojih kupcev. Letos so za te potrebe posodobili in razširili lasmo predavalnico, ki sedaj lahko sprejme tudi do 25 slušateljev. V njej so doslej izvedli že šest ciklov usposabljanj, letos pa bodo še najmanj tri. Paleta slušateljev iz vse Slovenije je zelo raznolika. Poleg tega so že dvakrat organizirali tudi usposabljanje monterjev v tujini pri največjem evropskem proizvajalcu hranilnikov toplote Austria Email. Pomoči^k direktorja Bogdan Krono\^ek in organi-zator usposabljanj mag. Prane Pesjak menita, da se področje obnovljivih virov ene^je zelo hitro razvija, vzporedno pa Termotehnika vsako leto trgu ponudi veliko novosti, tako da so redni cikli usposabljanj nujno potrebni, Preko usposabljanj pa podjetje pridobiva tudi povratne informacije s ttga, kar s pridom kori- stijo pri usmerjanju nadaljnjega razvoja svojih izdelkov. Istočasno oba ugotavljata, da se s tovrstnim povezovanjem povečuje tudi zaupanje v domače znanje In izdelke. TT www.nkbm.s^ Razpnimo jadra 2009 V Žalcu se pripravljajo na izvedbo največje športne akcije na Celjskem, Kasnimo jadra, ki jo pripravlja tamkajšnji zavod za kulturo, šport in turizem. V sklopu ^cije bodo med 9. ma-. jem in 13. junijem pripravili šest večjih prireditev ter več kot SO različnih aktivnosti, ki jih bo povezovala rdeča nit: zbiranje nalepk. Ponovno bo nekaj novosti, med njimi tudi prir^itev Koteč nik vabi, v okviru katere bodo do turistične kmetije Tratnik organizirali kolesarjenje in pohodništvo. Tam bodo udeleženci lahko sodelovali v streljanju z zračno puško in lokom, najpogum-nejši pa se bodo lahko preizkusili na eni največjih naravnih plezalnih sten v Evropi, na Kotečniku. Najbolj odmevni bosta uvodna in zal^učna prireditev, ko bodo v Športnem centru Žalec pripravili več kot 20 različnih aktivnosti za najmlajše in starejše, zato bo prva prireditev vključena tudi v projekt Šport špas ali Dan Uroš Vidmejer« direktor »notd zt šport nt Zavodu za kulturo, šport in Qtfizem Žalec, napoveduje od itiri do pettisoe udoležencov. druženja treh generacij. Na sobotni prireditvi bodo za zabavo poskrbeli tudi DJ Teo in plesalci breakdanca Cele Attack, osrednji dogodek dneva pa bo doskok padalcev, ki bodo na prireditev 7>pripeljali« skritega gosta. Najmlajši bodo lahko uživali na kompleksnem napihljivem poligonu, v taborniškem kotičku, hoji po vrvi in spret-nostni vožnji s trikolesniki, ostali pa tudi v odbojki na mivki, nogometnih igrah, inline hokeju, fit vadbi, tekaških testih, nordijski hoji... Na drugih prireditvah bodo pripravljali nogomeUie turnirje za več kategorij in elementarne igre, aktivnosti na »koleščkih« - od hitrostno spretnostnega rolanja, inline hokeja ter tekmovanja v ski-keu. Zelo zanimivo dogajanje bo tudi ob ribniku Vrbje. kjer bodo organizatorji pripravili tek ob Savinji, šolski tek in tek cicibanov. lYadicio-nalno bodo podpirali udeležbo otrok in staišev, saj bodo otroci, ki bodo oa prireditev pripeljali vsaj enega starša {lahko tudi babico ali dedka) in bo le-ta aktivno sodeloval, prejeli posebno nagrado. Udeleženci bodo v zgibanki ponovno zbirali žige, število teh pa bo na zadnji prireditvi določalo velikost nagrade. TT Ena od skupin na izobraževanju Na Jurijev pohod so se odpravili $ kočijami. Dobrodelni Gališki dnevi v Krajevni skupnosti Galicija v žalski občini je v soboto konjeniška sekcija pripravila Jurijev pohod s kočijami in konjeniki po cestah KS. S pohodom so se začeli letošnji 15. Gališki dnevi, ki se bodo dogajali vse do 27. junija, zvrstOo pa se bo kar 25 kulturnih, športnih in drugih prireditev. Pred začetkom pohoda na Zavrhu pri Galiciji je zbrane najprej pozdravila predsednica Turističnega društva Ga* lidja Cvetka Pemovšek, nato je o letošnjih galiških dnevih govoril predsednik organizacijskega odbora Viktor Furman. Po nagovoru predsednika KS Galicija Jožeta Krnica so se vse skupaj posedli v kočije in se odpeljali po KS. 15. tradicionalni Gališki dnevi, ki so v širši okolici edinstveni» se bodo zaključili čez slaba dva meseca z veliko gasilsko veselico. Vmes se bo zvrstila kopica kulturnih, športnih in družabnih prireditev. Med njimi bo med zanimivejšimi koncert Folklorne skupine Galicija, ki bo že to soboto ob 19. uri. ter srečanje »Štirjakov«. Vse prireditve pripravljajo domača kulturna in športna društva, ki jih je v sicer majhni krajevni skupnosti kar deset. Letošnji dnevi so tudi humanitarno obarvani, saj bodo zbrana sredstva namenili za obnovo planinskega doma na KuniguDdi, ki je letos pogorel. RP. TT www.nkbm.sl Bogata raziskovalna bera V poDedeijek so se v Velenju poklonili mlariim razi-skovalcem» ki so sodelovali v letošnjem gibanju Mladi ra* ziskovalci za razvoj šaleške doline. Za nove izzive so se odločili učenci v 11 šaleških, zgornje- in spodnjesa-vinjskih šolah ter dijaki v Šolskem centru Velenje. Kot je poudaril predsednik programskega sveta gibanja Marijan Pen Šek, se mladi in njihovi mentorji tudi letos niso zadovoljili s površnimi stališči, odpirali so nešteta vprašanja in iskali odgovore. »Pomembno je, da ste vztrajali, da ste se naučili nekaj novega ter da bo izkušnja prešla v vzpodbudo in potrebo po novem, §e bolj zavzetem delu,« je nagovoril mlade raziskovalce. Pomen gibanja in tudi »nekaj posebnega«, kar odlikuje mlade raziskovalce, je še posebej izpostavil velenjski župan Srečko Meh. »Za nagrado ste dobili potovalne nahrbtnike. Vzemite jih s seboj, vzemite pa tudi vse, kar vas veže na Šaleško dolino. Id vrnite se,« se je glasila po- potnica župana Meha, ki je zagotovil, da bodo v občinah storili vse, da se bodo mladi po končanem študiju lahko vrnili v svoje okolje. Od skupno 36 so nagradili 18 nalog, strokovne komisije za ocen'0 raziskovalnih nalog pa so podelile 4 zlate, 6 srebrnih In 8 bronastih priznanj. Na državno srečanje mladih raziskovalcev, W bo 22. maja v Murski Soboti, so poslali 23 nalog. Kot po navadi pričakujejo, da se bodo mladi tudi letos dobro Nagrajeni mladi raziskovalci iz osnovnih šol. Zlati pnzn&nji sta Šli v OŠ Nazaije in Miho Pintaija Tolada. odrezali, saj so ocenjevalne komisije v Velenju postavi-" le precej visoka merila. Po mnenju Toneta Ravnikarja Jetos še posebej izstopajo raziskovalne naloge s po- Cvetlična tržnica ponuja V soboto bo v središču Velenja, kjer pripravljajo cvet« lični in bolšji sejem ter kmečko tržnico, spet živahno. Osrednje dogajanje napovedujejo na 14. cvetličnem sejmu, kjer oaj bi več kot 40 prodajalcev in razstavljavcev iz vse Slovenije obiskovalcem ponujalo različne vrste cvetja, strokovnjaki pa pojasnjevali, kako vzgajati in negovati cvetje. Novost bo tekmovanje, v katerega se bodo lahko vključili obiskovalci sejma, Pomerili se bodo lahko v zasaditvi cvedičnega nasada (ves material bodo priskrbeli organizatorji). najboljši po oceni strokovne komisije pa bo bogato nagrajen. "Hidi na letošnjem sejmu bodo sodelovali dijaki zaključnih letnikov Šole za storitvene dejavnosti, ki bodo del poklicne mature opravili s predstavitvijo projekta Otroški hotel Mavrica. Na sejmu bo zanimivo rudi za otroke, saj bodo pripra-vili ustvarjalne delavnice, ki bodo posvečene 9. maju • dnevu Evrope, kar nekaj radovednih pogledov pa bo verjetno pritegnila razstava malih živali. Za dobrodelno noto bodo poskrbeli z dražbo cvetiičnih aranžmajev, zbran denar pa bodo namenili socialno šibkim prebivalcem Velenja. US NAKRATKO Prdzník z ministrico TOPOLŠICA - V soboto bodo pripravili več prireditev ob prazniku krajevne skupnosti ter spominu na kapitulacijo nemš-idh oboroženih sil leta 1945. Tako bodo med drugim zasadili škrlatni glog in odprli raz-stavo arhivskih fotogr^j o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Koroškem, osrednja pa bo večerna dročja naravoslovnih in biotehniških ved. US •proslava, na kateri bo spregovorila Ljubica JeluSič, ministrica za otjrambo. Nagrajeni gasilci VELENJE-Vponedeljek, ob mednarodnem dnevu gasilcev, so v Velenju na posebni prireditvi podelili priznanja - gasilske plamenice {L, H. in HI. stop-nje) več kot 30 članom društev iz vseh treh šaleških občin. Odlikovanje za posebne zasluge sta prejela Maks Švener in Ivo Gorogranc. oba člana PGD Velenje, zlato plaketo GZS paPGD Šoštanj. >4. TISOČ ZGODB, ENA BANKA. Vsaka želja je na začetku krhka in občutljiva. Zato potrebujete varno in zanesljivo banko, ki bo vase želje, cilje in načrte razumela ter jim s pravimi nasveti dala življenje. Z nami bo vaša pot do uresničitve zasebnih in poslovnih finančnih ciljev lažja in krajša, Z veseljem bomo prisluhnili tudi vaši zgodbi. Nova KBM je srce Skupine Nove KBM. ĆNA Številka V ^^Nova KBM Tisoč zgodb, ena banka. Je Guzaj z žeblji še lahko junak? Razbojnik Guzaj je bil kozjanski Robin Hood, ki je jemal bogatim in dajal revnim - Neposrečena simbolika na Guzajevi poti? Bil je postaven, mlad m Daiven. Dobričina, ki je verjela, da ves svet leži pred njegovimi nogami ter da so bisUa glava in pridne roke dovolj, da si utreà pot po svoji izbiri. A ga je hišna gospodarica, Klančarica z Dobrne, grdo izigrala. Ker jo je závrnil, mu je podtak-nila zločin. Kon&al je v za* poni. Ko je odslužil krivični dolg. je stopil na svetlo nov človek. Svet je videl v drugačni luči. Krivica se je zgodila njemu in se godi ljudem vsak dan. On je bil tísti. ki jo je popravil. Ce-tudi si je z zakonom skočil v lase na vsakem koraku. Tako se je rodil razbojnik Guzaj. V Primožu pri Šentjurju ljudje še danes vedo pokazati mesto, kjer je nekoč staJa revna »bajtica«, v kateri jeluč sv^ta usedal Franc Guzaj. Nešteto je poti, domačij in brezpotij na Kozjanskem, ki so pripadale temu roparju, kot ga je imenovaJa oblast, in dobrotniku za mnoge preproste ter obubožane ljudi. Med Prevorjem, Planino, Košnico, vse do hrvaške in avstrijske meje. Guzaj je bii razgledan, celo svetovljan svojega časa. Njegovi vsestranski talenti so ga vedno vodili korak pred žandarji. Nezamenljiv smisel za humor je priskrbel na desetine zgodbic, ki so ljudem tudi pod najbolj trdim škornjem oblasti risale nasmeh na obraz. Nekdo si je upal, nekdo je to icri-vično in brezčutno oblast vseeno vlekel za nos, nekdo ji je dal vetra! V tistih časih na Kozjanskem menda ni Sla Trije žeblji iz zgodbe o Guzajevem podkovanju jezikave ženske so vizusl-no sicer neoporečni« a precej ne^mpatičnl. Sploh pa bolj kot na neškodljive eevljanke žebljičke spominjajo na Kristusov pasijon. na boben nobena kmetija, nobeni družini niso zaradi davkov odpeljali zadnjega živin-Četa iz hleva in nobenega kri-volovca si niso upali preganjati iz gozdov. Guzaj je bil pri vsaki hiši najbolj spoštovan in dobrodošel gost, kar jih je bilo mogoče sprejeti. In nikoli ni odšel od hiše» ne da bi komu pri vratih v roko stisnil kaj okroglega ali pod krožnikom pustil kaj papirnatega. Takšen Guzaj še danes živi med ljudstvom in ne glede na to, kakšen je bil v resnici - takšnega potrebuje sodobni čas. Na Prevorju vsako leto na temo Guzaja pripravijo okroglo mizo. Knjig in avtorjev, ki so pisali o razboj-oilcu» je namreč precej. Letos je srečanje popestrila Saša Krofi, ki se že leta ukvarja s planinsko pisateljico Ano Wambrechtsammer. V enem od podlistkov v Cii-lierZeitungleta 1925 je namreč uporabila ravno motiv Guzaja. In ker gre za enega najzgodnejših zapisov o njem - pisateljica bi lahko praktično Še govorila z ljudmi, ki so ga poznali - je bilo pričakovanje ob tej zgodbi veliko. A kot se je izkazalOt gre pri vsem skupaj za popolnoma svobodno literarno predelavo, od katere na Guzaja spominja samo še ime. Vseeno pa romantično predvidljiva zgodba o krivično izigranem iantu vseeno nosi svoje sporočilo. V zgodbi, ki jo ljudje hočemo slišati, niso vedno pomembna dejstva. Pomembno je sporočilo. Premierno pod taktirko novega kapelnika Laška pihalna godba nocoj ob 19. uri na Gradu Tabor pripravlja svoj prvi pomladni koncert. Pod taktirko novega kapelo i-ka ter z nekoliko drugačnim repertoarjem. Od Laške pihalne godbe se je pred časom po 12 letih poslovil Ivan Medved, ki ga je nasledil novi kapelnik Gašper Salobir. Tako bo tudi nocojšnji koncert nekaj novega; če so Laščani prej godbenikom prisluhnili predvsem ob zaključku prireditve Pivo in cvetje ter ob tradicionalnem novoletnem koncertu, naj bi sedaj dobila svojo tradicijo tudi pomladna majska prireditev. Salobir obljublja tudi nekoliko bolj razgiban-repertoar skladb, ki jih občinstvo sicer s pihalno godbo ne povezuje. Kot pravi, želijo dokazati, da godba ne igra zgolj koračnic, ampak se lahko uspešno spopade tudi s priredbami zabavne, ro-kovske in íilmske glasbe. Laški godbeniki tako obljubljajo z energijo nabit večer (koncert bo v vsakem primeru, le da se bo ob slabem vremenu selil v Kulturni center Laško), za kar bodo poskrbeli tudi gostje; voka-list, legendami pevec zasedbe Šank Rock Matjaž Jelen, vokalistka Maša Medved ter z električno kitaro kitarist Matjaž Strže. Guzaj» ponekod na Kozjanskem ga imenujejo Gu-zej, je bil znan po tem, da se je rad preoblačil in je le redko razkril svojo identiteto. V resnici ena najbolj razširjenih zgodb o razbojniku govori prav o ženski, ki si je takšno srečanje za vedno zapomnila. V družbi je namreč na veliko govorila čez tega nepridiprava, ne vedoč, da ob njej sedi ravno Guzaj. Ta jo je še spodbujal in ji pihal na dušo, potem pa ji naročil, da mu spotoma nazaj s trga prinese par žebljev. Rade volje mu je ustregla. Ko mu jih je na razpotju izročila, je Guzaj pokazal svoj pravi obraz. Za kazen, ker je udrihala čezenj, jo je z istimi žeblji lastnoročno podkoval. Lahko verjamete, da je naslednjič dvakrat premislila, preden je stegnila predolg jezik. Tragični dobrotnik aii sadist brez primere? Guzajeva turistična pol čez Dobje, Planino in Prevorje bo obšla vse pomembne točke njegovega življenja, mline, v katerih se je skrival, in tudi tistega, kjer je naše! trohico upanja skozi ljubezen do Barbke, Projekt so prijavili na razpis in zanj pridobili tudi evropski denar Z Guzajem se bo mogoče preseliti v nek drug čas in stopiti v neke druge čevlje. Več kot obetaven turistični projekt pa se zaplete ravno pri podplatih. Simbol, ki bo pove2X>val vso tovrstno in celotno pot. bodo Vabilo na razstavo, ki so jo pred kratkim odprli v Kroflnovem mlinu v Koijem in bo na ogled do jasaní, njen naslov pa je Razbojnik Guzaj med krivico, maščevanjem m legendo. Avtor razstave je Milenko Strašek. trije žeblji. Nosilna zgodba Guzajevega življenja bo torej govorila o tem, kako je podkoval žensko. Simbol je bil izbran na mednarodnem razpisu in menda jih od tridesetih le pet ni uporabilo tematike žebijev. Očitno že razpis ni bil dovolj domišljen in ni poudaril sporočila, ki bi ga simbol moral nositi. Grafična, oblikovno in uporabno mu ni kaj očitati. A kot sejepokazalo iz tokratne razprave na Prevorju, vsebinsko morda le ni zadetek v polno. »Sodobni čas potrebuje junaka. In Guzaj je tak junak. Vendar ne s tako negativno .zgodbo, ki zbuja popoln odpor, in s simbolom, ki na podzavestni ravni prinaša izrazito negativno podobo,« je izbor komentiral pater dr. Karel Geržan. Na drugi stra- ni naj bi prav ta temna plat delala Guzaja človeškega in ga na ta način približala ljudem. Ljudsko izročilo na Kozjanskem Guzaja še predobro pozna. Ta zgodba je zato predvsem v šaljivem tonu dobro sprejeta. A res je, da ob podobi moškega gro-bijana, ki zabija žeblje v žensko peto, vse tisto o »bogatim jemal in revnim dajal« zbledi kot kreda na dežju. V debati sta se tako soočili dve videnji - strogo zgodovinska in marketinška. Turizem je predvsem slednje. Treba je prodati zgodbo. In vprašanje je, če žeblji oglašujejo tisto, kar bi radi prodali. A ker gre za evropski denar in zavezujoč razpis, je stvar menda dokončna. SAŠKA T. OCVIRK wtpyiAčwi rooMcmn miFON RADIA CaJE Gibajte se v Laškem Svetovni dan ^banja bodo jutri, v soboto, obeležili tudi v Laškem. Zdravstveni dom Laško pripravlja vsesplošni test hoje na 2 kilometra, s katerim bodo udeleženci lahko dobili tudi oceno telesne zmogljivosti- Namenjen je vsem odraslim med 20. in 65. letom, ki so prekomerno prehranjeni, telesno nedejavni oziroma zmerno dejavni. Start bo (zgolj v lepem vremenu) med 8.30 in 10.30 v Parku Zdravilišča Laško, kjer bodo udeležence pričakali delavci laškega zdravstvenega doma. Ti bodo izvajali preizkus, na podlag rezultata testa pa svetovali nidi ustrezno telesno dejavnost za izboljšanje zdravja. Pivi Po Anzekovih poteh Laščani se bodo jutri, v soboto, že tretjič podali na pohod Po Anzekovih poteh. Vendar pa bodo na pot priljubljenega ijudsk^ godca tokrat prvič odšli bolj mno^čno. Zamisel, da bi obudili spomin na Vrhovskega Anzka, ljudskega godca s Svetine, ki ga je v svoji knjigi opisal tudi Jure Krašovec, se je pred časom porodila pri družini Sikovšek z Ojstre^. Pohodniki so se po njegovih poteh do sedaj podali dvakrat, letos pa je druženje na poteh, ki so jih Anzek, še prej pa njegov ded Jože in oče Janez prehodili vsakič, ko so se odpravili k laški godbi, podprl tudi Etno odbor Jureta KraŠovca MoŽnar. Pohodnikom, ki bodo jutri obujali spomin na Anzka, se bodo pridružili tudi godbeniki. Zbrali se bodo ob 8. uri pri Sikovškovih na Ojstrem, nato pa se odpravili proti Velikemu Vrhu do Anzkove rojsme hiše, Svetine in nazaj do Ojstrega. Za udeležence pohoda oiganizatorji na poti obljubljajo več presenečenj. PM m št. 35 • 8« ma] 2009 novi tednik KOZJE I ŠMARJE P. J.| ROGAŠKA S.| PODČETRTEK] 13 »Najstrožji sodnik mojega vina je oče<€ Enologinjd Ddrja Bovha je v Sloveniji edina ženska na čelu vinske kleti ter med redkimi v svetu - Častna vinska dama Letošnje najviSje p riz* nanje Občine Kozje je prejela kozjanska rojakinja Darja Bovha> upoštevana slovenska enologinja> ki ji je Evropski red vitezov vina po deli i častni naziv vinska dama. Darja Bovha je mednarodna ocenjevalka vin z licenco, ki je bila na domačih Bučah med drugim deset let taj-niča gasilskega društva» danes pa je direktorica in enologinja velike KJeti Bistrica. »Vino mi je bilo tako rekoč položeno v zibelko, tako sem bila vzgajana,« po- jasnjuje korenine svojega zanimanja za vino in vinogradništvo. Iz njene domače hiše na Bučah je čudovit pogled na vinograde in že njenega deda so poznali kot dobrega degustatorja ter vinskega trgovca, največji vpliv nanjo pa je tmel seveda oče. »Gotovo poznate pesem o sladkem vincu bučen-skem, ki smo jo vzeli za svojo,« dodaja upoštevana enologinja. »Želim pohvalili ljudi, saj so znali ohraniti pravilno in zdravo razmerje med sladkorjem, kislinami in alkoholi v belih vinih. Naj spomnim tudi na krasne mo- dre frankinje. To je vsekakor področje, ki bi lahko bilo zelo znano, vendar je malo pridelovalcev, ki imajo resne tržne količine vina,« dodaja strokovnjakinja» ki je članica mednarodnih ocenjevalnih komisij za vino. In kakšen )e okus velike stn> kovnjakinje, kakšno vino ima najrajši? »Najrajši imam dobro vino, ne ^ede na !o, ali je belo, rdeče, mimo, peneče» suho ali z višjim ostankom sladkorja, vse je odvisno od dogodka ali družbe, v kateri pijem. Če pijem ob delu, za uâ-tekali na zabavi, vedno pijem dobro vino in to slovensko; če Izid žrebanja Rezultati žrebanja kuponov» ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 7. maja 2009: 1. nagrada - zlata kocka Adamas: Martin Presečnik, Lenart pri G. Gradu 3542 Gornji Grad. 2. nabada - majica in lonček NT&RC: Andrej Konda, Iršičeva 6, 3000 Celje. 3. nagrada - majica NT&RC: Karolina Koren» Ljubljanska 22 a» 3320 Velenje. Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. FARAONOVA ZLATA KOCKA SREČE SE JE ZAČELA! Faraonove iŤr. Izpolnjene kupone pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 1 % 3000 Celje Potegujte se z^ bogato nagrade» ObkroftttMao KUPON O O O o IME. PRIIMEK NASLOV TELEFON govorim ožje, vina iz naše kletí.« V svetu moških Kozjanski rojaki so ponosni, da je njihova Darja Bovha že tri leta direktorica ter že dlje časa enolo^ja velike Kleti strica v Slovenski Bistrid. »To je vloga, ki je po eni strani zadovoljstvo ter po drugi velik izziv in velika odgovornost. Najbolje se počutim v vlogi enologinje, direktorsko mesto pa sem prevzela tudi zato, da sem se bolj osamosvojila ter lažje izrazila kot enologinja» s svojim mišljenjem in z vedenjem o vinu. S sodelavd sem ustvarila krasen team, ki želi biti dober, če že ne najboljši,« pravi častna vinska dama. V Kleti Bistrica je 1,2 milijona litrov vina z ra^čnimi zvenečimi blagovnimi znamkami, obdelujejo 54 hektarjev vinogradov, ostalo odkupujejo od vinogradnikov. Med njihovimi posebnostmi je, da vino zori v danes redkih hrastovih sodih, vrhunsko belo vino natočijo v prozome steklenice, in to s podpisom tistega, ki je vino ustvaril. Da ne po- Uspesna ženska v donedavni moški vinski trdnjavi. Darja Bovha i Buč je na čelu velika Kleti Bistrica. zabimo spomniti na vino ri-toznojčan - po območju Ri-tozno ja - ki se imenuje po vsej verjetnosti po nekdanjem lastniku Ritterju von Snoju (in ne po kakšnem spotakljivem delu Človeškega telesa). Gospodarska kriza Kleti Bistrica še ni prizadela, saj beleži od lani celo porast prodaje, Pravijo, da je Darja Bovha v Sloveniji edina ženska na čelu kakšne vinske kleti ter med redkimi v svetu. Že stari Rimljani so ženske podili iz kleti» češ da prinašajo vanje nemir, [n zato so enolo^je potrebovale veliko eneigije, da so prišle v donedavni moški trdnjavi do večje besede. »To, da si ženska, je prej prednost kot ovi- ra,« se prepriča vedno znova Darja Bovha, ki ima občutek za vino tako rekoč že v genih. Studirala je enologijo ter začela uspešno delati v Kleti Ime-no v KZ Šmarje pri Jelšah, Na domaČih Bučah je poleg tajniškega dela pri gasilcih veliko delala v krajevni skupnosti ter pripravljala različne proslave, vendar ima, odkar dela v Slovenski Bistrici, manj časa. V domačem kraju jo seveda čaka šeenvinc^rad. lastnje-nih staršev, kjer je postopoma prevzela skrb za enologijo. »Najstrožji sodnik mojega vina ostaja moj oče. Če on pravi, da je vino dobro, potem je zagotovo res.« BRANE JERANKO Obrtniki praznujejo V počastitev SO-letnice Območne obrtno-podjet-niške zbornice Šmarje pri Jelàah bosta danes dve prireditvi. Najprej bo na gradu Pod-sreda ob 16.30 slovesno odprtje razstave Ustvarjalnost slovenskih rokodelcev, kjer se predstavljajo z več kot sto izdelki domaČe in umetnostne obrti rokodelci, ki so» prejeli certifikat domaČe in umetnostne obrti, člani šmarske zbornice ter rokodelci s sosednje Hrvaške. Razstava bo na ogled vsak dan do 31. maja. Ob 19, uri bo v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah sledila proslava ob 30-letnici šmarske zbornice s podelitvijo plaket ter kulturnim programom. Zlato plaketo bodo podelili Franciju Že-raku (za uspešno vodenje zbornice v dveh mandatih), srebrno sosednji zbornici iz Krapine (za sodelovanje v me dnar o d nih p roj ektih), bronasti plaketi Vidi Lor gar in Ružici Pol a j žer (za us- pešno vodenje zborničnih sekcij) ter diplomi članoma VladimirjuŠiicu ter Jožetu Erjavcu (za uspešno sodelovanje z zbornico). Slavnostni govornik bo predsednik Obrt n ©-podjetni ške zbornice Slovenije Štefan Paviinjek. BJ wiiiiiiif.iioifitedi.m NA KRATKO Z Lenta med Šmdrčdne ŠMARJE PRI JELŠAH - Jutri ob 10. uri bodo pri župnišču posadili cepič starodavne trte z mariborskega Lenta. Pripravljajo priložnostni program, ki mu bo sledilo druženje v obnovljeni 200 let stari kleti žup-nišČa. Na posaditev so povabili mariborskega mestnega viničarja Toneta Zaiošni-ka ter župana Franca Kânglerja. Prireditev pripravljata Občina Šmarje pri Jelšah ter domače DruStvo vinogradnikov in kletarjev Trta. Šport spas med Siatinčani ROGAŠKA SLATINA - Evropska ploščad bo jutri v znamenju vseslovenske akcije šport špas, dneva druženja in ^banja treh generacij, skupaj s športnimi gosti. Od do 10. ure bo začetek Športne hoje in ekoaktivno- sti, med 10. uro in 11.30 bo osrednji del prireditve s kulturnim programom 1er koncertom skupine Kingston. Na prireditvi, ki jo pripravljata II. in lil OŠ. bodo med drugim turističria tržnica z izdelki domačega kraja, družabne igre, demonstracija varnosti ter merjenje srčnega utripa in krvnega tlaka. (BJ) Danes olimpijada KOZJE - Danes ob 13.30 bo 19. osnovnošolska atletska olimpijada, ki se je vsako leto udeieži po več kot 400 atletov iz osmih osnovnih šol na območju UE Šmarje pri Jelšah- Tekmovalni program obsega program malega in velikega adetskega pokala za osnovne šole. Udeležba na olimpijadi pomeni za šolarje možnost, da se pomerijo na področnem in državnem tekmovanju ter nadaljujejo pot v atletskih klubih. 14 VOJNIK I SU KOWJICEl novi tednik Arhitekturni podvig: pločnik s streho in z vrati Vojnik v zadnjem času slovi po zanimivih urbaoi-stičnih podvigih» med najbolj drznimi pa je brez dvo-ma »pločnik s streho in z vrati« ob Ovtar^evi gostilni v središču kraja» ki ljudem Še vedno jemlje sapo. Nikakor jim ne gre v ^vo, kako je lahko nekdo nadstrešek h gostilni postavil kar na pločnik, še Irai j pa se jim zdi neverjetno, da je občUi-ska oblast ves čas stala križem rok in dovoljevala takšno skrajnost. Na občini nimajo konkretnega odgovora, zakaj niso investitorju že takoj na začetku preprečiD takšnega posega v prostor. Pravijo, da so Ovtarja ves čas opozarjali in ga prepričevali, naj plačnika ne zazida, a jih ta seveda ni poslušal. Šele ko je bil pločnik pod streho, so na občini sklicali sestanek in o zadevi obvestili pristojno inšpekcijo. Primer ima zdaj pod drobnogledom gradbeni inšpektor, gostilna pa je že vse od decembrskih praznikov zaprta. Menda prav zaradi spornega nadstreška oziroma zato, ker nima uporabnega dovoljenja za obratovanje. Tega pa ne bo dobila, dokler primer s pozidanim pločnikom ne bo razrešen. VojničanI rajs kot pokriti dol pločnika uporabljajo ozek pločnik (oziroma tisto, kar ja od nje^a ostakt) ob essti, s čimar so izpostavljeni veliki nevarnosti zaradi avtomobilov. Ko smo se tik pred dokončanjem nadstreškapogovaijali z investitorjem Boštjanom Ovtarjem, nam je zatrjeval, da gradnja nadstreška ni v ničemer sporna in da ima zanj vsa potrebna soglasja. In nikakor ni hotel razumeti, zakaj ga vsi obsojajo in se spotikajo ob nadstrešek, ko pa je z njim Vojničanom prinese) to- liko koristi. »Pločnik ob gostilni bodo zdaj končno lahko uporabljali tudi invalidi. Prej se je namreč dogajalo, da so vozniki avtomobile parkirali tik ob gostilni, pa tudi sicer je bi) pločnik preozek za invalide. Zdaj je prehod pod nadstreškom dovolj širok in varnejši.« je Boštjan Ovtar opravičeval svoj arhitekturni doprinos Vojniku. Če ga bo moral odstraniti, bo lahko Vojničanom kar malo žal: zdaj so namreč edini daleč naokoli» ki se lahko pohvalijo, da imajo» kot je že pred časom ugotovil eden od svetnikov, ogrevan pločnik. BOJANA AVGUŠTÍNČIČ Foto: SHERPA Le eno neprofitno stanovanje V občini Vojnik bo letos v dveh stanovanjskih blokih vseljivih od 60 do 70 novih stanovanj» dodatnih 50 prihodnje leto, ko naj bi nov blok zgradflo podjetje Mik. l\i pa so še nove hiše, ki jih gradijo v ArdiniL Skupaj bo torej na voljo krepko vet kot sto stanovanj in vsa bodo tržna. Občina Vojnik bo morda z rebalansom proračuna uspela zagotoviti sredstva za nakup enega neproStnega stanovanja na Frankolovem, čeprav se je še pred neka) leti govorilo o nakupu precej večjega šte\ila neprofitriih stanovanj. Za tri je imela občina leta 2007 v proračunu že zagotovljen denar. Toda ker investitor Vegrad takrat niti še ni začel graditi bloka na Frankolovem, je občina denar porabila za druge namene. Čeprav denarja za nakup stanovanja ni niti v letošnjem proračimu, bo občina vendarle z rebalansom skušala zagotoviti sredstva za nakup enega neprofimega stanovanja, ki bo namenjeno invalidni osebi. Občina namreč trenutno nima niti enega neproBmega stanovanja, ki bi lahko služilo potrebam invalidnih oseb. Občina Vojnik ima sicer 46 neprofitnih stanovanj na katera trenutno Čaka približno 35 občanov. BA, foto: RP Vsaj dve neprofitni stanovanji v no vam bloku na Frankolovem sta splavali po vodi, za eno naj bi Občina Vojnik le uspela 2agotovTti denar. Glasbena šola tudi v Vojniku Vojničani bodo lahko glasbeno šolo, če bo privolijo resorno ministrstvo, že z novim šolskim letom obiskovali kar v domaČem kraja Glasbena šola Celje namreč namerava v Vojniku septembra odpreti svoj dislocirani oddelek, za kar ježe dobila soglasje celjskih mestnih svetnikov, v tem tednu pa je zanj zaprosila še šolsko ministrstvo. Želja, da bi v Vojniku imeli svoj oddelek glasbene Šole, je v kraju prisotna že nekaj let. Letos naj bi se jim le izpolnila. Glasbena šola bo delovala v osnovni šoli v podstrešnih prostorih, ki jim mora Občina Vojnik še urediti. V dislociranem oddelku bodo Vojničani lahko obiskovali ure klavirja, hanno-nike ter se učili igranja na pihala in trobila. Kot pravi ravnatelj GŠ Celje Simon Mlakar, bodo učence v Vojruku začeli vpisovati takoj, ko bodo dobili soglasje šobkega ministrstva za ustanovitev dislocirane^ oddelka. Vpis v glast)eno šolo v Celju in dislociranem oddelku v Šiorah bo 20. in 21. maja. BA Iz kresovanja festival Grajska finača Ob vznožju konjiškega Star^ gradu je bil prejšnji teden petdnevni festival Grajska finača. Č^rav je nagajalo vreme, ga je obiskalo več kot dva tisoč ljudi. Kot poudarja vodja festivala Tadej Slapnik. pa je nj^ova najveća vrednost drugje: zasnovalo in izvedlo ga je več kot 50 mladih prostovoljcev in prostovoljk, ki so na oder pripeljali prav toliko glasbenikov in glasbenic. Svoje moči so tako združili Mladinski svet Občine Sloven* ske Konjice, kluba dijakov in študentov Dravinjske doline, društvo Hip Hop Konjice in Mladinski center Dravinjske doline. Namen, ki so ga tudi dosegli, je bil preprost: obuditi kulturno in družabno dogajanje na konjiškem Starem ^du. Ogrevanje za festival se je začelo že 27. aprila na terasi MC Patriot z degustacg o partizanskega pasulja, v prireditveni dvorani pa so nastopili Rock Parryzani. V torek se je festival začel v znamenju hip hopa. Števihie obiskov^ce so ogieli Nikolovski, Same žva-di in Vi&okoJeteči. Sreda je bila v znamenj u reggae glasbe. Čez dan so občinstvo ogrevali Kaun-triman, 3 Kings Sound System, Uvity Reg^eneration in Bad Gal Forward, zvečer pa je bil nepozaben koncert SamoReg-gaesound jam session banda iz Maribora. Četrtkovo kresovanje, iz katerega je nastal festival Grajska finača, so spremljale lokalne glasbene skupine Am-mathica s Stranic, ACE kultura in Marjetica iz Zreč ter Tropski pingvini in Chakra iz Slovenskih Konjic. Ob vznožje Starega gradu so privabili več Vol tisoč obiskovalcev. Za praznik dela so oi^anizatorji na oder festivala povabili turbo folk skupino Skuter iz Maribora, kijevhladni deževni noči ogrela in v plesne korake zazibala števibe obiskovalce. Po koncertu je za ritme housa skrbel Alan Joldič. Festival se je končal v soboto s koncertom Vlada Kalemberja za vse generacije. MBP \ / -iT' ' U Na krBsovanju so nastopiB tudi ACE kufbjra a Zrec. E-bančništvo je enostavno in udobno! Z našim PROSPLETOlVi je tudi poceni! 43-g ' PROI finaućn ggisii «WVptDtMAU^ ÎANKA a skupina V IZGRADNJI DVA VEČSTAN0VANJ5KA OBJi LIPA ŠTORE* LASTNA NEPREMIČNINA VSAK IMA 1 ssorr/ ínformacíje O prodajlr STANOVANJSKIH P0VRS1N Nuslov: Uv® 42 3CMD0 Celje rpievzem stdnovanj in v»N;fvv oklobnj 2009Î Telefon: 03/42 66 - . . T«Ieíak5-0ÍM26630S tena stanovanj: E-poiw m^rkeimg^-ceijeji \2BQ ' i.370£Ufi/m2 ř DDV. Intern« wwwím ceijeii Slavijo s pesmijo Nocoj slavnostni koncert Celjskega okteta ob 30-letnici delovanja v tridesetih letih svojega delovanja je Celjski ok-tet 8 pesmijo prekrižaril do-movino in velik del sveta. Prerez dolgoletnega us* tvarjanja bodo pevci pod vodstvom Andreje Zakonj-šek Krt predstavili aa slavnostnem koncertu v celjskem Narodnem domu nocoj ob 19.30. Oktet izvira iz vokalne skupine Terca, ki je začela prepevali leta 1970. Po desetih letih se je število z 12 takratnih pevcev ustalilo pri osem in zato 50 se odločili za preimenovanje. V oktetu se je v 30 letih pevsko preizkusilo le 12 članov. V današnji zasedbi so Se štirje ustanovni člani, Druži jih ljubezen do petja, pri Čemer v ospredje postavljajo zlasti pristno ali prirejeno slovensko ljudsko pesem. V zasedbi, ki se bo nocoj predstavila občinstvu, bodo Miha Zlatar in Igor Levpušček - 1. tenor, Peter Hudohmet in Tomaž Pavlin - 2. tenor, baritonista Drago Zorko in Hugo OgrajenŠek ter basista Miran Krštinc in Ernest Pušnik. »Za slavnostni koncert smo pripravih izključno slovenske pesmi, a smo hkrati pazili, da bo odpeti spored nekakšen prerez skozi vsa letanašega delovanja. Peli bomo pesmi, ki so nas zaznamovale,« je povedal OgrajenŠek. Oktet je imel v vseh letih svojega delovanja le tri umetniške vodje. Kar 13 let jih je vodil Franjo Bobinac, zatem dolga leta Alenka Firšt. »Zadnje teto dni nas vodi Andreja Zakonjšek Krt, izjemna sopranistka, ki bo nocoj 2 nami občinstvu tudi zapela.« Sicer pa se z umetniško vodjo dobro poznajo, saj je kar nekakšna stalnica v delovanju okteta. Sodelujejo namreč že od leta 1988. Celjski oktet je pel po vsej Sloveniji, med gostovanji v tujini pa pevci najraje omenjajo Pariz. Grevenbroich in Berlin. V vseh letih delovanja se je nabrala tudi kopica priznanj. »Najbolj smo ponosni na zlati grb prvega srečanja izbranih oktetov Slovenije in na bronasti celjski grb ter bronasto prizna- Celjski oktet pred enim svojih nastopov v Zrečah nje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti,« pove OgrajenŠek, Ob jubileju imajo seveda načrte tudi za prihodnost. »Predvsem želimo slovesno obeležiti jubilej, nato pa se predstaviti še širšemu občinstvu po Sloveniji. Predvsem bi radi svojo pesem prenesli tudi tja, kjer še nismo peli, pa tudi v tujini bi radi še kdaj zapeli, morda že to jesen.« BRST Šusice z DejanomTamletom in s priznanjem Cum laude za Šus Dekliška tolkalna skupina Šus je v Belgiji na mednarodnem tekmovanju različnih glasbenih skupin odlično zastopala barve Slovenije, saj je vsvo-ji skupini zmagala s posebno nagrado. Dekliško tolkalno skupino sestavljajo toikalistke iz različnih slovenskih krajev, tudi s Celjskega, vodi pa jih Dejan Tamše. Na tekmovanju v belgijskem Neerpel-tu je v Štirih tekmovalnih dnevih nastopilo 96 skupin iz najrazličnejših držav sveta, tudi Rusije. Mehike m Kitajske. Šusice so se v skupini toikalnih skupin pomerile 2 belgijsko in švicarsko skupino in z naskokom osvojile prvo mesto in posebno nagrado »cum laude«. Toikalistke so se predstavile publiki in mednarodni žiriji s 25-minutnim programom, kjer so morale pokazati čim več različnih veščin igranja tolkal. Še posebej so navdušile s skladbo Mušketirji. US Mladi za glasbene sladokusce Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika pripravlja v ponedeljek ob 20. uri v Narodnem domu znova nekaj glasbenih poslastic. Med drugim bodo izvedli tudi skladbo Lesto Festivo komaj 14-letnega celjskega skladatelja Leona Firšta. V prvem delu bodo mladi glasbeniki odigrali tri dela Antonia Vivaldija. Izvedli bodo koncert za dve violini ter koncert za dve flavti in orkester ter simfonio Alla Ru-stica. Solistke v prvem delu bosta violinistki Aoja Čret-nik VidemŠek in Klavdija Novšak ter flavtistki Mela-ni j a PinUr in Eva-Nina Koz-njus. V drugem delu bo sledil Živalski karneval za dva klavirja tn orkester Camilla Saint-Saënsa, solistki bosta pianistki Nataša Lazič in Natalija Podgoršek. Vse solistke na ponedeljkovem koncertu so članice orkestra, ki jih bo spremljal, pa tudi nagrajenke domačih in tujih tekmovanj mladih glasbenih talentov. Za konec koncerta bodo mladi glasbeniki odigrali še skladbo Lesto Festivo. Gre za prvo skladbo za veliki orkester mladega, komaj 14-letnega skladatelja Leona Firšta, ki sicer obiskuje 9. razred in. osnovne Šole Celje in je tolkaUsi v Glasbeni šoli Celje ter kitarist mlade celjske skupine DOT. Leon Firšl je sicer do sedaj napisal okoli 30 avtorskih skladb in precej priredb za različne glasbene zasedbe. Skladbo Lesto Festivo pa je Mladinski sim-ionični orkester GŠ Celje že enkrat izvedel na reviji simfoničnih orkestrov. ŠK Dvojno srebro za A Cappello iz Petrove Pevci petrovškega mešanega ďxíra A Cappella so na mednarodnem tekmovanju v Benetkah, Iger so sodelovali zbori iz 17 držav, dosegli srebrno priznanje. Zlaui jim je ušlo za manj kot po) točke. Nastopili so v dveh kategorijah, kár pomeni» da je zbor moral našTudirati sedem tekmovalnih skladb. Obenem so morali pripraviti program za koncert, ki pa ni smel biti sestavlja iz tekmovalnih skladb. DeU je bilo tako pred odhodom v Benetke za manj kot 30 članov A CappeUe veliko. Sploh, če je k temu prištejemo še sýsb za zbiranje donatorskih sredstev, kar v teh časih zagotovo ni lahko delo. Kljub vsemu so pevci, ki so v Benetke odšli make »oklestem« (ena pevka je namesto na avtobus odšla v porodn^ni-co). na tekmovanju res dali vse od sebe. 2injo so preprosto navdušili, saj so bili edini zbor zgolj s pevci laiki. Vsi ostali zbori, ki so tekmovali, prihajajo iz glas- benih akademij ali pa so sestavljeni iz pevcev, ki imajo ^as-beno predznanje. TUdi po oceni njihovega zborovodja Blaža Rojka so pevd dali vse od sebe in peli kot še nikoli. Zbor, ki je v svoji zgodovini nanizal že vrsto pomembnih koncertov in tekmovanj, ietos praznuje IS-letnico delovanja in bo tokrat prvič izdal čenko. 13. junija pa v petrovS-kem Hmeljarskem domu pripravljajo zaključni koncert. RP Poleg tekmovanja bodo pevcem A CappsHo v spominu Q$tali konnrti v tericvi Santa Mana. Arheološka klet na ogled Sredi aprila sta Mestna občina Celje in pokrajinski muzej odprla arheološko klet v Knežjem dvorcu, poslej pa bo ta odprta tudi za posamične ali skupine oglede. V arheološki kleti, kjer bo muzej postavil svojo stalno arheološko razstavo, je že zdaj mogoče videti ostanke rimske Celeje - tlakovano mestno ulico, ostanke hiše ob njej ter močno obzidje s stolpoma. Ogled bo mogoč ob toridh in sobotah ob 11. uri ter ob četrtkih ob 17. uri. Najavljene skupine si klet lahko ogledajo tudi v obratovalnem času muzeja. BS Za pojmo skupaj Kar 20 pevskih zborov s 500 pevkami in pevci iz občin Celje, Dobrna, Store in Vojnik bo nocoj v Celjskem domu na dveh koncertih (ob 17. in 20. uri) zapelo občinstvu na območni reviji Zapojmo skupaj. Območna revija odraslih pevskih zborov v organizaciji celjske izpostave javnega sklada kulturnih dejavnosti ima tekmovalni značaj. Nastopebor^amrečspreroljala in ocenjevala prof, Alenka GorŠiČ • Emst, ki bo najboljše zbore predlagala za regijsko revijo. BS Med nakupovanjeni za Marijo Kotnik ss jo naši hrtri Tanji pripetila drobna nesreča. Na mokrih tleli ji je spodrsnilo in padla je na zadnjo plat Akarja Tanja hitra in profesionalna, se je hitro pobrala in nadaljevala tek med policami. In to 2 mokrimi hlačami. Nakupovanje po braslovško ... Na pragu prvomajskih pra2nikov smo $ kliœm pre-senetili Frido Leskovšek iz Pariželj. Frida |e ravno nameravala začeti plesti Ln ob tem prisluhniti naši izjem-no odmevni akciji. A ko je po radiu zaslišala svoje ime. je pletilke odložila v kot in se pripravila na nakupovanje iz domačega fotelja. Morda je nakupovanje teklo gladko tudi zato, ker naša hitra Tanja Seme Frido tudi osebna pozna. A da ne boste mislil, da je vmes k^-šna kuhinja. Preprosto sreča je bilâ tista, ki je Fridin voziček v zgolj nekaj minu- tah nakupovanja obogatila za dobrote, vredne kar 124 evrov. In sreča je bila tista, ki je voziček brezplačnih dobroi tudi v prvem tednu po praznikih odpeljala v braslovš-ki »rajon«. Marija Kotnik iz Presen) je nakupovala v eni zadnjih izdaj akcije Do polnega vozička brez mošnjič-ka. Če kdo, je Marija dodobra izkusila, kako izgleda, ko glava naenkrat postane prazna, ko na pamet ne pade nobeno živilo, ko naenkrat ne vemo več, kaj jemo, kuhamo, pečemo ... Marija je res imela nakupovalni listek, a mnogo prekratek. Kljub temu se bodo pri Kot-nikovlh in v celotni »Lesja-kovi ulici«, kot ji pravijo, dodobra najedli. Voziček dobrot je bil vreden 90 evrov. Maj je tu. Mesec ljubezni in zadnji mesec akcije Do polnega vozička brez moš-njička. Le §e nekaj priložnosti za brezplačen nakup se vam ponuja. Izpolnile Čim več kupončkov, saj bodo tako tudi možnosti za uspeh večje. Ne pozabite na najmanj 10 centimetrov dolg nakupovalni listek, In potem čakajte na naš klic v sredo ob 12.15. NP Foto: Gr up A • X; v v,^... ' •••V Simpatična Frida Uskovsali seje namesto pletenja fotografirala oli Tušavem vozičku. vredr>dm 124 evrov. S Tanjo pa se že veseiva tečaja »strilanjaci« ki ga je obljubile Frida... VELIKA NAGRADNA IGRA tus "'y radiocelje 95.9 100.3 90.6 MHz tus klub Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Kako lahko sodelujete? zpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj nakupovala" želene Izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.sl, www.novitednik.com in www.radiocelje.com. KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Ime in priimek: Naslov:_ tul _íceíje V^ «u «4 mv Št. Tuš klub kartice: OdHHDCIIIE Davčna številka:_ Telefon:_Podpis:_ tus- _ I* novi tednik REPORTAŽA 17 Borko Kmgar ob zemljevidu Mlinsko ceste na Koroškem »Lepota se čuti, ne le vidicc Ernest Večko in Borko Kregar bosta prehodila 1.400 kilometrov Delovni invalid Ernest Večko in njegov popolnoma slepi prijatelj Borko Kregâr bosta 15. maja kre-niJa na več kot 1.200 kilometrov dolgo pot. V projektu Z Braillom po Sloveniji 2009 bosta prehodi-^ la Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije» hkrati pa bosta obiska-la vseh devet slovenskih medobčinskih društev slepih in slabovidnih. Emest in Borko sta skupaj prehodila že več kot deset tisoč kilometrov. S svojo voljo premagujeta še tako visoke in na videz nepremagljive ovire. Lahko sta vzor vsem in ne le tistim, ki jim ne služi katero od Čutil. Emest in Borko sta se spoznala na pohodu na Radu ho, ki ga je organizirala Ozara» ena od človekoljubnih organizaci), kjer deluje Ernest. Njuna prva daijSa polje bila pol na morje. »O tem sva se pogovarjala, ko sva šla na Kunigundo,« pojasnjuje Borko. Na pol sla se odpravila v enem najbolj vročih poletij» leta 2003. Ko sla videla, kaj vse zmoreta, sta se odpravila kar v Španijo na slavno romarsko pol Camino, ki vodi do Santiaga de Composiele. Šele potem sta »odiorila« tudi Slovenijo. Najprej sta se odločila za Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije, nato sta prehodila Slomškovo pot, lani pa sta ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji objela Slovenijo, saj sta prehodila pot ob slovenski meji. Za Ernesta in Borka je v Sloveniji ena najlepših poti zagotovo Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije. Gre za približno 1.200 kilometrov dolgo pol, ki gre cikcak po Sloveniji. Vmes je 4i hribov, višjih od tisoč metrov, najvišji je Snežnik. Lelos sla se ponovno odločila za to pot, vendar bosta na njej naredila Še približno dvesto kilometrov več, saj bosta s poti nekajkrat skrenila, ko bosta obiskala vseh devet slovenskih medobčinskih društev slepih in slabovidnih. Za tako pot sta se odločila, da počastita 20D-ietnico rojstva ÎJ)uisa Brailla In 40-letnico ustanovitve poti kurirjev in vezistov. Sonce, voda, zrak, svoboda Kaj človeka žene, da vsak dan prehodi od 30 do 40 ki]ometrov> me je najprej zanimalo. Ernestu in Borku pa je vse jasno. Na poti, čeprav si z nekom, si v bistvu sam. Imaš čas za razmišljanje, greš vase. Pravita, da so vse poti zanju precej duhovne. In to, da je Emest delovni invalid. Borko pa čisto nič ne vidi, ni pri tem nobena ovira. Borko se pri hoji drži Ernesta za ramo ali za nahrbtnik, če je zelo ozka pot, in gresta. Spomnita se prigod, ko ljudje niso opazili, da Borko ne vidi. Nekoč je nekdo Borku celo rekel: »Tfebi je dobro, ko te eden vleče.« Oba sta marsikomu zgled. Borko pravi, da je med slepimi kar nekaj ljudi aktivnih: »Večina misii, da morajo kar doma >Čepeti<.« Borko zagotovo ne >čepi< doma. Med drugim je bil tudi na odpravi slepih in slabovidnih na Kilimandžaro. Videči so, ko pridejo na vrh gore» poplačani z razgledom, kaj je torej Borkov motiv, da se trudi premagovati že skoraj nečloveške napore? Pravi, da tudi sam vidi: »Zdi se mi, da vseeno vidim. Vidim preko Ernesta. Ne znam opisati, ampak čutim lepoto. Lepota se čuti, ne le vidi.« Emest in Borko na poteh živila zelo skromno- Kot v šali pravi Borko: »Emest ima kuhinjo, jaz pa spalnico!« Borko namreč nosi Šotor, v katerem spita, Emest pa skrbi za Prihodnje leto Emest in Borko načrtujeta »pravo« romanje v Santiago de ComposteLa. To pomeni, da bosta šla na pot prav iz Celja. Tako bosta prehodila okoli S.OOO kilometrov. Čeprav na poteh živita skromno, vseeno na dan porabita za oba približno 30 evrov. Zato prosita vse. ki bi jima lahko pomagali tudi z najmanjšim prispevkom, da denar nakažejo na račun pn Banki Celje: 06369-0943548457. Ernesta Večka se za nahrtitník drzí slapi Boiko Kregar. Večinoma hodita po vaseh in se dogovorita, če lahko postavita šotor na njihovi zemlji. Pravita, da so po vaseh ljudje še vedno pristal in da četudi so na začetku nezaupljivi, kasneje gre. Lani sta na Koroškem prišla do neke hiše, ko je bila Že tema. Emest: »Sem ga v polomljeni nemSČini vprašal, če bi lahko tam prespala. On pa je meni v čisti slovenščini odgovoril, da lahko, in Še vso hišo nama je dal na razpolago.« hrano. V njuni jedači boste zaman iskali meso, saj sta vegetarijanca. Dvakrat na teden si poiščela kakšno prenočišče, predvsem zaradi higienskih potreb, saj morata ludi oblačila oprati. Vse, kar imata s sabo, namreč nosita v nahrbtnikih. Spits v glavnem v Šotom, občasno pa zaprosita za prenočišče pri kakšni hiši. - Št. 35-8. maj 2009 ki sta težka vsak približno 15 kilogramov. Ker gre res za velike napore, morata pred odhodom okrepiti mišice. Tako v nogah kot na hrbtih. Vsak dan imata trening, največkrat gresta okrog Šmarlinskega jezera, pot je dolga okoli 16 kilometrov. S sabo imata ludi precej težke nahrbtnike, Domači jima stojijo ob strani. Ernest ima že tri vnukinje. Borko sina. starega devet iel. Ko smo se pogovarjali, sem rekla, da imata precej razumevajoči družini, da ju pustijo za toliko časa od doma. Pa sta rekla napol v Šali in napol zares: »Zadnji mesec sva precej tečna, da so veseli, ko greva.« Emest je še dodal: »Čar romanja je, da se odtrgaš, vedno dlje kot si, bolj se vezi trgajo.« In tai»kosmatih<< prijateljev, č^rav med njimi ni bilo medvedov. Veliko |e bilo predvsem smjadi. V tižmi živali precej dobro začuti tudi Borko. Pravi, da začuti živo bitje, ko se pojavi do tri metre pred njim. Kdo pra-vit da slepi ljudje ne »vidijo«? Najbolj zaslulna za te3(0 priboijeno zmago, ki VelanjČane ohranja v boju za naslov prvaka: levo Boštjan Kavai, pri matu Adnan Harmandic. Po zmagi Gorenja spet incident trenerja Obrvana Rokometni derbi 5. kroga lige TA slovenskega prvaka )e bil v Rdeči dvorajii med Go-renjem in Koprom. Slavili so domači $ 27:26 Id se na vrhu izenačili po točkah s Primorci. Oboji imajo po osem točk naskoka pred Celjani, ki so (zdesetkani) s kar petimi goli razlike klonili vTïebnjem. Zalo pa je dveletno pogodbo tako kot Uroš Zorman podpisal tudi Aleš Pajovič. Derbi vseh derbijev Branku Tamšetu se obeta, da bo vodil Gorenje tudi v oa-slednji sezoni, saj je trener Ivica Obrvan spe( poskrbel za incident, ko je s tribune udaril Celjana Boš^anaStraSka, vodjo koprske ekipe. Tamše je o obračunu dejal: »To je bil derbi vseh deitljev te sezone, ki je privabil véúko število gledalcev (1-800^ op. p.)> čeprav je bil skorajda istočasno na sporedu šport številka ena, nogometna liga prvakov. Tekma je bila zdo dobra. Koprčani so bili manj obremenjeni, mi bi se s porazom precej oddaljili od naslova prvaka. Srčno upam, da ne bomo več >kiksaii< in da se bo državno prvenstvo odločalo v zadnjem krogu v Kopni« Obrvan naj bi že v sredo objokoval svojo usodo; ob novi kazni bi se njegov manevrski prostor zelo zožil. Odličen strokovnjak, ki pa se očitno ne Tmore obvladati v nadektienem ozračju. Kot igralcu mu je to hladnokrvno uspevalo. Gorenje je slavilo predvsem po zaslugi Boštjana KavaSa, ki je pet od sedmih golov dosegel v drugem polčasu: »Vedeli smo, da tekme ne moremo dobiti v petih minutah. Odločila je bržkone naáa mini serija treh zaporednih zadetkov, Uspeli smo srečno in spretno zadržati prednost.« Že v 18. sekundi je bil po grobem prekršku upravičeno izključen Marko Oštir, edini slovenski rokometa, ki bo zaigral za dva slovenska kluba v finalih evropskih pokalov: »Vse je še odprto. Zelo hitro sem bil izključen, po mojem nepošteno. Res sem storil bolj moški prekršek, toda za dve minuti kazni, ne pa za rdeči karton. Glede ûnala pokala EHF pa je ugodno, da bomo prvo tácmo i^ali doma in si v rd^ordno polni Rdeči dvoraiu skušali priboriti ugodno izhodišče pr^ potjo v Nemčijo.« V1. delu je blestel Sergo DatukašviU, v večjem delu tudi Adnan Kannan-dlć, Moiuir Rnič je pri sedem-metrovki morda celo usodno »zlomil« Staniča, Rok Golčar je s štirimi izrednimi zadetki nadomestil odsotnost Čupiča, včeraj pas poškodovanim gležnjem uspešno [z devetico) zagovarjal diplomsko delo za inženirja elektrotehnike. »Obrvan me je udaril po glavi« Takoj po zadnjem zvoku sirene je Boštjan Strašek odhi-tel proti direktorju kiuba Alešu Koiiiču: »Želel sem gâ vprašati za nasvet, kaj naj napišemo pod opombe v zapisnik. Pritekel je trener Obrvan in me udaril po glavi. Dobro je zisa-no, da v svoji do^oletni karieri nikoli nisem bil provokator, in tudi tokrat ne.« Strašek je padel na hrbet, a se na srečo ni poškodoval. Takoj zatem se je začelo prerivanje ob o^aji in na spodnjem delu tribune» pele so pesti, vmešani naj bi bili tretji vratar Kopra, trener vratarjev Gorenja, Draš-ko Mrvaljevič .... Koprčani so dolgo v noč se-stavljali pritožbo, bojda so odkrili materialno kršenje pravil. Je tekma v Velenju sploh končana? Sporna je bila predvsem napaáia menjava. Krožni napadalec gostov Skoko riaj bi z igrišča na klop pritekel pred sredino. Nemudoma je reagirala zapisnikar ska nûza. Izkušeni Zoran Jovičič meni: »V Velenju Časomerilec odkar pomnim vpliva na rezultat. Ne bom rekel, da krade, temveč uporabi vse. s čimer lahko pomaga domačim. Tudi sam bi si želel takšnega v svojem klubu, ampak za šport to r\i v redu.« Gostujoči trener Ma^až Tominec se ni poslužil le obrambe»Pa še to sem imel v mislih, a se ni izšlo. Zmanjkalo nam je časa za izenačenje.« Bodo na razplet boja za prvaka vplivali tudi Celjani? DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA polletna karta za neomejen obisk fitnesa ali skupinske vadbe 165€ polletna karta za neomejen obisk fitnesa in skupinske vadbe 230 € M»dij&hi pokrovitalj: Novi ttdAik in Radio C«lj« - it. 35-8. maj 2009 - Almir Sulejmanovič (desno) js irttrsnilsko vrste pogosto spretno vodil velenjsko igro. Celjani nezreli za naslov? Maribor in MIK CM Celje praznih rok, Rudar dobil točko [zmed vodilne trojice je nekaj pridobil le velenjski Rudar, medtem ko so »vijoličasti« v 32. krogu 1. SNL izgubili v Lendavi, »grofje« pa v Ajdovščini pri zad-njeuvrŠČenem Primorju. Zdi se, da se je zdaj razvnel predvsem boj za drugo mesto, Bodo pokvarili slavje? Po treh zmagah v zadnjih štirih krogih so se Celjani odpravili k zadnjemu Primorju, kaj kmalu pa izvedeli, da Nafta vodi proti Mariboru, in kasneje tudi, da mu je prizadejala poraz. Vse to ni biJ dovoljšen motiv, da bi zmagali in se »iiderju« približali na tri točke zaostanka pred gostovanjem v Ljudskem vrtu. Zdaj ima Maribor že »zaključno žogo«; če zm^. je tri kroge pred koncem že prvak. Zalo bo pripravil vse potrebno za morebitno slavje. Varovancem Slaviše Stoja-noviča ni uspelo do točke niti proti »utopljencu«, kako naj bi jim proti novemu vladarju. Toda pri njih se nikoli ne ve... »Prehitro se dogaja« V Velenju se je končalo brez golov, po nezanimivi tekmi. Gostje so se očitno usmerili na osvojitev točke (n razveselili svojega trenerja Nedžada Okčiča, ki je hujših naporov prihranil Boži-čiča in Vilerja pred »kvalifikacijsko« tekmo z Dravo: »Naša obramba je potrdila, da je najboljša v ligi. Rudar je imel več od igre, na našo srečo tega ni izkoristil.« Da trener Marijan Pušnik uspešno in zelo dobro vodi Velen j čane, je razvidno predvsem po stanju na lestvici, LESTVICA 1. SNL 1 MARIBOR 32 IMIKCMCEUf32 71 32 32 32 32 n 3. 4. HÏÏ GORICA &DOI1IM (.NAFTA 7.INTERfiL0CK a.LljKAKOPSI 9.1ABOĐMAVA32 tPRimE 32 »II 5 61:39 S9 IS 8 9 46:32 U 1S J n m 50 14 S13 41 101210 37:38 42 11 9 12 32:43 42 II 7 14 46:46 40 61212 33:43 36 10 ; 17 41:49 35 71213 3t:45 33 obenem pa se dobro zaveda, kakšno opozicijo ima na tribunah in kakšno potuho slednja namenja določenim igralcem: »Občinstvo je pričakovalo gladko zmago, toda Koper je v zadnjih krogih igral odlično, na kar sem opozarjal pravočasno. Imeli smo pobudo, ogromno predložkov. Fantje so se borili in storili še korak naprej h končni osvojitvi tretjega mesta. Smo pred fantastičnim dosežkom, ki si ga nihče ni predstavljal pred začetkom sezone.« Lahko pa je celo še boljši: Celjani morajo v Maribor! »Ne preska-kujmo zadev, še pred štirimi krogi smo si želeli le obstanek v ligi. No, če se bo ponudila priložnost, se bomo spustili v boj z njimi Kako pa dogodke spremlja vodstvo kluba? »Vsi so presenečeni. Toda prehitro se vse skupaj dogaja. Na primer, naša publika najbrž meni, da je osvojitev točke s Koprom neuspeh. Če bi nam nekdo pred sezono ponudil dve zmagi s Koprom in remi, bi vsi nemudoma to sprejeli in podpisali,« logike ni obšel Pušnik. DEAN ŠUSTER Foto: G ru p A novi tednik RT 19 Lascani v polfinalu! Pričakovana zmaga Laá-Čanov, ki pomeni tudi polfi-nale končnice prvenstva» in pričakovan poraz oslabljenih Uopsov sta rezultat torkovega» predzadnjega kroga v ligi UPC za prvaka. Košarkarjem iz Rc^ke Slatine se je ponudila teoretična možnost za prvo mesto v kvalifikacijah za ligo UPC, ki pa je težko izvedljiva. Naredili pričakovdno Zlatorog je po sobotni drami s srečnim koncem proU Kopru, v torek samo naiedU dru-^ odločilni korak k polûnalu prvenstva. Proti trdoživi Elek-tli si je po izenačeni prvi Četrtini odločilno prednost priigral v drugih desetih minutiiin na odmor odšel s 14 točkami naskoka. Čeprav se je Elektra vrnila v igro pri izidu 47:40, so »pivovarjl« znali vrniti udarec, znova pobe^ti na Î 5 točk razlike in mimo zaključiti srečanje, Vprašanje je sicer» kako bi bi^o» če ne bi Dejan Ćup (9), eden najboljših i^cev Sc^tanj-ske ekipe, moral že v 25. minuti na klop zaradi petih oseb* nih napak, a vend^ je zmaga domačinov, ob negodovanju obeh strani glede slabe sodnih ke trojice, povsem zaslužena. Z njo so Laščam dosegli enega od dljev, to jepolfinaleprvenstva. v laterem realno proti Unionu Olimpiji nimajo pra-vihmožnosti. DarioKr^ič (Î8) in Vincent Hunter (13,10 ^o-kcv} stâ vodita Satorog, na dru-^ strani sta bila najbolj uspešna Nik Ivanovič (23) in ša Radunovič {17,9 skokov). Zlatorog pred poiHnalom čaka jutri še srečanje s Heliosom v Domžalah, Elektra pa bo v zâdnjitëani sezone go^ Luko Koper. Z zmago, ki jo pričakujejo v Šoštanju, bi potrdila končno 7. mesto. Preveč oslabljeni za presenečenje čeprav srečanje med Hop-si in Heliosom ni odločalo o ničemer, je bilo kljub temu polno naboja. Polzelani so bili, čeprav oslabljeni, brez Shawna Kinga in trenerja Boštjana Kuharja, večji del tekme enakovreden nasprotnik, le v drugi polovici druge četrtine so imeli krizo, po kateri so Domžalčani pobegnili na -t-U. To razliko je Helios v tretjem delu tekme še povišal na +19, nato so v zadnji četrtini domačini strnih svoje vrste in najbolj po zaslugi Neman je Jelesijevića (22,16 skokov) dobili ta del za deset točk in na koncu izvlekli časten poraz (68:77). V zadnji tekmi sezone bodo Polzelani gostovali na Kodeljevem pri Slovanu in bi ob morebitni zmagi na koncu bili peti v Sloveniji, ob porazu pa bodo sezono končali kot šesti. S senzacijo je še mogoče priti do lige UPC Sezono nocoj končuje tudi Rogaška, kajti na sporedu je zadnji, Šesti krog kvalifikacij za vstop v ligo UPC. Po zmagiPostojne med tednom nad Rudarjem so se odprle za Rogaško teoretične možnosti za napredovanje. A za to potrebuje podvig, tó je malo verjeten. V Trbovljah proti Rudarju bi namreč morala Takokotvc&trtfinalu pokala KZSsetaodoUsčani vpoffîrtalii končnica DP spopadlizUnionorn Olimpijo.Na fotografiji »dvoboj 4Mu, Marka Maranča in Miloša Miljkovića (desno). zmagati za 29 točk, da bi bila na koncu prva v mini ligi. To pa je praktično »misija nemogoče«, tako da bo najverjetneje novi UPC ligaš postal Rudar. A ekipa Borisa Zrin-skega je neobremenjena Ln tako nevarnejša, želi pa se vsaj z zmago oprostiti od zelo uspešne sezone, kakršno ni napovedoval nihče v mestu mineralne vode in kristala. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA Nocoj izenačenje ali rob prepada? V Celfu se je začela Bnai-na seiija za državne prvakinje v košarki. Igra se na tri zmage, Merkur je doživel poraz proti Kranjski Gori z 79:75. Po vodstvu domačih z 18:13 je bilo zadnjih 5 mi-' nut prvega polčasa, od 22:22, izredno nenavadnih, obenem zanimivih. Košarkarice obeh ekip so do odmora v napadih dosegale zgolj po tri ali celo več ločk; padlo je neverjetnih 10 trojk, gostje so po dveh zadetih prostih metih izkoristile še žogo s strani po tehnični napaki Ciglar-ja, njegova hči Iva je dvema točkama dodala še prostí met po osebni ndpdki nad njo. In izid druge četrtine Je bil 27:28! Polčas 40:41. Priložnost za podaljšek v gorenjskem taboru so se čudili domači peterki, ki je imela ves Čas tri nižje (nizke) igralke. Toda tudi zato je Mer-taor strupen v protinapadih. Ko teh ni bilo več, so Celjanke zaostajale že za 11 točk-Od 30 so zgrešile kar polovico prostih metov. Zbrale so 17 skokov manj od tekmic. Toda niso se predale. 19 sekund pred koncem je Matlčeva znižala na 74:76, Lumpertova pa je zadela en prosti met. Ci^arjeva je nato pripravila dokaj ugoden položaj Baričevi za troj- Nlka Baric je nasuta goščam 24 toďc, pri zadnjem poskusu pa ^ je malce zadrittela roka. I. gimnazija v Celju jo zelo pogreia na svetovnem $red-njesolshem prvenstvu v Carigradu. Mjena tekmica v polfinalu je tula ^a Zdofsek (levo), soigralka še v prejšnji sezoni. ko in izenačenje, žoga pa se je odbila od obroča ... »Ne smemo postati prvaki?« Ogorčen je bi! trener Merkurja Z^ko Ci^ar: »Bilo je po* dobno kot na pnn tekmi polfi-nala s Tri^vom, s sramotnim sojenjem, predvsem Žebelja-na, ki je dopuščal odrivanja gostujočim centrom. Ko sem dobil tehnično napako, sem želel pojasnilo. Rekel je, da sem imel dvignjene roke in gas tem izzival. S KranjČankami je sod-nikŠpendlstorill6napakvna-šo škodo. Naj nam povejo, če ne smemo postati državni prvaki, pa ne bomo igrali, je... se mi za to. Je pa vse skupaj žalostno za žensko koJarko. Kriterij ni isti. Najbolje je sicer biti tiho. Morajo većeti, da sem bil sodnik, in to boljši, kot so oru.« Kaj pa razmerja moči? »Gostje so sicer dobro igrale, posebej TVaorejeva» ki smo jo v drugem delu urmrili, saj je dosegla le osem točk. Odločno preveč prostih metov smo zapravili, v ključnih trenutkih smo prejeli kaJ<šen kc^, dosegli pa nismo skoraj nobenega. Za tri zmage bodo tekmice morale storiti zelo veliko. Ob ko-rekmem sojenju imamo danes precej mo^osti za izenačenje v gosteh. Še vedno mislim, da bomo celotno zadevo rešili v svojo korist, Žal mi je le, da bo malce dlje trajalo, kot bi bilo ireba,« je zaključil hrvaški strateg. V dobrih osmih minutah zadnje četrtine je Merkur dosegel eno točko, gostje pa 17. Pripetilo se je, naj se ne več. DEAN ŠUSTER, foto: GrupA - it. 35- Tudi drugi uspešen športno rekreativni klub Celje in društvo Odpri oči sta drugič pripravila Tek okoli Šmartinskega jezera. Štel je za Štajersko-Koroški pokal. Udeležilo se ga je 200 tekmovalcev. Na otroških tekih je bilo kar 66 udeležencev. Osnovnošolci so pretekli dva kilometra, predšolski pa 400 metrov. V idealnih pogojih in na ra2^bani 12-kilo-metrski trasi sta v članski konkurend zmagala Bernarda Ivančič (54 minut in 2 sekundi) in Mario Vračič (41:57). Najboljša Celjanka z osvojenim 2. mestom je bila Ana Stropnik (AD Kladivar), najhitrejši Celjan pa Lukec Ju-rak (ŠRK Celje), ki je v absolutni konkurenci zasedel 4. mesto. Predsednik društva Odpri oči Sašo Mratinkovič se je zahvalil vsem udeležencem in skoraj 50 prostovoljcem, občini Celje in pokroviteljem, ki so tek omogočili: »Dela je biJo precej» da je bilo vse, kot mora biti. Upamo, da bomo v prihodnjih letih s tem tekom še bolj približali Smartinsko jezero Ce- ljanom in ostalim ljubiteljem narave.« DŠ Takole so $s najboljši tekači pognali na IZ-kilometrsko trsso okoli Šmartinskega jezera. MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVi Ingrad Gramat že v prednosti Za popolnitev petih krogov v 1.11^ bo treba odigrati še dve zaostali tekmi. Izidi 5. kroga: Sim-Schiki - Kalimero 3:3, Instar • KMN Frangros 5:3, Marinero • Ingrad Gramat 0:8, AH Škorja- 0. maj 2009 — nec - šD Milionarji 8:5, Pelikani - Maček tisk 2:2. Najboljša strelca l^e sta trenutno Ahčan in Pešovski (oba ingrad Gramat} s po 8 goli. Pari ponedeljkovega (11. 5.), 6. kroga so: Sim-Schiki - Ir^ad lestvica 1. lige NOVEGA TiDNIKA po odigranem 5. krogu MNGRAD GRAMAT 13 2. MAČEK TISK 7 *Z 3-T«ISTAB 7 +3 • 4.KAIIMER0 7 O 5. MARINERO 7 -8 6.AHŠK0RJANEC 6 ^ 7. FRANGROS 6 -2 8. PELIKANI 6 S.$I]UI^CHIKI 5 -8 tO.SOMlUONARJI O -16 Gramat (17.30), ŠD Milionarji - Marinero (18.20), Kalime-ro-'Histar (19.10), KMN Frangros • Pelikani (20), Maček tisk - AH Škorjanec (20.50). 4. m SPORT Martina Ratej Trenutno sedma na svetu Na tradicionalnem mitingu v Šentjurju je od naših vrhunskih atletov nastopila članica domačega kluba Martina Ratej. Začetek sezone je bi) spodbuden, saj je kar trikrat prese-gia B normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Berlinu (59»00 m): 59,83 m, S9,37 m in 60,45 m. Zadnji met jo trenutno uvršča na 7. mesto na svetovni jakostní lestvici. 2 njim je za 55 cm zaostala za A normo za SP, ki pa jo je dosegla že lani v Celju. V prihodnjem tednu bo odpotovala v Brazilijo na tri mitinge serije lAAF. Želi zbrali čim več točk, da bi lahko nastopila na finalu najboljše osmerice v Solunu 12. in 13. septembra. Formo pa bo s trenerjem Andrejem HajnŠkom osredotočila predvsem za čas sredozemskih iger v Pescari in SP v Berlinu. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA PANORAMA KOLEDAR Visoka raven Nivoja Na zahtevnih brzicah reke Soče je bilo mladinsko državno prvenstvo v kajaku in kanuju oa divjih vodah. izkazali so se kajakaši celjskega Nivoja. Med mlajšimi mladinci je 16- letni Simon Brus osvojil drugo mesto. Pri mlajših mladinkah je Janja Srabotnik za las zgrešila medaljo, biia je četrta. Mali podvig je uspel z izredno moš-tveno vožnjo [3xK-l) Brusu, Martinu Srabotniku in Vidu Kamerju (oba po 13 kt), saj so osvojili drugo mesto. Pred njimi so bili samo domačini iz Soških elektrarn, stari 17 in 18 let. Pri mlajših mladincih (do 16 let) pa so bili prepričljivo prvi! Pod vodstvom trenerja Aleša Ku- dra se razvijajo v prave slalo-misie na divjih vodah. Vsi celjski kajakaši nestrpno pričakujejo dokončanje nove čol- narne na Spid in ureditev oziroma posodobitev sialomske proge na Savinji. Jutri bo tam prva tekma za slovenski po- kal za mlajše kategorije (prijavljenih je več kot 120 tekmovalcev iz 13 slovenskih in hrvaških klubov) in tradicionalni Majski spust od Petrovč. DS. foto: RADIVOJ KUNCOV Simon Brus NOGOMET 1. SL. 32. krog: Priniorje • MIK CM Celje 2:0 (0:0); 2a-ja (71), Kosmač (90)» J^udar - Koper 0:0. Nafta - Maribor 1:0, Domžale - Gorica 0:2, Drava • Intertlock 2:1. ROKOMET 1. SL, za prv^a, 5. krog: Tn-mû - Celje Pivovarna Uiško 26:21 (16:7); Radelj 5. Se. Škube. Kovalenko 4; Sulič 6, Ga-jič. Mačkovšek 4, Tbskić 3, Gregore 2, Klanćar, Řezníček l.CbrtTî/e-amos27:26(13:13); Kavaš 7» Harmaudič. Datukaš-vili 5. Rnič, Golčar 4» Mlakar, Bezjak 1; Skoko 6. Praznik. Mr-valjević 4. Vrstni red: Gorenje» Cimos 41, Celje 33, Slovan, Trimo 27» Prevent 22. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 13. krog: Ziatorog - Elektra 77:64; Kre-jič 18, Humer 13, Mašić II. Strnad 10, Lučič, Nuhangvič 8, Miljković 6, Koštomaj 3; Ivanovič 23, Radunović 17, Sjekloča 11, Ćup 9, Novak, Karalić 2, Hopsi • Helios 68:77: Jelesijevič 22, Vuja-sinovlč 12, Godler 11, Pod-vršnik 7. Hohler 6, Riiuper 5, Anzulovič 3, Breže 2; Ja-cobson 17, Laškevič 15. Vrstni red: Union Olimpija 25, Helios 24, Krka 22, Zlatorog 20, Hopsi, Geoplin Slovan 18, Elektra 15. Koper 14. 1. SL (ž), L tekma finala: Merkur Celje - Kranjska Gora 74:79: Barič 24, Ciglar 18, Hugiies 14. Matič 11, Kerin 6, Verbole 1; Traore 30, Sanders 22. (KM) Petek, 8,5, KOŠARKA l. SL (ž), 2. tekma finala: Kranjska Gora • Merkur Celje (19). l.SL, kvalifikacije, 5. krog: Rudar - Rogaška (19), MALI NOGOMET L SLMN, 3. krog lige za obstanek: Sevnica - Zivex (20), Sjob.ota« 9. 5> NOGOMET 1. SL. 33. krog: Maribor • MIK CM Celje, Velenje: Rudar - Primorje (obe 20}. 3. SL - vzhod, 33. krog: Dravograd • Mons Claudius, Črenšovcj - Simer Šampion, Slovenske Konjice: Dravinja • Kovinar Štore, Šmarje • Odranci (vse 17). KOŠARKA 1. SL. zà prvaka. 14. krog. Dom2ale: Helios • 211aiorog, Šoštanj; Elektra - Koper (obe 20), Ljubljana: Geoplin Slovan - Hopsi (19). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 6. krog, Slovenj Gradec: I^event • Celje Pivovarna L-a$ko, Trebnje: Trimo • Gorenje (obe 20). Nedál NOGOMET 1. SL, 24. krog, Kranj: Triglav - Šentjur (17). 3. SL - vzhod. 33- krog: Stojnci - Šmartno (17). Štajerska liga, 22. krog: Rogaška • Bukovci, Gerečja vas - Zreče, Črna na Koroškem: Peca - Šoštanj (vse 17). « —s—T ARENA PETROL AreKO/ zma^outdcev PORTRET TEDNA SELEKCIJA U-1 OA \ s ^tlK C» NOGOMETNA ŠOLA O selekciji: Seífkcíja U-^0 se deli na skupini A In B. Skupina A iieje 21 igrakev. Trenirajo trikrat na leden, medtem ko bodo v pril^sjajo^i sezoni trenirali sdnkr^t tedensko, čkipa i? v faTi razvoja, rato je na treningih poudarek na tehniki ter spoznavanju zakonitosti. Seleka 7 na manjšem terenu. Velik poudarek je tudi na vzgoji igralce'/. Vselektji IMOA U izstopajo potencialni posamezni profesionalni igralci nogometa. Boljše tudi iř navajamo na teřje tekme. Kljub temu. da so skupine polne, )ese vedno prostor zd dobrega igralca. Treningi: t^deležba na treningih |e zelo vřsoka. od 30 do 90 odstotkov. Treningi so na Ofimpu in Skalni Ideti. £kipa lepo deluje na treningiii, igraki so zelo dobro zbrani v lupino. Tekmovdflja: Redno se udeležujemo turnirjev lige MNZ C^je. Rezultatsko smo zelo visoko v slovenskih merilih. Naslednji velik turnir, ki se ga bomo udeiežifi, Je St/per kids cup, ki bo 9. m 10. maja v Avstriji. V generaciji 199& trenutno pozitivno izstopajo Janez f^iek.Scotc Vali. ion Bonajojanielen in Aldm I mamoviC. v generaciji pa imajo dobro perspektivo predvsem Aleksandar Deljić, )dkd Kuhar, Dejan SldvutjterBlazŽgajner. Trener: Aljoša ^vko 1rwi« nifi^^mťf novi tednik KRONIKA 21 Nova iskalna akcija pogrešanega Jureta Komu kriminalisti dihajo za ovratnik devet let po izginotju mladega Celjana in ali se preiskava bliža h koncu? Celjski kriminalisti, policisti in pripadniki gorske policijske enote so včeraj na območju Zgornje Savinjske doline izvajaii obširno iskalno akcijo pogrešanega Celjana Jureta Plevnika. Čeprav so na celjski policiji o tej preiskavi vrsto let zelo skrivnostni, je več kot očitno, da seševedno vrtí okoli nekaj oseb» ki so Jureta 7. aprila 2000 videle med zadnjimi. Starši ene od teh na) bi na območju, kjer je potekata iskalna akcija» imeli namreč tudi vikend hišo. Ali so se za iskalno akcijo odločili zaradi kakSnih novih informacij» ni znano. Za Plevnikom se je izgubila vsaka sled na poti iz šole. Ni niti kančka dvoma, da gre za enega najbolj sumljivih izginotij v Sloveniji, njegova mama pa od vsega začetka trcQ, da je šlo za umor. Ves Čas je bilo videti, da takratno vodstvo celjskega kriminalističnega oddelka tega primera ni vzelo dovolj resno, Čeprav Še zdaleč ne gre zanikati nekaterih pr^ovalnih dejanj. So pa šele nekaj let zatem, ko se je vodstvo menjalo, vložili ka-zensii ovadbo zaiadi umora proti neznanemu stonlcu. Več podrobnosti o preiskavi ne morejo odkriti, res pa je. da je dokazov še vedno premalo, da bi lahko pokazali na osumljenca oziroma osurriljenceza to kaz-rúvo dejanje. Čudno je tudi, da takrat policisti niso našli niti dovolj Se skrivnostiiB okolišuns Plevnikovsga izginotja počasi jasnijo? dokazov za prikrivanje zoper nikogar, z Juretom je namreč izginila tudi večja količina denarja, dovolj jasno pa je bilo, da je za denar vedelo več ljudi. Ovadbo zoper domnevno vpletenega v takšne posie> Roka Je-rašo, je na tožilstvo vložila kar sama Juretova mama Ika Plevnik in okrajno sodišče je Jerašo lani zaradi prikrivanja tudi obsodilo na pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Na sojenju so dokazali, da je bila na transakcijska računa pri dveh slovenskih bankah nakazana večja ko- Leta 2006 smo se skupaj z Iko Plevnik odpravili v Osijek k znani jasnovidki Jasminki Čosić, ki je že pomagala pri nekaterih izginotjih ljudi, čeprav hrvaška policija tega ni mogla uradno potrditi. Čo-sićeva nam je opisovala svoje videnje Juretove smrti z ogromno podrobnostmi. Grozljivo je bilo, da so se nekatere stvari iz njenega videnja ujemale z nekaterimi podatki iz preiskave ... Čosičeva je sama zahtevala, da posnetek njenih besed predamo celjski policiji. Članek lahko preberete na www.novitedni k. com. Zaradi napada z »motorko« in s sekiro več ovadenih Preisleava o pretepu in nasilnem obračunu, ki se je pred nedavnim zgodil pri brunarici ob ribniku Tajhte na Planini pri Sevnici, Še ni končana. Šentjurski policisti bodo kazensko ovadili več posameznikov iz obeh sprtih ^upin in ne le mladoletnike, ki so opiti izzvali pretep in pri tem domačina poškodovali z motorno žago in s sekiro. Kazenske ovadbe bodo polidšti podali zoper več posameznikov zaradi ogrožanja varnosti, telesnih poškodb, nasilruštva in spolnega nasilja. Več podrobnosti o preiskavi polidšti ne želijo razkriti, saj naj bi bila ta konča: na v prihodnjih dneh. Kot je znano, jebilo v spor in pretep vpletenih kar 16 domačinov, starih od 20 do 30 let. Nekateri vpleteni v pretep» v katerem sla se mladoletnika dveh v zbrani družbi prijateljev lotila z motorno žago in s sekiro ter ju poškodovala, so policistom že znani, inddent na mirnem območju ob ribriiku Tajhte naj bi se zgodil nakJjučno, čeprav je bilo zanj več vzrokov, posredi je bil tucO alkohol Lastniku brunarice, ki ga je v družbi prijateljev opit in razgret mladenič poškodoval z motorno žago, naj bi mladoletniki že dlje časa povzročali težave, mu škodovali in uničevali lastnino. Vendar v pretepu naj ne bi bili vpleteni isti mladoletniki, ki naj bi po pripovedovanju neàcaterih krajanov Planine domačine zastraševali z nasilnim vedenjem in jim povzročali škodo. Direktorica Centra za socialno delo Šentjur Anica Weber zanika nekatere izjave medijev, da je bilo za nasilniško vedenje mladoletnikov s Planine premalo storjeno. »O incidentu smo izvedeli iz medijev in mladoletnikov doslej nismo obravnavali. Podrobnosti nam niso znane, zato bo kaj več jasno po policijski preiskavi- Prav tako ne vemo, ali gre za iste mladoletnike, vpletene v pretep; in mladoletnike, ki naj bi izvajali nasilje nad domačini.« MATEJA JAZBEC Vocfla krinwalistov Jože Srnica vedno poudarja, àa pnmerB Plevmk irikakor ne bodo zapfi. ne da bi našli kiivcaza iz^no^ Učina denarja, v skupnem znesku naj bi šlo za okoli 30 tisoč evrov. Denar naj bi sicer Plevmk pridobil na protipraven način z računa nekega neobstoječega podjetja v Združenih državah Amerike, dvignil pa naj bi ga ravno JeraŠa. In ravno ta JeraŠev dvig je bil za okrajno sodišče sporen in ključnega pomena. Je-raša se je v sojenju zagovarjal z molkom in ni odgovarjal na vprašanja . Od dneva, ko so na celjski policiji vložili kazensko ovadbo zaradi umora proti neznanemu storilcu, je več kot očitno in jasno, da je Plevnik mrtev. Vprašanje pa je, koliko dokazov bodo sploh lahko zbrali kar devet let po izginotju in ali bodo sploh lahko dobili pravega storilca. Na policiji lani sodbe okrajnega sodišča niso želeli komentirati, so pa dejali, da preiskava Še zdaleč ni končana. Se vedno tudi poudarjajo, da bodo - kljub temu, da so jih že -nekatere spet povabili na razgovor na polidjo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: KATJUŠA (Arhiv NT] Medtem ko je Rok Jeraša pred časom v intervjuju za osrednji slovenski časopis dejal, da z Juretovim izginotjem nim^ nič, je pogovor za naš časopis zavrnil. r Gorazd Bombak: »Ta sodba je kriminal." Poskus umora prvega sina, skrbništvo nad drugim Gorazda Bombeka zaradi poskusa umora in zanemarjanja mladoletne osebe obsodili na več kot dve leti zapora Na celjskem okrožnem sodišču so v sredo na dve leti in deset me-secevzapora obsodili Gorazda Bombeka. Tako so ga spoznali za krivega poskusa umora takrat še mladoletnega sina» s katerim se je leta 2000 spri, nato naj bi ga Se Szično napadel. Obtoženi je ves čas trdil» da ni šlo za poskus umora, nad sodbo pa je ogorčen. V sredo so ga obsodili tudi zaradi zanemarjanja otroka. Postopek se vleče že devet let, vmes je biJ celo obsojen na Šest let zapora, a je višje sodišče sojenje vmilo na začetek. In medtem ko je Bombek vsa ta leta neuspešno dokazoval, da prvega sina ni poskušal umoriti, je gladko dobil skrbništvo nad mlajšim sinom ... Oče in sin naj bi se pred leti sprla zaradi sinove domnevne slabe družbe. Bombek naj bi sina prijel za vrat, mu grozil m ga pri tem tako močno davil, da je mladoletnik izgubil zavest. Nekaj mesecev zatem so Bombeka zaradi poskusa umora obsodili kar nà Šestletno zaporno kazen, a je višje sodišče postopek vmilo na začetek zaradi napake v postopku. Sojenje je bilo bumo, saj je Bombek, ki vztraja pri tem, da ni kriv, znal Obesil se je na nadvozu! Nekateri Celjani so bili včeraj zgodaj popoldne v Novi vasi priča nenavadnemu in tragičnemu prizoru. 41-letni Celjan je na nadvozu nad cesto proti Šmarlinskemu jezeru v neposredni bližini cerkve sv. Duha napeljal vrv. nato pase je obesil. Moškega so, visečega z nadvoza, nekaj časa lahko opazovali mimoidoči, zakaj je storil samomor, pa ni jasno. SŠol med sodno obravnavo rudi odvihrati iz dvorane. Letos se sodni senat ni mogel takoj odločiti za sodbo, zato so marca sklenili zaslišali Še nekaj izvedencev, v sredo pa vendarle odločili, da Bombeku dosodijo zaporno kazen. Ker je bil vmes že več kot leto dni v priporu, mu tako ostane še leto in osem mesecev, ki jih mora odsedeti za zapahi, vendar sodba še ni pravnomočna. Bombeka je zastopal Tomaž Ramor. Bombek se s sodbo ne strinja, dodaja, da ni imel možnosti postavljati vprašanj vsem izvedencem. Sodne obravnave so bile ves čas zaradi osebnih podatkov in okoliščin zaprte za javnost, novinarji tako nismo smeli biti prisotni. Čeprav sta nam tako nekdanja partnerka kot sin že pred leti svojo zgodbo povedala sama. Iz njunih izjav je bilo več kot očitno, da seje nasilje v družini dogajalo kar nekaj let. Bombek tega, da se je spri s sinom, ne zanika, u-di pa. da nikakor ni šlo za poskus umora. Gre za enega odmev-nejših primerov na našem območju, večkrat so o tem pisali rudi mediji. Kako pa so njegov primer preučile in predvsem koliko so se z njim ukvarjale ustrezne in odgovorne institucije, pa kaže podatek, da je Bombek v tem času, ko so mu očitali in zdaj tudi dokazali tako hudo kaznivo dejanje, dobil skrbništvo nad mlajšim sinom. Torej tisti, ki so na eni strani vedeli, kaj se je dogajalo v razpadajoti drui^, na drugi strani niso videli ovir pri tem, da takrat tudi mladoletnega drugega sina dodelijo v skrbruštvu očetu?! SIMONA SOUNIČ Foto: SHERPA Družinska ura in razbit avto v Prešernovi ulici v Celju bo danes preventivna akcija Družinska ura. Gre za projekt Avtomoto zveze Slovenije. Z akcijo želijo Celjanom prikazati tudi nekaj novosti, s katerimi bodo poskušali opozoriti na večjo skrb za prometno varnost na naših cestah. Ta je ravno na Celjskem v zadnjih tednih izredno slaba. AMZS bo v Celje tako danes pripeljala tudi posebno vozilo, ki so ga uporabili v preizkusnem trku. Obiskovalci bodo tako videli, kaj se zgodi v trčenju avtomobila v oviro pri hitrosti 80 km/h. Pri razlag) o trku bo moč slišati tudi nekaj stvari, ki jih ljudje ne vedo, a so pri takšnih nesrečah ključnega pomena, še več, morda v nekem trenutku celo rešijo življenje. Na Družinski url bodo predstavili tudi otroške sedeže, simulator skuterja ter posebna oéala, s katerimi je moč preveriti, kako deluje alkohol pri vinjenih voznikih v prometu. PISMA BRALCEV ODMEV Franc Kovač se ni opravičil ... »In se tudi ne bom, ker se nimam kaj opravičevati.« S tem stavkom je 24. aprila 2009 odgovoril na moj članek 2 dne 10. aprila 2009. Ni me razočaral- Nasprotno» spodbudil me je, da izpeljem namero, in sicer bom na primeren način javno objavil vsa od Lenke Ga-brovec podpisana pisma, s katerimi želim dokazati svoje trditve, da je vse, kar g. Kovač navaja, izmišljeno. S temi pismi bo dokazana tudi verodostojnost Lenke Gabrovec oziroma ali je mogoče verjeti njenim izjavam. Tu mislim predvsem na izjave, ki so resnično njene. Pridobil sem tudi tisto na roko napisano pismo, ki ga je g. Kovač izgubil založil, pa se bo že našlo (izjava g. Kovača na soočenju). V dokaz, da to pismo posedujem, navajam samo prvi stavek: »Telefonično me je g. Černe (ki ga ne poznam) prosil za razgovor o Palčku.« Nadaljevanje pisma g. Kovač gotovo pozna in tudi ve, zakaj ga je založil, izgubil, tudi to pismo bo v celoti objavljeno. Objavljen bo citat (kar dve tipkani strani) gospoda Janeza Cerneja na seji občinskega sveta 23. aprila 1998, kjer z raznimi neresnicami dokazuje in zavaja občinske svetnike o neprimernosti proslave o akciji Stari pi-sker. Tu bo zelo zanimivo primerjati spomine Al me Kariin, zapisane v knjigi Moji zgubljeni topoli, in primerjati, kaj je zapisala o partizanstvu in kaj je Janez Cernej zapisal vzgoraj omenjenih člankih v tedniku Demokracija. Prebrati bo mogoče članek novinarja Dela g. Hribarja, ki mu ugovarja Emilije Gabrovec -Lenke. Objavljeno bo poročilo Lenke Gabrovec nadrejenim oblastem o akciji Stari pisker 27. decembra 1944. Nadalje bo navedeno pisanje raznih zgodovinarjev o akciji Stari pisker, na kar g. Kovač odgovarja, da je pač zapisano tedanjim oblastem všečno. Zlasti zanimivo bo prebrati članke Janeza Cemeja, objavljene v tedniku Demokracija 12. februarja 2004 z naslovom Zakaj so bili obešeni in 19. februarja 2004 Žrtvovanje nedolžnih. V teh člankih kar mrgoli izmišljenih neresnic O^ži). Ne da bi se poglobil, kaj je res in kaj ni, sem ugotovil kar nekaj neresnic, saj vsak, ki malo pozna takratna dogajanja, lahko ugotovi, s kakšno mržnjo je vse napisano, in takšni ljudje naj bi nas prepričevali s svojimi neresnicami in nam servirali svoje zamisli o dogodkih vletih 1941-1945. Seveda bo objavljan tudi moj članek iz knjige Harmonika, èkarje in Stari pisker in prispevek Žarka Presingerja iz žepne knjižice Razglas zgodovinarja Emila Lajha in Franca Fijavža. Nadalje izjave potomcev akterjev akdje Stari pisker in končno §e tu žive priče takratnih dogajanj. Tako bodo imeli bralci sami možnost ugotoviti neresnice o akciji Stari pisker. Ugotovili bodo lahko, kaj je zapisala o partizanstvu Alma Karlin v knjigi spominov Ti moji zgubljeni topoli in kaj Janez Černej v zgoraj omenjenih člankih. In končno, g. Kovaču ne bom privoščil zadovoljstva, da bi se nehal zaletavati vanj- Se se bom, toda na način, ki sem ga ravnokar predstavil. Ja, g. magister Franc Kovač, to štajersko »kislo župo«, zakuhano z neresnicami, bo moral nekdo pojesti, pa če bo še tako vroča. JANEZ ÍVO GROBELNIK, Celje S tem zapisom v Pismih bralcev zaključujemo polemiko o akciji v Starem piskru med Janezom Ivom Grobelnikom in Francem Kovačem. Uredništvo PREJELI SMO Dan laboratorijskih živali Nič ni bolj hinavskega in smešnega kot trditev, da živali ne čutijo in ne trpijo. Mučitelji živali ne opazijo njihove izredne občuUjivosti in inteligence, za katere ni nujno, da je nižja od naše, le drugačna je. Eno najokrutnejših mučenj živali so še vedno medicinski in laboratorijski poskusi na živih živalih. Mari-lies Flemming je nameravala izdelati neko delo o trpljenju živali, vendar je »vrelec« denarja kaj hitro usahnil. Evropsko združenje proti poskusom na živalih ECEAE se krčevito bori, da bi se vsaj znižalo, če že ne ukinilo vseh poskusov. 2al Odbor za kmetijstvo pri EU zavzema nasprotno stališče, t. j. da bi smeli še naprej uporabljati za poskuse pse, mačke, primate... Znanstveniki zavajajo, da živali predhodno anesteziraj o [omrtvičijo); resnica pa je, da obstafajo poskusi trajajoči po več dni, tednov, celo mesecev. Laserske žarke usmerjajo v bolna očesa poskusnih živali toliko časa, da očesna tekočina zavre. Živa-Q trpinčijo z vrelo vodo, ognjem, električnim tokom, ke-milakijami, tudi glasilke jim porežejo ... Živalim nasilno spravijo v želodec, sluznice, oči kemične sestavine različnih detergentov, barv za lase, sprajev ... Poskusnim zajčkom nasilno dovajajo tobačni dim; dokler ne obne-morejo, se zadušijo ali onesvestijo. Razvpita afera Otroci Contergana pove, da samo v Nemčiji tava okrog 2.800 strašljivo iznakaženih ljudi, katerih matere so uživale uspavalo thalidomid, dočim so poskusi na živalih dali pozitivne učinke. Šele otroški zdravnik dr. Vidukind Lenz je odkril strašljive deformacije okončin dojenčkov in uspel, da je farmacevtsko podjetje Grilnenthal iz Stolber-ga pri Aachenu takoj prekinilo s proizvodnjo tega zdravila. In zopet nekaj let nazaj: izbruhnilajeafera farmacevtskega giganta Marck & Co, da je tiho umaknil zdravilo proti osteoartrozivioxrofekoksib. Poskusi na živalih so bili pozitivni, ljudje so pa umirah zaradi miokardnih infarktov. Podleglo je preko 8.000 bolnikov jemalcev vioxa, In še stilbestrol je povzročal raka pri mladih ženskah; v Italiji je trikrgan povzročal virusno zlatenico. Švicarski San-doz je moral umakniti zdravilo flamanil, ker je povzročaj izgubo zavesti. Britanija: firma )e morala umakniti zdravilo, ker so se pojavile hude posledice na vidu in prebavnem traktu ter je za to umrlo 18 ljudi. Seznam bi bil predolgi Pazljiv uporabnik zdravil, ki jih uporablja vsak dan, bo odkril pripombo o stranskih učinkih le-teh. Zato se animalisti vprašujejo: so poskusi na živalih zanesljivi? Je potrebno, da ta čas, ko berete ta stavek, grozljivo trpi na milijone živaJi po vseh laboratorijih na svetu. Da ne bi izgubili delovnih mest, se znanstveniki »trudijo« podvajati učinkovitosti že preizkušenih zdravil. Je to opravičljivo? Poleg medicinskih poskusov mučijo živali za testiranje gospodinjskih pripomočkov, čistilnih sredstev, za osebno nego, kozmetiko, le- m dobreao/ iu/tûkpu>bcùu Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 490 18 05 poto... Eno največjih uporabnikov laboratorijskih živali Clastna reja) je korporacija Procter & Gamble s sedežem v Cincinnatiju (Ohio), saj ima v 80 državah sveta preko 138.000 delavcev, ^vestno se odpovedujem nakupu njihovih izdelkov: pralni prašek Ariel, Lenor, Max Factor, Vicks ... Namen tega članka ni vznemirjati bralcev, namenjeno je znanstvenikom» v čigar rokah je počutje in usoda živali, ki so z amsterdamskim sporazumom v EU 1. maja 1999 priznane, kot čuteča bitja. LEA EVA MOLLER, predsednica NO DPMŽ Slovenije Politiki so ujetniki lastninskih razmerij Ko v zadnjih tednih in mesecih spremljamo vedno bolj zapleteni cirkus okoli dvom-lji\ih finančnih razmerij, temelječih na različnih lumpa-rijah, storjenih s strani določenega kroga gmotno najbolj vplivnih Ij udi v državi, se sprašujemo okoli (ne)ustreznedrže politike oziroma politikov pri nas. Splošni vtis med ljudmi je, da se itak nič ne more, saj se tudi prej, ko so ta razmerja nastajala, nič ni moglo in da so politiki pri lias povsem brez realne izvršilne moči, ustreznega odločanja oziroma potrebnega ukrepanja. Glede takšne drže naSih politikov oziroma t. i. izvršilne veje oblasti nas prepričuje dolga vrsta primerov, med njimi na prvem mestu vsekakor zadeva M. Kramar, nato Istra-benz, ki ji sledi tista Pivovarne Laško, prodaje 'Mercator-ja, likvidacije LTH, Mip, Telekom in še bi lahko naštevali. Večina ljudi pri nas je začudena in razočarana, še posebej nad takšno držo vlade in drugih organov izvršilne veje oblasti, ko je po lanskih volitvah pričakovala ustrezno sanacijo tistega, kar je storila oziroma opustila prejšnja Janševa vlada. Ljudje tudi ne morejo razumeti stalnega opravičevanja raznih ministrov in drugih funkciona^ev, ko bi bilo treba ukrepali, a tega ne storijo, temveč jadikujejo, kako se ne da ruč narediti, da je treba spoštovati prej sWenjena pogodbena razmerja, da poseganje vmes ni v vladni pristojnosti, saj se la ne sme vmešavati v gospodarstvo in še in še. Ne samo, da politiki ne posežejo vmes, ko gre za sanacijo prej nastalih nedopustnih razmerij. Če že ne rečem, nezakonitih, ne storijo ničesar, kar bi zaustavilo propadanje realnega dela gospodarstva. saj smo priča dnevnemu odmiranju že do včeraj uspešnih in razvijajočih se podjetjih, od Mipa na eni, preko LTH do El-kroja in Mure na drugi strani. Ko sindikati bijejo plat zvona, v kolikor so to pač zaradi t. i. sindikalnega pluralizma sploh Še sposobni, izvršna oblast zagotavlja, da bo v vzpostavljen socialni dialog, ko zanj že zdavTîaj ni več mesta, saj bi ta moral biti pred eskalacijo v gospodarstvu. Zdaj pa bi moralo slediti ustrezno ukrepanje države, vendar nič, ne glede na to, da se odpi^čanja pospešujejo in da bomo še letos doživeli številko stotisoč brezposelnih. Razmišljanje in analiziranja trenutnih razmer pri nas, še posebej, ko si tudi v vrstah izvršilne veje oblasti niso enotni in grozi celo razpad koalicije, postavlja vprašanje komu služi ta veja oblasti samo po sebi. Odgovora ni težko najti in umestiti vlogo izvršilne veje oblasti s politiki na čelu. Še posebej vteh kriznih časih. Ta veja oblasti izvršuje, kakor že njeno ime pove, voljo nekoga. Njeni predstavniki, s poh-tiki na čelu, so le t. i. spolni-tveni pomočniki tistih, ki odločajo, to pa so lastniki kapitala. Gre za sicer zelo tanek sloj prebivalstva, ko gre za r^aj-večje med njimi jih ni več kot nekaj deset. Ta sloj postavlja tudi izhodišča za tisto odločanje v parlamentu, glede katerega povprečneži mislimo, da je vrh razvoja demokracije, to je oblike volje ljudstva. Kakšna zmota. Zato je tudi povsem jasno, da politiki nič ne morejo, saj odločanje ni v njihovi pristoj- nosti. VLADIMIR KORUN, Velenje POHVALA Pohvala osebju Kmalu bo minilo peto le-, to, odkar bivam v Domu starejših Zdravilišča Laško (DSZL) - svoji zadnji postaji» Kljub preživetim 96 letom se mi zdi ta doba kratka. Vse te preživele vojne in težka povojna leta, kje je vse to. Večkrat se sprašujem, kako je tistemu, ki tega zagotovila, da pre^vi svoje življenjeiako dostojno, nima. V našem domu je skoraj tako kot v ljubečem domu, kjer nas imajo vsi radi kot naši sorodniki (mame ali očetje). Ta občutek je krasen, kot da ne čakajo komaj na naš konec. Ti je pa toplo pri srcu. da boš napravil prostor zanamcem, ki bodo tak topel in prijazen dom potrebovali. Namreč v našem domu je osebje kot tudi vodstvo pohvale vredno. Moji pohvali se pridružuje večina oskrbovancev. FRANČIŠKA GORIČAR : PlunrozNA KNJIGA Golobi Na Ljubljanski cesti29 v Celju imamo v 9. nadstropju stanovanje, ki je od policije. To stanovanje je že tri leta prazno. Stanovalci, ki stanujejo spodaj, so v strahu zaradi golobov, ki gnezdijo na balkonu . Vsa mogoča »svinjarija« leti z balkona na druge balkone in okenske police spodaj- Na tej strani so stranke, ki imajo majhne otroke in se bojijo bolezni, ki jih prinašajo golobi. Moje mnenje je, če polidja ne poUebuje stanovanja, naj ga odda ali proda tistemu, ki ga nujno potrebuje. Izgleda« da ima policija preveč denaija, da plačuje stroške za prazno stanovanje. MIHAELA KRIŽAN. Celje Prvi del pešpoti okoli jezera je n skoraj zgrajen, vendar zaenkrat obiskovalci po poteh Imiijo so na lastno odgovornost, ker za poti še ni bilo izdano uporabno dovoljenje. Poti bodo dokončane predvidoma do konca junija. Šmaitinsko jezero zaživelo bo Včera) se je iztekel razpis za izvajalca izgradnje pešpoti in kolesarske steze od Nove vasi do Šmar-dnskega jezera. Gre za dobre tri kilometre poti> ki jo bodo gradili v dveh fazali, ker Še niso pridobili vseh zemljišč. Projekt je vreden 1,1 milijona evrov, zanj pa je Mestna občina Celje dobila tudi evropska sredstva. Evropski denar bo porabljen tudi pri Izgradnji pešpoti okoli Smartinske-ga jezera, kasneje pa se bodo verjetno še prijavljali na evropske razpise, saj projekt turistične oživitve in ureditve Šmartinskega jezera z okolico še zdaleč ni končan. De) pešpoti okoli Šmartinskega jezera je praktično zgrajen. Obiskovalci so že med prazniki veselo pohajkovali po poteh od pregrade do Grada in po drugi strani od pregrade do Čolnarne Muzelj, do koder vodi tudi plavajoči most. Vendar zaenkrat, kot pojasnjuje direktorica Zavoda Celeia Celje Milena Čeko Pungartnik, obiskovalci po teh poteh in mostu hodijo povsem na lastno odgovornost: »To je objekt v fazi izgradnje. Na to obiskovalce opozarjajo na več mestih postavljene opozorilne table. Sicer se dogaja, da obiskovalci te opozorilne table tudi odstranjujejo, na mostu so bile nameščene tudi zaščitne ograje, ki so jih, po mojih informacijah, ljudje tudi odstranili In uporabljali most. Celoten objekt trenutno uporabljajo na lastno odgovornost, ker še ni bilo tehničnega prevzema in za pešpot še ni izdano uporabno dovoljenje.« Dela naj bi bila končana do konca junija. V začetku junija se obeta začetek izgradnje pešpoti in kolesarske steze od Nove vasi do Šmartinskega jezera. Gre za dobre tri kilometre dolgo pot, ki jo bodo gradili v dveh fazah. Najprej bodo zgradili pešpot in kolesarsko stezo od Nove vasi (cerkve sv. Duha) do kozolca, ki je na poti do Šmartinskega jezera. Kot pravi Milena Ceko Pungartnik, bodo Se naprej tudi pridobivali zemljišča za drugo fazo, tako da naj bi se izgradnja drugega dela poti prav tako v kratkem nadaljevala. Predvidevajo, da bo pot zgrajena prihodnje leto. »Celouia ureditev Šmartinskega jezera je precej zajeten projekt»« je dodala Milena Čeko Pungartnik. Kot smo že poročali, so v državni prostorski načrt, za katerega predvidevajo, da bi bil sprejet konec junija ali v začetku julija, zapisali možnost izgradnje kopališča, adrenalinskega parka, golf igrišča, hotela in bungalovov. Milena Čeko Pungartnik ostaja optimistka in pravi, da bo Šmartinsko jezero turistično oživelo, vendar bo projekt verjetno trajal več let. Vsega pa tudi ne bo občina naredila sama, kot pojasnjuje Čeko Pungartnikova: »Predvidevam, da bo javno naravno kopališče eden naslednjih projektov, ki se ga bo lotila MOC, in nadaljevanje druge faze pešpoti, tako da bomo zaokrožili celotno pešpot okoli jezera.« Kot je še dodala, 60do golf igrišče, ki naj bi se raztezalo na več kot sto hektarjih od Lokrovca do dvorca lešnik, adrenalinski park, izgradnjo hotela in bungalovov verjetno prepustili zasebni iniciativi. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA [IPREOBUKOVANJU TELESA KAVlTACIJAvvrhunskem masažno-lepotnem centru "HIŠANATRAVNtKU" NAJSODOBNEJŠI fJAON ZA HITRO, VARNO IN UČINKOVITO ODPRAVO CaUUTATER PREOBLIKOVANJE TELESA. Terme Dobrna Vi^ mfonndci; na wmwin^dobmâ^ 1 Po sledeh tradicije V Šoštanju od ponedeljka obnavljajo Mayerjevo vilo, ki jo uvrščajo med najpomembnejše arhitekturne spomenike v občini. V prostorih klasične meščanske vile, ki jo je občini v last predal Premogovnik Velenje, bodo javnosti na ogled stalne muzejske zbirke, v preddverju bo Info točka, v osrednjem salonu pa poročna dvorana. Skupna vrednost obnovitvenih del znaša 447 tisoč evrov, z obnovo pa naj bi zaključili predvidoma oktobra. Večino potrebnega denarja so pridobih iz Evrope, del pa zagotovili tudi v letošnjem občinskem proračunu. Vila Mayer je bila zadnja leta, ko v njej ni bilo več šolske knjižnice, prazna, zdaj pa naj bi bila, obnovljena z vsemi arhitekturnimi značilnostmi in slikovito zunanjo podobo, dostopna tudi javnosti. Izjemnega pomena je dejstvo, da bo kot stalna zbirka javnosti znova na ogled kiparska zbirka rojaka Ivana Napotnika. Projekt obnove sicer uvrščajo tudi v niz prizadevanj občine po negovanju in oživitvi nekdanje šoštanjske bogate in pestre kulturne tradicije. US v MAJU POLETJEPOO PALMO DtiiK HQTfUM UiiMV »«»«nzin .1, omwi n oH^od 249 i mtui.>ioniwjii5}' Afc« ciu.od299C tEU;95C MntaasSi m ^ktristmi «ww^taTmâ.Sj UICTii-8T<:ûl 52 02 70C.IHil;07'393HM,M.M70MS« plKWH piKl^lK 55 f Rad/aCe/i VOJNIK 21.6.2009 OD id. URE KOPANJE Redna AKCUA OTROCI 5-15 kt [pon-pet) 5,5 € 4 € MIADINA 15-21lct ŠTUDENTI (pon-petl 1Q € 7 € Akcija velja pri cnkratiťfn nakupu najmanj otfo^ttih aH mladinskih kan o WELLNESS PARX lAŠKO Td.;0372iW(».(J3 422M?3, ' inifionvllrKtfpan'lasMM wvrw.Wrnvaruji IiiIthermana^ 24 lÓ, Kl GA BERETE novi tednik TEDENSKI SPORED ^ RADIA CELJE OUKlSn^BBHBM 5.30 NZ mebdija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutraDja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih ^Ija (do 13. ure). 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Spon danes, 1530 Dogodki in odmevi RaSIo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot. 18.00 Lestvica • 20 VroCih Radia Celje» 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 20.00 Tékma 33. kroga SNL Maribor - MIK CM Celje - reporter Dean Suster, 24.00 SNOP (Radio Sora] Naša znanka -enologinja Darja Bovha NEDELJA. 10. maj 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Caso-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pol, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - enologinja Darja Bovha, 11.05 Domačih S, 12.00 Novice, 12,10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po Čestitkah -Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder - Natalija Kolšek, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) PONEDELJEK, 11. maj 5.30 NZ melodija ledna. 6.00 Poroftlo OKC. 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 6.45 Jack pot, 9.15 Bin^ jack • predstavitev sklddb. 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Poslovne novice. 12.15 Bingo jack • Lďiiramo skJađbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom • ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSio, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak pokJic za TsakogarI, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvtíáe z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrabknn - Spev in S harmoniko na vasi. 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) TOREK, 12. maj 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov» 6.45 Horoskop, 7.00 2. juuanja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 10.15 Unichem • komercialna oddaja 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Maie živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafr-kancija> je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) SREDA« 13. maj Jutranja nostalgija na Radiu Celje. 5.01 Zlaganje (NZ nostalgija). 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa $ega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 lack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez modnji6;a, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O • pošta. 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Hujšajte z nami. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 Pop čvek • Panda, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val • ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) ČETRTEK, 14. maj 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časo-piov, 6.20 Aiorizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 PoročUo PU Ceíje, 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Spon danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop ' ponovitev, 20.00 21abaviii večerni program, 24.00 SNOP (Radio Goldi) PETEiC 15. maj 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Caso-plov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo-, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom. Zabavni večerni program. 24.00 SNOP (Radio Goldi) Letošnjo najvišjo nagrado Občine Kozje je prejela kozjanska rojakinja Darja Bovha, upoštevana slovenska enologinja, ki ji je Evropski red vitezov vina podelil častni naziv vinska dama. Darja Bovha je mednarodna ocenjevalka vin z licenco, ki je bila na domačih Bučah med drugim deset let tajnica gasilskega društva, danes pa je direktorica in enologinja velike Kleli Bistrica. Z njo se bo to nedeljo ob 10.10 na Radiu Celje pogovarjal Brane Jeranko v oddaji Znanci pred mikrofonom. Še zadnje priložnosti za j3oin voziček dobrot brez plačila Oddaja Do polnega vozička brez mošnjička, ki izžrebancem prinaša dobrote, ki jih pridno v voziček me<^ naša voditeljica Tanja Seme, je na sporedu Radia Celje vsako sredo ob 12.15, možnost sodelovanja pa imate seveda tisti, ki iz Novega tednika izrežete kuponček in ga pošljete na naš naslov, Tanja Seme se včasih žrtvuje ne samo z vozičkom, ampak tudi pod njim, kot se je to zgodilo to sredo, a je bila Tanja tako hitra, da tudi njena pomočnica pri iskanju dobrot tega ni opazila. Sicer pa se doslej nihče ni sponmiJ, da bi v polnem vozičku najraje videl kar Tanjo, Foto: GrupA ^ m Clubbing z DJ Teom ob petkih zvečer Od marca letos lahko v etru Radia Celje slišite DJ Tea. V svojem več kot 20-letnem delu jedodobra predan nočnemu in kli^skemuživ-ljenju. Skoraj ni nočnega kluba in diskoteke v SV Sloveniji, kjer ne bi vrtel glasbe. Od Disco Cluba S, diskotek Super Li, Maksimilijan, Inter Club, Jack. Disco Puby, Club Saloon, Dis-coteca Vienna, Masai, Shake Club. Caffe Salsa, Bowling Planeta T\iš Celje in Maribor m še bi lahko naštevali. Navkljub vsem spremembam in trendom, ki so se menjavali skozi vsa ta leta, je še vedno predan svojemu konjičku, ki je vsekakor več kot to. Biti didžej je v zadnji letih zelo dober posel, kar dokazuje tudi to, da je Teo že več kot leto dni eden redkih uradno registriranih didžejev v Sloveniji. Se vedno prisega na delo s klasičnimi analognimi gramofoni, vendar je razvoj tudi na tem področju zelo napredoval, zato se v zadnjih letih ved-noma poslužuje vrtenja glasbe s CD-gramofo-nov, ki so narejeni za didžeje. "Ridi oddaja Clubbing je v celoti »zmiksana« na teh gramofonih. fme oddaje Clubbing z DJ Teom. ki je na sporedu Radia Celje vsak petek zvečer, si Teo predstavlja takole: »V kolikor beseda teče okrog nočnega življenja, se pogovarjamo o klubih, ker pa je ta beseda angleškega izvora in ker v ai^eščini tisto, kar U'aja, pišemo s končnico -ing, sledi iz tega Clubing, dodatni b v sredini pa je zato, da zgleda bolj )frikovsko<.« Za dobro didžejsko in radijsko delo pa ni dovolj samo vrtenje glasbe, ampak je u-eba veliko Časa posvetiti tudi spremJjanju glasbenih trendov, ki jih narekujejo glasbene velesile - ŠL35.8.maia009 (Nemčija, Anglija, ZDA, Belgija, Nizozemska, Španija, Italija). Tb so tudi države, kjer je prisotno zelo močno klubsko življenje in od koder prihajajo najt)OljŠi didžeji sveta. T^ pravi, da so na njegov glasbeni okus v teh letih najbolj vplivali trendi, ki jih je narekovala in jih Se vedno narekuje naša zahodna soseda Italija. Po vseh izkušnjah, ki jih ima z našimi sosedi, kjer je nenazadnje v vseh teh letih kupil kar zajeten kupček gramofonskih plošč in bil priča številnim sejmom, ki jih vsaki dve led prirejajo v mondenem Riminiju, kjer je na ogled vse naj naj okrog nočnega življenja, mu nekako najbolj ustrezata tako glast^ kot stil življenja v Italiji. Vpliv glasbenega sloga iz Italije boste lahko občutili tudi v oddajái. ki jih pripravlja. Tfeo se tako ali drugače spoprijema z radijskim delom že od leta 1991, ko je začel voditi avtorske glasbene oddaje o diskotečni glasbi, kakor jih tudi sam imenuje. Sicer pa pravi: »Pridružite se nam ob petkih ob 20. uri, ko boste lahko plesali, peli, seks... oziroma se tako ali drugače zabavali.« 20 VROCIH RADIA CELJE TUJALfSIVICA 1 UM ETC. ffTSHOP BOYS i6j Z WIRETDWIRE-ftAZORUGKT (4) 3. TlMÈAFTERTIME-RimAN KEATme (3) 4. tFUSEQ(AMY BRrTNEYSPEARS{1) 5. OAMři-míWnílXFEAT KATYPtRRY (2) 6. mNOT^OXlNE-CAlVINK^RIS {1) 7. MYUFEWOUU)SUCKWrTKOUr YOU-KEUYCtARKSON (7) 8. 1 CANT STOP FECUNG-QUEBJSSERRYFEATAVTDNEUA (3f 9. WRONG-DEPECHEMOOE (2) 10. PliASEDONTSTDPfflE RAIN-KfORRISONJAMES (&} OOMACAtfSIVICA I LEOBJEMIME-AN&DEŽAN (3) 1 Jl/TR-CAR^DIEM (4) 3. ČASBONAMOJISTBANI-GAL (5) 4. KB^JAZTIUUBIM-PANOA {2) 5. TA NOÍJE MOJA-TRKAJ FT. B9£ (4) 6. NAPA1M3-SI0DHARTA (1| 7. NlS^MQJ-ANJARim (2) 8. PADAM VUUBQEN-KUOE (1) 9. TI-SENOi (3) 10.P(mNOROMAKnCA-MI2 (5) PflEOiiKAZATlUO LESTVICO: BEAimRlL-AXONFEATOULCE mv^ STRAIGHT TOHEa-ULYAUEN FEATMKKJmES PREOtOGAZA DOMAČO LESTVICO: ENLEP0AN-6PACKÛJKUR ZBIRAM VSE KAR NQS^LAJE-RJRRT Nagrajma: Petef PetTDVfć, Mikloličavs 3. Celjs Maja IxjTtnUk. Pod gabri 21 Celje Na^ifcnca {MgnetaaAunxUgs podaja ZKPRTVS. nfioglBSwnoddalkti Rádla Cells. Uftvíco 20 vn}6h lahko poslulata vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 CELJSKIH 5 plus t MATCRWSTVO-CVET |4| 2. TlSiFW^A-POiXAPUNCE 3. VALČEK2A NAJU-VRT (5) 4. KRAUUUCE-ZAKA'PANE (2) 5. NAJLiPŠISPOMIíyi-FnANC ŽEROONERSPMJATEUI (3) PREDLOG ZA IfSTVICO: SPET VEČER 80 KOTNEKOČ-ZREŠKA POMUD SLOVENSKIH & plus I VLnJBUANQPOJOEVA-KURT GARTNER SPRUATEUI IZ SLOV^UE (BI 1 lEPICTAR) ČASI-ANS. SRATQVPOUAN^ (Sf 3. ĐELSRCA-ANS.R0KA21JNDRE (1) 4 TISMIVZEUVSE-KORENIME 12) S. UUBEZEKJEDREH-ANS. BRATDVGAŠPERIČ (3) PftEDLOGZAlESTVICO: ŽENSKA STAVKA-ORION Nsflrajma: Barbara Rottf. Seninipen 148. Gomilsko Vdlcnjd Jufb Df^in^e 45. Dram^je Nagrajena dvigrieta nagrado na oglasnem odfîalku Rádia Calja. Lestvico Celjskih S íahko poslulata vsdk ponedef)^ ob 22.15 uri« lestvico SlDV»fi^5pdob23.f5un. Za pradlo£|d zobeh lestvic Isbko glasujeta na dopisno s príkižeoiin kuponticom Ptďjíeio nt naslov: NovilBdnik. Prešernove 19,3000 Celje. iiw.iioiiiteilnil(.coiii NASVETI Grafološka analiza V sodelovanju z Grafo-loškim društvom Laura iz Potjčaa vam ponujamo možnost grafološke anali* ze vaše pisave. Pošljite nam vsaj pol strani poljub-nega besedila na brezčrt-nem listu (nekaj stavkov mora vsebovati tudi Črko F). Pomembna sta tudi po-klic in spol, sicer pa lahko ostanete anonimni. V tej rubriki boste prebrali, kaj vse se skriva v vaši pisa-vi. Šifra Sreča: Zelo lepo besedilo. Veste, država si bo vedno odrezala svoj kos pogače in to na račun delavcev. Vi sami to najbolje vesie> ker ste oseba, ki je temeljita in predvsem odločna. Stvari, za katere se navdušite, tudi dokončate, kar je zelo pozitivno. Ste dobri in iznajdljivi in se v težkih situacijah hitro odprete in odpravite težavo. Omeniti moram, da ste trmasta družinska oseba, ki ne popušča pri odločitvah, kar je lahko včasih pozitivno, drugič negativno. Ste varčni, kar je povsem normalno v tej krizni situaciji. Varčevanje je lepo dejanje, če imamo kaj varčevati. Toda na žalost nimamo kaj^ So pa posamezniki, ki zelo razkošno živijo in verjemite. Če jim damo položnico za Rdeči križ ah Kari tas, jo bodo vrgli v smeli, ker nimajo vesti. Prav takšni ljudje so državo pripeljali v razpad. Čustveno ste precej hladna oseba. Le zakajl Prijetna ljubezen nas popelje v daljavo in vse je bolj prijetno. Razum je potreben, da lažje shajamo, toda v ljubezni sta predvsem potrebna srce in globina. Grafološko društvo Laura, Društvo za proučevanje pisave, Partizanska c. 2, 2319 Poljčane, 041 947 113, VWW. grafolog, biz Svoje rokopise nam pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, za rubriko Grafološka analiza. * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek. 8. maj: Odličen položaj Lune in Plutona, kasneje še Lune in Saturna, prinaša srečne okoliščine in spodbudno energijo. Čutili boste, da se umirjate in imeli boste kar nekaj vzrokov za zadovoljstvo. Precej manj stresno bo od prejšnjih dni, zato boste imeli idealne pogoje za delo. Koncentracija bo visoka, pomagajte si z nas-veti izkušenejših. Sobota, 9. maj: Mastopi polna Luna v močnem Škorpijonu. Razum se bo umaknil Čustvom, ki lahko privrejo silovito na dan. Na kompromise ne boste pripravljeni, saj bo v zraku zelo močna energija, luči ostali aspekti vam lahko jemljejo energijo, zato si prizanašajte, Zelo intenzivno boste vpliv čutili Škorpijoni in Biki. Ne delajte nič na silo, saj vas tudi kvadrat Lune z Jupitrom in Neptunom svari, da ste zmerni. Varčujte z energijo, da jo boste porabili v bol) primernem trenutku! Nedelja, 10< maj: Luna v Strelcu prinaša optimizem, energijo, dobro voljo, prodornost. Že zjutraj bo Luna nasprotovala Merkurju, kar prinaša nekaj več živčne energije. Skušajte dan preživeti kar se da aktivno, zelo nervozni boste, ne boste zdržali na enem mestu. Večer bo odličen za ljubezen. Še posebej goreči bodo pripadniki ognjenih znamenj. Ovni, Levi, Strelci pozor: čas je za konkretno akcijo! Ponedeljek. U. maj: Polni boste id ej in navdušeno se boste podali v konkretne aktivnosti, kar je odlično. Še posebej bleščeče boste nastopili vsi, ki imate v kartah poudarjen element ognja. A pozor: kljub temu, da je Luna v ugodnem položaju z Marsom nasprotuje Saturnu, tó vas svari, da se zavedate določenih omejitev. Upoštevajte preverjeno prakso in vsa ostala pravila ter norme. Torek. 12. maj: Dopoldne je prisotnih kar nekaj as-pektov, ki prinašajo stresno, a konstruktivno, ustvarjalno energijo. Idej in predlogov vam ne bo zmanjkalo po zaslugi naklonjenega Jupitra in Neptuna. Ne izgubljajte živcev, če ne bo šlo vse ^adko, saj lahko zaradi vpliva Urana nastopi kakšna nepredvidena situacija. Popoldne, ko Luna prestopi v Kozoroga, bo ozračje veliko bolj umirjeno. Zvečer lahko nastopi kak krizni trenutek, saj bo Luna na isti stopinji s Plutonom. Sreda, 13. maj: Kvadrat Lune z Venero dopoldne prinaša nekaj manj prijetnih trenutkov, lahko je prisotno pomanjkanje harmonije v odnosih. Vpliv boste najbolj občutili Kozorogi, Raki, Ovni in Tehtnice. Večer bo bistveno boljši, dober tudi za srečanja, nakupe, obiske prireditev. Napete energije se bodo sprostile. Četrtek. 14. maj: Merkur izstopa iz svojega sedeža v Dvojčkih In na retrogradni poti vstopi v Bika. V direl^o gibanje bo vstopil 1. junija, v Dvojčka pa se vrne točno v enem mesecu, torej 14. junija. Priložnost, da naredite revizijo in ugotovite, kje so potrebni popravki. Časa imate vse do konca meseca! Luna je v dobrem položaju s Soncem in z Uranom, zato boste uspešni pri urejanju delovnih in poslovnih obveznosti. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTR0L061NJA GORDANA gsm 041 404935 09014 24 43 napovedi, bloterapijd, regresije a8lrok)ginj8.9ordar>a@sioi.r>el www.9ordanB.s« ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090142827 gsm: 041 519 265 napovedi, primeijalns analiza astrolo9inja@d^ofe&.s( www.dotefes.» Pri Adraticu Slovenici podelili prvo 13. pokojnino Zavarovalna družba Adriatic Slovenica, ki svojim zavarovancem ponuja pestro paleto avtomobilskih, premoženjskih in zdravstvenih zavarovanj, je v letošnjem letu pripravila posebno akcijo za upokojence. Vsi upokojenci, ki pri Adrlatícu Slovénie! do konca leta na novo sklenete ali obnovite tavarovanje. sodelujete v nagradnem žrebanju za 13. pokojnino. Gre za nagrado v vrednosti pokojnine nagrajenca, ki je Jxpla(ana v enkratnem znesku. Marjsn Krajne, direktor zdvsrovafr^ice AdriBtíc Slovenica, po-s^vne enote CeUe, l cen dejal, da mogoče kaj bo. A Mirko, ki dosl^ v nagradnih Igran ni imel sreče, temu ni verjel. Zato je bilo presenečenje ob infonrtacijl, da je nagrada njegova, toliko večje. Dodaten denar bo seveda prišel še kako prav, še posebej pri obnovi kopalnice, ki jo Mirko načrtuje za priiiodnje leto. 13. pokojnino lahko prejmete tudi vi. izpolnjevati morate samo dva pogoja - biti morate upokojenec, zavarovan pri Adriaticu Slovenici. V nagradnem žrebanju sodelujete bodisi s sklenitvijo novega ali z obnovo obstoječega zavarovanja. 13. pokojnina je sicer glavna in izjemno mikavna nagrada, a nikakor nI edina. Vsak mesec poleg glavne nagrade v višini mesečne pokojnine nagrajenca podelijo tudi deset praktičnih nagradi več irtformacij prejmete v Adriaticu Slovenici celle na Lavi 7 ali na telefonski Številki OS/425-35-00. Marjan Krajne je prvo 13. pokojnino izročil presrečnemu Mirku Ajdniku iz Zbelovega. Nagrada v vrednosti Mirkove pokojnine bo prišla še kako prav, še zlasti pri obnovi kopaink:e, ki Mirka čaka prihodnje ieto. 26 ZA AVtOMOBILISTE NOVI TEDNIK Cruze kot klasična limuzina Chevralstertizd Ime Daewoo je skoraj že pozabljeno, vendar se âe ve» da je po tistem, ko je juž-nokorejska tovarna prista-la v naročju General Motor-sa, postala Chevrolet. Cnize je nainovej§i chevrolet, gre pa za Slirivratno limuzino, ki meri skoraj 460 cm. Glede na (o, da je to klasična limuzina, je tudi prdjažnik razmeroma velik (450 Utrov). Kot pravijo, za sedaj ne razmišljajo o drugih karoserij-skih variantah, kar pa seveda ni povsem gotovo. Cruze bo imel tri motorje; dva bencinska in dizelskega. Slednji bo pri gibni prostornini 2,0 litra razvijal 110 kW/150 KM. medtem ko sta oba bencinska agregata nekaj šibkejša. Začetni 1,6-li-trski Stirivaljnik zmore 83 k-W/113 KM, sledi 1,8-litrski agretat, ki ima 104 kW/141 KM. K dizelskemu motorju gre samo ročni 5-stopenjski menjalnik, medtem si je mogoče pri obeh bencinskih različicah omisliti še 6-sto-peojsko prestavno avtomatiko. Serijsko bo cruze opremljen s Šestimi zračnimi varnostnimi blazinami, elek-tronslom stabilnostnim sistemom ESC... Cruza bomo na slovenskem trgu videli od maja naprej, v najcenejši izvedbi naj bi bil naprodaj za nekako 12.500 evrov. Twingo kot kabriolet? Vse kaže, da bo renault twingo, ki za sedaj nastaja le v novomeški tovarni Re-voz, čez nekaj časa oa voljo tudi v kabrioletski vana nti. TJvingo ^e dobro v promet, kar velja tudi za clia storio, ki ga prav eako izdelujejo v Novem mestu. V Revozu so že pred časom povedaU, da se pripravljajo na izdelavo še enega modela in povsem mogoče je, da so imeli v mislih twinga zgoraj brez. SREČO NA VRVICI. pofusr vaiA ia «mam oružinc lonoKOM, stakm do «OfM ur. ki ^avacovaniu avtomobuke ÛOCOVORNÛStt *U ZAVAROVANKI V02NIKA 2A iKOOO ZAUOi TElfJNrH POS^OCO, IN SaCEfi ZA 0»SNa V02ILA V iASTT IN UPOUn trZ njen, prodom lo 700 £UR. Telefon 041 772-260. 2164 BMW 324 diesel, zelo ohrofiien, no novo registriran, vle(no noprovo, prodom zo 1700 EUR. telelon 041 772-260.ai&4 MAZDA 323 1,5 sodon, letnik 1997, vso možno opremo, servisimn, ohrcnien, pfpdomzo 1.700 EUR. Tdefon 041 506-145. 21&4 GOLf H M. M f99Uv70l, prvi Icstnik. prodom. Telefon 0419S1-S27. 2174 KUPIM RABLJENO osebno vozilo, od [etniko 1995, kupm.Telefon041361-304. ^S66 MINI bû9erJQmarV2S,3t>tnik 2001 in Tokjoii 1,61, tetnik 1995. priprovljeno u delo, prodom. Tdelon 041645498. $177 SKROPlUilCO zo irtibor, 2201, prodorno. Telefon 5794^85. 1941 DVOBIlAZDNIplug, lOiinkiinostobrano, prodom.TeMon031 567-365. 20& PAfEX^ 350 speider, štiri vrženo in Fruo zo Mulo, prodom. Telefon 041 226-363. SAMONAKLAÛALKO Sip l7,»jalnko Ott. dvoredno, mehonsko, za koruzo in potek no dve vreteni, pnsdom. Telefon 041 261-676. 208» SAMONAUADALJÍD Sip, 15 oř, zelo lepo ohranjeno, vredno ogledo, prodom. Telefon 041990^12. 2110 ^RIKUII pojekSip 350, izpnmn in Zetor 62-45, htnik 1990, prodom, (eno po do80von}.îelefonD4179^91. ši92 MOLZNI stroj VIrovitico prodom. Telefon 031 221-243. 2117 TRMCÍOR Univenol, 64 km, lepo ohronien, letnik 1994,prodam.Tetefon 031 692-582. 2130 11.5.ab20h CEUSKIDOM Ag«iciia za loâtve «207996^ nmL tu . VlLf zo prenos okroghh bd, nove, pmdomo. Telefon04TB07-653. Š200 (EINI naUfldok za tmktor Imt, Store, Univenol prodom oli meniom zo gove-dooli koďnico Bûcher. Telefon 041615- 455. 2143 NAKLADALXO ^p 22, tobnovTiuim grebenom, dvižnim cilindrom in bobnosto kosilnico Sip 135 prodom oli menjom zo govetozinno.Telef(HiQ31533-745. p KUPIM TRAKTOR Zem, Ursir$, Ferguson, Store oli Untvennl kupim. Tehfon 051 639-777. p PUHAIHIK no kordon Ti^uii, lepo ohranjen, kupim. TMn 041 267-461. 2096 PRODAM KOMUNADIO urejeno parcelo v obrtni coni Tmovlje • fug, z lokod^ inforniadjo za grodnjo poslovno slonovanjskego objekta, v Kulturniki ulid, prodom. Cena 70 EUR/m'. Telefon 030 924^00. S168 WtCELO, nosončni legi, 25 amv, Grobelno, prodom. Telefon 041 537-906, 031 588-853. 2i4d2i4d • i .ir.t» . HÎTRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, lanimhfo branje o ihrijenju in deiu na območju 33 občin na Celjskem« Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brexplačno prejemajo se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov« do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. |T77T> tudî letník 2009 4J,W,] JiFg prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ * Vsak iMtek 41 barvmb Strm tehvmjskegs m m •vil >1 < Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in piimelc Ditum rojstva: Ufíu: NapreUiCftO naročam Novi tednik Z8 najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d,0.0. bo podaike uporabljat ^amo zâ potrebe oeroćiiižkc službe Novega tednika PARCELO z gradbenim dovoljenjeni, v DromljolHeflter, prodom. Telefon 041 976-162. 1722 ŒJE, okolko. Prodom fiBo oh del h» i vrlom, sofićno lego. Tetelen 041 200-657. 1875 GRADBENO (Mfokf, 900 m^, pri Celju, primemo zo stonovanjskeali poslovne nomene, zonimivo lokacijo, prodom po ugodni ceni. Te!elon 031 578-61B. 2080 Atrij stanovanji zadniga 2.0.0. Ljubljanska cesta 20. Celje 03 42 63 no www.iz-aií^.si, http://www.«-alru.sí. ŠENTJUR - Primož. na odlicoi prisojni lokaciji ob gozdu, nedaleč .stran od cestne povezave Šentjur-AC izvoz Dra» mlje, so v prodaji tri stanovanj-ske bile (v podâijUol 3.'gradbeni fazi)» bivalne velikosti 155 in 135 ra' P+M, na parcclah velikosti od 500 do 900 m\ In/r^siniktura urejena do posameznega objekta. Cena: 155.000 EUR. Info: 031 342-118, •o.Mkkkateflkai.s^ PARŒtO in bivolni vikend z vinogmdom prodom oli vikend oddom zo stonovo-nie.TelefonD41267481 2096 STANOVÂKISKO hi», 158 m^^vUbojoK prodom, (eno 83.000 EUfi. Telefon D41 tep^i Iceaćs^bamsoiiSetk (^i^sldf^iehtiiSIn» info. 041 653 373 Zdenka Jaaoúič MAMUL Prodamo stanovanjsko hišo, vse-Ijtvo \Qk% no sončni legi, 2 km oddolje-no od AC pnktiu9(a Dramlje. telefon 041 224^31. 2137 8IVA1MI vikend, nedokončen, vOramljoh, prodom. Tel^n 041368-771. ři46 PODŒlRTll Prodamo prHHtje enostono-vonjske hi», 134 m' ^novonjdœ povr-iine, 120 m' dvorisro, zgrojeno 1850. obnovljeno 1990,za 65.000 EUIl.Tele-fon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej KHicvac, s. p., Gorica pri Smarliwn 57 c; svetovanie.gajba.nel. n JURKLOŠT», BlatniVrfi. Prodomo kmečko hišo (118 m^l, zgospodarskimi poslopji |41m'ín87m^)rerS6.859m'knietih zemliišč, zgrajeno 1910, prenovljeno 1980, elektriko, voda, t^efon, osfaH-ni dostop, za 75.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, IvanAndr^Krbo-vac, s. p., Gorico pri Šmarinem 57 <; $velovQ nje .go jbo.net. n ŠENTJUR, Drunil^. Pfodomo vikend v gradnji,zure j^impri^opom, klet, pritficjein monsorda, stovfaisče približno 42 m', 3.416 m^ zemljišča, zočelek gradnje 2004, vodo, elektrika, po cenr 09.900 !llR.TelefQn041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p., Gorica pri Smartnem 57 c; svetovanje.gaiba.net. n ROGAŠKA Slatino, Ratansko vas. Prodamo gfodbeno parcelo, 965 m^, z urinim pristopom, komunalna infrastrukturo v l^izini, asfahlrono cesto 20 m od pordele, na parceli lesen grodbenl objekt,7o 29.500 EUR.Telefon 041708-m. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovac, s. p., Gorico pri Sarinem 57 c; svetava-nie.gaibo.nel. n d.O. O. simbfo, V simbiozi z okoljem SlrnNo. d.9.e. 3000 Celj« TeLi*386 OUZSWOQ FAX: «3860U2SM12 IftfoOsimbiD.a wvAv.&lmb^.fii NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odslužetlo pobižtwo, bela tehnika« gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni potcličite na tel.:~" 425 64 00 oli GSM: 041 669 362 (do 14. ure) NOVA Cefkev. Prodorno zozidl|fvo porcelo 2.508m^po(eni17EURMTel^fon 041 70B-I90. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p., Gorico pii Smartnem 57 Ç svetovonie.sajba.net. n NOVA Cerkev, Lemberg. Pfodamo stono-vanjsko hišo z garažo, bivalne iMvnne 150 m^, obnovljeno 1980, dvorih približno 300 (i\\ ostolo z«iitpxe približno 1.600 m^ za 90.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p.. Gorica pri Smartnem 57 c svetovonje.sajba.net. n CEUE, lopato. Prodamo pritlično stono-vanjsko z gospodorddm posk^pjem, stonovanjsb povrane 64 m'« prizidek, gospodarsko poslopje 33 m^ dvorišče 456 m^, leto gradnje 1956, prizidek 1970, ogrevanje no trdo kurivo, vodo na parceli, elektrika, telefon, asfoltni dostop. Ceno 79.800 EUR. Won 041 70B-198.SvetQvonje, Ivan Andrej Kri»-vot, s. p., Corico pri Šmorinem 57 c: svetovanje.9ajbo.net. n KOZR, P^nj. Prodamo stonovonjsko hSo zgospotfarskim objektom In drvomko, leto grodnje 1920, odoptirano 1995, približno 110 m' stanovanj^ih povnin * I bekiar kmefijskego zemljiščo, za 49.500 EURJelefon 041708-198.Sve-tovonje, Ivon Andrej Krbovac, s. p.. Gorico pri Smartnem 57 c; svetova-nje.gajbo.net. n (^IZE.Migojnice. Prodorno enostonovanj-^dttj^K^M, na lepi iokodji, z možnostjo tokojsnjevselftve. Ceno po dogo-vonj. 2o inf^omiacije in oglede pokličile 041463^48. p ODDAM V CELJU, v neposndfli blizini obone m sodíKO oddomo popolnomo obnovljen ponovni prostor, primeren za mimo d^ javnost. Skfipno velikost dveh enot je 25,5 m^ (8,5 In 17 m^). Postorimo vse potrebne prikljuclce, tudi Internet. Nc-hoja se v prvem nadstropju. Telefon 031481-685. 2012 POSLOVNE prostore, 70 m^, primerne tudi zo kozmetični solon, Mariborska cesto 44, nod trgovino Scorbo, oddomo.Tele-foR031678430. 2111 STANOVANJE PRODAM ŒUE. Starejše stanovanje, 46 m\ takoj vseijivo, voda, elektrika, ptoám. Ceno 35.000 EUI). Telefon 041 97{>^96. p POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36 Žnider's Celje. Gosposka ul. 7 USKO. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 52 m', 5. nadstropje, lahko opremljeno. Telefon 041264478 oli 031 634-619. p V ZilECAH blizu term prodom tnsobno sto- novanje, možno menjava za enosobno v Zrečah ali Slovenskib Konjicah, z do-pločilom. Telefon 031641-534. 1674 V ŒffIRU Žolča, v obnovljenem stanovanj- skem blokii, 3/3, prodam trisobno sta* novonje, 60 m' (dnevna sobo, dve spalnici, somostojno kuhinjo, 2 kletno prostora} in zogotovljen parkirni prostor. CX- plin, KTV, t^efoir. Cena po dogovo-m.Tetefon041 738-179. žeo VCEHIRtl C^ imdomo enosobno sKmovo-nje, 3S m^, 3. nadstropje, delno oprem-lieno, ceno 49.000 EUR. Telefon 031 434-134. 2123 DVOSOBNO stanovonje; opremljeno, aboov> Ijeno, otraktivno lego, 54,50 m', s kletjo, v Truborjevi ulic 40 v Celju, prodam za 70.000 EUR. Možnost nakupe goro-ze. Telefon 070 26^36. Lid3 STANOVANJE, massonino, 34 m', 1 nod-stropje, v večstonovonjslu hisi, no lepi, mirni lokociji, s kletjo, porkimim mestom, prodam zo 28.000 EUR. Telebn 031 546-227. 2i7i V MONTAŽNEM bloko no Otoloi prodam enosobno stonovonje, 36 m^, opremljeno, nizki stroski. Telefon 041 30542B. CEDE. Pmdamo dvosobno stonovonje na Cesti na Dobrove, v pritličju petstono-"^ISb samod^lRfl5Í,'S,80 m', zgroieno 193), prenovljeno 1990, za 75.000 ElfR.Te{ef0& 041 708-198. Svetovanie, Ivan Andrej Ki^vac, s, p., Golica pri Smartnem 57 ç svetovo-nje.gajbo.nef. n rTTTTTTTm POSOJILA MEOtA^NKOM do.o.. ounaiska 21. UuDljana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJtt! IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA!!! rTAKOJŠNJE IZPLAČILO! Zr^eskl Od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. îPREVERTTEl PE MARIBOR, Partizanska S loi: 08 200 16 20.040 633 332 PE CELJE, Ulica XIV divizija 14 tek 03 200 16 30,040 633 334 I ZairtM-tflpc.uiVtaiOligIiwS.Miíito | [Djmajsj^J^^iliiSliSSS Skupina 8, Finančne »urlCvd d. NUMERO UNO GOTOVINSKI KilEDITI DO 1Q LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TiR ZA UPOKOJENCE, do 50 % oWv obveifiosti níw ovir«. Tudi krodtH no osnovi vozilo in leo&ingi, MožnosI ooložn'i njejoprfmemozd n^3osebeQLZii firmo/njihove uslužben». Mojemi^imi po dogovoru. Telefon 04) 935-131. V CELIU oddom slonovonje {míní kuhmjo. spolt^NO, dnevno) ponj oli zo dve osebi. Telefon D41 650-737. 2ie3 0P1i£MUEN0 ^tonovoni« v M» v Mm oddom.Telelofi041726-516. ?i6e OPREMA prodam ^lUlíK tM tnk gorâro, spríkliuStom 2q cenfrolíío ogrevanje, ugodno prodam. Telefor^|03)S77m. 2030 PRAiN) stroj, suSIni striH, zomnovolno omaro pnxlom ali zomonjom zo kkftro buko^iidrv.Teleion545H7]. 2172 FRANCOSKO postelfo, ohnnjeno, }40e72D0, prodom zo 60 EUR. Telefon 041 951-S27. 2173 IMATE lezave z odvećno mbljeno belo tehniko in ostalo stonovanjsko opremo? Telefon 04141M12. HUiÛtlKlX. pralni siroj, TV, vçrodni štedilnik, zamrzovalnik, tro$ed, kotno sedežno rtd.prodam.Ttlelon OSI 424^03. 2tS1 . GRADBENI | ; MATERIAL j prodam DRVA, (epono k 1 m, bdtevm odale vrslo lesa, prodam. Po želji bpca razrezom z doploâlom.Telefon04l375-2B2. p osam / g JSO/d ff POHIŠTVO rffl ■rr v MESTU MaríbOf$Kde.20, Celje Tel.: 03 428 66 33 www.studiotrend.si HlADILMIK, zomrzovolno omoro, sleklo ke-fomifl\) tilnik, zomrzovolno sknnjo, sedežno, pnfni stroj, susilni stroj pro-dQm.Telefon040869-481. 20da OOBRO ohronjeno pohištvo za kuhinja, énewo in spolniro prodom po simbolični ceni, Tele^5772'467. 2122 vmnc- SPlOiNO KL£řARSTVO - KR0V$TV0 KRK Zeb*e*6s1l2.6řa GSM: 031 307 780 DRVA, meûina, kratko žagano ler dolga v hlodih, zdostavo, prodom. Telefon 040 2Î1-346. p D{SJ(£ in plohe: smreke, Č^je. hrasta, javorja, breste, in okadje; okadjeve stebričke, 10"l0 on, dolžine od 2 do 4 mene ter les za ostr^, noScnih dimen-ziiprodom.TeleFonQ40211-346. p OtSKE In »fosne«, zo »^hnje«, vego ktfó no, zelo ugodno prodam. Telefon 031 357-312. 20S4 Tlil í^a Tefmopon. 175/125,120/125, 100/140 cm, ogodno prodam. Telefon 040759-436. 2i64 CENE NA TRŽNICI V CELJU Zeleniava zdena 2-2.6 bučke M.S Sadle bučno olie 3-13 ananas 3 cvetdča 3-3.S banane 1.3-1.5 čebula 1.2-22 grozdiebelo 1.5-3 česen 6-10 erozdie rdeče šoarslii 5 ETcnivke 2.5 fižol vzmiu S-8 hrulke 1.5-2.5 hren 2.S-4 iabolka 1-1.5-2 iaičevd 3 iègoàe 3-4 koleraba 1.5-2 ki vi 2-3.5 korenie 1-1.5 dinie 10 kromoir 0.8-1 Umorie 2.5 ohrovt 2 marularine 2-3 brsiičniohrovi 2-3 orehi celi 3-4 odDrlka 2-2.3 oretil iedrca 10 oaradižnik 2-3 DomaranČe 1.99 peterSUi 6-7 rezine 4 pesa 1.5-2 rVvTflni «AHP^I DOT 2 gobe sube 10 das 15-20 redJcvica iooek 1 Samoinioni 3 redkevčma 2 med 5-9 radič 2-.Í Mlečni izdeUU in iaica motovileč 10-12 smetana 5 solata sUvnata 1.5-2.5 skuta 4 eridiviid 2.5-3 sladka skuta 5 benvka 10 ^aica 0.18-0.25 mainiška 4 Cene na ekoloâki iržnici SoiAaČa 5-6 oesa 2 reoa 2 korenie 1.5 reoa kisla 1.8 krornoar i-î.5 zelieoresno 0.6-1 zdie M.S kislo zelie 1.8 jabolka 1-1.5 prodam PIŠČANCI brojterje, ležb 1 kg, za nadoTinjo rejo, prodajomo. Fm, Tabor, telefon 04t 619^72. 2033 PURANE, b^zo nodoljnio r^, nosnice, ki Še nesejo eno ieto, prodam. Telefon 051 397-982. 2067 NE^kCE, gnhoste, rjave in one ter bele piščance, prodojomo. Nakup lOživaíi-petelín brezpbćno. K^oší so redno cep-liene. Kmetijo Winter, Lopata 55, Cel|e, tM)n (03) 5472-070,041 763400. p BIKCÎ. simentoke in ono bele, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 506-383. èi95 PURANE, stare 6 tednov, m nadaljnjo rejo, prodom. Informooje po telefonu 031 586-364. p ÍREBICO, sloro 1 leHi, prodom ali m«i|om zolelico. Telefon D41 557-691 212s BIKCA simentoka, težkega 130 prodam, cena 500 EUR. Telefon (03) 577-8509. 212e PUJSKE, težke od 20 do 25 kg, prodam. Telefon 041921-772. 2110 BIKCA simentoko, tezkego 180 kg, pr> dom. Telefon 031 464429. 2iu TEUOkO simenlolko, sloro 14 dni, prodam. Telefon 5731-026. 2129 BIKCA sunenfofcD, starego ft tednov, prodorno. Telefon (03) 5793-239,041 210-105. 2121 KOBILO posovko, seko, z žrebetom, starim 3 tedne, ugodno prodom. Telefon (03) 5772-362. 2133 DVEtelicisimenlalkf, težki 100 in 130 kg, pmdom. Telefon (03) 5777-316, zvaćer. 213$ TUJCO sknentolko, težko 350 kg, \éko za nodoljnio rejo, prodom. Informoole po fele^onu031 5ft2-8ft3,070 304430. 2l3d SRHASUCA kodo, burdtego kodo in nMe smosfe koze, zo nodolinjo rejo, prodam. Telefon 031501-658,(03)5624^81. 2141 PRASiâ, od 30 do 100 kg, zelo ugodno pnidomo. Po z^ ugodni ceni prodamo tudi proM od 110 do 130 kg, somo 1,50 EUR/kg. Domačo hrono, dostovo na dom.TBlefoi^070659446. TEUCO simentalko, brejo 8 mese■ a p awe ž v ksweiafi. a knjii aii dal|i hložnosr hmumirKy dela aS kesmfii nânt npoafiM. Vei inf. od pou dp W. 6. do 1430 un po M. 03/42Sei40. Jakoma iOA, Maňlmka c 44.3000 C«^ Zoposlimo kohor jo ali bhorico z željo po kreativnem kuhanju. Zaposlitev je zo nedoločen čosi Pniove no razgovor spre-jemofflonalelefcm^šlevilkirOSI 679 6011 Loguno^ter d.0.0., V. Prekomorske brigade 9a, Celje, PE: Gostilno pn Ahacu SAM svoj mojster s pnifesHHHilnimi in sp»* Golnimi stroji iz izposojevalnice SAM v Celju (Kudinjo), Ul. brotov Dobratin^ 13,telefDnf041)629-644,(03)54]4-311. n BETONSKI zidaki, ^bri, tfokovo, pohodne plošce, vrtne poti,fontQne, vrtni umivol-niki, cveHimi škarpniki, trovne pk»če... Cementninarstvo Korpnik, Socko 6, 3203 Novu Cerkev, telefon 041714-114; www.cementninarstvc^or^ik.com. 151^ STREOVODII Izdekiva, montažo in meňtw strelovodov. Jože Kline, 1 p.. Gledališki trg 7, Celje, idefon 041736-229. iS42 VABIMO vos no terapevtske, refleksne, energijske, klasHne rn oljne masožtie terapije. Z njimi si boste iziwljsali fizično, p^hično in energijsko foven svojego telesa. Omilili oli odpravili boleone v vrolu in romenih, težave lirbtenice, bolečine v mišicoh, otekle noge, boleče menstraolt« cikluse, glavobole, nespečnost, utrujenost in drugo. Terapevtsklo mosszni studio. Pohorsko ulka 13 o, Celje, telefon 031664427; www.nono-energijskiHnosczo.com. n POZOR, groditeljil Po konkurenčnih cenoh izdelujemo strojne omete, tlake, vse vrste fosod. Telefon 031 598-355.0mes gradbeništvo, d. 0.0., ledina 40, Sevnh CO. t834 IZVAJAMO izkope s kombinirko in mini bo-gri, kiper prevoze, nišenje objektov in odvoz moteriolo, izgrodnjokonolizoci-je, dvorišč (tlakovanje, osfohiranje...), montažo gips plosć in ostolo gradbena delo. GMG Vinder, d. 0.0., Zadobrovo 126,3211 Skofjo vos, telefon 051 377-900;gmgvinder^moil.com. 2oe2 TECAl kkisKnemosože s prićelkomvć^Ttek. 14.5.2009 bo vodila izkušena moserko m monuofno teropevrico Saro iosrc Tečoj bo potekal v Centru za naravno zdravllenje, izobraževonje in l&polo Avraro v Celju. Zo informorije in prijove smo dosegljm po telefonu 031 723-848. Avraro, Som Josk, s. p., Ul. franko-lovskihžr1evl7a,Cette. Š206 C0ME7T DOMOVI d.0.0., Pegazov dom, Celjska cesta 11,3250 Rogaška Slatina objavlja prosto delovno mesto za: RZIOTERAPEVTA (m/ž) Pogoji: - VII. stoprija izobrazbe - smer tizioterapevt -1 leto delovniti izkušenj na enakiti ali podobnîti cielth Delovno razmerje bomo skleniii za nedoločen čas s poskusnim cjelom. Od novega sodefavca/ke pričakujemo komunikativnost, tolerantnost in prijaznost, odgovornost ter zanesljivost. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v S dneh po objavi na zgoraj naveden naslov, s pripisom Zaposlitev fizioterapevt. novi tednik MALI OGLASI - INFORMACIJE 29 ZAHVALA Zapustila nas je mama, stara mama, babica, sestra in teta TEODORA FERLEZ iz Ul. SUnka Kvedra 7> Vojnik (13.3.1926-25.4.2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter izrazili sožalje. Žalujoči vsi njeni 21 ?7 Čeprav nam je veliko vzeto, veliko ostaja. Umrl nam je mož, ati, dedi CIRIL ZAVOLOVŠEK (5.7.1938-5.5,2009) Od njega se bomo poslovili na mestnem pokopališču v Celju v ponedeljek» 11. 5.2009, ob 15.30 uri. Njegovi: Jožica, Barbara, Poloaa. Paulina, Matic, Viki In Peter 2191 m Kdor živi v spominu, dra^. ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kani) ZAHVALA Ko je v deželo priSla pomlad in je bila narava odeta v najlepše cvetje, je v 86. letu prenehalo biti srce dragega moža, očeta, dedlja, brata, tasta in svaka STEFANA STAROVASNIKA Z Ljubečne, Kocbekova ce$ta 7 (2M0.1923-21.4,2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom,' sosedom, prijateljem in znancem za Izražena ustna in pisna sožaJja ter darovano cvetje in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja njegovemu zdravniku dr. Zmavcu iz ZD Celje, ki mu je vsa leta kot njegov osebni zdravnik znal prisluhniti. Se posebej pa mu je stal ob strani zadnje dni njegovega življenja. Hvaia tudi palronažni službi-sestri Jani in negovalki Cvetki za pomoč pri negi v času njegove težke bolezni. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, gospe Marini za čudovite besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Primožič. Vsem in vsakomur še enkiai iskrena hvala za nesebično pomoč v težkih trenutkih, Žalujoči: žena Pani, sin Štefan z ženo Ireno, vnukinja Barbara s Primožem, brat, sestre, svakinja in ostalo sorodstvo 2106 STIUEJil mo^d, v pokoju, IŠce Un^n zo nego in pomoč v gospodinjstvu (24 ur no(kin}.TfiM9n(03)5743-309. ia64 HA poN ob Sowf proti weœfliu mostu sem iigubila korekcijskd očolo. Posterr^ga nojdhelio proûm, do jih proti nogradi vrm.lelefonOai 366-570. 2111 POTREHJJfM pomoć no domu v gospoân ji* M», od pof>ed#o do petka • po dogovora. Tdjebn548M7B,od 19.30 do 20. ure. 2167 DRVA in prnnog, zelo ugodno (ûpolonslû ceni); I doslovo. Telefon 041 279-187. PfevoBiidvo Vlodimir Pemek, s. p., Sed-lQ^9l,Podiehnik. n www.radiocelje.com •s/ 'V 'J Ni vtí^e bolečine kol v dnek ŽaiosH nositi v srcu. srečnih dni spomine. V SPOMIN S. maja je minilo dve Jetí. kar nas je zapustil dragi mož. oče in dedi KAREL PODKRIŽNIK Vsem, ki postojite ob grobu in mu prižigate svečke, iskrena hvala. Vsi njegovi S^'rojstva Celje V celjski porodnišnici so rodile: 21. 4.: Renata GRAČNER iz Celja - dečka, [vanka SB-NICA s Planine pri Sevnici • deika, Andrejka LORENČ AK iz Griž - dečka, Nina BUKOVEC z Gomilskega - dečka. Petra KERKOŠ iz Celja -dečka, Renata KOŠENINA iz Vojnika - deklico, Irena ZVONAR iz Šmarja pri Jelšah -dečka. 22. 4.: Anja MLAKAR iz Tabora - deCka» Polonca GRUM s Frankolovega - deklico. 23.4.: Mihaela PODRZAV-NIK s Frankolovega • dečka, Alenka POPOViC iz Celja -dečka, Tanja 0BAČK1Ć iz Ce-}ja - dečka. Maja HORJAN iz Boštanja - deklico, Vesna KOŠIR iz Celja - dečka, Branka JAGER iz Prebolda - deklico. Mateja IVENČNIK izZalca - dečka, Eva COTIČ tz Šempetra - dečka. 24. 4.: Koni GROSSMAN iz Mozirja • deklico» Maja TAŠKER iz Sevnice - dečka, UrSka JAUŠOVEC iz Žalca -deklico. Uljana KOTNIK iz Žalca- deklico, Mateja PLEV-NIK iz Celja • deklico. 25.4.: Danica HROVAT iz Vitanja - dečka. Saša KRUM-PAK iz Žalca - dečka. Silva GRAČIČ iz Celja - deklico, Tja5aK0PRIVAizCeija-deč-ka. 26. 4.: Barbara KREVEU iz Blance - deklico, Renata KOPINA MEDJIĆ iz Laškega - deklico. Bernarda ZIDAN-ŠEK iz Podplata - dečka, Indira BERIŠA iz Velema - deklico, Sonja SODERŽNřK iz Slovenskih Konjic - dečka. 27. 4.: Diana ŠTIH iz Tabora - deklico, Nataša GAŠ-PARIČ iz Sevnice • deklico, Damjana ZUPANČIČ USEC iz BoStanja - deklico. Barbara KERŠMANC iz Mozirja -dečka, SOnja NOVAK Iz Velenja • dečka, Mirjana ZAGO-RIĆNIK iz Prebolda - deklico. 28. 4.: Helena GRUDNIK iz Šoštanja - dečka, Darja STROPNIK z Ljubnega ob Savinji - deklico, Nataša ROZMAN iz Braslovč - dečka in deklico, Jerneja MARČlC iz Vojnika - deklico. 29.4.: Sara BAŠIČ iz Prebolda - deklico. Danijela LA-KIČEVIĆ iz Celja - dečka, Jo- žica NOVAK iz Šempetra -dečka, Mojca RAMŠAK iz Celja - dečka. Majda l£SKOV-sEK iz Lesičnega - deklico. SMRTI Celje UmrU so: Jože TURNŠEK iz Migojnic, 77 let, Milan GLAŽAR LZ Celja, 57 let, Frančiška TOČAJ iz Šmart-nega v Rožni dolini, 78 let, Ana MIRNIK iz Gorice pri Šmartnem, 79 let, Jurij SA-DAR iz Celja, 71 let, Vera KO-NUŠEK iz Štor, 6Ô let. Ivan MAVEC iz Celja. 85 let, Anton REBERŠAK iz Celja, 79 let, Anton IVAČÍČ iz Celja, 80 let, Irena BINCL iz Škofje vasi, 52 let, Karel ZADRA-VEC ÏZ Celja, 96 let, Štefanija VENGUŠT Lž Celja, 87 let. Ivanka TOPLÍŠEK iz Celja, 85 let, Cvetko KOVAČ z Glinske-ga. 57 let. Karolina BOŽIČ iz Celja, 80 )et, Ivana ŠTRAJ-HAR iz Jeronima. 79 let, Ljudmila ŠKOFLEK s Frankolovega, 88 let, Ana KUMER iz Dobrave, 83 let, Vojislav RUŽlC iz Celja, 78 let, Jurij ROMIH Iz Kanjuc. 83 let. Andrej SREBOTNIK iz Celja, 48 let. Angela KOŠENINA iz Ce- - Št.35- Ija, 78 let, Silvo BLAZiNŠEK iz Celja, SO let, Ema BENE-DEJČIČ iz Celja, 85 let, Terezija MAUH iz Konjskega, 82 let, Ivana PODGORŠEK iz Hrenove, 80 let. Frančiška DOLENC iz Celja, 84 let, Milan KRISTAN iz Celja, 80 let. Marija LIPIČNIK iz Bovš, 89 let. Barbara MEDVED iz Uov-ce, 91 let. Danijela MlRNïK iz Celja, 95 let. Šentjur Umrla sta: Stanislav ZA-BUKOŠEK s Ponikve. 66 let. Jožefa DEČMAN iz Cerovca, 72 let. Terezija JESENEK iz Marija Dobja. 84 let. Celje Poročili so se: Željko PAVLOVIC iz Celja in Mladena MUNAREVIČ iz Banja Luke. BiH, Sašo EMERŠIČ s Polzele in Aleksandra MASKALAN iz Ločice ob Savinji. Michael WTLHELM iz Nemčije in Petra OBREZ iz Šentjurja. Marko MARIN in Tadeja OGRIS, oba iz Prebolda. Šentjur Poročila sta se: Boris VER-BiC iz Sel pri Šentjerneju in Matějka OBREZ iz Šentjurja. maj 2009 - Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo> nobene bilke zase ni poželo. Spomini naie še živijo in solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN 2. maja je minilo leto dni. kar nas je za vedno zapustila draga žena. mama in babica VERONIKA JELOVŠEK Hvala vsem. ki jo obiščete s svečko in cvetjem in se je spominjale po njenem lepem smehljaju. Njeni najdražji 2098 Vsi ljudje so prak. nekateri so zlat prah. (J. N. Shedd) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice TEREZIJE LAVRINC iz gornje Rečice 72 pri Laškem (13.8.1928-22.4.2009) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena pisna (n ustna sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Stanku Domanjku za opravljen obred, pogrebni službi Komunale Laško, cerkvenemu pevskemu zboru ter pevcem ReČiŠkega kvarteta za odpete pesmi. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem zdravstvenim delavcem travmatološkega oddelka in oddelka za sistemske in presnovne bolezni Splošne bolnišnice Celje za vso nesebično pomoč in strokovno oskrbo v času njene bolezni. Posebej se zahvaljujemo prim. asist. mag. Ivanu Žuranu. dr. medicine, za ves njegov trud, strokovno oskrbo in topel človeški odnos v mnogih trenutkih, ko smo bili le-tega še kako potrebni. Hvala ludi prim. dr. Božidarju Bohancu in dr. Igorju Jeremiču ter vsem medicinskim sestram, ki so razumele našo stisko in nemoč ter nam dovolile, da smo tudi zadnje ure preživeli ob naši ljubi mami. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni LIS0 Na tisoče svečk na grobovih gori. Na tisoče misU k njim hiti. Na tisoče solz iz oči se utrne. Na tisoče dragih nikdar $e nè vrne. ZAHVALA Zapustil nas je dragi ata VINKO MALGAJ Iz Celja, Cesta na Ostrožno 111 (1.1.1933-27.4.2009) Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili usiiia in pisna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. • Hvala podjetju Slovenske železnice za venec. Hvaia zdravstvenemu osebju abdominalne kirurgije Splošne bolnišnice Celje, Vančiju za molitev na domu in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Zahvala gospe Marini za govor, pevcem, gospodu Napretu za odigrano melodijo in pogrebni službi Veking. Posebej se zahvaljujemo sosedom, Id ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsí njegovi 21Î6 m 30 novi tednik KINO PLANET TUS Spawlsdldolt S. KÍNiBito)^ v pňlržii0)« pravica do i^rmmib* prairtiM. Diilia ni iiidvtB gon. domii^ískB pustdoviâm 15.00« 19.20 Ov^ í^, tríminalka IZflfl. 15.50 1$.30,2105.23.4S 6nui Toiím. bfiwulna dnma 20.30.2100 Wtrí B itan 4, fkdjs 1100 16.ĎĎ. 18.20.20.40. ŽS.fO Mo^ X m aMw VWWÍM. etojsU tfofmlijijslá trílsr 14ip. 16.30.18.50.2110.23.30 Polatti pnú Ntuffl^Mon 3D. animífva puftsloviâna ML 16^0.18i5 Piivf&tt UBor, krífflnrino dr«ni 12.S0 17T0. 21.30. Sttri, r*d t> mm, komidli MM m28. tB45, 23.20 Sa tnint 17. kiKimfijs 11.3p. 1^.40, ia.10.18.40.20i0.210S 2vnÉM ft«n. tfUftSMfío ftnttsOční 12,4a 15.20.18.05. 2a46.23J6 pfidnívo SO vMh don prefetave ao y aboto in Tiidtíro pr«^!«« Kp^Á vsobo/c METROPOL PnĐ(.8.5. 19.00 Vodil-divni SOBOTA. 9.5. 16.00 fioh-annwani'sinhniniziran vsiovonšiino 19.00 StnWovi) pr«d torno • animimi Na3ELIA.10.5. 21.00 $tnb{o^ pred tBM • annrnrtni SLOVENSKE KONJICE PETBC 1S.09 Hotil 20 poi • dniSnski komoAja SOBOTiV S.S. 20.00 FmtMum-dnrm PRIREDITVE prrfK.8.5. 9.00 GiavTu trg Celje_ Evropska vas i(Xieb]ie24osn£jvmhšotinenvrtec iz celjske regije li.OO Mestni park Celje Kreativno v parku Í7.30 (In 20.00) Celjski dom_ Zapojroo skupaj obmcùm revija odraslih pevskih zborov obSn Dobrna, Štore, Vojnik inMOC 19.00 Glasbena $ola Velenje_ Orgle predsuaňiev tnkrvjnerm in izobrn-ievanja ter koncert 19.00 Grad Tabor LaSko_ Koncert Laike pihaloe godbe z gosti_ 19.00 MladjiisM center Velenje_ S kolesom po Novi Zelandi|i po(opisr\oprediwanješal^ke^ Študentskega kluba 19.00 KavamaMlgnonZalec_ Kavamidkiveier gost pisaieljMaijal Drev 19.30 Cerkev sv. Pankradja Griže KoDcert 2ePZ KUD Svoboda Griže 19.30 Narodni dom Celje Celjski oktet slavnostni koncert ob 30-lerruci de-lovanjaokteta, umemiSkivodjíiAndreja ZakonjŠek KrT 19.30 Glasbena Sola Velenje_ Predmaturiletni koncert GregaBo^mA: • trobenta. LukaLo-gar-pozama 19.30 Kdt^ dom Šentjur_ Letni kooceri Ž^Z skladateljev Ipavcev 20.00 Kulturni center Rog. Slatina Pti£{a^pa komedija v izvedbi Reporterja Mi' lana 20.00 Spojtna dvorana Vransko_ Večer uspeámc Slovenskega ok-teu sodelujeta JureSeSek in Urška Vi-die 20.30 MCC Port Celje_ Neprijetna resnica projekaja filma ob fUmskem tednu Europe 21.00 Mestni kino Metropol Celje Koncert Kosta & írienďs SOBOTA, 9r 5. 8.00 AirijpriCemruNovaVelenje Kmečka tržnica 8.00 Titov t^ Velenje Cvetlični se^ra dfetje, izdeOddoma&in umetnostrie obrti, kmečke dobrote-spremljevalni progrrun ' ob íO.OíTtekmova-nje v izvedbi cvetličnega nasada na temo Moje mesto praznuje fl.OO ParkirilČevMigojnicah_ DomaČa tržnka 8.00 OSDobje Dan druženja in git)an ja treh ge-no^j po pohodado Kozjanske dama&je Šedružabne igre in korum Mladih korenjakov 9.00 Staneiova ulica Informativna tržnica stojnica ob tednu Eim)pe 11.00 Dom kulture Velenje_ Dobrodelna dražba cvetličnih aranžmajev 15.00 Ponirkov center pri ribniku VriJjg Indijanska vas Orlovo gnezdo Ponirkoveotroïke deku/nire - tudi v nedeljo ob 15,00 18.00 Prostori KS Aljažev hrib Celje Mo)a Avstralija poropi^no predúiňinje in druženje z nekdanjim krajanom prof. dr. Juretom PiikuTjem 19.30 Kulturni center LaSko_ Naj lepSa leta KD Anton Thnc praznuje 30 let de-la_ 20.00 Dom krajanov Galicija_ Gaj IŽki dnevi 2. koncert folkbme skupine 21.00 Mesmi kino Metropol_ This fire plesni večer indie glasbe z DJ 21.00 Mladinski center Velenje-_ YU-rockvečerzDJ NEDBpJA.10.5. 15.00 Večnamenski dom Bevče_ Veselo p(^ldne ob dnevu Evro-pe_ 16.00'^družnidomPonikva_ Pesem v maju 19.00 Kulturni dam Store_ Petrovi tamburali koncert tamb waškega orkestra iz Sempetm v Sav. dolini z gosti Ok-tet9inPZOŠŠtore PONEDEUEIC11.5. 18.00 Glasbena lola Žalec Savinjčani beremo zak^uček pro^toa z gostoma Tb» netom Panlfičem in Ad^em Smo-lofjem 19.30 Glasbena šola Vdenje_ Koncert trobilne zasedbe Akademije za glasbo Ljubljana 20.00 Celjski dom_ Agencija za ločitve komedija v izvedbi Naiaše TiČ Ra-lijan in GaSperja Tiča 20.00 Narodni dom Celje_ Mlđdinsld shnloníčni OTkcsterGŠ Celie koňcenpodvodstimiMatíaiaBret-nika RAZSTAVE Ukovni sakn Celje Erwin van Doom • Pokora In rehabilitacija, do Î7.5. Pelikanov stolp - Stari grad Celje: Evřonija • pojoft grad» do 10. 5. Stari grad Celje: Stitpo vske ri^ Bernarda KoUar do 215. Celjski mladinski center. Amarige -razstava likovnih del Neje Likar Zgodovinski arhiv Celje: Kranjski deželni privilegiji 1338 -1730, do 30. 9. Muzej novejše zgodovine Celje: Tb ni otroSka igra: otrod med holokavstom • ustvarja)nostinigra,do3i. 5. Galeiija sodobne umetnosti Cel je: Benka Pulko: Obrazi sveta/Zgodbe o naSem planetu» do 24. S. Krčma TamKoUČiri: I2 mojih Črnih skidik» slikarska razstava Borija Zupančiča Anina galerija Rog. Slatina: Podobe peres • karikature Jerneja Žumra in izbrani teksti iz Katedre, do 315. Galerija MIK Vojnik: slikarska razstava Manje Vadla, do2l S. Razslavni prostor Cmkame Celje: olja in akvareli Branke Dragosavac, do 20. S. Galerija Velenje: Stojan Knežević • Evropejskivudu,da23. S. Razstavišče Barbara Velenje: Milan Rožmarin, do 5. Jakijeva Hlža Nazarje: Ib^ Sušnik, razstava slik, do i. 6. Kulturni dom Slovenske Konjice: Stojan špegel: lanenjavanje, do i. 6. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij z zunanjim lapidarijem, Mavrični svet SchUtzo ve koamike, Kultumo- in umet-nostnozgodovinska zbirka. Svetišča ob reki, Svet bogov, AiheoloSka klet v Knežjem dvorcu. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Smid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifntk in njegovi zakladi. Ipavčeva hiSa Šentjur: Ipavca - živ-Ijeiieindeb Gustavain Bsijamim Ipavca. Muzej Laško: Laáko - potovanje skozi Čas, Pivovarstvo in zdraiilillu turizem ter Geologija okoUce Lalkega. Knjižnica Gimnazije Celje-Cenler: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umeu^iške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri H ermanu Li sjaku. Fotograiski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-poc Celje, gostišče Hochiuaul Trmer-je, resiavraclja na celjski železniški postaji, Ceteiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje, Trg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz seiij Nature in Energy Design ter Cesarica Bart)ara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grailk Rudolfa Španzla na temo Celjski groâ. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdraviliia zelišča» stalna razstava Morije Gaber. fiu: ce^ef Petek, 8. maj, od 11. do 16. ure, Mesuni pari; Celje: Kreativnovparku 09: kreativne delavnice» športne igre. nagradne igre, info stojnica Sobota, 9. maj, od 9.30. pred Kavarno MCC Port: Ustvarjalna sobotnica Četrtek, 14. maj, ob 20. uri: Resnica o okolju; odprtje razstave Tanje KeriČ Teden Evrope: Petek. 8. maj - med 1Ď. in 18. uro, atrij mladinskega centra: Evropske zvezde; ustvarjalne delavnice z Anko Rener • ob 19. uri, Mestni kino Metropoî: Vezilja; franco^ drama - ob 20.30, Kavama MCC Port: Ne-prijetna resnica; projekcija fílma Sobota, 9. maj, med 9. in 12. uro, Stanetova ulica: Informativna tržnica; stojnica ob tednu Evrope Sobota, 9. maj, od 10. ure. Športni park Šentjur Xn. športne i^e Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša 2danška 28 (športni park) : petki 15.00-17.00insobote9.00-11.00 DRUSTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna 3000 Celje tel. št. 03/426 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUSTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-2RTVENASIUA 080-1I-S5, vsak debvnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Fàks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: dniStvQ>sos®dfustvosos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTOM ZA POMOC ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 82? fimoci Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro, v soboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20, uro. V ponedeljek zaprto. Aktualno! • možnost najemaglasbene sobe (vpro-storih Društva SMOCL) - brezplačen tečaj računalništva za za-četnike (ŠMOCL, mobilna učilnica) - ŠMOCL prodajno mesto najrazUčnej-ših vstopnic preko sistema Eventim - ŠMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure •brezplačne Inštrukdje mat^natike za osnovno- in sredn jeSolce -igranje namiznega tenisa od poneddjka do petka • brezplačen interaktivni tečaj francoskega jezika za začetnike, od 15 do SO let - možnost nakupa vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in Evropi Sobota, 9., in nedelja, 10. maj, ob II. uri v Celjskem mladinskem centru: Delavnica odrskega giba; brezplačna plesna delavnica Torek» 12. maj, ob 20.30v Kavami MCC Port: Fokus pred fokusom; brezplačna predavanja o fotografiji Eko kaden natečaj kratkih filmov, rok prijav do 18. maja ^.PLANINSKI ^ KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica, vabi v sobyj^mj|a, na i^gidUfi^' Ijen vrrairmton Savi?lfe95i8lie)i-sko glavo. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri iz parkirišča pri garažni hiši na Ljubljanski v Celju. S seboj vzemite pohodne palice, cepin, dereze. Čelado in plezalni pas. Med Izletom bo namreč čas za pridobivanje veščin pri uporabi te opreme. SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem inne dneve življenju; Kocenova4 - 8» Celje tel: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-5S-»D Skupine: za starše» za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega aii fizičnega aasilja. za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Ttelefon 03 427-95-26 ah 03 427-95-2Ô DRUSTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju Krekov trg3.3000 Celje Pisarna za svetovan je» ponedeljek-petekod 8. do 16. ure (tel. 03 492-57-50) Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 032 555 844.eteos.zdt@gniail.com, Gosposka ulica 2» Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in v^ji otrok. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. Podjetje NT&RC, do.a IMrekton Srečko Šro< Podjetje opravlja časopisno-založniško. radijsko in agen-cijsko-ulno dejavnost Naslov: Preâanova 19»3000Ceije»teieř(m (03)4225190» fax: (03) 54 41032. Novi tednik izhaja vsak tor?k bi pet€k, ' c^ torkovega Izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1^5 EUR. I^jnica: Tea Podpe^ Veler. Naročmne: Majda KiáJišek. Mesečna naročnina je 7.90 EUR. Za tujino je leuia naročnina 189,60 EUR. Številka transakdjskega računa; 06000 0026781320. Nenaročenihrdcopisov in foto- grafij ne vračamo. Usk: Delo» d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor. Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode» za katere se plačuje 6.5% davek na dodano vrednost. MO VI TEDPMC Odgovorna urednica; l^tjanaCvirn Karaestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: tgoršarlab Oblikovanje: www.minjadesign.com E-maiJ uredniltva: (edniki?^nt-rcsi E-mail l£hničT»ga urednEtva: tehnika.tednik<|)nt-rc.si RAEHO CaJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Incihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu; info@>radiocelje.com URKDNiŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt. Rozmari Petek, UrSka Seli^nik» Branko Stamejčič» Simona ŠoliniČ» Dean Šusier» Saška Teržan Ocvirk AQENCUA Opravlja trženje oglasne^ prostora v Novem tedniku in liadiu Celje ter nucu ostale agencijske storitve. I^smoČnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: 2Jatko Boblnac, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek» Nina Pader, Rok Založnik, Alenka Zapuiek» Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po dekL po$ti: agendja^t-rc.si ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka rr SNOV. u TVOU KiUTt BU MRU CUMAH Q.ÛVICA, fiUNA HEKbUU MRVAÍKI KO&UKMi RAfiJA AKJA lAVADUlV SMEU* SKQNAD-SUVIkE 24 (RKA HMCIM TCPU 19 IttMiM miu Tsrar HMU IRATIBA 10 STĐOACTA SW/.ÍOŠt ED&ftg OAVDS a F fOSTAVKA, ffic ntosTot* snKOT 18 SOSCOA OUKA I OSCU,Ki I eoUKA I 2A AmZMOM 21 VNETLOVA TEKOfinA, MniL< BENZEN 11 13 *H6.TEXA£ Vilmo osrniv RIMSKA S06DUA 09fm Samvska rewA Anom pBAmj (STEPHOI) «ASADS mvnoN JUBNV tcetm KBUNE 16 MTOUSKO UHRUH KAREI LiPOWA. iPANSM 8EZEC BCEOEX USTKIH 2U2 m mm POnHAEl KM AMERI&KJ nRAL£C PESCl 20 OAVS MWMH táiaoLĎ. COflZB ra&kHU 12 MJCOMUU PlUtfA llfi^ttV KttHHSr. 15 MESTO tN JEZERO V DRŽAVI HEW YORK KOMAfclO muuU RUMOM •rajce HON Rcntt JETHA ZAOCVA rUWAM KOVjtf RIMSK) HâNI e» MAŠ LESNIK (JûiC) 17 22 KEMISKI EL£lll£in m OMAMNA TGCOĆOIA a.hCSTO UTVUE SVILSMUC. fiUS. IZGOVOR- JEN SKOZI NOS CRSK»-KlHSn IČEMU MOJWV EVBOPSM SLAOKO-VODU ROPARSKA RUA NA& KOLE&M itohaA PStOPUM MtfE< KAUER ZEL£NA DREVESU 2UICA OKRASNA SOBNA RASniNA KSM PRIT« VISL£IU PDUSXEM JAPONSKI PLSATTU (HAKU* SEtO) POKtoAU NAJU6U IVEDSKE POMOČ: ARALSK-mesto v Kazahstanu, MAJNiCA-llpovka> Španski beng, STCRADlAN-enota za prostorski kot> TOLUEN-vnetljiva tekoeina. metilbenzen Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v wednosii 20 evrov podjetja Kračun iz Loč in bon za veliko klasično pico Gostišča Kochkraut 2. nagrada: vstopnici za 2 osebi za Rogaško Riviero 3.-5. nagrada: vstopnici za 2 osebi za letno kopališče ali bazen Golovec ZPO Celje Pri Žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19. aOOO Celje do četrtka, 14. maja. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 24. aprila. Rešitev nagradne križanke iz št. 32 Vodoravno: OKLEP, BLATO, REVIR, EPIKA, DEN, NATASA, DORA, ALT. MAGOT, ČIPKARICA. ARABEC. NK, TIGER, NEBESA, DAUNOST. AZIL, AO. EAK, TI, UZ, SINK, FANATIK, SOSED, VIRNA, ACE, OKOUCA, TOTAL, KIN, LOREN, URA, OPAT, VIKONT. ROŠ, DETECE, JANICA, ERINA, ROZINA, ER, KINO, OKOV, DRAŽ, STAR, GOBA, AFNA. Geslo: Znani manekenki z našega konca. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov podjetja Kračun iz Loč in bon za veliko klasično pico Gostišča Hochkraut, prejme: Šlefka Drame, Podgaj 1, 3232 Ponikva. 2. navado» vstopnici za 2 osebi za Rogaško Riviero, prejme: Slava Špilar, Spodnja Rečica 136, 3270 Laško. 3.-5. nagrado, darilni bon v vrednosti 8 evrov podjetja Romana Brgleza z Vranskega, prejmejo: Marija Zupanek, Spodnja Ponkvica 5 c. 3231 Grobelno; Belka Piki, Polže-la 209,3313 Polzela in Ivan Atelšek, Tomšičeva S5,3320 Velenje. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. 1 2 3 4 5 7 8 9 10 11 12 U 14 19 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ime m priimek: Nasiov: _ Otul Vaša kritika bo prišla na prava ušesa in dosegli boste svoj namen na poslovnFm podrv^iL Dela bo več koi preveč, vendar ga boste opravili povsem z lahkoto, predvsem pa izjemno uspešno. On: Še vedno vam iz spomina ne bo Šel nekdo, ki ste ga nedavno tega grobo zavrnili. PokUčite ga in zgladite storjeno napako. Kdo ve, morda pa iz tega nekoč še nekaj bo ... Onû: Nihče ni tako pameten, da bi ne potreboval dobrega nns-veta. Nekdo vam ga bo sicer ponudil, a vprašanje je. ali ga boste tudi sprejeli. Odločitev je vaša; a pomislite na posledice» ki zadevajo tudi ostale. On: Partnerka bo prišla na dan z idejo, ki jo že dalj Časa pričakujete. Nikar je ne razočarajte, sprejmite ponudbo, ki vama bo prinesla obilico prijetnih doživeti; in lepih trenutkov, morda tudi materialno korist. DVOJČKA ^ Ona: Ne bodite nenehno napeti zaradi osebe, ki vam zadnje čase kar nekako preveč buri domišljijo, vi pa se nikakor ne morete odiačid, da bi naredili konkretno potezo. Sprostile se in videli boste, da vam bo uspelo. On: Tteba bo odločno ukrepati, vam lahko v nasprotnem primeru zadeve pobegnejo iz rok. škoda bi bilo, da bi ijzgubili vse tisto, kar ste si s trudom inprizadevanji tako težko priborili. Ona: Ni vsaka sprememba dobra. Dobro premislite, če se vam splača menjaň pa/merja, saj lahko kaj hitro pridete s konja na osla- Nikar ne izzivajte sreče, saj ta ni brezmejna. On: V ljubezni se vam bo vse skupaj razpletalo naravnost sanjsko in ponovno boste v devetih nebesih. Nikar se ne sprašujte zakaj, ampak raje zagrabite priložnost, ki ste si jo konec koncev tudi zaslužili Ona: Ravnali se boste po nasvetu prijateljev ť/i na ta način uspeU realizirati načne, ki so se vam doslej izmikali iz rok. S tem si boste v veliki meri izboljšali trenutno finančno situacijo. On: Spogledovali se boste s prt;emo neznanko in si tako ustvarili kar dobro priložnost za prijetno avanturo, ici bi vam v tem trenutku prišla Se kako prav. Seveda pa bo na vas, da naredite odločilni korak. DEVICA Ona: Končno bo tudi vam uspelo priti na zeleno vejo. Potreben je le Še majhen napor in vaš trvd bo obilno popfačan. Nato pa nikar ne pozabite ria tiste, ki so vam pri uresničevanje ciljev v veliki meri pomagali. On: Partnerka bo pnprauiřa nepozaben romanričen vikend v dvoje, saj bo imela za vos pripravljeno pomembno vprašanje. ki pa bo terjalo hiter odgovor, tako da pravega časa za razmislek enostamo ne boste imeli. Ona: Zabavali se boste kot že dolgo ne, pri tem pa boste spoznali tudi nekoga, ki vam bo Še veliko pomenil. Pri tem pazite na zdravstveno stanje, ki ni v nič kaj zavidljivem položaju, prej nasprotno. On: Prijetna neznanka vas vse bolj vznemirja, tako da ste tik pred tem, da se odločite za konkretno potezo. Nikar se preveč ne obotavljajte, so/ so trenutne možnosti več kot odlične. mm Ona: Če mislite opravljati ljudi, boste morali izklopiti svojo vest, sicer se prav lahko zgodi, da boste postali živčni. Nekdo si bo to zapomnil in kdo ve. kdaj vam vrne milo za drago. Vsekakor previdnost ni odveč On: Preveč boste popustljivi do srčne izvoljenke, kar vam bo prinesla takoprijetrie kot tudi manj prijetne posledice. Včasih je treba vztrajati pri svojih prvotnih načrtih, pa četudi to ni ravno rwjlažja pot. STRELEC ^ Ona: Nasveta niste ubogali, zdaj pa imate, kar ste iskali. Bodite nežnejši m tudi pri partnerju boste lažje dosegli tisto, kar želite. Bodite maio bolj taktični in we vam bo šlo kot po tekočem traku. On: Sicer se boste posfeusifi umiňti, a vam to nebo mjbo-^e uspelo. Novo prijateljstvo bo prineslo prijetno presenečenje vezano na poslovno živčen je. Presenečeni pa ne boste samo vC ampak tudi druga stran ... KOZOROG Ëk Ona: Prizadevanja pri prijatelju se bodo tokrat pošteno splačala. saj boste dosegli natanko to, kar si Že dolgo prizadevate, a vam dosl^ ni uspelo. Vsekakor je to vaš ted£n, zato ga kar ruijbolje izkoristite. Otl- Aíííeno boste preseneče^ ni nad ravnanjem partnerke, fci bo začela kazati tisto plat obraza, ki je doslej niste bili vajeni. Tb-da nikar ne skrbite, saj boste nad spremembo ruidvse navdušeni. VODNAR ^ Ona: Prijeten neznanec vas bo več kot očitno osvajal, kar vam bo na nek način izredno všeč. Kmalu se bo spogledovanje sprevrglo v precej konkretnejše zadeve, pa fako nt strahu. da bi vikend preživel sami. Orv Krasno se boste zabavali, saj boste spoznali osebo, fcť je kar ne boste uspeli izpustiti izpred oči. Izkoristite vikend do popolnosti, saj bo za resne zadeve čas ludi kdaj kasneje. Ona: Oseba, ki vam ne da mim, bo skovala premišljen načrt, kako vas osvojiti. Zelo težko boste ostali ravnodušni, zalo se ne sprenevedajte, temveč uživajte v nežnih trenutkih, ki yds Čakajo. Ne boste obžalovali! Orv Najprej se boste pošteno čudili naklonjenosti nove prijateljice. kaj kmalu pa vam bo postala vsa zadeva veliko bolj jasna. Iz prijateljstva se bo kar naenkrat razvila obojestranska ljubezen. n ASTRO. Plln.4.Ceije 090 4208 Šentjurčani nazaj v fička Ekipa šentjurske policijske postaje je takole poûosno pozirala pred svojo najnovejSo pridobitvijo. Ob norcih» ki dandanes razsajajo po slovenskih cestah, je namreč odpovedala že vsa fîajnovejSa tehnika in motorizacija. Tako nam ostanejo samo še »dobri stari časi«. Če ne drugega, kolesarje bodo lahko vzorno spravili v red... Foto: GAŠPER GOBEC Če ne knjige, pa kaj drugega Rogaška Slatina ima no-vo, vse »fovšije« vredno knjižnico in to v trgovskem centru. Šmarskega župana Jožeta Čakša> sicer tudi direktorja knjižnice v Šmarju, je v prijetnem klepetu s Tonetom Partljičem nenadoma zaskrbljeno spreletelo. »Če imajo res prihodnost samo še knjižnice na takih lokacijah, smo pa pri nas zadevne popolnoma napak zastavili. Ljudje nam bodo čisto v napačno smer drli »Samo brez panike,« ga je po-tolažil znani Mariborčan. »Zdaj ko boste tam blizu po-tomko naše znamenite trte posadili, bo vedno kak raz: log, da tisii konec kulturno uravnotežite. Če ne s knji- go, pa z>g!ažkom<.« Foto: SHERPA Od vsega kuhanja prisega na kislo zupo Medtem ko je v šentjurskem občinskem svetu grmelo in bobneto, češ da je imenovanje ravnateljev ena sama kuhinja» je bil podžupan Jože Korže modro tiho. In sicer zato, ker on že ve, kaj je dobrá kuhinja, zastarela sejna dvorana pa ji še blizu ni prišla. Naslednje dni pa se je iz principa vseeno raje držal kotla in kuhdlnice. Foto: GrupA SEZAMY Mariborska 54 3000 Celje tel.:03 490 36 20 w WW. sez a my- sp. s i sezamv siof.net VÇUKAOTIRA "Tene PLESKARSTVO FASAĐSRSTVO ^KUGLER Kbsovelova 16 3000 ceue CSM041K10S6 Tel 03 4to om iiiiiinif.novitednil[.coiii Obe pod novo streho Lahko bi bilo kaj v sliiu »rožica med rožami«, če ne bi bilo za pronidjivega avtorja preveč klišejsko. Vsekakor je Ibne Partljič spravil Tatjano Oset (levo] in Metko Kodrič v prešerno voljo. Direktoricama knjižnic v Šentjurju in Rogaški Slatini tudi sicer razlogov za smeh ne manjka. Prva je nov knjižni hram dobila že pred leti, druga pred dnevi. Je pa res, da ob vsaki novi pridobitvi krila želja spet polelijo ... Foto: SHERPA Najbolj prijeten kotiček v ■ VB ■ obcini »V tako lepem okolju celo najbolj dolgočasne knjige dobro iz^edajo,«si je zadovoljno mislil slatinski župan Branko Kidrič. Če ga v teh dneh ne najdete ne doma, ne na občini, vam preostane samo. še, da ga poiščete - v novi knjižnici. Foto: SHERPA Oj, lepo je res med pastirci Ne, niste zašli med pastilce. Gum narodnozabavne glasbe Tone VrabJ samo preizkuša inštrument, ki mu ga je podaril ravnatelj OS Pranja Malgaja iz Šentjurja Marjan Gradišnik, in ker temu kmečka noša izjemno prisîo-ji, obvlada piščalke in starinske kuharske recepte, bi človek mislil, da ima za »penzi-tudi tovrstne ambicije. Ampak to zagotovo še ne bo kmalu. Leta so še miada, nov mandat ravno potrjen, šola pa tik pred stoletnico. Foto: GrupA Če kaj veljaš, vinograd imaš Potem ko so srečno spravili pod streho še eno Sentjuijevo, se je županu Štefanu Tislu (skrajno levo) po pravici prešerno smejalo. Zakaj gre na smeh občinskemu svetniku in očetu prve šentjurske vinske kraljice MiJenku TanSku (skrajno desno), je tudi jasno. Od župana je bil namreč pohvaljen in to kar dvakrat - enkrat za dobro vino, drugič pa za lepe otroke. Vmes pa si zarotniško šepetata »mali župan« ali prvi mož mestne krajevne skupnosti in po novem tudi podžupan Cveto Erjavec ter njegov tajnik Gorazd Bebar. Verjetno o sončnih legah, ker roko na srce - kaj vikendi, dragi avtomobili In jahte - v Šentjurju si brez vinograda toUko kot nič. Foto: GrupA ^ m