OCENA POLITIČNIH RAZMER V OBČINI (2)
                                                         i
Mozaik prizadevanj
Sozd branžnih organizacij — Preobrazba IMP — Kako je v zdravstvu?
V prejSnji štwiliki »Zbore obCanov« smp objavili nekaj misli sekretarja komiteja OK ZKS Bežigrad, Bojana Zavaš-nika, o samoupravnib odno »ih v temeljnih organizacijah združanega dela, predivisem o konstituiranju ter ofolikah edruževanja dela In sredstev. Tokrat pavzemamo iz ocene poiitičmah razmer v cfočiiti ne-fcaj besed o piizadevanjih za toboldišajvje delavnih rezulta-tov v nekaterih bežigrajskil) delovnih organizaciuah.
Bojan Zavasnik piše, da Je junijska akoija, lci jo je spro-žifl izvršni kcnnite predsed-sfcva Cenitralnegla komiteja ZKS, da bi pospešiU samo-upraivnl fei ekonomski raavoj v nekatesrilh večuiilh ozd, za-Jefla tudi šest bežigrajskiii oadov ter sozd IMOS. V vseb so na razSirjeniih sejah sve-tav 2veee komunistov sode-lovali predstaOTiiiki ob&nske-ga konriteja ZKS in ugotovi-11, da so komunisti in z njn-mi sindikatoa vodsbva, samo-upravni orgaiii, indiividualni poelovodni organi in drugi vod&lni      delavci   v   gla-viieni
pravitoo razuimeli javno raz-pravo o osnutku zakona o združenem delu, kot močno spodlbudo za hitreuši napre-delk njihovih organizaciij zdiružemega dela.
AGRO-ŽIVILSKA CELOTA
V Ljubljanskifo mlekarnah pripravlijajo z ufitreznimi de-lovndml arganizacijami na Gorenjskem osnutek sestav-Itfene oaid, ki bo povezovala takoimenovane »branžne« de lovne organizacije s toedi (specaailizirane za posamezna fcmetijsko — živilsika podro-$ja: npr. mlekarne, mesna industrija, oJtjama, kmetijska ti^ovlna std.). Le v Vojvodini in Srbiji naj bi oblikavaM »te-ritorialni« delovni organizaci-ji 6 tozdi, ki pa se bi lahko tam vteljueiiM v podoben sozd. Ve$)a odprtost do dirugih ozdov, kar največga speciali-zacija z visoko produktiivno-stjo dela ter skupna vlagan-ja v razširitev surovinske ba-ze, so poglavltne sestavine pri nastajanju moene agroživll-ske   reproduikcijsike   ceilote  v
bodoči   sestavltjeni   organiza-cijd zdruaenegB dela.
Podobno kot v loubljanskih mlefkarnah razmišljaoo o sa-moupravni ter proizvodno — tehnaloški preabrazbi tudi v Industrijskem montaaneitn podjetju. Detovna org811^0!-jia ima že 16 tozdov in več kot 6.000 zaposlenilh, stalmo pa se želaijo prtdijučevaiti še novi tozdi, zato naj ba se z novi-rrd delovnimi omganizacijaini preoblilkovala v več behnološ-ko in ekonomsko zaotorože-nlh delovmih arganizacdj s tozdi (posebej proizrodnja, posebej montaža, posebej in-ženiring in projektiranje itd.). JasinejSe odnose bi mo-ral, po mnenju Bojana Zava-šnika, na podlagi združevan-ja dela in sredstev ter dohod-kavmdh odnosov IMP zasnovB-vl tudi z gradbeništvom, predivseni prl gradmji staeo-vanj in jn.dajistrijsko poslovniii objoktov. IMP pa ima zsradi svoje iskane deoavnosti, veli-kih zmogljivosti ter števiinih kadirov velike možnosti, da se v sMopu soliclino organazi-rane poslovoe skupnosti (v stovenskem ali jugoslovan-kom merilu) uspešno uvelja-viiti pri apravtljemju inzeni ring poslov v tujoni.
MESTO  LESNINE V   UNILESU
Leanina s svojimi trgovski-mi in proizvodnjmi tozdi ni-kafcor ne more najti pravega mesta v soad Uniiles. Kot eden pobudnikov Unile-sa Lesndna zdaj ugotavlja, da s« odnosi med fclamicami ne razvijajo skladno s samou-prawio sklenjenimi dogovori Se predvsem to velja za združevanje denarja za usta-novltev skupmifa prodajnih salonov v Jugosla.viii, za ob-likovanje zunanjetrgovinskega amrežja in uaklajevanja pro-izvodnih prograinov v sklo-pu sredinjeročnega plana sazd.
Vsekakor pa so pozitivna preddogi Lesnine, da bi po dobne samoupravne sporazu-me o dohodkovnih odnosih, ki jih je podpisala lani s proizvajalci, člani sozd. s^!e' nila tudi s proizvajalnimi ^r-ganieacijami, ki niso članice sozd Unffles, vendar z njimi trajno iin v večjem obsegu sodeluje.
Astra si predvsem prizade-va, da se v soadu Polii&em čimprej oblikuje enotna tr-govska delovna orgaoizacija s specializiraniimi soadd. Ka-sneje naj bi ta trgovski su-tnjelkt prevzel celoten blagov-ni pramet vseh proazvodnih delovnih orgarmzacij v sozdu.
Nova samoupravna organ]-ziranost zdiravstvemega doma LjubLjana, kot delovne orga-nizacije s terltorialnimi toa-di po občinah, si počasi uti-ra svojo pot. Večletna stag nacija v rassvoju samouprav-ljana zaradi neustrezne or-ganiziransoti in kadrovskih težav sicer še vplirva na raz-mare v zdravstveni organiza-
ciji in odnose med zaposleni-mi, vendar gre na balje. De-lo ta razvoj Ijubljanelkega zdravsbvenega dorna pa bo trefoa v prihodnje bOlj kot doslej usJdajevati pired/vsem s Jdiraidraim centrom, želez-niškim zd.ravstvenim domom in zavodom za zdravstveno varstvo Ljulbljana.
KOLIKO TOZDOV V ČASOPISM DEJAVNOSTI?
V časopisno gTafiičnam po-dijetju Delo že dlje časa ugo-tavdjajo, da samoupravna or-ganiziranost v tozdih Grafika in časopiEi ne ustreza. Z vfcljučitvljo novih ekonom-skdlh enot, Gospodarskega vestnlka, Delavske enotinosti, Etoa in Gldbusa, pa se sploh pojavlja vpraSanje, koliko tozdov naj bo v časoPiani de-javnosti. Delavci v tozd Ca-sopisi so se za/vzell za več tozdav, verjeteno pa bo raz-voj politi&io — tafomiativ-nega tiska v Sloveniji zahte-val še drugačno orgamiEacijo.
Med grafičarji pa so pogie-di na drugačno samouprajvno cirgnaiziranost tozd Gra-L:lka zaenkrat še preveč pod vplivom nove reorga-nčeacije, saj je biiia po-zornost osredotočena pred-vsem na organizaoijsika vprašanja, pozabili pa so na dohodkovne odnose. Zato po sebna strokovno — politič-na skupina že prlpravlja na-črt nove oiganlzaciitie CGP Delo ion išče najboljše reSitve za 'Poveaovanje v duhu osnut-ka zakooia o združenem de-Iu.
To je torej poročilo se-kretarja kamiteja OK ZKS Bojaiia Zavašnika o atesku v nekateTih delovnih organi-zaeitjah naše oboine, ki je za-jeto v ocenab političnega stanja v občini. Tudi v pri-hodinji števiJiki našega glasila banio obiawi!i nekaj misli iz tega  ddkumenta.