Kmečka tfrgovina Zvišanpe vredlnosti marke Kot smo že zadnjič poročali, so Nemci pri zadnjem zasedanju jugoslovansko-nemškega gospodarskega odbora v preteklem tednu zahtevali zvišanje vrednosti marke v razmerju z našim denarjem. Narodna banka je sedaj glede tega dala eporočilo, da je bilo sklenjeno, da bo znašala vredncst nemške marke od 1. oktobra 1940 17.82 din. V tej vrednosti se pa bodo vršila plačila samo tistega blaga, pri katerem bo kupčija zaključena po 25. septembru 1940, v kolikor bo to blago oca-, rinjeno po 30. septembm 1940. Stroji in razne druge potrebščine, ki jih dobavljamo od Nemcev, se bcdo torej še vedno plačall po dosedanji vrednosti marke 14.80 din, mora se pa denar za te stroje položiti pri določenih bankah do 31. marca 1941. To velja, kakor rečeno, za vse potrebščine, naročene v Nemčiji do 25. septembra 1940, a jih še nismo do tega roka prejeli. Rok za dobavo do 25. septenvbra naročenega blaga je 31. marec 1940. Pač pa se bo blago, naročeno po 25. septembru, obračunavalo na podlagi novo določene vrednosti marke, to je po 17.82 din. Račun za ta popust Nemcev pri plačilu od njih uvoženega blaga, naročenega do 25. septembra, bomo morali plačati s tem, da se bo tudi naše sadje (in morda tudi živina) plačevalo po novi vrednostl marke le v višini ene tretjine. Pri sadju se bo torej zvišala cena samo za okrog 25—30 par pri kilogramu, za živino se pa še nič gotbvega ne ve. Iz tega sledi, da. se z zvišanjem vrednosti marke na 17.82 din cena sadju ne bo dosti dvignila in nam Nemci za naša jabolka nikakor ne nudijo zavidanja vredno ceno. Cene so na domačem trgu že sedaj ponekod boljše kot pa nam dajo Nemcl, proti Božifiu pa bodo cene za sadje na domačem trgu vsekakor precej ugodnejše. Nauk iz tega dejatva je, da naši sadjarji potrebujejo čim več cenenih sadnih shranib za shranjevanje sadja. Ifrnerfna gnojila se pri dviganju cen kmetijskih pridelkov vedno bolj izplačajo. Zaradi nastalih razmer je pa uvoz umetnih gnojil zelo otežkočen, domača proizvodnja pa trpi na ponmnjkanju surovin, posebno kar se fosfornih in kalijevih gnojil tiče. To vprašanje je pretekli teden reševala v Beogradu posebna konferenca, ki se je poleg tega bavila še z vprašanjera o večji porabi umetnih gnojil v naši državi. Konferenca je sprejela naslednje sklepe: 1. Doniače tovarne naj najprej zadovolijo domače potrebe, nato šele izvažajo. Doma naj bi se prodaja!a umetna gnojila z 10% popustom. Tovarna umetnih gnojil v Rušah je kljub današnjemij porastu cen znižala cene apnenega dušika, da bi povečala njegovo porabo v državi. Ta tovarna je od 2000 vagonov apnenega dušika prodala do sedaj Jugoslaviji 60—100 vagonov, vso ostalo količino pa je izvozila v Nemčijo in Ita.lijo. V interesu našega kmetijstva bo tudi »Zorka«, ki je največja tovarna umetnih gnojil v naši državi, znižala svoje cene. Predvsem bi prišel v poštev auperfosfat, ki se od vseh umetnih gnojil največ uporablja. Poleg tega se je predlagalo še tole: Ukine naj se uvozna. carina na unietna gnojila. Nadalje naj ae zopet uveljavijo stare železniške tarife za prevoz urrietnih gnojil, poseben popust pa naj se dovoli za prevoz apna. Izvede naj se učinkovita propaganda za večjo porabo umetnih gnojil. Ustanovi naj se sklad 10 milijonov din, ki naj služi za oddajo umetnih gnojil po znižanih cenah. Za boljše izkoriščanje hlevskega gnoja naj se izvede dolgoleten načrt, za kar je potrebno 100 milijonov dln. Neobhodno je potrebno ukiniti državno trošarino na cement. Kakor izvemo, bodo letos naročale za kmetovalc. uraetna gnojila zadruge, ki jih bodo dobile z znatnim popustom. Osrednja kmetijska zadi-uga v Mariboru je že prejela v ta namen par vagonov kalijeve soli, ki je pri nas ni, iz Nemčije, pa tudi s fosfornimi gnojili je že založena. Vsi, ki mislijo uporabljati umetna gnojila, se naj tedaj obračajo le na zadruge! Kore cene slaiikoria Na podlagi todke 11, § 4. uredbe o izpremembah in dopolnitvah uredbe o sladkorni pesi, in zakona o državni trošarini z dne 19. avgusta 1939 je finančni minister predpisal, da smejo sladkorne tovarne pri prodaji sladkorja, izdelanega v kamra?:ji 1940/41, v vagonskih pošiljkah računati za 100 kg^kristala kupčeva poetaja, vključno državna ¦rošarina, pa brez skupnega davka — 1330 din za. 100 kg kock pod istimi pogoji pa 1495 din. Ta cena znaSa za kilogram kristalnega sladkorja franko kupčeva postaja vkljuCno državna trošarina brez skupnega davka na poslovni promet 13.30 din, za kllogram sladkorja v kockah pa 14.95 din. V primeri z lanskimi cenami je letos cena višja. To se da razlagati predvsem z dejstvom, da je znašala lanska odkupna cena za sladkorno peso 22 din za 100 kg, letos pa je bila 23. februarja cena zvišana na 25 din, to je za 13.64%, nato pa je bila cena še enkrat zvišana, in sicer 12. aprila, na 32 din, tako da znaša skupno povišanje v primeri z lansko ceno 45.45%. Po prejšnjih poročilih so menda tudi drugl proizvodni stroški sladkornib tovarn narasli. Kot za prejšnji sladkor, tako so tudi za novi sladkor določene v vsej državi enake cene. Nove cene so višje kot prejšnje, zraven pa je treba prišteti še prometni davek. Tako je računati, da ae bocena sladkorja zvišala za 1.80—1.90 din pri kilogramu, seveda tudi nekoliko višji prometni davek. V nadrobni trgovini je pričakovati, da bo znašala cena sladkorja za okoli 2 din več, kot je znašala cena za sladkor iz prejšnje kampanje. Tako bo znašala cena kristalnega siadkorja 16. cena sladkorja v kockah pa okoli 17.50 din kg. Letošnja kampanja za predelavo pese v sladkor se je zaCela okoli 10. septembra, to je nekoliko pozneje kot lani. Pridelfk je razmeroma dober in pričakovati je, da v preskrbi s sladkorjem ne bo motenj. Kakor čujemo, se blago že odpošiIja iz sladkornih tovarn in ga bomo v najkrajšem času dobili. Cene krompirja O letošnjih cenah krompirja se je že mnogo razpravljalo. Oni, ki kromplr kupujejo, vpijejo, da je predrag, a kmetje poudarjajo, da v sedanjih razmerah Se niso s cenami krompirja kriti stroški pridelovanja. Nekaj reda je nameravalo narediti Ijubljansko in mariborsko tržno nadzorstvo z določitvijo najvišjih cen za krompir, ki se prodaja na trgu. V zvezi s tem se je jelo razpravljati, da se naj cena krompirju določi na splošno, in to na podlagi cene moki, pri čemer bi cena krompirju znašala četrtina vrednosti moke, torej okrog 1.37 din kilogram. Proti tej nizki cenl je nastopil tajnik Kmetijske zbornice inž. Jože Suhadolc z dokazili, da so proizvajalni stroški mnogo višji. Tudi zadruge s svojo blagovno centralo Osrednjo kmetijsko zadrugo v Mariboru so podvzele akcijo za viSjo ceno krompirju in kakor izgleda uspešno, kajti kmalu bodo cene krompirju v Slovenlji določene za vse kraje, in to okrog 1.60 din kg. Seveda se bo na podlagi tega krompir v mestih kljub dolpčllom tržnih nadzorstev podražil. kajti sicer ga sploh na trg nihCe ne bo pripeljal. laiviije cene drv v phijskem in celfskem okraju Okraj Ptuj. Bukove cepanice I. vrste 110 din, H. vrste 100 din, III. vrste 90 din, vključno s poslovnim davkom franko vagon, poetavljen na postajo v okraju. — Za bukove okroglice, cepljene, je cena 10 din nižja, za bukove okroglice, necepijene, in za odpadke na žagah je cena 30 din nižja. Za bukove hlode (panje) in sečnice se do!oča cena 40% niže. — Za drva iz drugega lesa se določijo cene v odstotkih cen bukovih drv: gabrova drva 105 odstotkov, lipova 95 odst, jesenova 92 odst., borova in smrekova 80 odst., hrastova in cerova 87 odst, jelševa 73 od»t., topolova in vrbova 50 odstotkov. — Za drva, ki se postavijo od proizvajalca ali od preprodajalca kupeu na dom, se računa 10 din več. V tem znesku je ra&unan dovoz s postaje v skladišče preprodajalca ter dovoz na dom kupca pri takojšnjem plačilu. — Cene drvam, ki se kupijo franko skladišče trgovca. se računajo 15 din pri prostornem metru več. — Posebej se more računati odškodnina za žaganje, ki ne sme biti večja od 10 din za pro-torni meter, in pribitek zaradi obročnih plafiil drv. ki na raesec ne sme biti večji od 1% kupne vsote, ki jo kupec za drva še dolguje. Okraj Celje. Bukove in gabrove cepanice I. vrite za en prostorninski meter 102.50 din, II. vrste 98 din, IIL vrste 84 din; za bukove okroglice 65 din, za bukove klade (panji) in sečenice 55 din. ^a drva iz drugih vrst drevja (mešano 75% cepanice in 25% okroglice): cerova 86 din, hra-:ova 80 din, jesenova 75 din, jelševa 72 din, bo- ix)va 70 din, snrrekova 64 din, lipova 60 din, topolova in vrbova 50 din. — Za žagana in cepljena drva: 100 kg žaganih buk'ovih cepanic I. vrste 28 din, 100 kg žaganih bukovih cepanic II. vrste 26 din, 100 kg žaganih in cepljenih bukovih cepanic L vrste 30 din, II. vrste 28 din, 100 kg žaganih mehkih drv 22 din, 100 kg odpadkov na žagah (mešano trdo in mehko drvo) 30 din. — Za drva, ki se postavijo od trgovca z drvmi kupcu na dom, se lahko računajo prevozni stroški po medsebojnem dogovoru, doClm proizvajalcu drv ne pritiče za dovoz drv kupcu na dom nobena posebna odškodnina. — Posebej se sme računati pribitek zaradi obročnih plačil drv, ki na mesec ne sme bitl večji od 1% vsote, ki jo kupec za drva še dolguje. Cene ipecerijskega blaga v Mariboru Banatska pšenična moka Ogg 9 din, enotna krušna moka 4.80 din, mehka koruzna Ia 3 din, fina krompirjeva moka za pecivo 14 din kg. — Pšenični zdrob 9 din5 koruzni zdrob 4.50 din, zdrob za otroke 9.50 din kg. — Sladkor v kristalu 13.50 din, v kockah 15.50 din, v prahu 15.50 din, kandis 30 din kg. — Santos extra kava 90 din, Costarica kava 98 din, Portorico kava 100 din kilogram. — Franck 21 din, Kolinska 20 din, Kneipova sladna kava 20 din, sladna kava Jarc 13 din, ržena kava žika 16 din, praženi jefimen Jarc 9 din kg. — Pranzovi makaroni 12 din, Cetina makaroni 13 din, Pekatete makaroni 15.50 din, Franzovi špageti 12 din, Cetina špageti 13 din, Pekatete špageti 15.50 din, polžkl 12 din, rezanci 13 din kg. — Svinjska domača mast 23 din, bela slanina 27 din, prekajena 30 dtn, papricirana 32 din, hamburška 32 din, gnjat 30 din, zavita gnjat 27 din, gnjat (šunka) v narezku 55 din, prekajen vrat 26 din, reberca 24 din, glavina brez kosti 18 din, prekajeni svinjskl jezik 30 din, ogrska salama 65 din, lovska salama 65 din, poljska salama 30 din, Sunkarica 35 din kg; kranjaka klobasa 5.25 din, hrenovka 2.25 din komad. — Ječmenova kaša št. 10 8 din, št. 7 9.50 din, št. 4 11 din, ječmenček št. 000 13 din, ovseni kosmiči Eta 25 din, nova čebula 2 din kg. — Oljčno olje 35—37 din, vinski kis Ia 7.50 din, Ha 3.50 din, kis za vlaganje 3.50 din, 80% kisova kislina 54 din, rum 38 din, stara slivovka 24 din, tropinovec 26 din, brinjevec 42 din. konjak 50 din, hruškov liker 78 din, malinovec 30 din, petrolej 7.35 <3in, kurilni špirit 13.50 din liter. — Mešana marmeiada 20 din. marelična marmelada 30 din, kvas 50 din, sol 1.50 din, grenka sol 3 drn, jedilna soda (bicarbona) 22 din, pšeničnl otrobi 2.50 din, ?-nruzni otrobi 2 din, milo Schicht tn Zlatorog 14.50 din. isto terpentinovp 15.50 din, Hubertus in Albus terpentinovo inilo 16 din, soda 2 din, škrob 18 din. lug 4 din kg. ^^.^-^^.¦^. Drobne gospoflarske vesfi Uredba o orehovem lesu. V »Službenih novinah« z dne 23. septembra je objavljena uredba o gojitvi, sekanju, prometu in izvozu lesa domačega oreha. Po tej uredbi je prepovedano vsako sekanje domačega oreha v času od 1. aprila do 1. oktobra. Dovoljenje za sekanje med 1. oktobrom in 1. aprilom da po tej uredbi obča upravna oblast prve stopnje samo tistim osebam, ki lahko posade za vsak posekani oreh pet orehov. Orehov les se sme izročiti prometu Sele potem, ko ga ožigosa okrajni ref erent, izvoznik pa mora ponuditi vojnemu ministrstvu za njegovo potrebo 10% orehovega lesa od količine, ki jo je pripravil za izvoz. Kazen za prestopek te uredbe znaša 2000—3000 din, oziroma 30 dni zapora. Prizad se bo bavil tudi z uvozom. V nedeljo je bil redni občni zbor Prizada, na katerem so bila spremenjena pravila v tem smislu, da se bo Prizad v bodoče lahko bavil tudi z uvoznimi posli. Družba se bo v bodoče imenovala >Privilegirana izvozna in uvozna delniška družba kraljevine Ju5ros!avije«. Enotno milo. Na osnovi predlogov jugoslovanskega odbora za normalizacijo bo v kratkem odredil trgovinski minister, da bodo smele tvornice mila v naši državi izdelovati samo nekaj vrst mila. Za novc milo bo odredil cene urad za nadzorstvo cen, tvornice in trgovci pa bodo imeli dva meseca časa, da bodo lahko razprodali stare zaloge. Izvoz konj. Na oenovi naredbe z dne 16. avgusta o izvozu konj je za izvoz konj določena v Sloveniji >Goepodaraka zveza«. Imenovan je tudl strokovni odbor aa promet a konjl ln komiaija za promet konj. Cene goveje živine po sejmih Voll. Maribor debeli 7.50—9 din, poldebeli 6 do 7.50 din, plemenski 7—9 din; Ljubljana I. 8.50 do 9 din, II. 8—8.50 din, HI. 7—7.50 din; Kranj I. 9 din, II. 7.75 din, IH. 6.50 din kg žive teže. Bikl. Maribor 5.50—7.25 din kg žive teže. Krave. Maribor debele 6—8 din, plemenske 5.50 do 7 din, klobasarice 4.50—5.50 din, molzne 6 do 8 din, breje 5.50—7 din; Ljubljana I. 7.50—8 din, II. 6—7 din, III. 5—6 dln; Kranj I. 8.25 din, II. 7 din, III. 5.75 din kg žive teže. Telice. Maribor 6.75—8 din, Ljubljana I. 8.50 do 9 din, H. 8—8.50 din, III. 7—7.50 din; Kranj I. 9 din, II. 7.75 din, III. 6.50 din kg žive teže. Teleta. Maribor 7—9.50 din, Ljubljana 8—9 din, Kranj I. 9 din, II. 8 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov 80—130 din, 7—9 tednov 135—170 din, 3—4 mesece 200—330, 5—7 mesecev 350—500 din, 8—10 mesecev 510 do 700 dln, 1 leto stare 720—950 din komad; kg žive teže 8—10.50 din, kg mrtve teže 12—16 dln. V Ptuju so bili 6—12 tednov stari prasci 100—200 din komad, kg žive teže pa 10—10.50 din. V Kranju so bili mladi pujski 8—10 tednov stari po 290—380 din komad. Pršutarji (proleki). Ptuj 10.50—11 din, Ljubljana 14—15 din, Kranj 14—15 din kg žive teže. Debele svlnje (špeharji). Ptuj 11.50—12 din, Ljubljana sremski 17—18 din, Kranj 16 din kg žive teže. Tržne cene Žlto. Marlbor: ječmen 2 din, J-oruza 4 din, oves 1.75 dih, proso 3.50 din liter; Celje: pšenica 3.75 din, ječmen 3.75 din,, rž 3.75 din, oves 3.50 din kg. Fižol. Maribor 3—5 din liter, Celje 7 din kg. Krompir. Maribor 1.60 din, Celje 2 din, Ljubljana 1.50 din, Kranj 1.50—2 din kg. Seno. Maribor sladko 90—100 din, Celje 100 do 110 din, Ljubljana 90—130 din 100 kg. Slama. Celje 55 din, Ljubljana 60 din 100 kg. Otava. Maribor 80 din 100 kg. Jabolka. Maribor 3—6 din, Celje 3—10 din, Ljubljana 3—6 din, KranJ 3—10 dln kg. Hruške. Maribor 8—16 din, Celje 3—10 din, Ljubljana 5—20 din, Kranj 5—14 din kg. Ostalo sadje. Marlbor: slive 8—10 din, breskve 8—18 dln kg; liter borovnic 2 din, malin 4—5 din, brusnic 8—10 din, šipka 3,din, kostanja 5 din. Jajca. Maribor 1—1.25 din, Celje 1.25 din, Ljubljana 1.25 din, Kranj 1.25—1.40 din komad. Surovo maslo. Maribor 30—32 din, Celje 32 do 40 din, Ljubljana 32—40 din kg. Sejmi 7. oktobra živlnski: Ormož, Slovenjgradec; goveji in kramarski: PiSece (namesto 6.) — 8. oktobra tržni dan: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; živinski: Maribor, Rakičan — 9. oktobra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 10. oktobra tržni dan: Turnišče; živinski in kramarski: Rajhenburg, Vuzenica — 11. oktobra svinjski: Maribor —• 12. oktobra svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski in kramarski: Teharje.