RNJtì ,■06 v, m a, ! 1 • j ' J' * V j. Jf DOL PRI HRASTNIKU, tel,: 42 533 TRGOVINA NA DOLU (Pod hribom!) športna oprema, tenis copati perilo, oblačila vse za šolo pisarniški material darila Delovni čas: 7.00 - 18.30, sobota 7.30 - 12.00 video in fotokopiranje UGODNA PONUDBA izposoje videokamer PANASONIC MS-1 in JVC: - poldnevno - dnevno - večdnevno ZMOŽNOST obročnega plačila izposoje kamer SNEMANJE z videokamero PANASONIC MS-1 MONTAŽA videoposnetkov BARVNO FOTOKOPIRANJE katalogov prospektov slik povečano in pomanjšano izdelava negativov izdelava termično obstojne folije za diapozitive DELOVNI ČAS. od (Jb do 12h; I6h do 20h sobota od 9h do 12h IMPORT-EXPORT PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 = Z Q G O 0 J E Kidričevo !7 KONČNO TUDI V ZAGORJU ! SPECIALIZIRANA TRGOVINA f Z METE RS KI M BLAGOM IN MODNIMI DODATKI VACRO d.o.o. • EXPORT - IMPORT ♦ ZASTOPSTVO orr\ • POSREDNIŠTVO Kešetovo 4 0601/24 373 «8 EKSKLUZIVNI PROGRAM SAMSUNG AVDIO, VIDEO, HI-FI, TV primer BTV 37CM 500 DEM BTV51TTX 660 DEM STOLP MAX 340 650 DEM Protivrednost menjalniški tečaj na dan plačila. r UVODNIK Kar majhen izziv vedno predstavlja za uredništvo (katerokoli) izid časopisa na datum, kot je 1. april. Tudi za naše je seveda tako. Pretirano se nismo trudili, da vas vlečemo za nos. Nekatere novice in dogajanja so že tako neverjetne, da jim človek res najraje ne bi verjel. Očitno se bo ukvarjanje s proračunskimi luknjami zavleklo globoko v pomlad. Z državnim proračunom so nezadovoljni v občinah, z občinskim pa občinski porabniki. Stara pesem... Vse bolj se tudi v Zasavju večajo socialne razlike. Fotografija v rubriki Foto tedna je zgovorna in tako žalostna, da bi bilo res najbolje, da je prvoaprilska. Pa ni. f te: U V ogledalu: Urban Lasnik Foto tedna: Beda na pohodu Delavce maltretirajo Separacija - da ali ne Smreke padajo -sedraške zdrahe Proračunske luknje NOVICAtA^ Iz Zasavja so se sejma Svoboda gibanja (Alpe -Adria) v Ljubljani udeležili samo štirje ponudniki. Medijske Toplice d.d. so predstavile svojo turistično dejavnost. Pet zasavskih ponudnikov (Garni hotel Trojane, Gostilna KQnšek, Gostišče Maček, Dom ira Prvinah in Dom na Cemšeniški planini) se je združilo pod geslom "Vzhodno od Trojan". Pohvalno je, da so se udeležili sejma, vendar bi drugo leto morda veljalo več pozornosti posvetiti oblikovanju razstavnega prostora.b Poleg turistično gostinske ponudbe se je na sejmu predstavila še TKI Hrastnik p.o. s kozmetično kolekcijo in Kozmetika Zdenka Kahne s svojim kozmetičnimi preparati. Sejemske popuste so imeli vsi, pohvalna pa je poslovna poteza Kozmetike Kahne, ki je svojim obiskovalcem brezplačno ponudila vzorce novih preparatov. Ma. V. rra Ludvik Hribar l — Mil o Rudisu Kmete molzejo f s j r I \ Biserna Milka in l & lil Tone Kunst Zagorska kalvarija Litijske tragedije zaradi alkohola bolijo. . So mlade žrtve le slučajnost ali je / alkohol že nujni stalni spremljevalec našega življenja? Pogovor o cerkvi, veri in zagorski fari j ob velikonočnih praznikih z župnikom / Antonom Dobrovoljcem. b! Jože Godec o Litiji Retje • pozabljena vas sredi / Zasavja. KOLEDAR DOGAJANJ 2,2,. marca -Z zagorske stranije nesrečni požar v Šklendrovcu do tegajutra sicer omejen, še zjutraj pa nagaja- tako kot ves konec tedna - trboveljskim gasilcem. 22. marca - Pri trboveljskem podjetju za gostinsko-turistično dejavnost M & P so že plačali davek, ki sojini ga za dom v Cerknici naračunali Hrvatje. Bolj se zdaj bojijo tistega z Raba, ki naj bi bil kar desetkrat višji - vreden okrog 63.000 mark. 23. marca - Tega dne se s poročilom javnosti oglasijo trboveljski LDS-ovci. Tudi ti namreč iščejo primernega človeka za začasnega upravitelja, toda menda ne najdejo skupnegajezika z občinsko vlado oz. prenovitelji. 24. marca - Na Izlakah proti večeru podelijo diplome prvi generaciji slušateljev, ki so uspešno opravili pismene oz. ustne izpite pri londonski GZ. Slušatelji so seveda iz zasavskih podjetij. 25. marca - Ob 14. uri napovedani sestanek Predsedstva trboveljske skupščine s strankami odpade. Žal vabljeni novinarji ne izvedo tudi, zakaj. 25. marCa Ocena gospodarjenja v zasavski regiji v lanskem letuje znana. Po podatkih zasavske podružnice SDK na tem področju nič novega ali z drugimi besedami: izgube, izgube in še enkrat izgube. Za dobri dve milijardi brez izgub preteklih let jih je. 26. marca V Trbovljah pa je glavna preokupacija še vedno iskanje kandidatov za začasnega upravitelja oz. pisanje odgovora na prispevek Janeza Kopača Pot v pekel v Sobotni prilogi Dela. Zamera je velika - dolga menda polnih sedem tipkanih strani. Polona Malovrh Čas je za setev. Foto: Tomo Brezovar UJAQ3J00V Urban Lasnik "Z začetkom marca je treba začeti čebele špekulativno krmiti, dodajati jim je treba palčke proti virozam, panje je treba očistiti mrtvic in drobirja, priporočljivo je z galico razkužiti panjsko dno proti poapnenju zalege," je kar iz rokava stresal Urban Lasnik, eden od 31-tih hrastniških čebelarjev spomladanska čebelarska opravila. Ne le kmetje in vrtičkarji, tudi čebelarji zdaj sejejo. Želi bodo čez kakšen mesec, ko bo narava začela cveteti. Najprej bodo točiti javorov med, pa hrastovega, kostanjevega, smrekinega in na koncu še hojinega. "V mojem čebelnjaku se zdaj, zaradi ugodne zime nakazuje dobra letina. Če seveda ne bo med cvetenjem preveč dežja in če sneg ne bo naredil preveč škode." Urban je prepričan, da bo še dvakrat padel sneg: "Tako je bilo v Hrastniku še vsako leto, od 1969-tega, med 25.majem in lO.junijem pa je vsako leto deževalo." Urban Lasnik, od 1982.leta upokojenec, prej paje bi zaposlen na občinski upravi in še prej na policiji po dolenjskih in posavskih mestih, se je čebelarstva učil pri svojem dedu, dalnjega 1938. leta. Oče pa mu je dal prvi panj. Kot nekakšno odkupnino za pomoč pri lovljenju roja, med katerim so ga čebele tako hudo opikale, da je teden dni prcležal ves zatečen v postelji. Z leti je število panjev narastlo, tako da jih ima sedaj 35. Čebelnjak je postavil "ven iz doline", v Čečah. Hrastniški čebelarji imajo tudi svoje društvo; dolga leta je bil Urban predsednik. Čebelarski dom so imeli najprej na Lešah, paj im je TKI čebele pomorila. Zato so novega postavi li na boljše mesto. Zanj so kmetje prispevali les, ostalo so naredili s prostovoljnim delom. "Enkrat ga bomo morali dati tudi v javnost, čeprav stoji že nekaj let," pravi Urban. Vzgajal je tudi mlade čebelarje na osnovni šoli. 25 učencev je začelo, ostali so trije, drugi niso imeli pravih možnosti. Za posebne zasluge pri dvigovanju slovenskega čebelarstva je Urban Lasnik prejel tudi dvoje odlikovanj Antona Janše, krasijo steno v stanovanju ob številnih lovskih trofejah. Stane Šterbucl ZASA VC Izdaja Zasavc d.o.o.,.Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Direktor: Tomo Garantirli. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml. Glavni urednik: Roman Rozina. Odgovorni urednik: Marko Manine. Tehnični urednik: Uroš Klemen. Uredniški odbor: Katarina Gavranovič, Barbara Kus, Ivana Laharnar. Polona Malovrh, Fanči Moljk. Tomi Pucelj, Maja Sovljak, Suzana Sivka, Stane Šterbucl. Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Zasavc, Zagorje ob Savi. Tisk: Tika, Trbovlje. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi Tel.: (0601) 61 013 (tudi fax), 61-177. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnen ja Ministrstva /a informiranje (št 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativ ne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5 odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. B FeSìTkSi tedna Marsikdo kljub tarnanju, da ima premalo denarja, še vedno živi normalno življenje. Vendar vse daljše vrste pred Zavodi za delo, socialnimi službami, pa tudi Rdečim križotn. Karitasom in drugimi dobrodelnimi organizacijami, opozarjajo na težavno socialno stanje. Še pred leti bi se prizoru, ki gaje posnel Tomo Brezovar v Zagorju, nasmehnili, češ, so ga nastavili. Danes se lahko le krepko zamislimo in si želimo, da bi bilo takšnih prizorov čimmanj. Čeprav je prav verjetno, da jih bo vse več. Foto: Tomo Brezovar Plinifikacija s koncesijo Slovenski plinovodi, mešana firma s sedežem v Ljubljani, se je prijavila na razpis o podelitvi koncesije za izgradnjo plinovoda v občini Zagorje. Pogodba o podelitvi koneesijeje že pripravljena in v tem času jo proučujejo na Inštitutu za javno upravo. Do sredine aprila bo verjetno že podpisana, v maju bi lahko že stekla dela. V Zagorju načrtujejo, da bodo ob razkopavanju mesta sanirali še primarni in sekundarni vodovod, PTT in elektroenergetske razvode na določenih področjih ter pripravili razvode za kabelsko televizijo. Če bodo dela resnično stekla v maju, računajo, da se bodo prvi porabniki na plinovod priključili že oktobra. I.L. Obrtna cona v Kisovcu Zadnjega marca je bil dosežen dogovor o sodelovanju med občino Zagorje in Rudniki rjavega premoga Slovenije. Podpisano je bilo pismo o nameri za izgradnjo proizvodno - obrtne cone v Kisovcu. To je pomemben razvojni načrt občine, povezan s prestrukturiranjem zasavskih premogovnikov. Pismo o nameri je prvi dokument o medsebojnem sodelovanju, v njem so določene obveznosti občine in rudnika, je pa to nova oblika, ki omogoča kasnejše urejanje vseh relacij. Predvsem gre za nadomeščanje delovnih mest, izgubljenih zaradi opuščanja rudarjenja. Oba podpisnika v realizaciji projekta obrtne cone vidita možnost razvoja programov, ki bodo odpiranje potrebnih delovnih mest zagotovili. Občina je svoj interes že izrazila, ko je sprejela odlok o zazidalnem načrtu za ta prostor in s temopredelila njegov dolgoročni namen. Oba podpisnika sta se zavezala, da bosta v svojih sredinah naredila vse za čimprejšnjo realizacijo projekta. I.L. Priznanje za Sveo Na mednarodnem sejmu Mebel 93 v Skopju je Svea za svojo kuhinjo Eva prejela najvišje strokovno priznanje zlati most. Sveini programi so že na Ureditev mestnega središča V planu občine Litija za leto 1993/94 je med drugim tudi ureditev mestnega središča, ki bi bil po novem zaprt za vsa vozila. S cvetličnimi koriti naj bi zaprli staro Valvasorjevo cesto, saj je ta ob sobotah in tudi med tednom prenatrpana s pločevino in se avtomobili komaj prebijajo naprej. Včasih je celo onemogočen dostop do trgovin. Jasno je. da so ljudje te "gužve" sredi Litije že rahlo siti. Vendar pa bodo morali potem, ko bo cesta zaprta, nositi nakupovalne vrečke do najbližjega parkirišča. Nekateri se s tem še niso sprijaznili. Zato smo povprašali še odgovorne na litijski občini. Povedali so, da je letos Sklad stavbnih zemljišč nekaj finančnih sredstev namenil tudi za prenovo starega mestnega središča. Po vsej verjetnosti bodo z deli pričeli še letos. Prvi bodo potrebni prenove spodnji deli ceste, saj so povsem dotrajani. Šele nato bo prišla na vrsto nova asfaltna prevleka. Valvasorjevo cesto bodo zaprli takrat, ko bo rešeno vprašanje gradnje novega, velikega parkirišča v Litiji. Maja Sevljak Foto: Branko Klančar ljubljanskem pohištvenem sejmu konec lanskega leta poželi veliko simpatij. V Makedoniji po besedah direktorja Miroslava Štrajharja pričakujejo tudi večjo prodajo svojih kuhenj. Nagrajeni kuhinjski program so razvili Sveini oblikovalci in raziskovalci trga. M.P. Ceste, ceste... Med desetimi v občini Trbovlje je KS Franc Salamon druga po velikosti, šteje pa samo nekaj več kot 500 prebivalcev. Ti so razpršeni po treh večjih zaselkih: Gabrsko, Vrhe in del Knezdola. Na njenem območju so kar tri gospodarske organizacije (Peko, Iskra in Pekarna), ena telefonska govorilnica, ena sama trgovina in samodva hidranta s požarno vodo. Preskrba s pitno vodo je težava številnih krajanov. Zelo veliko je lastnih zajetij, ki pa imajo premajhno zmogljivost in v sušnih obdobjih morajo vodo dovažati cisterne. KS je bila ustanovljena z referendumom leta 1978. Prva pomembna akcija, ki so jo izpeljali, je bila zgraditev lastne stavbe, v kateri sedaj potekajo razne aktivnosti. Največ energije in dela so krajani porabili za ureditev in asfaltiranje cest ter postavitev razsvetljave. Vendar dela na tem področju ne zmanjka. KS je precej razpotegnjena in tako cestam še vedno posvečajo največ pozornosti. Lani so začeli urejati cesto Gabrsko - Knezdol in dokončaliprvo etapo. V letošnjem letu bodo z delom nadaljevali, pripravljeno imajo tudi vse za postavitev prve etape razsvetljave v novem naselju v Gabrskem, čakajo le še na gradbeno dovoljenje. Dela ne manjka, načrtov imajo še precej, volje tudi, problem je samo denar. Ma.V. u Uredništvu so prišla v roke pisma, ki opozarjajo na težke čase. Odločili smose, dajih objavimo takšne, kotsmo jih dobili v uredništvo. Iz razumljivih razlogov seveda ne objavljam o imenu avtorjev, ampak jih objavljamo tako, kot so napisani, z istimi podpisi. Menimo, da dovolj dobro odražajo stanje v treh zasavskih občinah. Verjamemo, dase boste/, nami strinjali, spoštovane bralke in bralci. Uredništvo Hrastnik - položaj mladine v steklarski brusilnici Splošno je že znano, da je pri nas položaj delavca zelo obupen, vendar, ker se do danes še ni nihče oglasil, da bi orisal naš položaj v brusilnici hrastniške steklarne, smatram za potrebno, da se čujc tudi naš glas, glas mladine. Torej naj začnem: V brusilnici, kjer je zaposlenih okrog 70 do 80 delavcev in delavk, večji del mladih, je izkoriščanje čez mero. Sistem, ki vlada tu, je akordni; to se pravi: več narediš, večdobiš. V resnicije je stvar drugačna. Ne upoštevajo se socialni zakoni, ki predvidevajo 50% plačane nadure. Že to nas, ki opravljamo 8 do 12 urno naporno delo, živo peče. Toda to ni dovolj. Poslušati moramo šc razno psovke in zabavljanja raznih mojstrov. Seveda niso taki vsi mojstri. Toda naj navedem en primer, katerega smo prav sedaj odkrili. Dva mojstra, ki bi bila vredna, dajih imenoma navedem, sta se že več časa sem posluževala prikrite goljufije na ta način, da sta sebi sama pisala vač ur in to na račun nas. Tu je namreč tako, da mojstri sami pišejo ure delavcem, torej lahko napišejo sebi več ur kot so jih v resnici naredili, pri tein goljufajo nas. Oba ta mojstra sta nekaka poglavarja ozirama nekaka preddelavca brusilnice. Žalosten je že naš položaj, šc bolj žalostno je to. da se nahajajo med delavci samimi ljudje, izkoriščevalci. Seveda paje krivda naša, ker nismo organizirani. Čc bi bili vsi organizirani, bi sc nam kaj takega nc moglo zgoditi. Da sc pa kaj takega ne bo več zgodilo, kličem vsem mladim delavcem brusilnice: pristopajte v strokovno organizacijo, korakajmo skupno s steklarji pot lepšim časom nasproti. Mlad delavec Trbovlje - položaj mladine v Revirju Ena največjih rak ran, ki jo povzroča današnja gospodarska kriza, je vsekakor brezposelnost. Nikjer se ta pojav tako zelo ne opaža, kot v industrijskih centrih, predvsem v premogovnih revirjih. Časopisi tu in tam poročajo, da je gospodarska kriza že dosegla svoj višek, in da barometer krize po lagoma pada. Mi teh znakov pojenjavanja gospodarske krize ne vidimo in ne čutimo. Nasprotno; statistika kaže, da se brezposelnost v našem revirju vedno stopnjuje in to v največji meri med mladino. Z zadnjim februarjem je odpovedano delo 160 delavcem zaposlenih pri podjetju Dukič. Med temi je 50 delavcev poročenih, pretežna večina ostalih pa so mladi fantje. In tako se bo kader brezposelnih zopet povečal, v breme svojcev in - občine. Poleg tega pa večajo vrste brezposelnih tudi tisti, ki so odslužili svoj vojaški rok. Ti mladi delavci, ki so imeli pred odhodom k vojakom delo, je skoro sigurno, da ga po odslužitvi vojaškega roka ne dobe. Zato je nujna dolžnost naših merodajnih faktorjev, predvsem višje državne oblasti, da sc izdela zakon, ki bi dal našim mladim delavcem polno garancijo, da dobi službo nazaj po dovršilvi vojaškega roka. To bi bila obenem tudi precejšnja razbremenilev za našo občino. Vzporedno z naraščajočo brezposelnostjo se pojavljajo tudi predlogi v rešitvi tega problema. Čestokrat se zagovarja tudi misel o snovanju delavskih bataljonov. Mi vidimo rešitev brezposelnosti povsem drugje. Zakaj pa je bil ustanovljen bednostni fond? Ali ne zato, da se podpirajo bedni? In ti bedni so razumljivo predvsem brezposelni. Naši industrijski kraji plačujejo ogromne letne svote v ta bednostni fond, ki pa že dolgo ne služi svojemu prvotnemu namenu. Brezposelnost povzroča malodušnost in brezbrižnost. In vendar je nujna potreba, da se otresemo te "bolezni" in se pričnemo zanimati za svoje življenske interese. Če se delavska mladina ne bo brigala za sebe, kdo se bo potem zanjo. Mi vidimo omejitev rastoče brezposelnosti v zahtevi: podpiranje javnih del z zadostnimi in rednimi subvencijami. S tem bo pomagano v precejšnji meri naši brezposelni mladini, ki bo tako prišla do kruha in dela. Mora pa seveda veljati načelo: za pošteno delo, pošteno plačilo. Brezposelna mladina Zagorje ob Savi Gotovo bo zanimalo širšo delavskojavnost, kako se godi nam rudarjem v revirjih. Naročil za premog imamo vedno manj, a zato imamo vedno več priganjačev, ki vedno kriče nad ubogo delavsko paro: storitev, storitev! Nikoli ne nakoplješ zadosti premoga, nikoli ne napolniš zadosti vozičkov, kljub temu, da se je produkcija na posameznega delavca potom racionalizacije dvignila v povojni dobi za 30% in to na šiht. Kljub temu se najde priganjač, ki pita izmučene in izstradane rudarje z. lenuhi. V kotredeškem obratu smo dobili novopečenega paznika, prinesla gaje balkanska burja. Temu človeku se zdi, da rudarji še niso zadosti pridni. Venomer zahteva od rudarjev premoga: "Daj, daj ! Teraj, bacaj i §uti !” Taka je torej situacija v revirjih: na eni strani ogromna brezposelnost in beda, na drugi brezmejno priganjaštvo za večji profit kapitala. V kotredeškem obratu imamo moderno kopalnico za rudarje, ki paje zaradi štedljivosti bolj pripravna za mesarsko hladilnico kakor za umivanje rudarjev. Ko pride rudar iz jame ves premočen od znoja, mora - hočeš ali nočeš - v mrzlo vodo. Ko pa prideš na delo, imaš vso delovno obleko mokro in mrzlo, ker ni zakurjeno. Zato ni čuda, da med rudarji tako strahovito gospodari revma. Da si odpomoremo iz teh obupnih razmer, se moramo združiti, organizirati, kajti le tako bomo res močni. Razcepljeni in nesložni ne pomenimo nič. Izboljšati moramo delovne pogoje, onemogočiti staroveško priganjaštvo. Skrbeti moramo tudi za tiste stvari, ki sc ne vidijo na prvi pogled tako koristne kakor je izboljšana plača. To so v prvi vrsti varnostne in zdravstvene naprave. Kopalnica, v kateri se prehladiš, mora hiti čim prej izboljšana, drugače je samo rezervoar za najrazličnejše bolezni. Mi se v jamah dovolj izmučimo. Čeprav imamo akord, dobivamo ukaze od raznih inženirjev, ki se smatrajo za cvet slovenske inteligence, naj nakopljemo toliko in toliko premoga, napolnimo toliko in toliko vozičkov. Kajti drugače veš, kaj te čaka: široka cesta brezposelnih! 7/pm: a je7HniCew I Penzije. Janez Lukač - Beograjčan, sicer pa najbolj znani litijski politik, seje upokojil. Ker je v parlamentu pustil ženo, Metko Karner Lukač - Kmetijsko, se upokojencem ni bati, da bi se jim pokojnine preveč zamrznile. i I Amerika. Drugi Janez, Janez Kopač - Kramp, glavni parlamentarni finančnik, se odpravlja v Ameriko. Potovanje menda ni posledica strahu pred trboveljskimi oblastniki. 1 ŠklendrOVeC. Tretji Janez, Janc/ Groboljšek -Spricnica, je v sredo le dočakal dež, kije dokončno pogasil letos največji slovenski požar. Spricnici seje v deževnem jutru iz srca odvalila težka skala, saj je bilo ognja dokončno konce, pa še na skupščinsko sejo je popoldne lahko šel čisto mirno. | Nemčija. Njegov prijatelj Janez Režun - Obveznica, bivši zagorski župan in zdaj diplomat v Nemčiji, pa je prišel domov na kratek obisk. Njegov požarni komentarje bil res kratek - tudi Rim so ob menjavi oblasti požgali do tal. I Predsednica. Zasavje si počasi vrača predsedniške funkcije. Zadnji uspeh, po Janezu Drnovšku - Gablcu in Petru Bekešu - Nadzornemu, beleži neuspešna svetniška kandidatka Vlado Kojnik - Električar:“Metu!jček Cekinček, ti potepinček..." foto: Tomo Brezovar Marinka Draklser - Učiteljica, ki seje zavihtela na čelo Zelenih. Verjamemo, da ji je čestital tudi Anton E. Schvvartzbartl - Morala, pa čeprav je v Elcktroclementu izgubil primat najvidnejšega politika. 1 Blokada. Ko se je zadnjič sestala vlada v Trbovljah, sta največ nasvetov, kako ravnati v težkem denarnem položaju, natrosila Iskrin direktor Miran Kramberger - Odrešenik in rudarski finančnik Zdravko Stradar - Blokirani. Izkušnje, izkušnje. Zdravje. Daje zdravje v Trbovljah res vse bolj na psu, je ugotovil tudi dolgoletni zdravstveni politik Henrik Pušnik -Farmacevt. Odprl je že tretjo lekarno v tem mestu. Zemljevid. Nad zdravjem Trbovelj pa seje resno zamislil tudi župan Franc Majnardi - Majski. Na zadnjem zemljevidu, ki gaje izdal Petrol, ni več zapisanih Trbovelj. I Protest. Najvidnejši tukajšnji kmečki politik Franci Rokavec - Bratje ugotovil, da idealnega protesta ni. Če samo protestirajo, jih nihče ne posluša, če pa v znak protesta delijo hrano, vsi pravijo, da lahko njim, če lahko zastonj jabolke in mleko dajejo. _J StOprOCentna. Zagorski župan Matjaž Švagan -Čižek in sekretar Brane Omahne - Dolgi imata edina stoodstotno udeležbo na sejah občinskega parlamenta. Očitno res nimata kaj početi. Iščemo pametnejše od sebe V redakciji jetmic smo se letos soočili tudi s težavo, ki se sicer zdi povsem neverjetna: nismo našli zelo dobrih odgovorov na nekatera ključna vprašanja tukajšnjega žitja in bitja. Zato smo se odločili, da vam te vprašaje občasno predstavimo. Z vašimi odličnimi odgovori se boste v prihodnje lahko našli tudi na najbolj prestižni strani tednika; morda se za kakšnega briijantneža celo nagrada najde. Torej, iščite, sprašujte, se posvetujte in nam vaše izbrušene kristale, bisere in diamante pošljite na naslov Zasavca. Pa za jctrnice napišite, da vaše modrovanje ne pride v nepooblaščene roke. Vprašanja pa so za prvič znotraj posameznih občinskih plotov postavljena. Hrastnik: Kako je mogoče, da ima ena najmanjših občin kar dva poslanca in da kljub temu ostaja ena najmanjših občin? Lìti j 3 : Kakoje mogoče, da Utija v drča vnem proračun u nima niti ene ceste zapisane, pa jih bodo vseeno največ naredili? T rbovlje: Kako je mogoče, da so r istem mestu izdali občinske obveznice z vrtoglavo nizko ceno in Dadasove delnice z vrtoglavo visoko? Zagorje: Kako je mogoče, daje šel zagorski lieton na kant, če pa so delo tam združevali premier Drnovšek, Šef kabineta Kramar, minister Jazbinšek,...? o Krajevne vesti Radeče - Tudi v laški občini je v evidenci brezposelnih oseb v letu 92 ostalo 70 pripravnikov, ki niso uspeli zaključiti svojega usposabljanja in srečo poiskušajo letos. Prevladujejo poklici 4. in 5. zahtevnostne stopnje. Lani je zavodu za zaposlovanje v Laškem svoje potrebe javilo precej organizacij in delodajalcev, saj je bilo kar 124 potreb. Več kot 90 odstotkov so "pokrili" brezposleni. za katere je zavod subvencioniral stroške. Več pripravniških vključitev je bilo predvsem v privatnem sektorju. Kar 67 pripravnikov je ostalo v delovnem razmerju. F.K. Trbovlje - Dom starejših občanov Franca Salamona v Trbovljah slavi vsako leto 2. aprila svoj dan. Letos bodo pripravili proslavo, podelili priznanja delavkam doma, ki so v njem zaposlene 10 let, nastopila bosta Lado Leskovar in Mojmir Sepe ter ansambel Intervali. Pripravili bodo še razstavo ročnih del, ki so jih naredili oskrbovanci doma, izdali novo številko glasila Jesen življenja, ves dan pa bodo vrata doma široko odprta. Trbovlje - Preteklo soboto je mr.ph. Henrik Pušnik odprl prvo zasebno lekarno v Trbovljah in Zasavju. Uredili so jo v prostorih bivše gostilne Klenovšek na Cesti Oktobrske revolucije 29. Henrik Pušnik je bil pred leti upravnik Lekarne, župan Trbovelj, nazadnje je več let služboval v Ljubljani na Skupnosti zdravstvenega zavarovanja Slovenije oz. Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pušnikova lekarna je ena prvih zasebnih v Sloveniji. T.L. 7 rbovlje-Kdor bolje pozna KS Alojz Hohkravt, najbrž, pozna cesto, ki pelje proti ribniku. Ob njej, na vrhu Šuštarjeve kolonije, je že dobrih deset let majhno igrišče za otroke. Ko so igrišče urejali, so okrog njega postavili žičnato mrežo, da se žoga ni mogla odkotaliti po hribu navzdol. Zob časa je mrežo načel in nekaj let je bilo igrišče nezavarovano. Pred kratkim so krajani mrežo (dobili so jo na Rudniku) spet napeljali. KS je prispevala nekaj denarja, da "delavci" niso bili lačni ter žejni. Tako otroci, ki na to igrišče prihajajo iz celih Trbovelj, spet mirne duše "nabijajo" žogo. T.Š. Izlake - V domu starejših občanov Polde Eberl - Jamski bodo v aprilu začeli z izgradnjo nadstreška nad prostorom toplotnih črpalk. S tem bodo zagotovili večnamenski prostor za prireditev za svoje oskrbovance. Do sedaj so jih prirejali v avli doma ali v prostorih fizioterapije. Kar je ob vse večji potrebi po tovrstnih storitvah oteževalo izvedbo in obisk prireditev. Predvidevajo, da bo adaptacija zaključena do konca junija. M.K. Izlake KS Izlake in TD Izlake organizirata 3. aprila že tradicionalno očiščevalno akcijo Izlak. Letošnja se bo od očiščevalnih akcij iz preteklih let razlikovala po obsegu, saj bo zajemala ne le čiščenje obrežij potokov, temveč tudi čiščenje vseh površin na Izlakah. V akcijo bodo vključeni vsi krajani Izlak. M.K. Zagorje - Zli. marcem je Zasavska hranilno - kreditna služba (HKS) razširila svojo dejavnost še na menjalniške posle. HKS deluje na račun Slovenske zadružne kmetijske banke in v svojem imenu, kar pomeni, da samostojno določa menjalniški tečaj glede na ponudbo in povpraševanje. Pri prodaji ali nakupu deviz provizije na zaračunava, njeni tečaji so zelo ugodni. V svojih prostorih na Izlakah in v Zagorju bo poleg menjalniških poslov še naprej opravljala tudi vse tolarske hranilno - kreditne posle, za svoje varčevalce pa v kratkem namerava uvesti možnost plačevanja preko tekočih računov, ki jih bodo lahko odprli pri HKS. M.K. Izlake Zakonca Grošelj nameravata dosedanjo klasično trgovino preselili v nove prostore in klasični način strežbe dopolniti s samopostrežnim, zato gradit prizidek k trgovini. Nova trgovina naj bi bila odprta že v začetku maja. Tako bosta zadovoljila tudi kupce, ki jim ustreza samopostrežni način prodaje, ohranila pa bosta tudi "pult" za privržence klasičnega nakupa. Trgovinska ponudba bo še naprej mešanega tipa, živilsko ponudbo pa nameravata razširiti s prodajo svežih postrvi. Dosedanji prostor s trgovino bosta do konca leta preuredila v lokal z manjšo gostinjsko dejavnostjo, pri čemer še izbirata vrsto ponudbe (slaščičarna, bistro,...). M.K. Dol pri Hrastniku Širša akcija za denarno pomoč pri obnovi dolske farne cerkve tamkajšnji župnijski urad sicer še čaka, vendar posamezniki že lahko nakazujejo prispevke na žiro račun: 51800-620-336 (11-100-00016-94) (Krekova banka d.d. Maribor, s pripisom: Za župnijski urad Dol pri Hrastniku - za obnovo strehe in fasade). F.M. Sveta Planina Tudi m je narava skoparila z dežjem v marcu. Predvsem v dom na Sv. Planini so pitno vodo vozili s kamioni. Upamo le. da bo dežja pomladi dovolj, če ne za drugo, vsaj za nanjnunejše človekove potrebe. Stroški dovozapitne vode niso majhni za potrošnike. Sicer pa imajo probleme s pitno vodo v domu na Sv. Planini kar pogosto, ob vsakem malce daljšem sušnem obdobju. To je še posebej veljalo za lansko poletje, ko je vode nasploh primanjkovalo. U.l. Dol pri Hrastniku V drugem krogu tekmovanj osnovnošolskih klit bov OZN. kije bilo 22. marca v Spodnji Polokavi. so spet zmagali sedmošolci dolske šole- UrošBorovšak.IztokKlančar in Franci Jager. Tako se bo v naslednjem kolu pomerilo le še deset ekip, za zmagovalca se bodo potegovale nakoncu štiri najboljše ekipe. Snov obsega deklaracijo o človekovih pravicah, podatke o ZN, tekoče politične dogodke.... Držimo pesti! F.M. Izlake - Skupni roditeljski sestanek so na OŠ Ivana Kavčiča obogatili z zanimivim predavanjem psihologinje Katarine Lavš Med pohvalo in kaznijo ter Otrok si ne izbira staršev. "Starši so dobili odgovore na marsikatero vzgojno vprašanje, " poročaMojca Grden z. Izlak. F.M. Trbovlje Na PE Alojza Hohkrauta v Trbovljah je bil 20. marca seminar za učiteljice razrednega pouka na temo Integrirani pouk. Če hočejo izpeljati didaktično prenovo osnovne šole, so napotki za delo koristni. Seminarja seje udeležilo 63 učiteljic iz. celega Zasavja. Kvalitetno gaje pripravil Vladimir Milekšič s svojo ekipo. Stroške je poravnalo Ministrstvo za šolstvo in šport. M.B. T.L. Za nov kozolec Pred časom je zagorelo v šestokenskem kozolcu kmetije v Znojilah 6 pri Jožetu Polcu. Kljub hitri pomoči sosedov in intervenciji gasilcev kozolca niso mogli rešiti. V kozolcu je zgorelo deponirano seno in delovni pripomočki za opravljanje kmečkega dela in opravil. Polčevim so priskočili na pomoč bližnji in daljni sosedje, prijatelji in znanci. UO podružnice Slovenske kmečke zveze - SLS je sklenil vsaj z nekaj sredstvi pomagati Polčevi družini pri obnovi in postavitvi kozolca, katerega kmetija mora imeti. Predstavik zveze Janez Škrinjarje Jožetu Polcu izročil 50.000 SIT. Foto: Tomo Brezovar jpm: mala tomo Bodo zaradi prevelike onesnaženosti Medije in Save 1. aprila res zaprli zagorsko separacijo? Verjetno ne, saj seje Rudnik že pritožil na odločbo vodno gospodarskega inšpektor ja in hkrati zaprosil za podaljšanje delovanja separacije. Sicer pa lahko separacijo zapre le tisti, ki je izdal dovoljenje za njeno delovanje, to pa je Republiški upravni organ, pristojen za rudarstvo. Toda, zakaj je preveliko onesnaženje rek ugotovljeno šele ali ravno sedaj? "Verjetno so v ozadju politični pritiski, težko pa je karkoli konkretno povedati," je dejal Martin Putrič, tehnični direktor Rudnika. Pri teni je še pudaril, da je onesnaženje le vizualno in ni strupeno. Leta 1987 so v zagorsko separacijo vložili že precej sredstev, tako, da danes le 30 % vsega premoga (le debele vrste) mokro separirajo. "Toda leta 1987 so bili tudi načrti drugačni, takrat so bile s strani Republike zahteve po 2 milj onih ton premoga, danes le še po 1 200 000 tonah. Glede na to, da se načrtuje zaprtje zagorskega rudnika do leta 2000, naložba v čistilno napravo ni smotrna," pripoveduje Putrič. Stališče Rudnika je, da separacije ni možno po hitrem postopku zapreti, saj je za to potreben sistematični pristop in tehnična dokumentacija, za kar sta potrebni najman dve leti. Rudnik seje na izdano odločbo vodno gospodarskega inšpektorja že pritožil in pritožbo opravičil z že izdelanim sanacijskim programom postopnega zmanjševanja količine odplak v potok Medija. Tako, da danes klasirajo 70 % premoga, hkrati pa seje količina premoga z, zaprtjem rudnika Kisovec zmanjšala. Dani Jerman, vodno gospodarski inšpektor, pravi nekoliko drugače: "Zahteva po očiščenju Medije in Save je bila s strani Republike podana že januarja 1988, ker je od čistosti Save odvisno obratovanje HE Vrhovo. Izdelan je bil tudi sanacijski program. S strani Rudnika je bila podana zahteva po podaljšanju roka za sanacijo, ki je bil podaljšan do konca leta 1990. V tein času je sicer Rudnik nekaj storil za izboljšanje kvalitete vode, vendar še vedno ne dovolj. Rudnik je takrat obljubljal, da bo v Zagorju le suho scpariranjc premoga." Inšpektorje sicer potrdil, da odplake niso strupene, so pa črne in zato opazne. Njega pa zavezujejo predpisi in republiške zahteve po zvišanju kvalitete reke Save. Jerman je povedal, da sedaj čakajo odgovor Republiškega vodno gospodarskega inšpektoriata na pritožbo in da sc lahko celotna procedura precej podaljša. Torej Medija in Sava še ne bodo kmalu čisti. In čc bo Rudnik vendarle moral prenehati z mokrim separiranjem? Tehnični direktor Rudnika je dejal, da ima Rudnik v tem primeru dve možnosti. Po prvi bi debele vrste premoga s kamioni vozili v Trbovlje, kjer je zgrajena čistilna naprava. Vendar ta varianta ekonomsko ni najboljša, saj je zagorski premog kvalitetnejši (ekološko sprejemljivejši) in zato primeren za zahtevnejše trge. S separiranjem v Trbovljah bi sc zagorski premog pomešal s trboveljskim in izgubil na kvaliteti. Druga možnost predvideva, da bi ves premog iz Zagorja drobili in klasirali. Sc vedno pa obstaja problem delavcev. Nekaj bi jih lahko preusmerili, vendar ne čez noč. "Prehod mora hiti človeški. Če bi bilo dovolj sredstev in drugih dejavnosti, v katerih bi sc ljudje zaposlovali, bi bilo težav veliko manj," meni Putrič. Podobnega mnenja so na zagorski občini. Vladimir Kojnik, predsednik IS pravi: "Separacije prav gotovo ni mogoče zapreti čez noč, saj sc tu pojavljajo ekonomski problemi. Seveda pa je interes občine, da gre ta "svijnarija" iz Zagorja. Zapiranje separacije za občino še ni rešitev, ker bi se onesnaženje iz vode le preneslo drugam. Zato občina tudi ne dovoli prevoza premoga." Martin Putrič pravi, da bi šlo le za 13 do 15 voženj dnevno, kar pomeni približno 7 dopoldan in 7 popoldan, kar za ceste ne bi bila prevelika obremenitev. Sicer pa je mnenja, da ima IGM v sezoni več prevozov, kot bi jih imel Rudnik, zato tudi ne razume stališče občine. In kaj na to pravi Kojnik: "Zaobčinoje že en tovornjak preveč, tudi tisti od IGM-a so preveč, saj so ceste že dovolj uničene." Veliko dima, malo ognja, bi lahko dodali. Separacije še ne bodo zaprli, vsaj kmalu ne, morda čez nekaj let v sklopu zapiranja rudnika Zagoije. Tudi, če prepovejo mokro scpariranjc v Zagorju, zaposleni na separaciji ne bodo brez dela, saj jih bodo potrebovali pri nakladanju premoga, nekaj bi jih lahko zaposlili na trboveljski separaciji, nekaj pa tudi preusmerili. Tudi Rudnik z zahtevo po čistejši Savi ni bil seznanjen čez noč. Verjetno pa ni edino podjetje v Zasavju, ki bo moralo dati svoj prispevek k čistejšemu okolju. S podobnimi težavami se bodo verjetno srečali tudi v hrastniški TKI. Vodno gospodarski inšpektor je namreč zagotovil, da sistematično pregledujejo onesnaženje reke Save in, da bo vsako podjetje moralo dati svoj prispevek za čisto reko in s tem k obratovanju HE Vrhovo. Suzana Sivka Foto: Tomo Brezovar Sedraž je vas med Zasavjem in Savinjo. V časopisih o njenih lepotah in pridnih ljudeh zadnje čase ne zvemo veliko. Časopisne strani Sedražu namenjajo prostor zaradi umorov, pretepov... Tudi tokrat pišemo o zdrahah, ki so dvignile tlak in razburkale strasti v tej vasi. V uredništvo smo pred časom dobili pismo o tem, "kaj se dogaja v vasi Sedraž". Na kratko - gre za parceli št. 1009 in 1010, ki ju je Ivan Černoša kupil od Rudnika. Kupil je le zemljo, ne tudi lesa. Les Rudnik menda rabi in namerava smrekov gozd posekati. Prav zaradi sekanja smrek so preteklo soboto v Sedražu pripravili protestni shod. Ta dan naj bi jih začeli sekati. Ivan Napiči, ki jc med tisiimi. ki jih je Rudnik pred tremi desetletji pregnal /.domačije v Goveah (Rudnikje tam pokopal celo vas), je povedal: "Vse seje začelo septembra lani, ko je laški gozdar odkazal tri napol suhe smreke zaradi lubadarja. Odbil sem dve. ko rne je Ivan Černoša opozoril, naj jih pustim, da se bo ugotovilo, kdoje lastnik parcele. Nisem vedel, da je bil takrat lastnik parcele že Černoša. Mislili smo. da bomo lahko rešili vse po mirni poti. pa se ni dalo. Na parceli namreč ni vrisane poti v Govce. služnostne poti in vodovodnega zajetja. Zato smo se začeli pritoževati. Občina je mirno dovolila nakup, prodajal in kupoval pa je eden in isti. Černoša je zaposlen na Rudniku. Tako je lahko mirno kupil zemljo." Napreti in tudi drugi mejaš Alojz Primon, pravijo, da se niso mogli dogovoriti okrog cest in vodnega zajetja, kije tam že od daljnega leta 1930. Mejaše boli. da nekateri lahko kupujejo rudniško zemljo, drugi ne. Ingc Seleš je povedala, da se vozi po sporni cesti do hišice, ki sojo uredili v tem delu Sedraža. S sosedi so si uredili dovozno cesto, radi bi kupili parcelo, po kateri vodi cesta in jo imajo že več let v najemu od Rudnika. Vendar na Rudniku vztrajno (tudi lani jeseni) trdijo, da zaradi moratorija ne morejo prodajati zemlje. Se na slabšem so najemniki zemlje, ki jo imajo npr. v Hudi jami v najemu že nekaj desetletij. Bojijo se. da bo tudi tam Rudnik prodajal potihem. Ivan Černoša nam je povedal, da je kupil zemljo bremena prosto povsem legalno. Na zemlji jc nameraval v prihodnosti zgraditi hišo. "Da bi prišli bliže dolini," pravi. Povedal je še. da ni nikdar nameraval zapirati nobene ceste: "Zavedam se. da je cesto v Govce zgradil rudnik in jo ljudje potrebujejo. Podobno jc s potjo in vodnjakom. Sam vem. kako težkoje z vodo, saj smo jo morali vleči precej daleč. Zakaj bi jo sedaj jemal komu drugemu?" Cesta in služnostna pot sta v delilnem načrtu, ki gaje podpisala Majda Lončar (odločba 8.3.1993), vrisani. Precej prizadeto pa je Černoša še povedal: "Zadnjega januarja so začeli po telefonu neznanci groziti, da mi bodo zaradi hoste ugrabili hčerko, kasneje so grozili tudi z ugrabitvijo sina. Od takrat nimamo več mira. saj nam po telefonu grozijo in nas nadlegujejo. Z. ženo sva dobila še anonimne dopisnice, s katerimi skušajo razdreti družino." Vsebina dopisnic je res gnusna, človeška podlost ne pozna meja. Černoša je še povedal, da naj ugotovijo, če je bilo karkoli narobe pri prodaji in ukrepajo. Sam ima pri tem čisto vest. S to zemljo pa pri takšni situaciji tako nima kaj početi. Kaj torej lahko naredi 20 arov zemlje (100 krat 20 metrov), okrog 200 kubikov lesa i n 130 smrek? Ali gre res le za smreke, cesto in vodo. Če gre res samo zato, problemov pravzaprav ne bi smelo več biti. Ceste so vrisane. Černoša jih ne misli zapirati, vode prav tako nc. Smreke so vsaj do 15. septembra rešene. Iz. Sedraža sem sc odpeljal s tesnobnim občutkom. Tistih, ki so vse zakuhali, tam nisem srečal. Ni ga bilo. ki bi razložil, kako lahko zemljo prodajajo enim. drugim pa ne. nikogar, kihi povedal, kako lahko mirno izdajajo odločbe za goloseke, nikogar, ki bi pojasnil, kaj je storil, da bi pomiril vse bolj razgrete vaščane. Ali niso Scdražani (listi, ki so protestirali in Černoša) le bolj ali manj nedolžne žrtve tistih, ki sedijo v različnih upravah in še vedno mislijo, da lahko z ljudmi pometajo, kot sc jim zdi? In počnejo z. družbenim premoženjem kot svinja z mehom? In. navsezadnje, zakaj tiščijo glavo v pesek odgovorni v KS. Lahko bi storili precej več. da se ne bi nekdanji prijatelji gledali kot pes in mačka. Če je kdo karkoli delal preračunljivo in podlo, si bo to moral naložili na svojo vest. Scdražani so znani kot kulturni ljudje, pri tej zdrahi kulture nihče ni niti povohal. V preteklosti so znali zaradi mejnikov s pravdami zapraviti cele kmetije. Se vračajo ti časi? Marko Planinc Foto: Branko Klančar Smreke ne smejo pasti Javna gozdarska služba Laško je poslala Rudniku Trbovlje 24. marca obvestilo , da je dolžan v desetih dneh posekati odkazane luhadarkc in prepovedala kakršnokoli sečnjo zdravih dreves smreke na obeh parcelah do 15. septembra 1993. Dipl. ing. Dušan Dehcnak pravi: "Za vse dejavnike, ki sc vrtijo okrog tega, bi bila sramota, če bi takšen gozd nekontrolirano posekali. Drug problem je to, da so v gozdu lubadarji. Tudi gozdarja Rudnika, kije označil drevesa, obvezuje zakon. Ob radikalnem posegu v gozd, kot si ga nameravajo privoščiti tu, mora biti izpolnjenih nekaj pogojev. Gozd lahko krčijo Ic.čeobčinski upravni organ izda posebno dovoljenje o krčitvi. Lahko ga izda zaradi saditve plantaže gozdnega drevja, spremembe gozda v kmetijsko kulturo,Čestem doseže trajno donosnejše izkoriščanje zemljišča injc to predvideno v planskih akt ih občine, za gozdno cesto. Krčitev je možna zaradi spremembe namembnosti zemljišča, ki je določeno s planskim aktom občine,oz. prostorskimi izvedbenimi akti. Ko jc Itilo krčltveno dovoljenje izdano, bi ga morali poslati inšpekcijam, gozdnemu gospodarstvu, KS In mejašem. Nismo ga dobili." 'Ss apsftstc m Trboveljske obveznice V 8. številki letošnjega Zasavca je bilo objavljeno sporočilo za javnost trboveljske LDS o strankinih (?) stališčih v zvezi z blokado trboveljskega proračuna. Ne nameravam se spuščati v vse dimenzije tega dolgoročnega predvolilnega dokumenta, ampak se bom omejil samo nadel, kjer me avtor omenja po imenu. Ne bi namreč želel, da se dovoljkrat izrečene nekorektne interpretacije mojih izjav v skladu z znanimi propagandnimi zgledi nenadoma prelevijo v resnico. Še več, omejujem se na dva stavka: a) da je po mojem mnenju glavni krivec za nastalo situacijo republiška vlada; b) da v njej in njenem proračunu vidim edinega rešitelja. Pod prvi stavek se pogojno (!) celo podpišem. Seveda pa je treba reči, da sem na več kot dvournem sestanku z "delom sanacijske ekipe" (na sestanku na Ekonomski fakulteti v Ljubljani), ki gaje, mimogrede rečeno, gospod Kopač brez opravičila ignoriral) govoril ne o sedanji, ampak o vladi, ki je bila na oblasti pred sedanjo. Argumente za takšno trditev imam: bralcem predlagam, da si v sobotni prilogi Dela (27.3.1993) v odgovoru predsednika IS SO Trbovlje na "pamflet o lubadarjih" iz teden d n i starejše številke Dela preberejo ustrezne podatke o tem, kakšna luknja nastaja v trboveljskem proračunu zaradi krčenja dovoljene porabe; brez težav lahko vsak dobronameren opazovalec ugotovi, da so zapadli kuponi trboveljskih obveznic samo del (na dolgi rok morda niti ne največji) dejanskega problema. Pogojnost podpisa je seveda vezana tudi na kompetence vlade, ki je pač postala metafora za "oblast", kar včasih pomeni, da se tudi parlament skrije za njen hrbet. Proračunskapolitika in posledično njeni udarci po dovoljeni porabi marsikatere slovenske občine so bili pač verificirani v republiški skupščini (napisal bi še: in predvsem njenih strokovnih odborih, pa bi morda kdo to označil kot napad nase). Drugi stavek pa je netorična laž. Na omenjenm sestanku sem dejal takole: Strinjam se, da je treba najprej pogledati po lastnih virih in narediti neke vrste bilanco premoženja po načelu padajoče vnovčljivosti. Ne vidim pa možnosti, da bi brez takojšnje vključitve vladnih resorjev (torej v fazi pripravljanja načrta za deblokiranje proračuna, op. J.A.Č.) lahko sploh zaprli finančno konstrukcijo. Pri tem vsaj tako kot sredstva potrebujemo koordinacijo med posameznimi resorji, zato predlagam pristop "od vrha navzdol". Nekdo, ki iz tega izpelje trditev, da v vladi in njenem proračunu vidim edinega rešitelja, je ali nesposoben za korektno analizo vsebine mojih izhodišč ali pa le-ta pokvarjeno preobrača; v obeh primerih sc za sodelovanje s tovrstnimi strokovnjaki vnaprej iskreno zahvaljujem in jim prepuščam, da v praksi sami uveljavijo svoja stališča. Pri tem pa se bom z vsemi legalnimi sredstvi trudil, da to ne bo pomenilo "stečajne razprodaje" občinskega premoženja različnim zasebnikom in institucijam, ki za to kažejo živahen interes. Mislim, da je to tudi v interesu občanov Trbovelj. Ti bodo seveda še posebej hvaležni LDS za izrecne nasvete republiški vladi (skoraj se mi je zapisalo: centrali), naj ne vlaga nobenih nepovratnih sredstev v reševanje trboveljske problematike. Razumite, ljudje, če morete! Ob vsem povedanem se sprašujem, ali ima umotvor na koncu omenjenega "Sporočila", ko avtor pravi, da "...zaradi premočne večine SDP-ja v trboveljski skupščini in nestrinjanja z načinom reševanja problema te stranke začasno prekinemo vse naše skupne aktivnosti." Polegjezikovnegaše vsebinski greh, da vidi obravnavani problem občine Trbovlje izključno kot problem omenjene stranke. V tem primeru ga moram žal opozoriti, da obstajajo verificirani zapisniki o tem, kako so stranke v skupščini glasovale ob uvedbi obveznic, zato morebitna akcija v stilu, ki ga liberalni demokrati v pogovorih tako ljubko imenujejo "podtikanje gnilegajajca", pač ne more uspeti. Jože Andrej Čibej, Trbovlje V Ce si brezposlen in če si mlad... Poznate sk ladbo sku pine Orlek : Če si brezposlen? Toda o tem malce kasneje. Za večino ljudi je bil predzadnji četrtek v marcu povsem običajen dan. Za 42 brczposlcnih, ki so se prijavili na razpis Ljubljanske banke, je bil upanja poln dan. Skoraj vsi kandidati za službo smo prišli ob istem času, okrog osme zjutraj. Ker drugje ni bilo prostora, so se pristojni iz kadrovske službe z nami pogovarjali v majhnem prostoru, kjer je bankomat. V to "celico" smo vstopali posamično, medtem pa smo pred vrati čakali, tudi po uro in pol, da pridemo na vrsto. To niti ne bi bilo tako mučno, brezposelni smo itak navajeni čakanja. Mučno je bilo morda to, da smo čakali v istem prostoru, kjer so stranke opravljale posle plačilnega prometa. Mnogo začudenih pogledov se je ustavilo na naši množici. Panisobili samo pogledi tisti, ki so po vzorčali nelagodnost. Ko človek takole stoji v vrsti v osrednji banki v Zasavju, sreča mnogo znancev, prijateljev, celo kakšna bivša profesorica se najde med njimi. In vsem tem moraš z nasmehom odgovarjati, da čakaš na razgovor za službo, daupaš na najboljše in podobno. Pri svojih optimističnih napovedih in odgovorih pa seveda ne veš, da je služba že vnaprej oddana, oziroma da bo oddana osebi, ki je že prej delala v banki. V takem primeru je vse to čakanje, smehlajanje znancem in upanje zaman. Tako je bilo tistega predzadnjega četrtka za 42 brezposlenih. To najbrž ni nekaj nenavadnega. Čudi me le to, kako so lahko pri Ljubljanski banki pozabili, da smo tudi brezposelni ljudje in ne številke. Razgovor za službo je pač zadeva, ki ne sodi v javnost. Prostor, kjer stranke opravljajo svoje posle, ni primeren za čakanje brezposelnih kandidatov. Morda koga drugega to ne bi motilo. Sama pa sem precej čustven in občutljiv človek, pri iskanju službe sem naletela na takšne in drugačne ljudi. Od ustanove kot je banka, bi človek pričakoval več taktnosti in uvidevnosti. Morda pa tisti o službah celo menijo, da bi morali brezposelni nositi priponke, na katerih bi pisalo: Sem brezposeln. Ali pa: Izgubil sem službo (podobno kot so morali Židje nositi Davidovo zvezdo). Kako že gre tista pesem skupine Orlek? Aha, "če si brezposeln in če si mlad..." Sanda Hribar, Trbovlje Spoštovani Pišem vam, ker mi gre vse skupaj na živce. Vsi naj bi očistili naše okolje. Kaj pa Komunala? Spi kot medved v brlogu. Niti ob glavni cesti ni nobenega mini zabojnika, kaj šele drugod. Na Trgu svobode pri MIT diskontu najdeš na tleh, k;ir hočeš. Ne vem, kdo je odgovoren za čistočo, okoliški stanovalci, stari 80 let ali komunala. Hvala in lep pozdrav, vam pa ob tedniku veliko uspeha. Helena Trošt, Trbovlje Razvoj podjetništva Imamo 331 zasebnih podjetij; od tega jih je 114 lani komaj nastajalo, ker niso imela omembe vredno niti tolikšnega obsega poslovanja, da bi jim bilo potrebno predložiti zaključne račune gospodarjenja območni SDK. Preostalih 217 zasebnikov je k celotnim prihodkom regije prispevalo 10,8 odstotni delež, kar je spodbuden rezultat. Spodbudnejšije njihov prispevek k akumulaciji, ki znaša kar 42,5 odstotkov; se pravi od dobrih tristo milijonov akumulacije odpade nanje 140 milijonov tolarjev. Kar 73 družbenih podj etij, kj er j e zaposlenih večin a delavcev je namreč ustvarila le nekaj nad 150 milijonov tolarjev akumulacije. Ta pa ne bo v celoti namenjena razširjeni reprodukciji, ker njen največji delež predstavlja nerazporejen dobiček. Po zakonu lahko podjetja del dobička prenesejo v naslednje leto, in ga lahko porabijo za izplačila osebnih dohodkov. Zasebna podjetja še vedno ne zaposlujejo veliko ljudi, saj šele ustvarjajo pogoje za širšo proizvodnjo ali prodajo. Vendar so tudi tu rahli premiki. Leta 1991 so zasebniki zaposlovali le odstotek vseh zaposlenih v zasavskem gospodarstvu, lani se je njihovo število povečalo za 1,2 %, zdaj je zaposlenih v zasebništvu že 2,2 %. Predlani je zasebništvo ustvarilo le 18,9 odstotkov vse akumulacije v gospodarstvu, lani pa že polnih 42,5 odstotkov, kar je dokaz o večji moči privatništva. M. V. Zaposlenost pada Leta 1989 smo imeli v Zasavju 17107 zaposlenih, konec prejšnjega leta le 13409 ljudi. Število zaposlenih bi bilo še manjše, če v trboveljski občini, kjerje lani imelo delo 9086 ljudi, ne bi pri rudnikih rjavega premoga šteli zaposlene tudi v Laškem, Kanižarici in na Senovem. Če zaposlene v teh rudnikih odštejemo, dobimo novo, vsaj za 650 ljudi manjše število zaposlenih v Trbovljah. Lani se je število zaposlenih najbolj zmanjšalo. V Hrastniku v primerjavi z letom prej, ko jih je bilo 2646 za 583 in v Zagorju, kjerje predlani imelo delo 3095 ljudi za skoraj 880 delavcev in delavk. V trboveljski občini seje spričo tega, da štejejo v rudnikih tudi zaposlene v Laškem, Kanižarici in Senovem, število zaposlenih celo nekoliko povečalo: leta 1989 jih je bilo v delovnem razmerju 8825, leto pozneje samo 7477, leta 1991 že 9086. Vendarje lani spet zdrsnilo na 8236. Podatki kažejo, da smo imeli lani v zasavskem gospodarstvu kar 1418 manj zaposlenih kot leto prej, od tega v Trbovljah za 850, Hrastniku 417 in Zagorju 151 delavcev manj. Konec prejšnjega leta je na našem območju število nezaposlenih doseglo 3108, kar je za 312 več, kot leto prej. Od 3108 nezaposlenih jih je v Trbovljah 1452, Hrastniku 625 in Zagorju 1031. Letos se število nezaposlenih ni tako naglo povečalo. Popolnoma drugače bi bilo, če bi v Steklarni morali zmanjšati število zaposlenih za nekaj sto. Napovedi, da letos nezaposlenost ne bo naraščala, slonijo na domnevi, da bo proizvodnja narasla, zlasti za izvoz. M. V. Gospodinjska šola Na Srednji šoli Zagorje že drugo šolsko leto teče izvajanje dveh, v slovenskem prostoru novih, izobraževalnih smeri, in sicer gospodinjska dela (dvoletni program) in gospodinjske storitve (triletni program). Zaradi položaja premogovništva se je šola z izvajanja programa "rudarstvo" morala preusmeriti na nov program. Šolo so v Zagorju ohranili, to je gotovo zasluga vodstva šole in njenih strokovnih delavcev. Šola seje povezala z Višjo šolo za gospodarske poklice v Rožu na avstrijskem Koroškem, ki jo vodijo redovnice in Zavodom RS za šolstvo. V kratkem so kljub finančni stiski in težavam uspeli pripraviti nova programa in zagotoviti pogoje za izvajanje. Danes imajo na šoli moderno učilnico, opremljeno z osemnajstimi osebnimi računalniki in dvema tiskalnikoma, urejeno novo šolsko kuhinjo z jedilnico in šivalnico z osemnajstimi šivalnimi stroji za potrebe praktičnega pouka. V triletnem programu izvajajo v okviru strokovnih predmetov praktični pouk s področja poslovne informatike, priprave in serviranja jedi ter oblikovanja tekstila. V tem programu se v okviru strokovnih predmetov dijaki spoznavajo tudi s predmetoma Računovodstvo in Organizacija in ekonomika obratovalnic. Tako se bodo verjetno absolventi te smeri lažje samozaposlovali. Dvoletni program je zanimiv za dekleta, ki bodo morda ostala na domačih kmetijah. Šola se trudi svojim dijakom pomagati pri zaposlovanju, še posebno za čas pripravništva. T. S. Novo podjetje Nekdanja zagorska sindikalna počitniška skupnost, ki ima svoje zmogljivosti v Savudriji na istrski obali doživlja podobne zgode in nezgode, kot druge sorodne skupnosti. Zdaj prihaja do ustanavljanja posebnega podjetja, kot to nareku jejo hrvaški predpisi. Odločili so se za podjetje Valvasor, ki bo, če bo šlo po sreči, registrirano ta mesec. Besedilo ustanovitvenega akta je napisano, zdaj ga morajo v Ljubljani uradno prevesti v hrvaščino, nato bo šla listina na sod išče v Reko, kjer bodo podjetje registrirali. Hrvaška zakonodaja ne omogoča, da so med ustanovitelji podjetij občine, zato zagorska, čeprav razpolaga z nekaj zmogljivosti, ne sme med ustanoviteljice. Te pa so zdaj: IGM, Varnost, Elektroelement in GIB Beton - holding. Ničesar se še ne ve, kako bo z zaposlovanjem delavcev v času poletne sezone. Hrvaška menda zahteva, da so zaposleni njihovi državljani. M.V. Slabše, kot lani V zagorski občini je poleg drugih podjetij v kočljivem položaju Industrija gradbenega materiala,saj izdelovanjeapnaše vedno upada v primerjavi s prejšnjimi leti. Lanskegajanuarja je znašal obseg gospodarjenja 3700 ton, letošnjega le še 2.400 ton. Ali pa: februarja lani so naredili 4.500 ton, letos v enakem mesecu komaj 2900 ton. Tudi marec ni bil boljši; lani v tem mesecu 5600 ton, letos le 4.300 ton. Za lansko prvo polletje seje poznalo, da so okoli 40 odstotkov vsega narejenega apna odpremljali v sosednjo Hrvaško. Letos je prodaja usahnila. M.V. vrednostni papirji Vrednostni papirje pisna 1 istinti, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost kot njenemu zakonitemu imetniku. Kdo je zakoniti imetnik , je od vi silo od t ega, a 1 i se ■ vrednostni papir glasi na i me ali na prinosnika. Pri imenskem vrednostnem papirju lahko pravice, ki iz njega izhajajo, uveljavlja le fizična ali pravna oseba, navedena na listini. Prenos takšnega vrednostnega papirja se opravi z indnsamentom (pisna izjava na hrbtni strani), vrednostni papir na prinosnika ptt se prenaša z izročitvijo. Zato je promet-nost papirjev na prinosnika precej večja kot promelnost imenskih papirjev. Sicer pa po roku zapadlosti delimo vrednostne papirje na dolgoročne in kratkoročne. Med kratkoročne štejemo npr blagajniške in komercialne zapise. Za trgovanje na borzah pa so primerni predvsem dolgoročni vrednostni papirji. Te pa delimo na lastnike, dolžniške in izvedene vrednostne papirje Mi. P. POGLED nega parketa Drobni dogodki v središču pozornosti V časih, ko so obrobni dogodki glavna teina razgovorov in se na borzi nič posebnega ne dogaja, bi se vodstvo borze res upravičeno lahko mrko zazrlo v prihodnost. Dejstvo je namreč, da se promet na borznih sestankih giblje le okrog 700.000 DEM, to pa bi bil skoraj lahko že znak za alami. Pri tem pa tečaji obveznic kljub vsemu naraščajo. To se dogaja predvsem s tečajem obveznice Gorenja, ki presega le nivo 95, tečaj PTT Ljubljana je tudi le na 101 in temu trendu se je pridružila še PTT Nova Gorica pri nivoju 85. Obe državni obveznici, ki običajno krojila usodo prometa na borzi, imata precej stabilna tečaja. RSL1 se giblje okrog 115, RSL2 pa okrog 93. Žal je promet z njima relativno majhen, posebno z državno obvezjiico št. 1, to je RSL1. Na zadnjem borznem sestanku prejšnjega tedna je bilo to samo 46.000 DEM, kar je resnično skoraj zanemarljivo malo. Z "dvojko "je bilo sicer za dobrih 300.000 DEM, ampak kje so tisti zlati časi, ko je bilo tega prometa za par mio DEM. Občina Zagorje sicer nima kakšnih večjih vzponov tečaja, vendar bodimo realni in priznajmo, da je v dani situaciji uspeh že to, da tečaj ne zdrsne pod nivo 77-78, kjer je bil v preteklem tednu. Bolj pa burijo duhove obrobni dogodki. O obveznici Lesnine je bilo sicer že dosti napisanega in povedanega, lahko le omenimo, da se zaradi okoliščin, v katerih se je znašla ta obveznica, za nedoločen čas dovoli prosto gibanje tečaja. Ne smemo namreč pozabiti, da sicerveljajo omejitve plus - minus 10 % glede nihanja. Se pa giblje tečaj tega papirja okrog 5,5 % nominalne vrednosti in to je v zgodovini Ljubljanske borze najbolj drastičen padec tečaja. Poleg tega je tudi precej nejasnosti okrog izplačila kuponov obveznice Juteksa, kjer apel vodstva podjetja, naj bi lastniki teh obveznic počakali do konca leta 1993, potem pa spremenili obveznice v delnice, še vedno odmeva. Pojavljata pa se tudi dve novi delnici, ki naj bi kotirali v segmentu prostega trga Ljubljanske borze. To sta delnici Optimizjna, ki zaenkrat še ni dobila "zelene luči" za to, ter delnica Probanke - Mešane banke, ki se bo pojavila v kotači ji že ta leden. Sploh bi te dni lahko bile delnice v središču pozornosti, saj se bližajo skupščine delniških družb in s tem tudi določanje višine dividend. Dadas d.d. bo imel redno letno skupščino 29.3.1993 in lahko so kar zadovoljni, saj je cena delnice ves čas v vzponu in je že presegla nivo 23.000 SIT. Bomo videli, kakšne dividende bodo delili, saj je tudi to eno od meril uspešnosti poslovanja! Milan Povirk Milanova kost Prah okoli zakona o zamrznitvi plač in pokojnin se ni in se še zlepa ne bo polegel. Zdaj je sicer deloma spremenjen in dopolnjen, ne glede na to pa se je v ljudeh utrdilo prepričanje, da je šlo pri vsej stvari za nezaupanje in dvom v uspešnost dogovarjanja med vlado in sindikati. Kadarkoli pa se ljudi poloti čiv nezaupanja, traja kar nekaj časa predno jih kdorkoli prepriča o nasprotnem. Zdaj ko je vse skupaj mimo, bo laže ugotoviti, da bi vlada bolj modro ravnala, če bi najprej v parlamentu začela sebi in poslancem zmanjševati višino prejemkov. To bi izboljšalo njeno pozicijo pri pridobivanju prebivalstva za zategovanje pasu, tako pa je piva objava o višini plač izvoljenih predstavnikov ljudstva in vseh drugih najodgovornejših ljudi v vladi in okoli nje samo prilila olja na vsesplošni požar, ki se je razplamtel v zvezi s tem. Čemu ni, prav tako Že na samem začetku postopka, oblikovala tudi predloge zastran določenih omejitev plač poslovodnih delavcev. Te so bile do pred kratkim tabu; znano je, da so njihovi prejemki že vseskozi na posebnem seznamu, o njihovi višini pa so kožile najrazličnejše resnice in polresnice. Če bi že prej odgrnili tančice z njihovih plač, bi večino ljudi dosti prej pridobili za vsestransko sodelovanje v izpolnjevanju vladne gospodarske in druge politike. Sicer pa nič novega ne povem, čeoinenim, da sklep o tem, da so plače v podjetjih Z več kot 50 odstotki družbene lastnine javna stvar in je bil v zadnjih mesecih prejšnjega sklica skupščine nekajkrat potrjen kot utemeljen. Marsikje so izkoristili postopek sprejemanja intervencijskega zakona o zamrznitvi plač. Brž, ko so spoznali, da se bliža njegova potrditev, so na vrat na nos pohiteli in začeli izplačevali najrazličnejše poračune, viške, ponekod tudi izmišljene. Da v Zasavju pri tem nismo nobena izjema, je manj znano. Če nič drugega, so ponekod vsaj mesec, dva prej izplačali regres. Celo tako daleč so šli, da so se z njegovo višino približali enomesečni plači. Segli so po znanem pravilu: reši se, kdor se more, kajti po objavi zakona so tudi nadomestila za letni dopust znatno omejena. Poglavitno pezo zakona o zamrznitvi bodo nosili ljudje z nižjimi plačami in pokojninami. O tem ne kaže izgubljati besed. Najnovejša dopolnila sicer malce ublažujejo njihov položaj, kaj dosti pred novimi podražitvami, zlasti živil pa tudi storitev in drugega blaga. Za zdaj verjamejo vladi, da ne bo dovolila večjih skokov cen in da bo podpirala vse mere Banke Slovenije pri razumnem vodenju denarne politike, kar naj bi preprečilo ponoven vdor inflacije v vsakdanje Življenje. Hudo pa bo, če bosta inflacija in cene ušli nadzoru. To bi pokopalo vsa sedanja refonima prizadevanja pa tudi omejevanje plač in pokojnin niti približno ne bi doseglo zaželjenega namena. Milan Vidic L J Prore lèi 11 «sl kc 1 lì i] (sui |el K o država sprejema proračun, je to kljub pomembnosti eno bolj duhamornih vprašanj: številke so tolikšne, da se ti v glavi zvrti, tri četrtine zapisanega je posplošeno do nerazumljivosti. Kljub temu sem se lotil brskanja po tabelah na kakšnih dvesto 1 istih - da človek vidi, kaj ima država za potrebno zgraditi v naših krajih v tem letu. Ker gre za osnutek, se lahko stvari seveda še spremenijo. Naslednja resnica je, da vse kar je zapisano, potem ni tudi narejeno. Tretja resnica za tokratno rabo pa, da se naredi tudi marsikaj, kar ni z imenom zapisanega. Vladne službe imajo z Zasavjem kaj malo skupnega. Le Urad za informiranje je lani, še kot ministrstvo, sovlagal v izgradnjo antenskega stolpa na Kumu. Letos tu ni ničesar. Ministrstvo za pravosodje ima na vesti tudi Prevzgojni dom Radeče. Nekako sto milijonov tolarjev je predvidenih (tako kot lani), kar bi bilo dovolj zgolj za plače in prispevke. Premogovništvo je ena izmed točk, kjer se država nadpovprečno ukvarja z Zasavjem. Za subvencioniranje cene rjavega premoga naj bi namenila 620 milijonov tolarjev, šestino manj kot lani, za prezaposlovanje delavcev pa 315 milijonov tolarjev, kar je nominalno skoraj dve tretjini več. Po osnutku proračuna sodeč se zapiranje jam Loke in Laško počasi končuje, začenja pa zapiranje jame Kotrcdež. Med naložbami velja omeniti še program razdušičenja dimnih plinov v termoelektrarni Trbovlje in separacijo premoga v Trbovljah - za obe nalogi je rezerviranih kakšnih 130 milijonov tolarjev. Najbolj oblegano je po objavi osnutka proračuna verjetno Ministrstvo za promet in zveze. V Hrastniku je hudo kri povzročilo dejstvo, da za letos ni predvidena sicer nujna rekonstrukcija oži ne Pod skalo na regionalki med Hrastnikom in Dolom. Tudi druga zasavsko - štajerska povezava, prek Podmeje, je letela iz letošnjega proračuna. Isto velja za zagorsko obvoznico - so pa Zagorjanom zvezde vseeno nekaj naklonjene, saj so v naložbenem delu programa z regionalko od centra proti želežniški postaji in z rekonstrukcijo nevarnega ovinka na Izlakah. Skupna vrednost je 60 milijonov. Nekaj obveznosti naj bi država letos poravnala tudi še do premostit ve Kotredeščice. Sicer pa naj bi začeli graditi tretji pas proti Trojanam (250 milijonov) in predelovati energetsko napajalno postajo Sava (130 milijonov). Pri železničarjih je zapisan še plaz Savna peč pri Hrastniku, predlagana vsota pa 17 milijonov. Med manjkajočimi in dogovorjenimi postavkami je tudi Dom za starejše v Hrastniku. Tam so prepričani, da gre za napako, saj so bili še v delovnem osnutku. Tudi reorganizacije osnovnega šolstva v Trbovljah niso sestavljalci proračuna povsem določno zapisali; tudi to naj bi bila povsem nesporna zadeva. Potem je tu še vrsta projektov s področja ekologije - ta so sploh nekonkretizirana, pretendenti na denarpa so v vseh štirih občinah. Skrita sredstva naj bi bila še v kmetijstvu,demografiji in še kje. Za konec le še košček iz poglavja varovanje ntiravne in kulturne dediščine. Med kakšnih petsto objektov, ki šobili lani ali letos uvrščeni med potrebne investičijkega vzdrževanja, se je uvrstil le Bogenšpcrk s poldrugim milijonom. Sicer pa je tu predvidenih le 150 milijonov, kar je dobesedno zdesetkana lanskoletna številka. Poročilo o izvajanju projekta obveznic trboveljske občine, ki so ga v tej prvi slovenski "bankrotirani" občini pripravili, da bi pred Republiko upravičili tako odločitev o izdaji obveznic v letu 1991 kot sedanji bankrot, vsebuje med drugim tudi predloge za reševanje problematike občinskega proračuna - po resornih področjih ali po domače ministrstvih. Da omenjeni predlogi -pripravilo jih je občinsko vodstvo - niso nič drugega kot skrajnost oz. naslonitev na Republiko v vsej svoji celoti, pove že sam naslov razdelka. Koliko so predlogi zato lahko sprejemljivi za naslovnika, to je za Republiko, je vprašanje. Po podatkih iz kabineta predsednika dr. Drnovška na "trboveljskem primeru" sicer precej delajo, toda ob vsem pisanju na temo javnega dolga v zadnjem času (to je, koliko kandidatov je v Sloveniji, ki bi svoje težave radi rešili prav po tej poti) je zelo malo verjetno, da bi se predvolilne besede sedanjega premiera uresničile. Ta je v Trbovljah namreč dejal, da bi sc problem obveznic mordadal kako rešiti v okviru slovenskega javnega dolga... Obe varianti, ki so ju pripravili v Trbovljah, predvidevata odkup občinskih vložkov v Ipoz, Iskro in STT s strani Republike. Ta je preko Koržctovega sklada v tem trenutku stoodstotni lastnik Ipoza, medtem ko ima v Strojegradnji in v Iskri Semicon 14 oz. 18 odstotni delež - poleg občine, ki je v teli dveh podjetjih zastopana z desetimi oz 18 odstotki, ter ostalih delničarjev. Po prvi t.i. trboveljski varianti naj bi tako Republika občinske deleže odkupila z enim zamahom, to je že do konca letošnjega junija. Če toliko ne premore, bi se v občinskem vodstvu strinjali tudi z obročnim odkupom po zapadlih kuponih ali po drugi varianti s servisiranjem v tem letu dospelih kuponov v višini dveh milijonov DEM. Obstaja še drugi predlog reševanja "trboveljskega sindroma". Pripravila gaje t.i. sanacijska skupina LDS, katere član (Janez Kopač) se je pred tedni zglasil tudi na pogovoru z občinskim vodstvom. V tej skupini pravijo, da je nastali položaj odgovorna kar občina sama, za kar ji pripada tudi vse breme reševanja. Tega mora brez oklevanja prevzeti - kot nekakšno kazen za nespametno in pretirano zadolževanje. Lastnih virov, iz katerih lahko črpa (to pomeni, lastnega premoženja, ki ga lahko proda) ima po ocenah omenjene skupine zadosti. In ko bo vse svoje možnosti izkoristila, šele tedaj naj se po pomoč obrne na Republiko oz. zasavsko LB. Od republike pa seve da ne sme pričakovati enkratnih zneskov v nepovratni obliki, temveč le pomoč pri posameznih projektih, potrebnih za odpravo blokade. Pri vseh težavah s proračunom, s pomanjkanjem denarja na vseh ravneh v občini ni sloge. Pristojni (vmes so tudi stranke) sc namreč nikakor ne morejo sporazumeti okrog kandidatov /a začasnega upravitelja. Časa imajo le še do konca meseca. In če bodo zadevo zavlačevali, sc lahko zgodi, da jim bo "kandidata" poiskala kar -Republika... A.H. Roman Rozina / fraPl/#j ZADNJI DEL LETALA VERA ALBREHT AVTOR : KARU DREMEL DUŠA POČKAJ v v PRESKUS ZNANJA 2-150 km DOLGA REKA V BURMI MESTO NA FLORIDI V ZDA FRANC.ZGODOVINAR (ERNEST) PRAPREBl -VAICI NOVE ZELANDIJE HRV. PEVEC SERFEZl EDO RAVNIKAR JUDOVSKI UČENJAK MESTO V INDIJI OB REKI GANGES NOTRANJA OPRAVA KADMO SOVA HCl IZDELOVALEC NOŽEV PRITOK REKE LIM SL. PISATELJICA MALENŠEK SLOVENSKI PESNIK CJOŽE) TELESNA POŠKODBA NEKDAJ STARA DOLŽINSKA MERA MESTO V SRBIJI BURGERJEVA BALADA GNUSEN ZLOČIN GLASBENIK SOSS FR.FILMSKA IGRALKA NOEL KAČA VELIKANKA, UDAV MESTO V Španiji mesto v ETIOPIJI PREBIVALEC IGA 1 OTOČEK V JADRANU SL. SKLADATELJ M A SE K KOZAŠKI POVELJNIK POSESTVO BREZ ZAKONITEGA LASTNIKA & at NADA VIDMAR RUDARSKO MESTO V NEMČIJI SAMICA JAKA PRESLIKA, POIZKUSNI NASTOP NAGAJIVE.C, ZVlTEl ŽILA ODVODNICA pisatelj KRANJEC GL. ME STO KANTONA AARGAU v svici TARAS BULJBA DRŽAVNA blagajna VOZ S PLOHOM NlZOZFM-SK PROFESIONALNI KOLESAR (JAN) STAREJŠI KANADSKI PEVEC (PAUL) PASTIRSKI PES MARKO OKORN Škofijski SEDEŽ PLESEN NA VINU MESTO V JUG07AH. ŠPANIJI PREBIVALKA IRSKE POP GLASBE NIK ENO ANTON PETJE ANTON AŽBE MESTO V NEVADI V ZDA M0ST0VŽ, MALA LOŽA NA STREHI v RIŽEVO ZQANJE HRV.GLED. IGRALEC LA STA OST KAKE MISLI ali Sale PLEME, ROD Nagradna križanka Rešitev nagradne križanke pošljite do 4.4.1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zinale 33, 61410 Zagorje oh Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Trimesečna naročnina za časopis Zasave 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan 3. nagrada: Enomesečna naročnina za časopis Zasave 4. nagrada: 1 kgSalamurina 5. nagrada: Kapa Zasavca Izžrebanci nagradne križanke 7/93 1. nagrada: Trimesečna naročnina za časopis zasave: Sebastjan bedenik, Trg borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku; 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan: HanaKudcr, Rudarska 16-b, Kisovec; 3. nagrada: Moške spodnje hlače: Filip Šmid, Ribnik 3, Trbovlje; 4. nagrada: 1 kgSalamurina: Franc Lekše, Prešernova 47, Zagorje ob savi; 5. nagrada: Kapa Zasavca: Ana Kušar, Novi log 13, Hrastnik. Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasave, C. zmage 33, Zagorje, do 8.4.1993. Rešitev nagradne križanke 8/93 AA, IO, JIM, ARZENŠKOV AH, TRBOVLJE, MI, ZL, LIEPAJA, TUŠ, ZNOJ, EGS, LANCETA, LAVA, TOT, IKTUS, OMSK, RD, ALEKO, MEKA, VEST, PRINOS, NI. UEDA, BRIC, NT, RIGELNIK, RACA, TE, ATRATO, LEČA, SRK, GOA, IST, AJA, ATOL, LSD, MARIBOR, LILI, ATILA, ELAS, KOKON, N, ČRT, FANT, BASRA. 7£sfisc ZBWi ' m EB Zvoki, ki jih ponujajo strune citer, človeka zazibljejo v neko posebno stanje zadovoljnosti. Pomirjajo, navdušijo, razgibajo, tudi zasanjajo ali pa prijetno opogumijo. Ob citrah seje začela tudi tudi trajna zveza zakoncev Ele in Jožeta Dolarja iz Zagorja. Petdeset let jih že igrata skupaj. Ko poslušate zvoke, kijih izvabljajo njuni prsti, ob tem pa se zazrete v njuna obraza, začutite, daje to igranje lep klepet, zaslutite povabilo, odgovor, skupno pot. Končana je bila druga svetovna vojna. Ela in Jože Dolar sta bila takrat še silno mlada. Pa vendar so mladostne radosti zameglili hudi pretresi. Sedemnajstletni fant seje vrnil / bojišča domov brez noge, dela pa tudi ni bilo nikjer. Že kot otroka sta se rada videla. Bila sta soseda. Ela je na željo Jožetove matere zaigrala na citre in v to umetnost vpeljala tudi svojega prijatelja. Bil je priden učenec, tako se še zdaj spominjata oba, vsekakor pa sc mu je volja do življenja spet vrnila. Citre soju zbližale in nikoli jima ni bilo žal, da sta se vzela. Trnova pot je bila v začetku, pa tudi kdaj potem. Z rojstvom hčerke je prišla tudi možnost zaposlitve. Ela je prej hodila v glasbeno šolo v Trbovlje, z najlepšimi spomini vedno pomisli na učiteljico Frido Ledinek. Prvi pa jo je učil igrati na citre bral Rudi Grčar, ki je obiskoval glasbeno šolo v Ljubljani. Potem je začela poučevati citre na zagorski glasbeni šoli. Kmalu pa je bil ta instrument žal ožigosan kot neprimeren za naš sistem. Takrat niso znali ločiti politike od kulture in citre so bile izločene iz učnega programa. Pri treh otrocih pa so tudi za nekaj časa romale na polico, saj je bilo dela z njimi in gospodinjstvom dovolj. Njegova služba je zahtevala svoj čas, prav tako velik vrt pred hišo, pa sadovnjak, živali, ki sta jih gojila. Sedaj bika ni več v hlevčku, tudi zajce sta nehala gojiti, imata pa še kokoši. Po pol stoletja skupnega igranja sta še vedno mladostna in živahna. Stalno sta v gibanju. Na Vidrgi igrata na porokah, udeležujeta se tekmovanj, srečanj, tudi seminarjev, najrazličnejših prireditev... Skratka, kamor ju povabijo, gre s ta z ve se lj e m. Vsako le to se citraši zberejo na srečanjih, kjer se pogovorijo, izmenjajo note. Ela sedaj uči dve deklici iz osnovne šole, ki imata veselje do citer. Upa, da jih bo v roke vzela tudi njuna najmlajša vnukinja. Da pa sta vedno tudi pripravljena za igranje, morata veliko vaditi. Kar uro do dve na dan. Njun program obsega že osem ur igranja, za pet ur repertoarja imata v duetu. Igrata narodne, valčke, koračnice, polke, šlagcrjc...Po štirih urah prsti že močno bolijo, pa imata to igranje preveč rada, dahi samo zaradi tega počivala. Rada sta v družbi in rada zaigrata. Zato so citre vedno potovale z njima tudi na dopust. Ni bilo lepšega v kampu zvečer, ko so sedli skupaj sosedje in ob njunem igranju vsi zapeli. Ivana Laharnar ^ Afrika press Kaj sc še ne ve o piramidah? Znanstveniki vseh možnih strok od zgodovinarjev, antropologov pa do fizikov in meteorologov sojih vsak po svoje raziskali in o njih objavili že tisoče in tisoče zanimivih stvari. Vstopil sem na zagrajeno ozemlje, ki leži sedaj v pustinji na obrobju Kaira, včasih pajc bil cvetoči vrt ob Nilu. Odločil sem sc, da bom okolico piramid najprej prehodil. Jahajoči vodiči so ves čas galopirali okrog mene in me hoteli prepričati, da je razgled na piramide najlepši s kameljega ali oslovskega hrbta. Zato sem zlezel na strmo vzpetino nad piramidami. Razgled je segal od mogočnih piramid in sfinge do precej velikega dela Kaira, katerega smog in ostala svinjarija, ki jo producira, bo uničila že tako močno načeto sfingo. V opozorilo, da tudi svetovno čudo ni varno pred "človeško željo pod napredku". Zlezel sem še vnotrajost Velike piramide. Precej strm, ni/ck in ozek tunel, ki vodi v dve sobi v središču piramide zahteva kar precej napora. Prilezel sem v spodnjo sobo. Precej velika prazna soba z visokim stropom. Kljub težkemu zraku sem zlezel še v zgornji prostor. Malo večji kot spodnji, vendar prav tako prazen. Razočaran sem sc vrnil proti izhodu. Med veliko piramido in hišami starega Kaira sem opazil prostor, zagrajen z bodečo žico. Preplezal sem jo in previdno zavil za skale, da me ne bi kdo opazil. Vendar mi ni uspelo. Pristop je bil prepovedan in moral sem podkupiti čuvaja, ki sc je takoj prelevil v ustrežljivega vodiča. Popeljal me je med grobnicami, ki so bile vklesane v skale. Na tem mestu so shranjevali posmrtne ostanke nižjega sloja in tam sem si lahko ogledal cele zgodbe, vklesane v skalo. Z nekaj domislijo sem lahko razbral, koliko ljudi je ležalo v grobnici in nj im namenjene tekste z najboljšimi željami v onostranstvu. Pričelo sc je mračiti in ob prekrasnem sončnem zahodu nad piramidami sem se vrnil v mesto. Peter Feštanj 7/ea/C Zakonca Milka in Tone Kunst iz Hrastnika sta imela letos februarja biserno poroko. 60 let skupnega življenja. Želeli smo ju poiskati kmalu po obletnici, pa sta rahlo zbolela. Zdaj sta spet na konju, če odštejemo bolezni, ki se rade oprimejo starih ljudi. Predvsem pa sta zdravega duha. "Začelo se je že ob praznovanju. Noge sem imela čisto ledene, tako da sem v hotelu Jelka, kainorsmo povabili sorodnike in prijatelje, komaj plesala," pravi 79-lctna Milka, rojena Hrastničanka. Zdaj spet sama kuha, kuri, skrbi za štiri kokoši. Seveda jima hčerka ali zet, vnuki in pravnuki vse pripravijo. Oglašajo sc vsak dan. 85-lctni možTonc več počiva, čeprav je še v jeseni pomagal pri prešanj u grozdja. Včasih gaje namlel tudi do dvajset ton na sezono. "Gibanje drži človeka pokonci. In dobra volja. Pa gre življenje naprej," pravi večkrat med smehom. Kar naprej drobi šale, domislice in celo komplimente. "Rad pogledam kakšno figuro," pravi, "sploh če sc lepo suče." Tak je bil vse življenje. Drugače ne bi zdržal. .Doma v Pišccah je bilo deset otrok - osem deklet in dva fanta. Živi samo šc en brat, enajst let mlajši. Spominja se, da so bili vedno lačni. Vsak dan so hodili v Tahrk, kjer so bili starejši otroci že dobra delovna sila. Jedli so v glavnem žgančevko. To je tista voda, ki sc odcedi pri kuhanju žgancev. Plačali jim niso skoraj nikoli. "Nimamo drobiža," so sc izgovarjali. "Kako sem si želel, da bi bil kdaj samostojen, pa poročen in da bi imel hišico..." Želje so sc mu začele počasi uresničevati, ko se je pri devetnajstih zaposlil pri hrastniškem rudniku. Obiskoval je prijatelja in se zbližal tudi z njegovo sestro Milko. Ko je prišel iz rudnika, ji je prišel naproti proti steklarni, kjer je bila zaposlena. Delala je šc na rudniški upravi in na pošti, kjer so jo cenili zaradi poštenosti Kako pa so sc zbliževali drugi mladi pari? Družabnega življenja je bilo več kot danes. Vsak dan so peli pred kako hišo, sc pogovarjali. TV ni bilo, prvi radio pred vojno pa so hodili poslušat v gostilno Birtič. Plesi so bili ob sobotah po vseh gostilnah. Uglaševali so kitaro s harmoniko, pa šc gosli in bedro, kot so rekli kontrabasu. 1933 leta sta sc poročila in najprej stanovala v Bobnu. Potem sta sc preselila še devetkrat. Ko je prišel na svet prvi od dveh otrok, sta imela na srečo nasprotne turnuse in ni bilo potrebno iskati varstva. Pri drugem je ostala Milka nekaj let doma. "Tudi takrat so bili težki časi. Ko sem bila že visoko noseča, sem imela48 kg. Ampak hodili smo precej. Na nedeljo sem sopihala šc na Kal, čez tri dni, n a sredo, sem rod ila... Otroci so rasli ob žgancih, krompirju, zelju, repi, fižolu, močniku, prežganju in seveda knapovskem soncu. Jajce v njem je bilo redkost. Takrat sc nismo zavedali, daje bila hrana brez maščob pravzaprav bolj zdrava. Zdaj nam hodi narobe vsak odvečen kilogram..." Tudi vojna jima ni prizanašala. V partizanih sta bila na Dolenjskem -vsak na drugem koncu. Prav tako otroka. Najhujša je bila spet lakota, ko včasih po tri dni niso jedli. Po vojni so sc srečno našli. Z a t c g o v a n j a pasu so bili že vajeni. Kljub vsemu sc je Tone lotil gradnje hišice na Logu, ob cesti v Praprotno. Ko so sc leta 1953 vselili, dva noči od sreče ni zaspal. In kako sc lahko toliko let uspepšno ohrani zakonska zveza? "Zabetonirati živce," sc spet pošali Tone. Milka doda, da so ta leta zelo zelo hitro minila. In Tone se z, njo strinja. Ko jima je ob biserni poroki čestital in zaželel zdravja predsednik občine, je dejal: "Vidimo sc spet čez pet let, na briljantni poroki..." To jima želimo tudi bralci Zasavca. Fanči Moljk Foto: Branko Klančar Postni čas imenujemo tudi čas med zimo in pomladjo. To je čas trpljenja, odpovedovanja, čas pričakovanja... Postni čas obsega štirideset dni Jezusovega bivanja v puščavi. Res, daje bilo to pred 2000 leti, vendar post še zmeraj živi, vsako leto, vsak dan gre Jezus v puščavo ter objukuje in se posti in trpi zaradi hudobije sveta. Vsaka nedelja v postu ima med ljudstvom svoje ime. Cerkev j ih imenuje navadno po prvi besedi vstopne molitve nedeljske maše. Tako se imenuje prva nedelja - prva postna nedelja, druga je kvatma, tretja je imenitna ali preimenitna, četrta je sredpostna, peta je tiha ali črna in šesta je cvetna nedelja. Včasih je bil post zelo strog čas v letu. Po različnih pokrajinah so se različno obnašali v postnem času. Fran Šaleški Finžgarje proti koncu prejšnjega stoletja post na Gorenjskem takole opisal: "Vsi stari se še spominjate našega nekdanjega posta. Ko je polnočni zvon oznanil pepelnico, tedaj je bilo konec vsake mesne jedi do velike noči. Ves post nismo už.ili ne koščka mesa, ne koščka masti, in vendar je bilo toliko veselega zdravja pri hišah." Res je, v tem času so sc ljudje vzdržali od nekaterih jedi, predvsem mesnih, pijače vsaj ob petkih, tačas niso hodili po zabavah, niso prepevali, godci so svoja godala spravili po skrinjah, ženske so sc oblačile v bolj žalostne, temne barve... Se in še bi lahko naštevali, kajti ti obredi so se razlikovali od vasi do vasi. Posebnost in namen postnega časa je bil in tudi je križev pot. Ko je bil Jezus obsojen, seje z njegovo obsodbo začelo tudi njegovo trpljenje, njegov križev pot. Jezus je od Pilatove palače v Jeruzalemu, pa vse do Kalvarije nesel težki križ. Na Kalvariji so ga vojaki pribili na križ, kjer je daroval svoje življenje za grehe človeštva. Prav tako se še v sedanjem času ljudje spominjajo ter pomagajo nositi Jezusu križ, s tem da sami večkrat molijo križev pot, ter obidejo razne romarske cerkve, romarske poti. Pobožnost križevega pota sc je razširila po svetu po zaslugi redovnika Leonarda Portomavriškcga, sina Dominika Casanuova. Njegova življenska misel je bila: "Božji sin je umrl zame". Iz te njegove misli je izhajalo njegovo priporočanje ljudem, naj čim pogosteje molijo, premišljujejo Gospodovo trpljenje, najlaže tako, da v mislih spremljajo trpečega Kristusa od postaje do postaje. Danes ni katoliške cerkve, v kateri ne bi bilo upodobljenih 14 postaj križevega pota. Tako ima tudi zagorska cerkev sv. Petra in Pavla križev pot, kije razpleten po celi cerkvi. Podobe, na vsaki postaji, kažejo pot Jezusovega križevega pota. Zagorski župljani sc vsako nedeljo zbirajo tudi na zagorski Kalvariji, ali bolje poznani Hrastcljevi skali. Križev pot vsebuje 14 postaj, ki so sezidane v obliki 14 kapelic. Sezidati gaje dal leta 1935 takratni kaplan Filip Štular. Na vrhu je dal postaviti še 10 metrski leseni evharistični križ, ki ga je 2. junija 1935 tudi blagoslovil. Vsako nedeljo so sc zbirali ljudje okrog skale pri križu, tako, daje bila zmeraj prava gneča, pričajo takratni zapiski. Iz skale na križu je prelep razgled na Zagorje, vidi sc tudi dolina proti Lokam in proti Kotrcdcžu. Križ, ki je stal na vrhu skale, so med vojno Nemci sežgali in tako je vse do danes skala brez križa. Za postavitev novega se zavzema sedanji župnik Anton Dobrovoljc. Zagorski križev pot gradi 14 postaj - kapelic. Zadnja je postavljena prav na vrhu Hrastcljevc skale. Gradili so ga ljudje, posamezne kapelice so plačali ali posamezniki, ali pa cele vasi. Tako se tudi letos, kot vsa leta od 1935, zbirajo mladi in starejši vsako postno nedeljo popoldan na Hrastcljevi skali. Če je vreme lepo in sončno, se jih zbere do 100 in več. V nekakšni procesiji odidejo drug za drugim mimo postaj križevega pota. Ob vsaki kapelici se ustavijo, preberejo odlomek, kijih opomni na skrivnost posamezne postaje, ter v tišini nadalj ujejo romanje proti naslcdnj i. Na vrhu, pri kapelici pa skupaj še zapojejo postno pesem ter se s polnimi srci namenijo nazaj v dolino, nazaj v vsakdanjo življenje. Gora spominov je postala Naša Kalvarija. "Glej, kako boš hodil na skalo; počivaj in ustavljaj sc pri kapelicah, kajti v posameznih postajah križevega pota boš našel svoje življenje, ter gledal na svoje težave z drugačnimi očmi," je leta 1936 zapisal takratni župnik Franc Markež. Te besede so še danes aktualne. Lepo bi bilo, da bi sc ta postni čas čutil v odnosih, ki bi bili drugačni, bolj prisrčni, resnični, prijateljski in nenarejeni. Kajti, na koncu postnega časa bo Jezus vstal in takrat bo Velikonočna Aleluja prevzela vse ljudi. Karmen Pograjec Foto: Tomo Brezovar V prejšnji številki smo pisali o tehnološkem društvu, tokrat pa vas prijazno pozdravlja ena od njihovih ljubljenk. Ponovno vabljeni Veseli smo, da so sc našemu vabilu za oblikovanje te strani že odzvali prvi sodelavci, ki nam bodo pomagali, da boste seznanjeni z delom društev. Verjetno vas bo presenetil po-datek, da je v štirih občinah, ki jih pokriva naš časopis, registriranih kar 340 skupin - gobarji, filatelisti, kinologi, gasilci, prijatelji mladine, ljubitelji ptic, lovci, počitnikarji, ribiči, invalidi,diabetiki in drugi, upokojenci, planinci, motoristi, pevci... še veliko bi jih lahko našteli, pa bomo raje predstavili njihovo dejavnost. Morda boste našli celo idejo za ustanovitev še kakšnega zanimivega društva ali skupine, morda pa celo že deluje, pa ni registrirana, kot na primer copatarji, nekadilci, ljubitelji najrazličnejših lepot, kadilci pip in še kaj. Vseh 340 skupin ni aktivnih, veliko pa gotovo. Ponovno vabimo tiste, ki radi pišejo,naj nam pošljejo prispevek. Če vam pisanje ni v veselje, pa nas kar pokličite po telefonu, pisali bomo mi. Vedno boste dobrodošli in skoraj nasvidenje Uredništvo ILCO -bodimo skupaj Vsem lep pozdrav. Radi bi vam predstavili društvo bolnikov z. ilio, colo in uro stoino iz Slovenije. To so bolniki z. izpeljanim črevesom. Društvo je bilo pred šestimi leti ustanovljeno v Mariboru. Ker je po Sloveniji že precej takih bolnikov, so po posameznih področjih začeli ustanavljati sekcije. Po napornem delu in z. veliko volje smo jo ustanovili tudi v Zasavju. Ambulanta dela vsak zadnji četrtek v mesecu v trboveljski bolnišnici in tam bolniki dobimo tudi pripomočke, kijih potrebujemo. Priskrbita nam jih dr. Prclesnikova in sestra Boža Hribarjeva. Naša sekcija je mlada, registrirali smo jo decembra lani in zelo smo veseli, da se enkrat mesečno zberemo v ambulanti, pogovorimo se o vsem. predvsem o problemih, ki jih je kar veliko. Velik korak naprej je. da nam po pripomočke ni treba več v Avstrijo ali Italijo. Hvaležni srno za vso skrb in pomoč dr. Prelesniko vi in sestri Boženi. Preko časopisa Zasavc bi se za denarno pomoč radi zahvalili podjetjem iz Trbovelj - Tika. Komunala, Koc, Mehanika. Sekcija ILCO Zasavje šteje 25 bolnikov, ki so se želeli včlaniti sami. Doma so iz raznih krajev Zasavja. Vemo, da jih je še več. pa nekako nočejo v družbo, nočejo iz svojega domačega okolja. Biti invalid vendar ni nič sramotnega, zato menimo, da je bolje, da se nam pridružijo. Zakon o zdravstvu je vse bolj oster in krut, painetnoje. da bomo skupaj. Združeni bomo lažje nadaljevali borbo za kvalitetno življenje. Joži Dabič Ob dnevu invalidov V petek, 19. marca je bila v trboveljskem Delavskem domu proslava pod geslom "Več sodelovanja med generacijami", posvečena 34. svetovnemu dnevu invalidov. Program so povezovali učenci osnovne šole. klicu organizatorja so se odzvali povabljeni kulturniki in cicibani. Društvo invalidov deluje v šestih aktivih, teža prizadevanj pa je pri reševanju socialnih, zdravstvenih, rekreacijskih in rehabilitacijskih vprašanj. Društvo bo prihodnje leto praznovalo 20 letnico delovanja. T.L. Na izletih Planinska skupina PD Trbovlje pri Društvu upokojencev uspešno nadaljuje z organiziranjem izletov v bližnje in bolj oddaljene hribe. Njihov zadnji izlet, ki se ga je udeležilo 37 planincev, je bil v nedeljo. 21. marca. Podali so se na Limbarsko goro. Na pot so odšli že v zgodnjih jutranjih urah. Avtobus jih je odpeljal do Trojan, nato pa so jo peš mahnili preko Doline po markiranih poteh do gore. Domžalčank Moravčam in domačini izokoliških vasi so letos že petič pripravili posebno slavje z geslom "Po nagelj na Limbarsko goro". Na slavju so v dar prejele nagelj vse ženske. Za dobro voljo je poskrbela Pihalna godba iz Domžal, pridružili so se ji pevski zbori iz okoliških krajev in narodno zabavni ansambel, na stojnicah je bilo vsake vrste blaga in dobrot, v slavje pa je sodila tudi maša v cerkvi na tej gori. Izkupiček letošnje prireditve bo namenjen obnovi cerkve. Planinska skupina upokojencev iz Trbovelj je bila letos že na sedmih izletih. T.L. Sodelovanje naj traja Prva pomladanska nedelja, kije bila tako radodarna s soncem, ni prinesla topline samo v naše domove, ampak tudi v srca invalidov, ki vsako leto ta dan praznujejo mednarodni dan invalidov. VTrbovljah jebila prireditev s kulturnim programom, v katerem so sodelovali tudi učenci OŠ. Ob tej priložnosti sem se pogovarjala z Jožetom Cestnikom, zelo aktivnim članom društva. Huda astma gaje tako prizadela, daje moral zapustiti delovno mesto strelnega mojstra pri rudniku, a ni vrgel puške v koruzo. Njegova prizadevanja, da bi pomagal ljudem, ki jih je prizadela bolezen ali nesreča, segajo v leto 1971. Takrat je bilo v Trbovljah ustanovljeno društvo invalidov, prvi predsednik je bil Alojz Kos. Danes je v društvo vključenih 863 članov, mednjimi so paraplegiki, slepi, gluhonemi, delovni invalidi. Še aktivni so vključeni v aktive svojih delovnih organizacij in imajo predstavnike v izvršnem odboru društva, prav tako tisti, ki so že upokojeni. Svoje prostore imajo na Trgu revolucije. V klepetu mi je Jože povedal še marsikaj zanimivega, saj je bil dolga leta predsednik skupnega aktiva in šest let tudi v republiškem predsedstvu. Leta 1978 seje društvo razcepilo na dva dela - eden od njiju je športno društvo, ki ga še vedno vodi Lojze Kos, sedanji predsednik društva pa Je Stane Kolmančič. Sodelujejo tudi z drugimi društvi iz Zasavja in Posavja, ki jih je kar 68. Seveda ni šlo, da se ne bi ustavila pri denarju. Letna članarina 800 tolarjev ne zadošča za dejavnost. Zelo so hvaležni podjetjem - sponzorjem, ki jim pomagajo, da lahko vsaj enkrat letno organizirajo izlet, ob praznovanjih pa skromno obdarijo svoje člane. Letos so ob 8. marcu razveselili svoje ženske in kar 78 se jih je odzvalo vabilu na družabno srečanje v Domu Svobode. Verjetno ni le moje mnenje, da si invalidi zaslužijo več pozornosti. Ne lena prvo pomladansko nedeljo, saj delajo in živijo tako, da niso v breme družbi, ampak se skušajo vanjo čimbolj aktivno vključiti. Kako to razumejo tisti, ki so zdravi, bi bila že druga zgodba. Marinka Benctek 7Š&&C Mladim Zasavcem Zadnjič smo obljubili, da bomo danes posvetili več pozornosti projektnemu delu knjižničarskega krožka izTrbovelj, pa smo namenili več prostora prvoaprilskemu vzdušju. Zaenkrat objavljamo samo ilustracijo, ki jo boste gotovo sami razvozlali. Zahvaljujemo se pošiljki pomladanskih prispevkov s šole A. Hohkrauta in s šole na Izlakah, ki sta jih poslali Marinka Benctek in Mojca Grden. Nekaj objavljamo že danes, nekaj pa bo ostalo še za kdaj drugič. Vse so prav lepo natipkali, tako da nimamo težav z branjem. Veselimo sc tudi litijskih prispevkov. Na Izlakah so se posvetili velikemu piscu Prežihovemu V o r a n c u . Spoznavali so svet njegovih globač in solzic. Učence je pri tem vodila Lojzka Drnovšek. Pctošolci na Izlakah so imeli šolo smučanja v Kandršuh in na Rogli. Športni dan pa je potekal v tri smeri: kopanje v Toplicah, sprehodi v naravi in smučanje na Rogli. V Litiji pa bodo pričeli/ dopisniškim delom. Dopisnike bo vodila knjižničarka Nevenka Mandelj. Na šoli A. Hohkrauta so izvedli kulturni dan Pomlad in pripravili razstavo Spoznajmo Evropo. Pila sem začarana Hodila sem po cesti in brcala kamenje. Kar naenkrat sem zaslišala glas: "Kaj ti je deklica, da si tako otožna?" Pogledala sem okrog sebe in zagledala majhnega zajčka. Povabil meje. da ga pospremim do njegovega - zajčjega doma. Spregovoril je nekaj čarobnih besed in že sem postala njegova sestrica, majhna siva zajčica. Hodila sva po gozdu in dospela v njegov domek. Zajček mi je takoj postregel s pijačo in jedačo. A ni bil sam v tem velikem zajčjem domovanju, ob njem sla bila še žena Zajčka In sinček Zajčajček. Zajčku sem bila hvaležna, ker me je potegnil iz puste vsakdanjosti. Toda morala sem se Projektno delo z OŠ Trbovlje Materni jezik - španska vas? ima tudi precej simpatičnih ilustracij S. Mahniča iz 5. razreda. Seveda so povezane s pomenom stalnih besednih zvez. Uganite tole. vrniti, od koder sem prišla. Popeljal meje na pot. Začaral me je nazaj v deklico, ki je mimogrede nazaj brcala kamenje. Anita Gošte, 5.r., OŠ Ivan Kavčič Izlake V Narobe svet z OS A. Hohkraut Zjutraj sem zbudil sonce. Sončni žarki so bili obsijani s sobo. Skočil sem iz kopalnice v posteljo in sc umil. Z zobmi sem si očistil krtačko in z lasmi počesal skuštran glavnik. Potem meje zajtrk pojedel, bela kava popila. Testo je zamesilo mamico za potico. Maša je oblekla očija in ga odpeljala na sprehod. Napisal sem harmoniko in zaigral domačo nalogo. Po kosilu smodali na sani avto in se šli sankat. Doma sem pozabil roke. zato me je zelo zeblo v rokavice. Peter Željko Bilo je jutro in šolska torba je Jureta odnesla v šolo. Razred je stopil v učiteljico, na slovenščini je bil urnik. Listi so razdelili učiteljico za narek. Nato je matematika začela pisati učence. Prišel je čas malice in odmor je odšel po reditelje. Malica je pojedla Jureta. Sledil je konce pouka in nato telovadba. Stvari so zložile Jureta v torbo in odšle domov. Polona Martinčič Pesje imel lepega Marka, ki ga je odpeljal na sprehod. V parku ga je privezal za drevo, psiček pa je bral knjigo. Mimo so prišli otroci. Začeli so renčati na psa, eden pa ga je celo ugriznil. Pesje močno zajokal in hitro odpeljal Marka domov. Sandi Potokar lz dedka je vstala postel ja, se oblekla in šla na sprehod. Ko je šel travnik mirno dedka, je zagledal cvetoč hotel. Ko je prišel do domače hiše. so vrata odprla babico. Teloh je vzel vazo s police, jo postavil na mizo in vanjo dal dedka. Dedek in babica sta postala lačna. Jajce si je spekla oba, si s kruhom odrezalo nož in ju pojedlo. Zaspana postelja se je vlegla na babico. Dedka še ni premagal spanec, zato ga je gledala televizija. Petra Zupančič Miš maš sprašuje, ali veste, da je Jure Košir osvojil že devet osemtisočakov, da je Niko Grafenauer napisal prvi slovenski roman, da naša najvišja gora Triglav meri 5555 metrov, da želve živijo tisoč let, in da je danes drugi april? Odgovore preberite na tej strani lista. P zgodba s šole A. Hohkraut Pikapolonica Polona poje pesmico pomladi. Primož prinese ptička Pikija. Počasi postaneta prijatelja. Pika prepriča prijatelja: "Prinesi ptičjo postojanko." Prvoaprilske potegavščine učencev z Dola Oči mi je rekel, da lahko dihaš tudi skozi ušesa. Poizkušal sem in poizkušal, a mi ni uspelo. Spet sem šel k očiju, on pa mi je povedal, da je prvi april. - Matej, 5.a Sestri sem rekla, da ji je nekdo pred vrata natrosil bonbone. Gledala je. iskala, a jih ni našla. - Žana, 6.h V TV oddaji Klub Klobuk so bili gasilci. Prijatelju Roku. kije tudi gasilec, sem rekel, da sem ga videl na TV. V soboto je gledal ponovitev, a se ni videl. - Aleš, 7.b Na prvoaprilsko jutro me je zbudil bratov krik: "Pajek, pajek!" Vsa preplašena sem vstala, gledala v steno, pajka pa nikjer. - Beti, 7.b Zmenili smo se, da bomo tekmovali, kdo bo prvi na Breznem. Prijatelj ieaje rekla, da pozna vse bližnjice. Po startu smo še malo tekli, potem pa smo se poskrili. Ko seje vrnila in videla, da smo jo potegnili, je rekla: "Saj ni nobene škode, če sem malo tekla." - Simona, 7.a Bratrancu Boštjanu sem rekel, da ima muca mlade. Pet minut jih je iskal, potem pa se je spomnil, kakšen dan je. - Jani, 6.b niddv h ‘lan ozl ‘fr98Z ‘oiounr disor ‘n3SOd9 DBA :|JOAo6po !U||ABJd čudno zgodovino. Cole je refren pesmi sanjal in ko seje zbudil, gaje zamomljal v vvalkmana. Originalna verzija pesmi se precej razlikuje od le. ki jo poznamo. Ritem je malce dmgačen. precej je daljša, konča se v ritmu sambe. .Spremenili so jo zaradi tekmovanja. Od ponovnega izbora, ki bo to soboto. Cole ne pričakuje veliko. Po njegovem bo -] glasovanje tokrat bolj politično obarvano. Nanj se bodo seveda čim bolje pripravili, naredili so že novo koreografijo. Če bo vse skupaj zaleglo, bomo videli. Trenutno je glavni cilj 1 x banda 1 kaseta, kije izšla danes. Pripravljali sojo dobri dve leti. Zdaj se začnejo promocije in člani skupine upajo, da bo šla kaseta dobro v prodajo, čeprav na njej ne bo pesmi lih | deževen dan. Preden sva pogovor končala, je Cole dodal: "Če se bodo tudi poslušalci tako zanimali za nas. kol sc novinarji, bo super. Odkar smo zmagali, telefoni non-stop zvonijo." Tomaž A. Štojs Pred izborom slovenske popevke za Pesem Evrovizije 1993, je najbrž le malokdo poznal skupino 1 x band. Delujejo že nekaj let, kljub dobri komercialni glasbi pa zaenkrat niso poznani širši slovenski publiki. Pred nastopom samim verjetno nihče ni niti pomislil, da bodo zmagali. Pa vendarle so. Vodja skupine je Cole Moretti. Zaposlen je v Studiu 26 na RTV Slovenija, veliko pa se ukvarja s producentskimi posli. Takoje sodeloval pri skupinah kot so Avtomobili. Martin Krpan, Sokoli... Predenje ustanovil I x band. paje igral pri I lari Margot. Z njimi je bil precej uspešen v tujini, saj je bila pevka Američanka, zato so bila vsa njihova besedi la v angleščini. Leta 1990 so se razšli in kmalu zatem je nastala skupina 1 x band. Glede imena nam je Cole dejal: "Večkrat sem poslušal prijatelje, ki so se pogovaijali o različnih koncertih. In velikokrat sem slišal, da pravijo, ah. en čisto iks band je igral." Pesem Tih deževen dan. ki je na slovenskem izboru zmagala, ima kaj Kakršen človek, takšen smeh. Kolikor l judi, toliko nasmehov. Prvoaprilske šale so navadno namig, da si smeh privoščimo s kakšno lažjo, češ, glej, za tabo se pa kadi. V smeh nas spravljajo ljudje s svojo nerodnostjo, včasih smo ob tem celo nesramni. Štosno je bilo recimo, ko smo v nabito polni kinodvorani "cepali" od smeha ob prikazu, kako se nekdo potaplja in pri tem občasno pomoli roko iz vode, ko drugi na bregu hladnokrvno čaka, kdaj se bo roka ponovno prikazala, dajo bo lahko naslikal. Nič manj komične niso situacije, ko oponašamo koga drugega, se pačimo tjavendan ali čvekamo vice. No, šalo na stran, tokrat nas je zanimalo, kako se zabavajo Zasavci. Tekst in foto: Petra Radovič ADI ŠMIT, upokojenec iz. Hrastnika: "Ob tako majhnih pokojninah ne morem, da se ne bi smejal vsem, ki jim po glavi rojijo zamrznitve. Poleg lega je še nekaj angleških humorističnih filmov, ki jih rad pogledam. Sicer paje življenje poslalo precej pusto, zaskrbljeno, da se težko najdejo prilike za smeh. Zdaj še sosed soseda ne pozdravi na hodniku, kje šele. da hi sc smehljali." J A N E Z EO H IO, u si ii/ben ec iz H ra st n i ka : " V časi h sem rad pe! in to so bili trenutki, ko smo se res od srca nasmejali. Zdaj ni več teh možnosti. Če imam le čas. greva z ženo v naravo, da se razvedriva, imava tri pse in muce. Živali imam rajši kot sebe, njim sc tudi največ nasmejim." KARMEN.)!! K IN, dipl. ekonomistka i/ Zagorja: "Veliko stvari me spravlja v smeh. Včasih so to vici. rada gledam oddajo ALO-ALO. smejim se v službi, ko kdo od sodelavcev koga oponaša, fantu, kadar 'frise poka', predvsem pa rada druge spravljam v dobro voljo." E NATAŠA ČEŠKO-JESENŠEK, upravni tehnik iz Kisovca: "Rada sc smejim, čeprav sem se, kot pravi mož. včasih več, saj so me stvari na vsakem koraku spravljale v smeh. 'Zdaj se največ nasmejim svojemu enoinpolietnemu sinku, včasih že, ko pomežikne / očmi." MAŠA kORDIŠ-TROHA, nar.-mat. tehnik iz Zagorja: "Smejim se dobrim šalam, smešnim situacijam tako v filmih kot v življenju pa tudi svojim in neumnostim drugih ljudi. Pred kratkim smo se prijateljice smejale na lasten račun, kako smo bile včasih 'otročje'. Čeravno mislim, da se nasplošno ponuja premalo priložnosti za dobro voljo." LESTVICA ZASAVCA in ODDAJE 100 NA URO Plesali so saino en leden, bi lahko rekli za skupino Simply red. Prvo mesto na naši lestvici je prevzela skupina Pop design, ter tako še enkrat dokazala, da ji trenutno v Sloveniji ni para. Zmagovalni video-spot ter vse štiri predloge si seveda spet lahko ogledate ta teden. V soboto ter ponedeljek v Trbovljah, v nedeljo in torek pa v Litiji. PREDLOGI ara ta teden: 2 UN Ll M ETE D-No limit« U 2-Pr ide K.D. LANG-Constant craving ANNIE LENNOX-Llttle blrd Grlasu|em zas »1 nazlo-vt •Aniitvm Zasavca, C. ima|a Sl, Žagarja. NAGRADNA IGRA ODDAJE 100 NA URO in ZASAVCA Kot kaze, vam je vprašanje iz I. kola povzročilo nemalo preglavic. Dobili smo namreč manj pravilnih odgovorov, kot smo pričakovali. Spraševali smo vas po točnem datumu, mesecu ter letu smrti pevca Freddyja Mercuryja. Pravilen odgovor se glasi; 25.11.1991. Med pravilnimi odgovori je bila izžrebana Manca Kraulberger iz Izlak, nagrado, srebrno verižico z obeskom, pa je prispevalo Zlatarstvo Mešiček iz Trbovelj. 3. KOLO Da bo vse skupaj malo lažje, vam ponujamo tri odgovore, samo eden pa je seveda pravilen. Povejte nam, koliko članov šteje Pihalni orkester Svea iz Zagorja? a) 20.000 b) 75 c) 4 Zvok zasluženega uspeha Navdušenci n;id slovensko pop sceno smo ugotovili, da seje splošna kvaliteta glasbe pri nas dvignila nad monotonijo svetovnega povprečja. Naši ustvarjalci, na primer Popdizajn, Zlati Dobričina, Lepa Helena in Vrčkova Irena so se zapisali v anale svetovne zgodovine... Kaj takšnega se ne posreči vsakomur. Za pravo glasbo namreč talent in /nanje nista dovolj, potrebno je tudi intimno poznavanje človekove psihe. "V čem je skrivnost vašega uspeha," je zagotovo prvo vprašanje, ki bi jim ga vsakdo zastavil. Poglejmo, kako so na to vprašanje odgovorili vprašani. Popdizajn: "Vsaka naša pesem ima dušo. Vanjo je vloženo toliko čustev, kolikor jih odpeta beseda laliko opiše. Melodija je zgodba zase. Za spremljavo uporabljamo neortodoksnc akorde." Zlati Dobričina: "Melodija je zelo pomembna, ni pa vse! Pesem se sodi po globini in pomenu teksta. Moje pesmi imajo sporočilo, to vedo moji oboževalci in zato me tudi na svetovni glasbeni sceni cenijo in spoštujejo. Rad bi se zahvalil mami, očku, teti, stricu, sosedi, trafikantki na križišču in kunotii za nesebično pomoč, sodelovanje in inspiracijo. Lepa Helena: "Osebno menim, da mora biti za uspeli zaslužna kvaliteta vokala. Uspela sem, ker imam kristalno čist, šolan glas, ki požene mravljince po telesu. Tri oktave niso dovolj, veste, kar mene poglejte!" Vrčkova Irena: "Važno je, da si mlad in lep, to se odraža pri petju. Uspeh posameznika je odvisen skoraj izključno od iniaga, saj smo vsi slovenski "miiskontarji" odlični." T.P. MEDITERANEO Evropa ni Amerika. To dokazuje tudi filmska industrija, kije na stari celini že dalj časa v krizi, kljub številnim festivalom, s katerimi se poskuša čimbolj popularizirati evropski film. Prav tako tudi Felix ni Oscar in medtem, ko se na prvega kaj kmalu pozabi, se slednjega omenja vsaj še leto dni ali več. odvisno od reklam, škandalov, tračev in podobnih stvari. Kajti - v ameriškem filmu nastopajo prave zvezde, ki jih v evropskem ni prav veliko. Tudi to je del filmske industrije, ki pomaga polniti blagajne kinodvoran in tega se Američani dobro zavedajo. Mediteraneo je evropski film. V njem ne zasledimo znane igralske zasedbe, prav tako ni posnet v stilu modernih hollywoodskih stvaritev. To pa še ne pomeni, da ni dober. Mediteraneo se dogaja v času vojne, čeprav se z njo soočamo le posredno. Vojna je vsekakor najbolj strašna zadeva, lahko zadane človeštvo in to občutijo (udi italijanjski mornarji, ki se v sili zatečejo na samoten grški otok. Kmalu odkrijejo, da otok sploh ni tako samoten - v vasici je polno mladih deklet, nekaj starcevin otrok- kot je osamljen v strašanskem peklu vojne. Vonj po smodniku zamenja vonj po ženskah in vinu in zdi se. da jih je sam Bog poslal na najlepše in najdaljše poletne počitnice, ki so povrh vsega ugodja še brezplačne. Pravzaprav v filmu ni nič militantnega - vse kar je militantno, se z razvojem dogodkov počasi odpravi. Sovražnik tako postane prijatelj in vojna postane raj. Film ni samo izvrstna komedija/drama, v kateri se Italijani norčujejo iz samih sebe. je tudi dobitnik Oskarja za najboljši neameriški film v lanskem letu. To samo potrjuje uspeh tako pri gledalcih kot pri kritikih. Če imate že dovolj nasilja in umorov, s katerimi nas zadnje čase prav osipavajo iz Hollywooda - zgodba o izgubljenih ljudeh na izgubljenem otoku sredi Sredozemlja vas bo tokrat brez krvi. in to v vojnem času, zagotovo zadovoljila. Boštjan Groznik Vlado Kreslin je zapustil Slovenijo. Brez strahu, ni igral "Catch thè cash", tudi prekomerno se ni zadolžil. Za 14 dni je odšel v Združene države amerike. Razlog? Nastopi. Šel je sicersam. brezsvoje "Beltinške bande", vendar pa to ne pomeni, da so se razšli. Nekateri člani skupine so zboleli za gripo, pa tudi stroški potovanja za vse bi bili preveliki. Kako je bilo. preberite v eni naših prihodnjih številk. Snemanje nove kasete skupine Buldožer se nadaljuje. Pesmi bi morale biti posnete že zdavnaj, vendar pa iz različnih razlogov še niso. Potrebno bo še malo potrpljenja, po snemanju bo na vrsti namreč še miksanje pesmi. Sporočili so tudi datum, kdaj naj bi kaseta ugledala luč sveta - v začetku septembra. Plošča Alexandra Mežka je že izšla. Njen naslov je. kot smo že poročali, Anyone can walk away. Alexander, za razliko od prejšnjih plošč, tokrat poje pesmi, ki so jih napisali drugi. Naslovna pesem je čudovita ljubezenska balada. Če bo narejen tudi dober video-spot in če bo pesem v svoj program uvrstila M'1'V, lahko trdimo, da bo postala svetovni hit. Izlaška skupina Victoria je gostovala v Ljubljani. Z znanim voditeljem Jankom Ropretom so imeli intervju, ki so ga dobro "prestali". Snemajo pa tudi pesem Politika II. Alex nam je povedal, da je besedilo tako ostro, da bo gotovo kdo posegel po cenzuri. Napisal ga je seveda Tadej Prosenc. Verjetno bodo kmalu nastopili v Videonoči. Še vedno pa iščejo sponzorje, ki bi jim pomagali pri izidu njihove prve kasete. Boris Kopitar zapušča ansambel Nika Zajca. Prodaja njegove prve kasete, žametne vit niče. je marsikoga presenetila, saj je zelo dobra. Glasbe na kaseti ni mogoče opredeliti, saj ni ne zabavna, ne narodno zabavna. Ansambel zapušča zato, ker mu voditeljsko delo na televiziji vzame preveč časa, tu pa je zdaj še solo kariera... TAŠ Lani poleti je izšla knjiga, ki je pomembna za domoznanstvo Litije. Njen avtor Ivan Godec ji je dal naslov Litija nekoč in danes. V kratkem času je bila razprodana in je ni bilo več moč kupiti, danes pa ni tako. Obiskali smo Ivana Godca, da nam kaj več pove o tem delu. Knjižica Litija nekoč in danes je med redkimi, ki je bila dobrega pol leta po izidu še enkrat natisnjena. Kaj je bil poglavitni vzrok, da se je to zgodilo? Prvi natis v tisoč izvodih je bil hitro razprodan. Verjamem, daje na to vplivala vsebina knjižice, ki poleg zgodovine kraja vsebuje še podatke o sodobni Litiji z zanimivimi fotografskimi posnetki. Potem, ko je ni bilo več v prodaji, ljudje pa so sc še zanimali zanjo, sem menil, da je prav in dobro, dajo ponatisnemo. Dela sem se lotil in rezultat je tu. Za izid knjige je potreben založnik oziroma precej denarja, če si samozaložnik. Kako ste knjigo natisnili vi? Težko. Prvo izdajojc založil Košarkaški klub Litija. Predsednik občine Miro Kaplja je bil med tistimi, ki so me najbolj vzpodbujali pri delu. Zbral sem tisto, kar je po mojem mnenju za Litijo pomembno. Drugo izdajo pa sem založil sam. Ali ste se pisanja knjižice težko lotili? Kot pri vsaki stvari, je seveda najprej potrebna ideja. Dobil sem jo pri prebiranju knjižice Litija mesto Jožeta Župančiča iz leta 1952. Mislil sem, da Litija po tolikih letih zasluži novo predstavitev. To sem naredil po svojih močeh. Res pa je, daje za tako delo potrebno kar dosti časa, volje in vztrajnosti. Dobrega pol leta sem porabil za zbiranje gradiva in pisanje. Dosledno 'sem upošteval načelo, da naj bo v knjižici objavljeno le tisto, kar je moč najti v pisnih virih. Nisem sc opiral na ustno izročilo, čeprav bi takšen pristop lahko knjižico vsebinsko obogatil. Na to temo je še pokojni Jože Župančič napisal, da mu pri takratnem tiskanju v Zasavski knjižici obseg ne dovoljuje objave vsega, kar je zbral. Tudi sam sem bil v podobnih težavah. Litijska knjižica mi je pri teh in podobnih težavah pri izboru literature občutno pomagala. Ste imeli veliko sodelavcev? Pomagal sem si, kakor sem vedel in znal. Pri zbiranju podatkov s tako različnih področij je vsekakor potrebno iskati znance, pritisniti na marsikatero kljuko, dostikrat zavrteti številčnico na telefonu ali vzeti pot pod noge. Zadovoljen sem, da so bili znanci prijazni, da so sc vrata odpirala in je telefon deloval ter so vsa pota rodila sad. Večino sodelavcev sem v knjižici tudi zapisal. Kako so knjižico sprejeli Litijani -domačini? Težko sodim. Iz izkušenj vem, da ljudje takšne stvari malo bero. Tu in tam meje kdo ustavil ali me poklical in pohvalil. To mi je dobro delo. Še najbolj sem bil zadovoljen ob srečanjih z domačini, ki so mi povedali svoje kritične pripombe. Tako sc človek zares prepriča, da je vsebina prebrana. Večino pripomb sem v drugi izdaji upošteval. Kakšni so vaši načrti? Vemo, da ste poznavalec Valvasorja. I .etos mineva 300 let od njegove smrti. Sedaj objavljam feljton na to temo v litijskem Glasilu občanov. V njem sem zbral podatke o delu Valvasorja. Tik pred izidom je Vodnik po gradu Bogcnšpcrk. Upam, dami bo uspelo natisniti tudi knjižico o temi Valvasor in Slovenci 1993. Joži Konjar Delavski dom Trbovlje Marca letos mineva 30 let, odkar so v Trbovljah pričeli z gradnjo osrednjega kulturnega hrama delavskega doma. Priprave na gradnjo so se začele že mnogo prej. Že 1947 leta je Lojze Ribič dal pobudo za zgraditev kulturnega in športnega doma, ki naj bi ga zgradili vzdolž novega stadiona nasproti Splošne bolnišnice. Zaradi različnih razlogov do gradnje ni prišlo. Leta 1952 se je Ribič znova vrnil v Trbovlje, tokrat kot direktor Rudnika Trbovlje - Hrastnik in misel je dobila tla pod nogami. Marca 1952 so ugotovili, da je v Trbovljah resnično potreben nov kulturni dom, še posebej zaradi dotrajanosti starega delavskega doma in drugih prosvetnih domov. Izvolili so iniciativni odbor, ki je odločil, da bodo nov kulturni dom postavili na lokaciji med Rudarskim in starim Delavskim domom in okvirno določili prostore. Sprva je kazalo, da se nihče od povabljenih arhitektov ne želi lotiti izdelave projekta, saj je bil zahteven in težaven. To nalogo je prevzel arhitekt Marko Župančič, sodelovali pa so še Gaspari, Čigon, Likar in drugi. Hkratijc stekla vseslovenska akcija za zbiranje materiala in denarne pomoči za gradnjo doma. Še posebej seje izkazal Milan Kožuh, podpredsednik gradbenega odbora in operativni vodja gradnje. Gradbena dela je izvajal stavbni oddelek Rudnika Trbovlje - Hrastnik. V gradbenem odboru so poleg Ribiča in Kožuha delali: T. Lenarčič, T. Gosak, T. Mahkovec, J. Čibej, F. Novak, M. Ranzingcr, V. Miklavčič in J. Skrinar, ki so jim pomagali M. Ranzingcr st., T. Božič, S. Rejc in Z. Zelko in drugi. Pripravljalna dela so sc pričela 4. marca 1953, gradnja pa 19. aprila. Ob tej slovesnosti je Ribič spregovoril o pomenu gradnje novega kulturnega centra, sledili so še govori drugih, v tistem času, pomemnih mož, pela je tudi Zarja. S tem dogodkom sc je v Trbovljah pričelo novo obdobje. Gradnja je trajala do 29. novembra 1956. Nedvomno je Delavski dom odigral pomembno vlogo v življenju občanov Trbovelj, saj se je v njem zvrstilo na tisoče prireditev z. več milijonov obiskovalcev. Tine Lenarčič « ZABEL//0 Hrastnik Moški zbor Svobode Dol pod vodstvom Vilija Alta je prejšnjo soboto popestril večer prebivalcem Savne Peči. Peli so predvsem slovenske ljudske pesmi. Glasbena šola se je 21. marca udeležila predtekmovanja v Mariboru s solistoma na flavto Vastjo Lenart in Domnom Učakarjem. 27. marca so nastopili v Radečah na 19. reviji zasavskih glasbenih šol. Zastopal jih je klavirski duo, citre, dve harmoniki s klarinetom in duo kitar. Martin Bizjak, akademski slikar, razstavlja od 25. marca v razstavišču Cicero v Ljubljani. Slika predvsem v olju in temperi. Omenjamo ga zato, ker je rojen v Hrastniku, sicer pa živi v Puli, kjer je bil desetletja direktor filmskega festivala. Zdaj je zaposlen v nacionalnem parku Brioni. Upamo, da ga bomo imeli priložnost videti kdaj tudi v Zasavju. Za gledališki abonma, četrta predstava, so organizirali predstavo Ibsenove Nore, v izvedbi kranjskega Prešernovega gledališča. Sporočilna vrednost večnega nesporazuma med moškim in žensko je za gledalce večno privlačna. Dobrodelna prireditev na Dolu za obnovo cerkvene fasade instrehejebila26. marca. Poleg obeh dolskih zborov je številne obiskovalce navdušil tudi župnik Marjan Veternik s earodeiskimi veščinami. F.M. Trbovlje V gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje je bila 19. marca proslava v počastitev svetovnega dneva invalidov. Pripravilo jo je Društvo invalidov Trbovlje. Sodelovali so osnovnošolci z recitacijami, ženski zbor Corona, vokalno instrumentalna skupina VIS Društva upokojencev Trbovlje in plesna skupina. V Delavskem domu Trbovlje je bil 26. marca letni koncert Mladinskega pevskega zbora Trbovlje. Pod vodstvom dolgoletne zborovodkinje Ide Virt je zbor pel pesmi iz domačega in svetovnega glasbenega repertoarja. Nastopila sta tudi dekliški in fantovski pevski zbor pod vodstvom Kiti Virt, glasbeno spremljavo pa je imela v rokah Urška Meglič, pianistka. T. L. Vsi vemo za cerkev na Sv. Plani ni, toda v nedelj o 21. marca se je tu dogajalo, poleg vsakotedenske maše, še nekaj drugega. Nastopili so godbeniki iz Sevnice. Igrali so na prostem. Lepo vreme je privabilo veliko poslušalcev, ljubiteljev tovrstne glasbe. Seveda je bilo nekaj tudi naključnih obiskovalcev, ki so se prišli naužiti čistega zraka. U. l. V dvorani v Kisovcu je bil 26. marca ob materinskem dnevu koncert, ki so ga pripravili učenci Glasbene šole Zagorje. Ajdbog in ptičvolkkača je naslov nove (druge) pesniške zbirke Jurija Hudolina, kije izšla prejšnji teden pri založbi Mondena. V spremni besedi je Dane Zajc zapisal, da so to pesmi, ki iščejo grozo, gnus in premišljujejo o smrti na nadrealističen način. Skozi "hudobnost", zanikanje in posmeh vsakdanjemu življenju, pesmi izžarevajo odčarani svet mladega pesnika, pa vendar lahko iz njih razberemo nestrpno iskanje vrednosti življenja. D.H. Koncert leta V Delavskem domu v Zagorju bo 2. aprila koncert orkestra A endemia Ars Musicar iz Celovca. Umetniški vodju orkestra Brian Pinla vson je bil nad zagorsko gledališko dvorano izjemno navdušen in odločil seje, da bo orkester v njej posnel svojo novo CD ploščo. Akustika te dvorane je po mnenju tega umetnika, vajenega odličnih dvoran, izjemna. Orkester je bil ustanovljen jeseni leta 1991, doslej je koncertiral v Italiji in Avstriji. V Sloveniji bo tokrat nastopal prvič. Zanimivost orkestra je, da igra brez dirigenta, zanj je značilna mednarodna zasedba. V njem igra tudi zagorski flavtist Matej Zupan. Program petkovega koncerta je Rossinijeva Uvertura k operi Seviljski brivec, Beethovenov Koncert za violino v D duru, opus 61 in Mozartova Simfonija št, 40 v g molu. V zagorsko dvorano se Imi zagotovo splačalo vstopiti, saj bo koncert bogat, še zlasti zaradi solista -violinista Igorja Ozima, odličnega koncertanta, izjemnega pedagoga in dobitnika več mednarodnih nagrad, ki je tudi redni profesor na Visokih šolah v Koelnu in Bernu. I.L. Radečam počastili Sajovica V novem domu pihalnega orkestra radeških papirničarjev jc bil pred tednom koncert ob 60. letnici skladatelja Marjana Sajovica. Skladatelj, ki sc jc rodil v Tržiču, jc doštudiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani študij kompozicije. Njegovo ustvarjalno območje je zelo široko. Piše tako za vokalne skupine, manjše instrumentalne zasedbe kakor tudi za orkestre. V zadnjem času je svoje ustvarjanje usmeril na področje pihalnih orkestrov, saj domače glasbene literature na tem področju zelo primankujc. Radeški godbeniki so se s koncertom pridružili številnim čestitkam ob njegovi 60 letnici. Programje bil večinoma sestavljen iz njegovih skladb. Sajovic se je radeškim ljubiteljem pihalnih orkestrov oddolžil s čudovitim nastopom trobilnega seksteta iz glasbene šole Grosuplje, kateremu je dirigiral profesor Sajovic. V znak pozornosti in zahvale za čudovit večerje profesor Sajovic povabil radeške godbenike, da se udeležijo podobnega koncerta, ki bo 2. aprila v Grosupljem. Poleg radeških godbenikov bodo na njem nastopili še Pihalna godba iz Tržiča in 60 članski pihalni orkester tamkajšnje GŠ, kjer je profesor Sajovic ravnatelj. Franci Kadunc «c \ m v/*Jt S vr J* . CENIK EKONOMSKO - PROPAGANDNIH STORITEV OBČANI ; sv^ l' ^ 1. ČESTITKA tekst z eno skladbo ob delavnikih tekst z eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema skladbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah 1.300.00 1.600.00 2.500,00 3.000,00 PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto CENA ČESTITKE PO POSEBNI ŽELJI 50% VIŠJA! 1.100,00 2. KOMERCIALNI OGLASI tekat do 20 besed vsaka nadaljna beseda 1.000,00 50,00 3. OBJAVE tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 400,00 20,00 4. ZAHVALE tekat do 40 besed vsaka nadaljna beseda 5.000,00 100,00 5. OSMRTNICE 1.500,00 CENIK VELJA OD 1.2.1993 DALJE Marko Tušek, 205 cm visok Hrastničan, sicer košarkar kranjskega Triglava, je gotovo eden redkih slovenskih košarkarjev, ki ima pri 17-ih letih /e status profesionalnega košarkarja. Lahko bi dejali, da se Marko precej razlikuje od svojih vrstnikov. Medtem ko drugi še iščejo svojo potrditev v slovenskem prostoru, jo Marko že ima. 102 ponudbi, med katerimi so tudi tiste iz domovine košarke, ZDA, to samo potrjujejo. Košarka te spremlja že iz OŠ. Kako si se pravzaprav odločil zanjo? Začel sem že v drugem razredu osnovne šole. Takrat je bilo to bolj za šalo. Košarko smo igrali dvakrat tedensko, proti koncu osnovnega šolanja je to pravzaprav postala ambicija. Nastopil sem v zasavski selekciji, članski ekipi KK Hrastnik, v 8. razredu sem že igral za pionirsko reprezentanco Slovenije in kar hitro sem se moral odločiti, kako naprej. V Hrastniku pač ni bilo možnosti za napredovanje in zato sem se odločil za Triglav. Sicer me je za košarko navdušila stara mama, ki mi je vedno govorila, da sem visok, močan in daje košarka pravi šport zame. Ob tvojem odhodu ti je mnogo pomagala naveza Niko Toplak-Marti n Gorenc. Vendar je Gorenc ravno takrat zapuščal Kranj; kako si se znašel v novi sredini? Ob odhodu je bila zame glavna dilema ali Triglavali Smelt Olimpija. Moj profesortelesne vzgoje Niko Toplak mi je priporočil, da je bolje, če grem h Gorencu. Kar precej je bilo težav, še posebej, ko je Gorenc odšel. Bil sem ponovno na začetku, vendar seje vse odvijalo v željeno smer. Nekaj je bilo tudi sporov oz. dilem okoli tvoje pogodbe med Triglavom in Smelt Olimpijo. Čigav igralec si sedaj? Že ko sem se leta 1990 preselil v Kranj, so se nekateri spraševali o tem. Takrat je Triglav nastopal v prvi B ligi. moja registracija za to ligo je bila prepozna. Tako sem treniral v Kranju, igral pa za mlado ekipo Smelt Olimpije. V sezoni 91/92 sem prvič nastopil za Triglav in za mlado ekipo Olimpije. To je povzročilo dvome, češ za koga sem registriran. Vendar tu spora med Triglavom in Olimpijo ni. Kluba sta se dogovorila da bom nastopal z dvojno licenco. Olimpija je Triglavu plačala odškodnino, jaz pa sem podpisal pogodbo z Olimpijo. Od 1.5. 1993 sem torej član Olimpije, do takrat pa lahko igram in za Triglav in za mlado ekipo Olimpije. Katera tekmovanja so letos v ospredju? Kar nekaj izkušenj že imaš z reprezentanco. Z reprezentanco je bilo tudi nekaj uspehov. Leta 90 smo na tekmovanju Alpe Adria v Celovcu osvojili prvo mesto, bil sem tudi proglašen za najboljšega igralca. Dveleti kasneje smo s kadetsko reprezentanco na enakem tekmovanju ponovno /.magli in prvič uspeli premagati ekipo Hrvaške in to z 9 točkami razlike. Znova sem bil proglašen za najboljšega igralca. Letos nas čaka Evropsko kadetsko prvenstvo, žal še ni znano kje bo, vendarupam na ugodno razvrstitev. Prav gotovo bo zanimivo tudi maja. ko se bomo s člansko vrsto na kvalifikacijskem turnirju poskušali uvrstiti na Evropsko oz. Svetovno prvenstvo. Vsekakor ob Litvi in Hrvaški to ne bo lahko. Lani si bil z mlado reprezentanco v ZDA. Se boš odpravil čez lužo? V glavnem smo lani igrali v Utahu, odigrali 9 tekem in vseh 9 tudi izgubili. Vsekakor smo se imeli kaj naučiti. Osnovna razlika je v moči in indi vidulni sposobnosti posameznika, taktika je le v drugem planu. Poseben čar so našim tekmam dajali gledalci, ki jih je bilo tudi po 15 000 na eni tekmi. Med smo turnejo sem dobil okoli sto ponudb. Najbolj konkretna je prišla prav iz Utaha, a do realizacije le te bi lahko prišlo le ob soglasju Olimpije. Pa še to le za sezono ali dve. Želja seveda ostaja. Si "profi" košarkar. Kako ti kaj gre? Resje. Od košarke živim. Še kar dobro, bi rekel, srednjo šolo delam izredno in nekoč bi strašno rad igral v NBA ligi. Sc boš še vrnil v zasavsko košarko? Najprej bi se rad zahvalil Niku Toplaku in Deželaku, saj sta me naučila osnove košarke. Ob odhodu nisem imel nikakršnih problemov, saj je vsakomur jasno, da košarka v Zasavju nima pogojev, kot so drugje. Vsekakor se bom vrnil, če ne prej, kot trener. Ranko Mandič Pred nedavnim je NK Papirničar Radeče pripravil svoj občni zbor. na katerem je bila kot pomembna odločitev sprejeto, da nogometaši izstopajo iz dosedanjega matičnega društva TV D Partizan in ustanovijo samostojno društvo NK Papirničar. Zato so na občnem zboru sprejeli tudi nova pravila in izvolili organe kluba. Razlog za ta sklep je bil predvsem v lem, da želijo radeški nogometaši nastopiti bolj organizirano in samostojno, kar jim je bilo doslej v določeni meri onemogočeno. Predstavniki sponzorja, podjetja Radeče papir, so takšno odločitev v celoti podprli in hkrati zagotovili novemu društvu pomoč v okviru danih možnosti. Za novega predsednika kluba so potrdili dosedanjega predsednika Alberta Ernestla in prav tako za sekretarja Ladija Leskovarja, medtem ko je odbor za materialna in razvojna vprašanja radeškega nogometa prevzel Branko Odlazek. Poleg njih so bili v upravni odbor izvoljeni preizkušeni in ugledni nogometni delavci iz Radeč, predvsem iz podjetja Radeče papir. Na občnem zboru so zelo pohvalili tekmovalne dosežke v jesenskem delu prvenstva preteklega leta. še posebej prvega moštva, ki tekmuje v 111. slovenski ligi - vzhod. Priznanje so izrekli trenerju Milenku Sivku in sedanji mladi generaciji radeških nogometašev. NK Papirničar danes vključuje v svojih vrstah preko 100 igralcev vseh slekcij. Pod strokovnim vodstvom treneja Milenka Sivka deluje domač trenerski kader, izbran iz vrst bivših nogometašev, ki bodo prav gotovo vložili mnogo truda v usposabljanje svojih mladih naslednikov. Sicer pa seje prvo moštvo NK Papirničarja dobro pripravilo za spomladanski del sezone, čeprav ga niso najbolje začeli. V pripravljalnem delu so marljivo trenirali, odigrali so tudi nekaj pripravljalnih tekem. Trener Sivko računa, da bo tudi spomladanska sezona uspešna. Ob izkušenih igralcih Ribiču. Kirbišu, Majalu računa predvsem še na tiste, ki so se že izkazali v jesenskem delu tekmovanja. Sem sodijo Lazar Z.. Lazar J., brata Guček. Držanič. Sonc, Ramovš. Trebše, Kneže vič, Cetin. Čeč, Režun, Pavlin, Tutič, Knavs, Derviševič. Zupančič in drugi. vj,0 žnidar El mm -■“.-vj POROČILA Nogomet Zamujena priložnost ETI EE Zagorje -Steklar 0:0 'Zagorje, igrišče Proletarca, gledalcev 500, sodnik Felbar (Lendava). EE: Hace. Grešak. Brečko. Borštnar, Žibret. Buovski (Kurež), Razboršek. Kern. Repovž. Petrušič (Grden), Grčar. Steklar: Suroč, Horvat. Počivavšek. Margoč. Koražija, Kidrič (Bevc). Turnšek. Valek. Tomas. Zdovc (Černoša). Krklec. V prvoligaški tekmi Zagorjanom znova ni uspelo vknjižiti zmage, tokrat v tekmi z ekipo iz začelja lestvice. Gostje so bili v prvem delu zelo nevarni, toda vratar Hace je bil vedno na pravem mestu. V nadaljevanju so Skrinjarjevi varovanci zaigrali bolje, a pravih priložnosti ni bilo. Poleg Haceta si pohvalo zasluži tudi ofenzivni branilec Mitja Grešak. S.F. Kar ob obe točki Primorje - Oria Rudar 1:0 (0:0) Igrišče Primorja, gledalcev 900, sodnik Turk (Mb). Strelec: Čermelj. Primorje: Samec. Bratina, F.Pergar, Fegic, radulovič, Madon, Lučič. Kodelja (Krečič). Mulahmctovič, Adžič, Čermelj (V.Pergar). Oria: Razinger. Florjane. Haralovič. Barič. Štok. Zaimovič, Sotenšek. Rižner. / lak. Breznikar (Brdik). Holešek. Trboveljčani so izgubili prvo srečanje v spomladanskem delu •prvenstva in za vodilnima Primorjem in Istragasom zaostajajo za štiri točke. Edini zadetek je bil dosežen v 62. minuti, ko je obramba Orie Rudarja pozabila na domačega napadalca Čermelja, ki je iz neposredne bližine ugnal Rauzingcrja. S.F. Točka v gosteh Brda - Svoboda Kisovec 0:0 Igrišče v Brdih, gledalcev 300, sodnik Vunič (Kp). Svoboda: Kurež. Gošte, Gobove, Uranič. F.Kranjc, Zakonjšek. Zajc. Šink (Kovač), Račič (Trdin). J.Kranjc, Vozelj. Svoboda je osvojila dragoceno točko v gostovanju v Brdih. Rezultat 0:0 nikakor ni odraz razmerja dogodkov na igrišču. Kisovčani so bili boljši nasprotnik, dosegli tudi gol, ki pa ga sodnik iz nerazumljivih vzrokov ni priznal. J.M. Ra decani poraženi Papirničar - Impol Slovenska Bistrica0:2 (0:1) Radeče, športni park, gledalcev 250, sodnik Soršak (Mb). Strelec: 0:1 in 0:2 Delamea. Papirničar: Cerar. Trcbše, D.Guček. Cetin. Držanič. Čeč. Knavs. Ribič. B.Grčar. Tutič. Kneževič. Majal (Režim). Impol: Vidačkovič. Justinek. Hren. Pečovnik. Sep, Kruder (Emih), Papotnik (Šuntuer), Petrovič. Tomažič. Pristovnik. Delamea. V zelo hladnem in vetrovnem vremenu so se bolje znašli gostje, ki so v redkih protinapadih dosegli dva zadetka in s tern premagali sicer borbene igralce trenerja Milenka Sivke. Domači so se trudili, da bi dosegli zadetek vendar so v preveliki želji poceni dobili zadetka in zapravili dragoceni točki. V.Ž. Rokomet Derbi Omnikomu Presaci Litija - Omnikom Rudar 21:23 (11:9) Litija, športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Korič in Kalin (oba Lj). Presad: Ulčar.Špelič-4, Vcrbajs 1. Maček 5. Plešnik. Čotar 2, Počervina d. Kolar 6. Gradišek, Kogovšek. Doblekar. Omnikom: Lipovšek. Medved d. Sečki, Privšek 2. Vrbnjak 5. Kosec 8. Rizmal, Senčar, Mašič. Stojakovič 4, Voglar L Senica. Litijani so večji del tekme vodili in pri rezultatu 19:15 povsem popustili. Tako so Oinnikomovei v zadnjih desetih minutah rezultat izenačili in na koncu celo zmagali. Trboveljčani bi tekmo lahko tudi izgubili, saj ni odločala o ničemer več. Z zmago so se sicer povzpeli na 7. mesto, kar pa ne prinaša bistvenih prednosti. Namesto s čedalje slabšo Pivovrno Laško bodo v play off-u tako igrali z vedno neugodnimi Jadranaši iz Hrpelj ali pa s čedalje boljšimi Velenjčani. Kakorkoli že, nič dobrega. Vsekakor gre na zadnji tekmi pohvaliti Kosca in Stojakoviča, Litijani pa bodo drugo leto poskusili znova... D.R. Po pričakovanjih TKI Hrastnik - Radgona 23:17(10:6) Hrastnik, dvorana na Logu, gledalcev 200, sodnika Tomšič (lj) in Cirkvenčič (Domžale). TKI: Premec, Žagar 7, Bekavac 2, Dečman 3, Kranjc, Štrbucel, Plevnik, Moljk 3, Oblak, Šeško 5, Vidmar 4, Škalički. Radgona: Miljevič, Merčnik, Žalodec d, Mijačinovič 4, Grah, Antbruž 2, Musar 3, Javemik 1, Horvat 5, Kocbek, Praljak. V prvi tekmi play offa II.SRL so gostitelji s previdno igro brez posebnih naporov zanesljivo premagali goste iz Radgone Gostom je uspelo vsega enkrat izenačiti in to že pri rezultatu 3:3, gostitelji pa so vodili tudi že z 16:7. Seveda so potem popustili in Radgonski rokometaši so se jim približali le na štiri zadetke razlike. Varovanci trenerja Dušana Žagarja so se potem zbrali in tekmo zakjučili sebi primerno. T;iko sedaj vodijo z 1 :() v tekmah, v soboto pa bodo igrali v Radgoni. J.P. Zagorjani izgubili Krog - Zaščita Zagorje 31:23 (14:10) Murska Sobota, športna dvorana, gledalcev 100, sodnika Jager (Ce) in Prislan (Šempeter). Krog: Roškar, D.Kolmanko 3, A.Kolmanko 4, Varga 10, Lukač 2, A.Titan 1, Meolic 9, Kovačič, Babič, Šernek 1, D.Titan L Peterka. Zaščita: Šuštar, Ribarič 2, R.LIle 2, Žibret 3, A.Ule 3, Lipovšek 6, Fabjan 2, Kirn 4( Šikovec 1, Marinčič. Krog je zasluženo povedel z 1:0 v zmagah, saj je bil mnogo boljši tekmec in je do vrha napolnil mrežo tokrat nezanesljivega Šuštarja. Tudi ostali zagorski igralci so igrali slabo, tako v obrambi kot v napadu, kjer so naredili ogromno napak in Pornurccin omogočili veliko protinapadov. Tako morajo Zagorjani za uvrstitev v polfinale play offa IL SRL zmagati doma na morebitnem gostovanju v Krogu. S.F. Košarka Zagorjani ostajajo Zagorje - Smelt Olimpija mladi 66:81 (26:36) Zagorje, dvorana OŠ, gledalcev 70, sodnika Strnad (Domžale) in Jeršan (Lj). Zagorje: Mlakar 4. Poznič, Koren 10, Mandič, Omahne 13. Kroll 11. Kofol 8. Murn. Kranjc 13. Ko.šnik 7. Smelt: Kandžič 10. Sok 22. Šetina 6, Tomažin 4. Zaletel 15. Peljhan. Ivanovič 14. Plevnik 4. Žejn, Jovanovič 6, Jordan. V play offu za vstop v rdečo skupino so domači začeli zelo poletno in v osmih minutah srečanja prejeli le 8 točk. Čeprav so igrali zelo disciplinirano v napadu in si ustvarili ugodno pozicijo, zaključka ni bilo. Neučinkovit met na koš so mladi Sineltovci s pridom izkoristili in odšli na odmor z. 10 točkami razlike. V nadaljevanju so domači šc zmogli nekaj energije in znižali razliko, za kaj več pa j im je zmanjkalo moči. Pohvalili gre prevsem Kranjca. R.M. Trboveljčani upajo Odeja Marmor - Ipo/. Rudar 91:87 (37:40) Škofja Loka, dvorana OŠ, gledalcev 50, sodnika Skala (Domžale) in Povše (Lj). Odeja: Medved, A.Dolenc 12, Levstik 4, Zakotnik. I.Dolenc,Megušan 16, Mlakar. Dumenčič 19, Jeseničnik 3, Dolanc 7, Malovršič. 1 poz: Jeraj 16,Čop 18, Vajdič x-X'XvXvXvXvX-x-x-x-x-x-x-x-x-x x : : : : : 12. Kmetič 9. Hodej 13. Brumen 8. Barlič 4. Božiček 5, Knavs 2. Bec. Vidergar. V drugi tekmi boja za obstanek v II.SKL so Škofjeločani zmagali precej prepričljiveje kot je videti po izidu srečanja. Že v začetku so povedli in razliko ob polčasu tudi uspešno zadrževali. Trboveljčani so vse prevečkrat poskušali s posamičnimi akcijami. Zato so delali napake tako v obrambi kot v napadu. Ob odličnem Medvedu so domači zasluženo izenačili na 1:1. Trboveljčanom pa še vedno ostaja upanje. R.M. Združena ekipa tretja v Sloveniji Mladi košarkarji Zasavja, ki so nastopili v enotni ekipi KK Zagorje, so osvojili tretje mesto na državnem kadetskem prvenstvu. Naši fantje so bili enakovreden tekmec vsem ekipam razen ekipi Triglava iz Kranja, ki v tej sezono praktično ni imela konkurence. Vsi igralci in njihov trener Drago Gomilar si zaslužijo pohvalo, saj je bila pot do finala dolga in naporna. Najboljši igralec v ekipi je prav gotovo Boris Koren, ki je povprečno dosegal 40 točk, na finalu pa je bil izbran v peterko turnirja. Za prvo mesto je Triglav premagal Ježico in tako osvojil naslov kadetskega državnega prvaka, pred Ježico, Zagorjem in Novim mestom. Trener ekipe Drago Gomilar je z. uvsrtitvijo in igro svojih varovancev zelo zadovoljen in pravi: "S prikazano košarko smo lahko zadovoljni, uvrstitev pa bi bila ob boljših pogojih za delo še boljša. Vseeno pa gre vse pohvala fantom za trdo delo skozi vse leto." Zagorje - Ježica 67:77 (29:40) Zagorje: Vidic 5. Koren 31. Mlakar 8. Filač 2. Škrinjar 6. Ostanek 10. Stošieki 5. Poznič. Tanšič. Manfreda. Kusič. Likar. Ježica: Božič 21. Bucaj 8. Ravnikar 18. Ninkov 6. Račič 4. Lipovec 6. Petrovič 4. Mrak, Osterc, Žakelj, Zupanc. Marjetic. Zagorje - Novo Mesto 75:54 (33:24) Zagorje: Poznič 3. Tomšič 5. Vidic. Koren 33. Manfreda, Mlakar 16. Kusič 2. Filač 4. Škrinjar 3. Ostanek 5. Likar. Stošieki 4. N.Mesto: Strašek 15, Zupančič 4. Džananovič4. Kuzma, Halilovič 10. Oštjir 8, Djumenovič, Jazbec. Mihajlovič, Burja. Petrov, Andrijanovič 13. Triglav - Zagorje 94:70 (48:33) Triglav: Hafner 29. Milič 20, Vidakovič 15, Pompe 14, Trapan 10. Drobnjak 4, Špiček, Jankovič, Damjanovič. Kastigen. Klep. Dovžan. Zagorje: Koren 33. Mlakar 10. poznič 6, Vidic 7. Ostanek 6. Škrinjar 8, Tomšič, Manfredo, Kusič. Filač. Likar. Stošieki. R.M. Olimpija se ne pusti presenetiti Litija - Smelt Olimpija 88:108 (49:50) Športna dvorana v Litiji, gledalcev 450, sodnika Godec in Kobilica (oba Lj). Litija: Merčon 3, Hauptman 26, Todorovič 7. Razič 14. Šiško 10, Polanec 12. Peterlin 6, Jocovič 8. Ibiši 2. Smelt: Horvat 9. Zaletel 7, Daneu 13, Šetina 2. Cooper 4, Langstone 12. Kraljevič 3. Gorenc 38. Djurišič 20. V prijateljski tekmi ob koncu sezone so se Litijani. okrepljeni z domačinom Hauptmanom in Todorovičem ter Razičern iz Domžal pomerili z državnimi pravki. Litijani so celo vodili do 25. minute, nato pa jim je pošla sapa in Ljubljančani so z odličnim Gorencem na čelu zmagali, kot se za državne prvake spodobi. K.Š. ŠAHOVSKI KOTIČEK a b c d e f g h V/einite si čas in rešite problem. ki gaje za vas pripravil Uroš Zalokar. Beli matita črnega v treh potezah. Le še stopnička Med mlajšimi kategorijami v Košarkaškem klubu Litija dosegajo največ dobrih rezultatov prav mlajši poinirji. Vodi jih izredno prizadvni trener Džemo Ibiši. Tekmujejo v pokalu Mars, ki je državno prvenstvo za mlajše pionirje. Lani so osvojili tretje mesto, v letošnji sezoni pa potekajo boji za uvrstitev v četrtfinale tekmovanja. V ekipi igrajo Kuc, Juvan, Sveršina, Pantar, Kamnikar. Hauptman, Vidmar,Mandelj, Štritof, Bulič. Panič, Eranovič in Handanagič. Letos pa želijo osvojiti prvo ali drugo mesto med mlajšimi pionirji v pokalu Mars. Tekst in foto: Karolina Šušteršič j KARATE _____________ Državno člansko prvenstvo - borbe: supcrlahka: l.Cimperman (Žalec), 3.Ho-zanovič (Tika); srednja: 1. Pejkunovič (Velenje), 5. Markošek, 7. Kranjc (oba Tika). KEGLJANJE Končnica za 1-4. mesto: Dadas Rudar - Gradis 7:1 (5379:5143) Gantar - Ivačič 921:880, Maž.gon - Podrebršek 946:827, Burja - Blaha 861:857, Goljuf - Šemrl 917:873, Golič - Marinček 842:806, Stoklas - Štrukelj 892:900. Območna liga zahod: Rudnik Hrastnik - Bratstvo 6:2 (4936:4911), Mustafič -Tomše 851:805, Duh -Mijatovič 849:820, Laznik -Z.Drame 832:780, Kos -Jazhinšek 813:823, Medvešek - Rancinger 819:81 1 in Železnik - J.Drame 772:872. Hrastniška liga - vrstni red: Rudnik in Kemična 8, Sijaj 7, Podporni člani 6, Mesečina 4, Tim Laško 1 in Pivovarna Laško 0 točk. KAJAK - KANU Tacen - spust: člani: 1. Gorazd Medved nogomet" Mladinci: Hmezad Žalec -Papirničar 2:2 (1:2). Strelca za Papirničar Hrovat in Tutič. MÀUNOGÒMÉT Pokalno prvenstvo Zagorja 93 - Malo po malo - Mlinše II. 8:1, Paradox - Udarnik MB P 8:1 .Bistro Cerar- Elektroelement 7:0, Šparovčki - Mlinše II. 5:3. GORSKI TEK Pokal Slovenijašporta, Zagorje - ženske: 1. Grm (Lesce), 4. Kotar (Trbovlje). Zmagovalcikategorji: Matjaž Drolc (Zagorje), Milan Kirn (Hrastnik). Zasavsko šahovsko prvenstvo - l.kolo: A.Dušak - Košič 0:1, Benko - Kuzmič 0:1, Kranjc st. - Tomažič 1:0, Jurič - Kotnik 0:1, Zalokar - Skobe 1:0, Vidmar - Bajraktarevič 0:1, Pavlin -Kranjc ml. 0,5 : 0,5, Bajda -Novak 0,5 : 0,5, Juvan - Hajru-din 1:0. Turnir za veliko nagrado Optimizma: l .Mohr (Lj.), 27. Jazbec, 51. Kotnik, 53. Bajda (vsi Trbovlje). Promet 23. marca ob 20.05 je v križišču Grčar v Zagorju voznik K B. izsilil prednost vozniku Ž.I. Vozili sta silovito trčili. Pri tem je bil eden od voznikov huje telesno poškodovan. Oba so odpeljali v trboveljsko bolnišnico. Vzrok: alkohol v krvi. 26. marca ob 15.00 uri je H.V. iz Ljubljane vozil opel iz Hrastnika proti Zidanemu Mostu. Na zožitvi je med zaviranjem izgubil oblast nad vozilom, dvignilo gaje in vrglo 30 metrov globoko v strugo reke Save. Voznika je iz potapljajočega vozila rešil očividec. Voznik jo je odnesel brez hujših poškodb, popolnoma uničeno vozilo pa so gasilci s pomočjo potapljačev izvlekli na kopno. Škoda: milijon sit. 26.marca ob 12.55 je v Kisovcu iz šolskega avtobusa izstopil J.M.in izven zaznamovanega prehoda za pešce prečkal cesto. V istem trenti tku se je iz Zagorja pripeljal z osebnim avtom RT. z Izlak in ga zadel. J.M. je bil huje telesno poškodovan. 26. marca je na cesti v Stopah voznik A.A. iz Kisovca pri prehitevanju trčil v nasproti vozeče kolo z motorjem, ki ga je brez luči upravljal R.G. iz Zagorja. Na avtomobilu je nastala manjša gmotna škoda, mopedist in njegov sopotnik pa sta bila lažje ranjena. 28. marca ob 15.00 je na Rudarski cesti v Kisovcu pred vozilo, ki ga je upravljala OJ., pritekel otrok D.M. iz Kisovca. Avto je zadel otroka, D.M. je bil huje telesno poškodovan. G.N. Kradejo kot srake V noči na 23. marec je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Hrastniku. Storilecje razbil okno in se splazil v poslopje, v katerem je odpiral omare in razmetaval oblačila. S tem je naredil velik nered. V Hrastniku so vlomili še v eno stanovanjsko hišo, katere lastnik živi v tujini. Storilec je od nesel nekaj predmetov in razmetaval po pohištvu. 25. marca pa je oškodovanec prijavil na policijsko postajo Hrastnik, da je neznanec vlomil v njegovo vikend hišico. Policisti so našli storilca. Ukradeni predmeti, vključno s pištolo, so jima bili zaseženi. V noči na 24. marec sta se mladoletnika D A. in LA. odpravila na "pohod". Najprej sta vlomila v vikend na Hohkrautovi koloniji v Trbovljah, kjer sta vzela kramp. Nato sta s pomočjo tega orodja vlomila v strelišče Alojz Hohkraut, kjer sta si postregla s pijačo. Potem sta nadaljevala pot do kioska s sadjem in zelenjavo nasproti Centromerkurja, od koder sta odnesla blagajno in jo zaman poskušala odpreti. Na Trgu revolucije sta poskušala nasilno odpreti garažna vrata, kjer sta si hotela "izposoditi" kolo z motorjem. Ker jima to ni uspelo, sta ga vzela ispred bileja Doma upokojencev. Trboveljski policisti so ju prijeli okrog devete ure zjutraj. V noči na soboto so vlomili tudi v prodajalno prodajnega salona Svea Zagorje. Storilec je izpraznil blagajno. G.N. Izgon iz države Prejšnji teden sta dve hrvaški državljanki po Hrastniku prodajale jopice. Posel je cvetel, dokler ju hrastniški policisti niso povprašali po osebnih podatkih, .lopiee so zasegli, hrvaški državljanki prijavili in po postopku izgnali iz države. G.N. Kaj bo s cestami? Na vso srečo blaga zima ni huje poškodovala /savskih regionalnih in drugih cest, čeprav brez nekaterih poškodb ni šlo. Ker so nekatere med njimi, zlasti najprometnejše, ž.e kar nekaj časa v bolj klavrnem stanju, se vprašujemo kaj je z njihovo prenovo. Natančnejšega odgovora nismo dobili, razen meglenih obljub, da je v letošnjem proračunu ministrstva za ceste nekaj sredstev tudi za naše območje. Nujno bi bilo treba začeti posodobiti cesto za Savo med Trbovljami in Hrastnikom; ne bo šlo brez čimprejšnje obnove zasavske ceste na odseku proti Litiji in v Hotiču, pa Konju in še kje. Cesta čez. Slačnik prav tako kaže nekaj obisti, na posameznih odsekih se že pogreza. Načrti za obnovo nekaterih od teh cest. predvsem za Savo proti Hrastniku, so že narejeni... Kdaj bodo pričeli delali, pa še ni znano M.V. Aufbiks ik* "'V. V ' Pretekli teden je bil med zasavskimi aufbiksarji kar miren. Tudi Zasavci so svoje strasti udejanili v Planici, kamor so preselili svoje šankarske navade. Pa vendar se najde kakšna cvetka tudi v Zasavju. ^ Tako sta sc dva srboriteža spravila na gosta v lokalu Mato na Vodenski cesti v Trbovljah. Dvojec brez krmarja bo krmaril čez nekaj časa sodnik - kam ju bo pripeljal, še ne vemo. V Hrastniku so se 21. marca pred športno dvorano ruknili že navsezgodaj. Ne vemo, če so se prepirali zaradi ure, ki seje premaknila tri ure prej. Ali pa so bili sami ravno prav premaknjeni. V glavnem, trojica se je spravila na enega. Policaji so se postavili na stran enega in ga rešili klaflanja. 'J- V soboto, 27. marca popoldan, je bilo veselo v A Zagorju. V Farčnikovi koloniji so možje postave preverjali promet. Ustavili so voznika A.N. iz Čemšenika. Najprej jih je presenetil dobro znani vonj po maliganih. Fant jih je potem vse bolj presenečal. Vozil je neregistrirano vozilo. Na vozi lu so bile pritrjene tablice, ki so bile lažne. Zgodba se je čedalje bolj zapletala. To je na vodi začutil tudi sopotnik R.B., prav tako iz Čemšenika. Policaje je podučil, kaj je pravi postopek in se hotel še malo zravsati. Policistom je pobegnil, ti so ga našli šele ob enih zjutraj. Primerno so ga popisali. A.N. pa so že prej predali v varstvo vojaški enoti, kjer služi domovini. M&d tte- &e>tč ZASAVCA! ! Statistika Požarna varnost pa je bila lani ogrožena 37 krat, največkrat zaradi malomarnosti pri upoštevanju predpisov (odprti ogenj, odvržen ogorek al i igra otrok s vžigalicami). Največ je bilo travniških požarov (10), nato stanovanjskih (10). Prometnih nezgod je bilo (hujših in lažjih) 567, kar je kar za 85 % več kot v letu 91, hujših je bilo 56. Življenje je izgubilo 5 ljudi, 26 je bilo huje telesno poškodovanih. Leta 91 je bila ena smrtna žrtev več. Med udeleženci je bilo 18 otrok in 17 pešcev. Denarnih kazni na kraju dogodka so policisti izrekli 2611, kar je 226 % več kot v letu 91(1152). Večina kršiteljev je plačala zaradi prehitre vožnje (radarska kontrola), poslali pa so še 1960 plačilnih nalogov. Sodniku za prekrške pa je bilo podanih kar 3093 predlogov. Pod vplivom alkoholaje vozilo 812 dokritih udeležencev prometa, odvzeli so 549 vozniških dovoljenj 203 prometna dovoljenja. Glavni vzroki za nezgode so bili neupoštevanje prometnih predpisov, neprilagojenost razmeram na cestišču in seveda alkohol. R.Š. «CENTROMERKUR v CENTROMERKURJU v LITIJI ; PMOmtSM M, tuMU /Wk fj. a*d-, ,niluA eUitjw. VELIKO SVETIL za vsak prostor in za 20% CENEJE, če takoj plačate. PREDMETI za okras, dekoracijo, gospodinjstvo, primerna darila za katerokoli priložnost - VSE IZ UVOZA v II. nadstropju blagovnice. ZA VAŠ HOBI ŠIVANJA vam ponudijo blago s motivi za pomlad; težko se boste odločili, izbira je bogata. OGLASITE SE PROSIMO TUDI V SAMOPOSTREŽBI. DOBRO JE ZALOŽENA IN VEDNO SE NAJDE KAJ CENEJŠEGA, KOT: čokolada jedilna 1/4kg 119,00 rozine 1/Žkg 135,00 kava mleta bar 100g 64,00 keksi ALBERT 1/2kg 104,00 2 MM H NISSAN SERVIS C. Heroja Vasja 8, 61252 MORAVČE tel.: 061/731 143: fax. 061/731 143 0UGODNI KREDITNI POGOJI za nakup vozil ©OB NAKUPU VOZILA lepa nagrada ©POOBLAŠČENI SERVIS 0REZERVNI DELI in DODATNA OPREMA /© ljubljanska Celje - skladišče D-Per 6/1993 Banka Zasavje d.d., Trbov 5000006276'9 COBI SS O imetniki PLAČILNE KARTICE Ljubljanske banke Objavljamo seznam prodajnih mest v Zasavju, kjer že lahko kupujete in plačujete s plačilno kartico LB. V Sloveniji pa je teh prodajnih mest že več kot 1.800. Poiščite mesto z značilno nalepko plačilne kartice LB. Trbovlje ABC TEHNOHIT - Ingram - Tehnocjrad - I. etaža blagovnice ABC AGROHIT - Center - HIT Market - Vajandovo CENTER JOŠT R - šport MR - Market Kraner - Natura Market SONČEK Gostišče MARTIN Trgovina BAMBI Trgovina MONTEKUKOLI Trgovini MIK CENTROMERKUR ELEKTROTEHNA EMONA MARKET Zagorje Trgovina DROLC ERIKA Mesnica in delikatesa FERDI ELEKTROPROM IZLAKE - Makro - Mikro - Yamaha M AR ANI - Semenarna Zagorje VIVA - Zagorje TAPI - Kisovec Hrastnik STP MERCATOR Hrastnik - vse trgovine Trgovina MARJETKA Samopostrežba JAZBEC Samopostrežba ABECEDA Trgovina s čevlji NIKA - Dol CENTER JOŠT UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. Ime in priimek................................. mesto . . ............ .................. postna St........... ulica......................... telefon............. datum......................... lastnoročni podpis. NAROČNINO BOM PLAČEVAL: •proti, trimesečno, polletno (nstresno obkroži) ZASAVC NAGRAJUJE ZVESTOBO i___ Nudimo vam bilke plačevanja: Izpolnite naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje. vsak mesec sproti po tekočih cenah, trimesečno po zajamčeni ceni v začetku tromesečja in polletno po zajamčeni ceni v začetku polletja.