139 IZZIVOV POLNO DELO Z MLADOSTNIKI V PREVZGOJNEM DOMU RADEČE THE CHALLENGING WORK OF SUPPORTING JUVENILES IN THE RADEčE CORRECTIONAL HOME Nastja Holc Prevzgojni dom Radeče Nastja.Holc@gov.si POVZETEK Prevzgojni dom Radeče je edina institucija v Sloveniji, name- njena mladostnikom, ki jim je sodišče izreklo ukrep oddaje v prevzgojni dom zaradi storjenih kaznivih dejanj. Ukrep temelji na celostnem pristopu k obravnavi mladih z različ- nimi težavami, kot so čustveno in vedenjsko odstopanje, šolski neuspeh ipd. Cilj programa je spodbujanje razvoja osebnostnih, socialnih in akademskih veščin ter odgovornosti za lastno vedenje. Strokovni delavci se soočajo z izzivi, kot so pomanj- kanje motivacije pri mladih, ukoreninjeni vedenjski vzorci, travme, komorbidnost (npr. odvisnosti in duševne motnje), brezdomstvo ter socialna izključenost. Uspešna rehabilitacija in reintegracija mladostnikov nazaj v družbo zahtevata celo- stno obravnavo, sistemsko podporo ter predvsem pripravlje- nost mladostnika na sodelovanje v programu in spremembo vedenja. KL JUNE BESEDE: prevzgojni dom, strokovno delo v prevzgojnem domu, celostna podpora. ABSTRACT The Radeče Correctional Home is the only institution in Slo - venia for juveniles who have been sentenced by the court to the measure of being placed in a correctional facility due to criminal offenses. The measure is based on a holistic approach to the treatment of young people with various problems, such as emotional and behavioural deviance, school failure, etc. The aim of the programme is to promote the development of personal, social and academic skills, as well as responsibility for one's own behaviour. Professionals face challenges such as lack of motivation in young people, entrenched behavioural patterns, trauma, comorbidity (e.g. addictions and mental disorders), homelessness and social exclusion. Successful reha- bilitation and reintegration of adolescents back into society requires holistic treatment, systemic support and, above all, the willingness of the adolescent to participate in the pro- gramme and to change his/her behaviour. KEYWORDS: correctional home, professional work in a correc- tional home, holistic support. uvod Prevzgojni dom Radeče je osrednja in edina institucija v Sloveniji, namenjena izvajanju vzgojnega ukrepa oddaje mladoletnika v pre- vzgojni dom, kar je posebna oblika izvrševanja kazenske sankcije mladostnikov, ki so pred polnoletnostjo storili kazniva dejanja. Ta ukrep, izrečen s strani sodišča, traja od enega do treh let z možno- stjo podaljšanja ob ponovnem izreku in je zasnovan kot celostni pristop k obravnavi mladih z različnimi težavami. Mladi, ki se znaj- dejo na tako imenovani zadnji postaji pred zaporom, se pogosto soočajo s kompleksnimi čustveno-vedenjskimi težavami, šolskim neuspehom in neustreznimi vedenjskimi vzorci, kar zahteva indi- vidualiziran in večdimenzionalen pristop. Cilj vzgojnega ukrepa je mladim omogočiti razvoj socialnih, akademskih in osebnostnih veščin ter jih spodbuditi k prevzemanju odgovornosti za svoje SOCIALNA PEDAGOGIKA 2025, LETNIK 29, ŠTEVILKA 1–2 140 vedenje. Program v prevzgojnem domu temelji na strukturiranem vsakodnevnem ritmu, ki vključuje vzgojne dejavnosti, izobraževa- nje, delovno usposabljanje in aktivnosti za socialno vključevanje. Poudarek je na vzpostavljanju varnega okolja, kjer mladostniki skozi podporo in usmerjanje razvijajo strategije za bolj konstruk- tivno vključevanje v družbo. Ta pristop odraža prizadevanja za celostno rehabilitacijo mladih in preprečevanje izvrševanja nadalj- njih kaznivih dejanj. Delo z mladoletnimi storilci kaznivih dejanj je izredno naporno in odgovorno delo, saj gre za eno najzahtevnej- ših populacij, ki jo poleg čustveno-vedenjskih težav zaznamujejo tudi biološke spremembe in puberteta, spremembe v družbenih odnosih ter ostale značilnosti mladih na prehodu v odraslost. Glede na zahtevnost dela se strokovni delavci pri svojem delu pogosto srečujejo z različnimi vzgojnimi izzivi in občasno celo občutkom vzgojne nemoči. Izzivi strokovnih delavcev pri delu z mladostniki v prevzgojnem domu Mnogi mladoletni storilci kaznivih dejanj so razvili trdne vedenj- ske vzorce, ki so pogosto posledica okolja, v katerem so odraščali (pogost pojav nasilja, zlorab, zanemarjanja). Ti vzorci so lahko močno zakoreninjeni, kar pomeni, da je sprememba teh vedenj zelo težavna. Zlasti pri mladostnikih, ki so doživeli travme, je pogosto prisoten odpor do sprememb, saj se bojijo, da bi spremenili del svoje identitete, ki jim je v določenih okoliščinah pomagala preži- veti. Mladoletni prestopniki pogosto ne dojemajo polnosti posle- dic svojih dejanj. Nekateri lahko tudi zavračajo vsakršno pomoč, ker niso motivirani za spremembo svojega vedenja. Brez notranje motivacije pa je izjemno težko doseči trajne rezultate v procesu spremembe razmišljanja in vedenja. To lahko pri strokovnih delav- cih povzroči občutek frustracije in nemoči, ker se vsakodnevno in kontinuirano trudijo pomagati nekomu, ki ni pripravljen na spre- jemanje pomoči ali jo uporabi zgolj za manipulacijo. Družinske težave, slaba socialna mreža in življenje v socialno ogroženih okoliščinah lahko močno vplivajo na vedenje mladostnika. N. HOLC: Izz IVOV POLNO DELO z MLADOSTNIKI V PREVz GOJNEM DOMU RADEč E 141 Če so pogoji doma ali v okolju, v katerem živi, še naprej negativni, bo rehabilitacija mladoletnika zelo otežena. Strokovni delavci se pogosto znajdejo v situacijah, kjer jim primanjkuje sredstev ali podpore za obvladovanje teh zunanji dejavnikov. Mladoletni sto- rilci kaznivih dejanj so pogosto stigmatizirani, kar lahko poveča njihovo osamljenost v širši družbi in občutke obupa, vračajo se v svojo družbo, družbo z enakimi interesi in ravnanji. Strokovni delavci se soočajo s težavami pri premagovanju te stigme, saj morajo mladostnikom pomagati ohraniti samozavest in jih spodbujati, da verjamejo v svojo sposobnost za spremembo. Družbeni in medij- ski pritisk pa pogosto povzročita še dodatne ovire pri omenjenem procesu. Včasih strokovni delavci nimajo dovolj virov (kot so finančna sredstva, zadosten in usposobljen kader v timu ali posebni in pri- lagojeni programi), s katerimi bi mladostnikom zagotovili opti- malno podporo. To lahko poveča občutek nemoči, saj se zavedajo, da so omejeni v svojih možnostih za resnično kakovostno psiho- socialno pomoč. Strokovno delo v prevzgojnem domu je izjemen izziv, ki nedvomno presega zgolj vzgojno delo, saj vključuje obrav- navo mladostnikov, ki se soočajo s kompleksnimi in večplastnimi težavami. V današnjem času je med mladoletniki, ki prestajajo ukrep oddaje v prevzgojni dom, vse pogostejši pojav komorbidno- sti, kar pomeni sočasno prisotnost več različnih motenj in težav. Med njimi so najpogostejše težave na področju odvisnosti, kot so zasvojenost z drogami, alkoholom oziroma psihoaktivnimi substan- cami, ter težave v duševnem zdravju, kot so depresija, tesnobnost, posttravmatska stresna motnja, motnje hranjenja in prehranje- vanja ter ostale. Te težave se pogosto prepletajo, kar še dodatno otežuje obravnavo in rehabilitacijo. Ravno tako je izrazita značil- nost današnje populacije mladostnikov v prevzgojnem domu vse bolj izrazita egocentričnost, kar se odraža v njihovih težavah pri sobivanju in sodelovanju z ostalimi mladoletniki. Vedno več jih potrebuje namestitev v samskih sobah, katerih kapacitete so v prevzgojnem domu omejene. Ta trend pa je v nasprotju z vzgojnim programom, ki temelji na spodbujanju sobivanja, spremljanju sku- pinske dinamike ter učenju funkcioniranja v skupini. Sobivanje je ključni element za razvoj prilagajanja in sprejemanja kompromisov, SOCIALNA PEDAGOGIKA 2025, LETNIK 29, ŠTEVILKA 1–2 142 vendar individualistična naravnanost mladostnikov pogosto ovira dosego teh ciljev. Soočanje s tako kompleksnimi primeri zahteva celovit in individualiziran pristop, saj vsak mladoletnik prinaša svoje unikatne izzive. Mladoletniki s težavami na področju odvi- snosti se lahko pogosto spopadajo z obvladovanjem svojih čustev, kar lahko vodi v nasilje ali vedenjske izpade. Hkrati pa so težave v duševnem zdravju, ki so prisotne med njimi, pogosto posledica glo- bokih travm, zanemarjanja ali zlorab v preteklosti, kar jih postavi v še bolj ranljiv položaj. Delo z mladostniki, ki trpijo zaradi komor- bidnosti, ni le vprašanje vzgoje, temveč bi moralo vključevati tudi terapevtsko obravnavo, ki mora biti prilagojena tako področju duševnih težav kot obvladovanju odvisnosti. Poleg tega mora peda- goški kader kontinuirano sodelovati z drugimi strokovnjaki, kot so psihologi, socialni delavci, terapevti, zdravniki in učitelji, da bi zagotovil celostno multidisciplinarno obravnavo in čim boljšo psi- hosocialno pomoč mladostnikom. V zadnjem času se v prevzgojnem domu vse pogosteje sreču- jemo s problemom brezdomstva mladih, kar predstavlja dodaten izziv pri obravnavi in reintegraciji mladostnikov. Nekateri mla- doletniki, ki so prestali ukrep oddaje v prevzgojni dom, se zaradi različnih družinskih in socialnih okoliščin ne morejo več vrniti v domače okolje, kar pogosto pomeni, da nimajo ustreznih pogojev za življenje na prostosti po zaključku ukrepa. Drugi pa so brezdomni že pred tem, ko jim je bila odvzeta prostost, saj so odrasli v okolju, kjer niso imeli stabilnega in varnega doma. Takšna situacija pove- čuje tveganje za nadaljnje vključevanje mladostnikov v negativne socialne vzorce ter izredno otežuje njihovo reintegracijo v družbo. Zaradi teh prepletenih težav je pristop k delu z mladostniki v prevzgojnem domu izredno kompleksen in zahteva visoko stopnjo strokovnosti ter natančne prilagoditve pristopov vsakemu posa- mezniku. Usmeriti se je potrebno v terapevtske pristope za obvla- dovanje odvisnosti, programe za izboljšanje čustvene stabilnosti in primernega vedenja, hkrati pa spremljati napredek in zagota- vljati podporo pri reintegraciji v družbo. Poleg tega mora biti delo strokovnih delavcev usmerjeno v preprečevanje ponovnih težav in zagotavljanje, da se mladoletniki opolnomočijo za obvladovanje svojih izzivov. Vse to pa je izredno zahtevno, saj pogosto vključuje N. HOLC: Izz IVOV POLNO DELO z MLADOSTNIKI V PREVz GOJNEM DOMU RADEč E 143 tudi dolgotrajne postopke rehabilitacije, ki segajo čez obdobje, ki ga mladostniki preživijo v prevzgojnem domu. Strokovni delavci, ki delajo v takšnem okolju, morajo biti pripravljeni na delo v težkih in čustveno obremenjujočih razmerah, saj morajo obvladovati tako kratkoročne kot dolgoročne izzive. Zanje ni dovolj zgolj vzgojno delo, temveč tudi sposobnost prepoznavanja in obvladovanja glo- bljih psiholoških in čustvenih težav mladostnikov. Zato je ključno, da so ti strokovnjaki dobro usposobljeni in podprti, saj je njihovo delo temelj za uspešno reintegracijo mladostnikov v družbo. Vse to pa terja posebne napore, visoko stopnjo strokovnosti in ustre- zno vrednotenje tega zahtevnega dela. Zaključna misel Vedenjski vzorci mladostnikov na prestajanju ukrepa oddaje v pre- vzgojni dom, ki so pogosto posledica dlje trajajočih travm, družin- skih težav in socialne ogroženosti, otežujejo proces kakovostnega strokovnega dela in predvsem uspehov pri le-tem. Pomanjkanje notranje motivacije pri mladostnikih, slaba socialna mreža, stigma in omejeni viri za podporo samo še povečajo težave, s katerimi se pri svojem delu strokovni delavci soočajo. Strokovno delo z mla- dostniki, ki trpijo zaradi komorbidnosti, je zahtevno in včasih celo frustrirajoče, saj vključuje obravnavo večplastnih težav, ki zahte- vajo posebno pozornost in primerno postopanje. Kljub težavam, s katerimi se srečujejo strokovnjaki, pa je njihovo delo ključno za uspešno reintegracijo mladostnikov v družbo. Usmerjenost k celo- vitim pristopom obravnave, ki vključujejo tako obvladovanje odvi- snosti, blaženje čustvenih in vedenjskih težav kot tudi ukvarjanje s težavami v duševnem zdravju ter multidisciplinarno sodelovanje različnih strokovnjakov, bi omogočalo res kakovostno delo z mla- dostniki. Za dosego trajnejših rezultatov je potrebna podpora tako mladostnikom kot tudi strokovnim delavcem, saj gre za dolgotrajne in čustveno obremenjujoče procese, ki terjajo visoko strokovnost in ustrezno vrednotenje. Na koncu pa je ključnega pomena zavedanje, da uspeh rehabilitacije teh mladih ni odvisen le od strokovnega kadra, ki se z njimi ukvarja, ampak tudi od sistemske podpore in SOCIALNA PEDAGOGIKA 2025, LETNIK 29, ŠTEVILKA 1–2 144 družbenega okolja, ki mora omogočiti pozitivno spremembo. Pred- vsem pa je odvisen od pripravljenosti mladostnika. V bližnji prihodnosti pričakujemo pomembno novost na zako- nodajnem področju obravnave mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, za katero upamo, da bo pripomogla k obvladovanju in reševanju nekaterih specifičnih izzivov, s katerimi se pri svojem delu s to populacijo srečujemo. Verjamemo, da bodo spremembe v zakono- daji pripomogle k še učinkovitejši in celostni ter multidisciplinarni obravnavi mladostnikov, kar bo omogočilo boljše pogoje za njihov razvoj in reintegracijo v družbo. KOMENTAR - ZAPIS IZ PRAKSE, PREJET JANUARJA . N. HOLC: Izz IVOV POLNO DELO z MLADOSTNIKI V PREVz GOJNEM DOMU RADEč E 145