Letnik VI. — Laško, maj — junij 1972 — Številka 5—6 (57/58)
OČISTIMO NAŠE OKOLJE
Turistična zveza Slovenije se je odločila za permanentno akcijo »OČISTIMO NAŠE OKOLJE«, ki se bi pričela letos, nadaljevala pa v prihodnjih letih.
V zvezi s tem že sam naziv »OČISTIMO NAŠE OKOLJE« opredeljuje smoter te akcije. Zavedajoč se, da številnih perečih problemov našega okolja, predvsem iz finančnih in drugih razlogov, ni mogoče rešiti v kratkem času (sanacija naših rek, ozračje v mestih itd.), si zastavimo take cilje, ki ustrezajo našim možnostim in lahko bistveno prispevajo k izboljšanju stanja v našem okolju. Gre preprosto za večjo čistočo v našem okolju, zlasti na turističnih območjih, pri čemer bi moral sodelovati sleherni občan, delovna organizacija itd. Naš osrednji cilj bi moral biti vzgoja prebivalstva, torej vzbuditi smisel za snago povsod in na vsakem koraku, prav tako pa tudi cilj, da se loti prebivalstvo takih organiziranih konkretnih očiščevalnih akcij, ki lahko brez večjih finančnih naporov bistveno prispevajo k čistoči našega okolja. Povsem razumljivo je, da je od nas vseh, od naše kulture, od odnosa do našega prostora odvisno ali bomo živeli v urejenem, čistem ali pa zanemarjenem okolju.
Večkrat se vprašamo, kako dolgo že obstaja problem varstva okolja. Človek kot vrsta obstaja približno dva in pol milijona let, kot civilizirano in organizirano bitje nekaj tisočletij, prve motnje zaradi kvarjenja življenjskega okolja pa so se pojavile pred dobrimi sto leti. Problem kvarjenja naravnega in življenjskega okolja je tesno povezan z industrijsko in tehnološko revolucijo, ki se je začela sredi prejšnjega stoletja v Zahodni Evropi, danes pa je praktično zajela že ves svet. Nerazvite dežele jo sprejemajo kot rešiteljico iz zaostalosti, razvitejše — med njimi smo tudi mi — začenjajo spoznavati tudi njeno drugo plat, zlasti težave, ki jih prinaša; stare industrijske dežele se s temi teža-
vami že močno spoprijemajo ter jih z večjim ali manjšim uspehom, v vsakem primeru pa z velikimi stroški tudi odpravljajo. Problemi so torej stari in dobro znani,. vendar se danes približujemo kritični točki, ko bo človeštvo postavljeno pred usodno odločitev ali naprej po tej poti v samouničenje ali streznitev
JOŽE KAJTNA
in drago zdravljenje. Živimo torej v času, ki pomeni preizkušnjo človeške zrelosti in čutimo, kako se v temeljih majejo naravna ravnotežja in tista, ki so rezultat človekovega delovanja. Človek je spremenil način življenja, do naravnega okolja pa se vede kot prej, ko je veljalo, da je vse, kar je spustil v zrak, odnesel veter, kar je vrgel v vodo, odplavalo, umazana voda pa se je prek sedmih kamnov spet očistila.
Še pred leti smo mislili, da se bo človeštvo množilo toliko časa, dokler bo zadosti hrane. Današnje napovedi znanstvenikov — ekologov so dosti bolj črnoglede. Če bomo nadaljevali z uničevanjem
okolja, z zastrupljanjem vode in zraka, se bomo zadušili in zastrupili precej prej, ko bi bile izčrpane vse možne zaloge hrane. Krivulja uničevanja okolja, ki se še vedno strmo dviga, preti, da ta čas ni daleč, lahko ga celo doživimo. Seveda pa je tudi druga pot...
Kako torej zagotoviti zdravo okolje?
Sinonim za zdravo okolje je tudi čisto okolje, čistoča povsod, na vsakem koraku. Vsekakor je mogoče v tem pogledu veliko doseči z vzgojnimi ukrepi tako pri mladini kot pri odraslih. Spričo zanemarjenosti Slovenije, ki je že kar močno nastlana z raznimi odpadki, zaradi neurejenih javnih prostorov ob cestah, smetišč in odlagališč, zanemarjenih dvorišč, neurejenih prostorov okrog tovarn s kupi smeti idr. ne moremo trditi, da se Slovenci zavedamo, ko nam tolikokrat pripisujejo smisel za čistočo in red, da ne sestavlja našega okolja samo ozek stanovanjski prostor, ki naj bi bil čist, ampak je naše »stanovanje« celoten prostor, kjer živimo in se gibljemo, celotna naša pokrajina.
(Nadaljevanje na 2. strani)
NAŠE ŠOLE ZA 60. OBLETNICO SMRTI PESNIKA ANTONA AŠKERCA
Za zaključek šolskega leta je O-snovna šola Antona Aškerca v Rimskih Toplicah priredila skupno z O-snovno šolo Primoža Trubarja v Laškem In Osnovno šolo Marjana Ne-meca iz Radeč tradicionalno svečanost ob podelitvi Aškerčevih bralnih znač k v občini Laško.
Prireditev je bila v soboto, 10. junija dopoldne na Aškerčevem domu na Aškerčevini na Senožetih — tj. prav na dan 60. obletnice smrti pesnika Antona Aškerca. S tem sta se tako mladina kot šola, ki nosi ime
po pokojnem pesniku dostojno oddolžila spominu svojega rojaka iz Rimskih Toplic — velikemu in neumrljivemu pesniku balad in romanc.
Ob tej priliki, kar je še zlasti vredno omeniti, so učenci osnovne šole Antona Aškerca v Rimskih Toplicah pripravili v sedanji šoli razstavo likovnih, tehničnih in ročnih del ter z njo pokazali svoje znanje, veščine in ustvarjalnost. Razstava je bila odprta v nedeljo 11. junija 1972 ves dan.
ODLIČJA IN PRIZNANJA ZA PRAZNIK OF
Komisija za odlikovanja pri Skupščini občine Laško že nekaj let nazaj vzpodbuja delovne organizacije, društva in družbeno-politične organizacije na območju naše občine, da svoje člane, ki s svojim delom, uspehi, disciplino in požrtvovalnostjo zaslužijo javno priznanje, predlagajo za podelitev državnih odlikovanj.
V preteklem letu je komisija prejela v obravnavo 58 predlogov, od katerih je bilo dosedaj rešenih in podeljenih 32 odlikovanj, dočim je 26 predlogov še v obravnavi pri zvezni komisiji za odlikovanja.
Odlikovanja so bila ob letošnjem praznovanju Dneva ustanovitve OF — 27. aprila 1972 — svečano izročena odlikovancem v prostorih Doma upokojencev v Laškem.
Odlikovanja so prejeli:
RED DELA Z ZLATIM VENCEM
PROSEN Miha, Laško
RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM
DIACCI Franjo, Sedraž; KAJTNA Jože, Šmarjeta; KNEZ Tone, Lahom-no; NAPRET Franc, Laško; TIČAR Lev, Šmarjeta
RED ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO
BREČKO Franc, Gozdec; BROD Lazar, Laško; KNEZ Ljudmila, Sedraž; KRIVEC Tončka, Huda jama; KRŽAN Cirila, Radeče; TOMAN Ivan, Debro
RED DELA S SREBRNIM VENCEM
CERJAK Franc, Polana; DOVEČAR-KLEPEJ Helena, Strmca; IGLAR Franc, Mačkovec; KOKOL Franc, Laško; KOŠAR Maks, Laško; OJSTERŠEK Mihael, Marija Gradec; PODLESNIK Maks, Radeče; RŽEK Jože, Radeče; STOPINŠEK-LOKOVŠEK Fanika, Laško; ŠNUR Miha, Laško; VEBER Jože, Strmca; HORJAK-LA-HARNAR Marij a-Hedvika, Šmarjeta
MEDALJA ZASLUGE ZA NAROD
KMETIC Karl, Počakovo; LAŽNI K-JELOVŠEK Marta, Radeče
RED ZA VOJAŠKE ZASLUGE S SREBRNIMI MECI
GROSAR Rudolf, Laško; TAVZES Stanislav, Laško
MEDALJA ZA VOJAŠKE ZASLUGE
KRAMER Stanko, Laško; PICEJ Janko, Laško ih VAHČIČ Bogomil, Laško
RED ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Godba na pihala Občinskega sindikalnega sveta Laško Razen teh odlikovanj je Občinska konferenca SZDL Laško podelila

naj prizadevne j šim občanom, organizacijam in družbenopolitičnim delavcem priznanja OF.
PRIZNANJE OF so prejeli:
Glasilo skupščine občine Laško
(Nadaljevanje s 1. strani)
Motorizacija in z njo vedno močnejši izletni turizem, ki vse bolj prodira v najbolj oddaljene kraje, pušča za seboj vse mogoče odpadke, ki kvarijo izgled pokrajine, ji dajejo neestetski videz in so tipičen odraz nevzgojenosti, premajhne kulture v tem pogledu itd.
Marsikomu se bo zdelo smešno in naivno v okviru te akcije govoriti o vedenju v naravi. Danes je vsakemu civiliziranemu človeku samo po sebi umevno, da ni higiensko pljuvati, da si nos brišemo z robcem, da se je treba umivati — če že ne zaradi sebe pa zaradi okolice itd. Vemo pa tudi, da vselej ni bilo tako. V odnosu do naravnega okolja se ne moremo pohvaliti s posebno vzgojenostjo, sicer ne bi bilo vsako pomlad toliko gozdnih požarov zaradi malomarnosti, slabe volje kmetov, zaradi poteptane in povožene trave, odpadkov na razgledališčih in počivališčih, uničenih javnih naprav, polomljenih ograj in konzervnih škatelj v potokih, potrganega in zavrženega pomladnega in gorskega cvetja ipd.
Eden pomembnih virov onesnaženja okolja je tudi embalaža. Danes je že vsak izdelek vsaj enkrat zavit, če je to potrebno ali ne. Poseben problem predstavi j a j o nerazgradl j ivi materiali iz plastičnih snovi: vrečke, plastenke, škatlice itd. Nesreča je v tem, ker so ti sodobni pripomočki le za enkratno uporabo, nato pa se znajdejo med odpadki. Za takšno embalažo moramo najti rešitev, sicer kmalu ne bomo več mogli stopiti na breg reke, ne da bi si morali utirati poti med ogabnimi ostanki civilizacije, vrhovi naših gora pa se bodo bleščali od praznih konzervnih škatel in zavrženih »doypack« vrečk.
Za motnjo v okolju krivimo tehniko, industrijo, motorizacijo, tempo življenja, nočemo pa priznati, da smo povzročitelji vsega tega mi sami: Načelno soglasno podpiramo idejo o nujnosti varstva okolja in pričakujemo odločne ukrepe od zgoraj, ki bi preprečili onesnaženje vode in zraka, hrup, odpadke, poskrbeti za zdravo hrano, sami pa malo ali nič ne prispevamo k temu, živimo in vedemo se še naprej po starem.
Našo akcijo moramo torej začeti
»NAŠE DELO«; Mladinski aktiv ZM Breze; Industrijsko gasilsko društvo Papirnice Radeče; IGLAR Franc, Breze; PRESKAR Drago, Laško in KRAŠOVEC Jure, Marija Gradec. Vsem odlikovancem čestitamo!
najprej pri sebi z očiščenjem našega »duševnega okolja«. Priznati si moramo, da smo sokrivi za to, da se naravno okolje še vedno slabša, da smo naš standard in udobje zgradili na slabih temeljih, ki so se začeli majati, da smo se vedli do narave kot paraziti, zdaj pa ko je naš gostitelj že nevarno oslabel, ga skušamo zdraviti, namesto, da bi odstranili vzroke bolezni. Sprejeti bomo morali dejstvo, da bo zdravljenje okolja drago in dolgotrajno, račun zanj pa bomo plačali mi.
Slovenija se čedalje bolj vključuje v mednarodna turistična tržišča, kjer je konkurenca vedno ostrejša. Sam turistični kraj kot celota, okolje v katerem turist živi in se giblje, zaledje turističnega kraja oz. celotna turistična pokrajina, je v načelu osrednji element turistične ponudbe.
Zatorej ni vseeno, kakšna so naselja in pokrajine, ali zanemarjena, onesnažena, neurejena, ali urejena in čista. Okolje je v turizmu odločujoči činitelj turistične ponudbe, njen bistveni sestavni del, s katerim Se pojavljamo in konkuriramo na turističnem tržišču. V akcijo »očistimo naše okolje« nas torej ne silijo samo lastni higienski in kulturni interesi ampak tudi turizem, torej tudi ekonomski interesi, saj postaja turizem vse bolj pomemben činitelj našega gospodarskega razvoja.
Prizadevati si moramo, da bo pravilen odnos do okolja uvrščen pri vsakem posamezniku med temeljne etične vrednote in s tem postal sestavni del naše zavesti in našega pogleda na svet.
Občani, turistična društva, krajevne skupnosti in delovne organizacije — podprimo akcijo Turistične zveze Slovenije pod geslom »OČISTIMO NAŠE OKOLJE«.
Napravimo naš kraj, našo Slovenijo lepo, urejeno in čisto! Pokažimo, da imamo veliko smisla za red in čistočo, da imamo visoko stopnjo kulturnega odnosa do našega prostora!
Vsi v akcijo — OČISTIMO NAŠE OKOLJE!
BRALCEM IN NAROČNIKOM SE OPRASCAMO ZA ZAMUDO, DO KATERE JE PRIŠLO ZARADI OVIR PRI TISKU.
UREDNIŠTVO
OČISTIMO NAŠE OKOLJE
JAVNO ODLAGALIŠČE SMETI IN ODPADKOV — PROBLEM ŠTEVILKA 1
V akciji »OČISTIMO NAŠE OKOLJE« nedvomno sodi na prvo mesto reden odvoz smeti na kraj, ki je določen kot javno odlagališče vseh vrst odpadkov.
Tega doslej v naši krajevni skupnosti nismo imeli.
Ob rastoči nesnagi in navlaki vseh mogočih odpadkov na nabrežinah naših voda — ob Savinji, Ični in Ogečnici — ob cestah in drugih javnih mestih so številni občani in predstavniki družbenopolitičnih or-ganziacij ter društev domala na vseh sejah, sestankih, občnih zborih, na zborih volivcev ter zborih občanov čedalje glasneje poudarjali potrebo, da se določi javno odlagališče smeti in odpadkov.
RAZLOGI, KI SO DOSLEJ ZAVIRALI PRISTOP K AKCIJI
Svet krajevne skupnosti in njegov izvršilni odbor sta se posledic vedno močnejšega onesnaženja okolja dobro zavedala. Zato so bila njuna prizadevanja že dalj časa usmerjena k iskanju predvsem takšnega kraja:
—	ki bo primerno, vendar dovolj oddaljen od turističnega središča Rimskih Toplic in njihove okolice,
—	ki bo lahko pristopen za dovoz s traktorji ali lažjimi tovornja-ki,
—	ki bo dolgoročno — skozi več let zaporedoma — sposoben sprejemati odpadni material,
—	ki bo izven neposrednega poplavnega območja,
—	ki bo iz sanitarnih vidikov vsestransko neoporečen,
—	ki bo na takšnem področju, kjer ni niti sedaj in tudi v prihodnje ne bo naselbin,
—	ki bo dovolj skrit in odmaknjen očem turistov,
—	ki za lastnika zemljišča v kmetijskem pogledu ni posebno zanimiv in donosen, in ne nazadnje
—	ki za krajevno skupnost ne bo predstavljal velikega bremena za začetna vlaganja in kasnejše vzdrževanje.
TAKŠEN PROSTOR SMO NAŠLI — KJE BO ODLAGALIŠČE
Teh devet razmeroma dokaj zahtevnih pogojev je zaviralo naša prizadevanja vse do nedavnega, ko smo končno prostor vendarle odkrili, se s prizadetimi lastniki pogodili, dobili soglasje upravnih organov ter tako določili in izbrani prostor proglasili za javno odlagališče smeti in odpadkov.
Odlagališče leži onstran od naselja STRENSKO in sega v zamočvirjeni kotanji zarastli z drevjem domala do MODRIČA.
ZAČETNE NALOŽBE OPRAVIČUJEJO NAMEN
Moramo povedati, da izbrani prostor ustreza vsem prvim osmim in najpoglavitnejšim pogojem, da pa se zadnjemu — devetemu — pogoju nismo mogli izogniti.
Za začetne naložbe tj. za usposobitev dovozne poti od železniške postaje Rimske Toplice do odlagališča bo namreč treba po približni oceni žrtvovati okrog 20.000,00 dinarjev. Ta strošek pa končno, kakor ocenjujemo, niti ni tolikšen, da bi lahko bil ovira, da se ne bi odločili za dokaj posrečeno lokacijo prepotrebnega javnega odlagališča, če vemo:
—	da s to naložbo hkrati usposabljamo cestišče od železniške postaje do vasi STRENSKO, ko bo ta del občanov naše skupnosti dobil urejeno cestišče do svojega naselja;
—	da smo z izbiro tega odlagališča za dolgo vrsto let ustvarili vse pogoje, da turistično središče Rimskih Toplic in njihove okolice ne bo več preplavljeno z nesmotrno od-metavanimi odpadki in slednjič,
—	da smo s tem hkrati na stežaj odprli vrata akciji »OČISTIMO NAŠE OKOLJE« ter ji dali vso osnovo, da mora v celoti uspeti, in bo — prepričani smo — tudi uspela.
Pri tem poleg sredstev, ki jih bo za začetne naložbe namenila krajevna skupnost, resno računamo, da bodo tudi občani naselja STRENSKO sodelovali s prostovoljnim delom pri urejanju cestišča na celotni trasi.
IZGLED NASELIJ BO ODSLEJ ZRCALO HOTENJ IN POSLUHA VSEH NAS ZA LEPOTO KRAJA
Če so bili doslej tarča za vso nesnago in navlako, kjerkoli smo se z njo srečavali, izvršilni organi krajevne skupnosti, potem bodo odslej, ko oglašamo izbrani prostor za javno odlagališče smeti in odpadkov, za kulturni izgled turističnega okolja Rimskih Toplic in njihove okolice odgovorni občani sami.
Neodgovorno odmetavanje smeti in odpadkov kjerkoli in kamorkoli smo jih pač odmetavali doslej, bomo morali opustiti; zavestno bo treba osvojiti režim, ki ga bo uvedel glede odvoza smeti in odpadkov izvršilni odbor krajevne skupnosti ter se s polno odgovornostjo vključiti v napore in prizadevanja vse naše skupnosti, da bomo ob sodelovanju vseh: delovnih organizacij
OKOLJE
na našem območju, šole in šolske mladine ter slehernega našega občana uresničili cilje za vse nas tako pomembne akcije »OČISTIMO NAŠE OKOLJE«.
KAKO SI ZAMIŠLJAMO ODVOZ?
Odvoz bo po zaključeni anketi (izpolnjenih vprašalnikih, ki so priloženi) organizirala krajevna skupnost.
Z organiziranim odvozom bi začeli konec junija 1972.
Odvoz načrtujemo obvezno ob strogo vnaprej določenih dneh najmanj enkrat tedensko, na željo občanov, izraženi v anketi tudi dvakrat ali večkrat v tednu.
Za odvoz bomo zaračunavali pristojbino po tarifi iz občinskega odloka o cenah komunalnih storitev.
Vsaka stanovanjska hiša ali gospodinjstvo v hiši bi naj za smeti in odpadke iz gospodinjstva imela najmanj 1 standardni smetnjak (80 litrov) s pokrovom, prirejen za iz-praznjevanje v avto-smetnjak.
Smetnjaki bodo morali biti postavljeni pri vsaki hiši ali stanovanjskem bloku ali za objektom, vendar tako pri roki, da bo smetarska služba na kraju samem brez prenašanja na daleč lahko smetnjak izpraznila in ga nato izpraznjenega odložila na isto mesto.
Smetnjaki ne bodo smeli biti prenapolnjeni, da se pokrovi ne bi v popolnosti zapirali, še manj, da bi se njihova vsebina raztresala po prostoru, kjer se bodo smetnjaki nahajali.
Za čistočo na prostoru in okrog smetnjakov bodo morali skrbeti v zasebnih stanovanjskih hišah hišni lastniki oziroma stanovalci, pri blokovskih naseljih pa njihovi hišni sveti.
KATERA NASELJA NAJ BI ZAJEL OBVEZEN ODVOZ SMETI IN ODPADKOV?
Na kratko povedano: zamišljamo, da bi v obvezen, organiziran ter reden odvoz smeti in odpadkov zaenkrat zajeli področja naselij:
ŠMARJETA, OGEČE, RIMSKE TOPLICE IN GLOBOKO z objektom železniške postaje in objekti okrog nje ter novo naselje z montažnimi hišami nad železniško postajo.
IZJEME PRI ODVOZU POD DOLOČENIMI POGOJI
Lastniki stanovanjskih hiš, ki imajo lastne jame za smeti in odpadke, bodo morali vse odpadke iz gospodinjstev odmetavati v takšne ja-
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
me in ob napolnitvi poskrbeti za odvoz teh na javno odlagališče. Odvoz kamorkoli drugam razen na javno odlagališče bo prepovedan in bo zoper kršilca uveden postopek zaradi prekrška.
Proti posebnemu plačilu bo za izpraznitev jame in odvoz na javno odlagališče smeti in odpadkov poskrbela smetarska služba.
Posebna komisija, ki jo bo imenovala krajevna skupnost, si bo o-gledala v anketi (vprašalniku) navedene jame za odpadke pri posameznih stanovanjskih hišah in ocenila primernost za njihovo uporabo. Želimo povedati, da bo primernost za uporabo takšnih jam ocenjevala komisija ob sodelovanju sanitarne inšpekcije in se o primernosti izrekla po vsestranski oceni iz sanitarnih vidikov.
Ob pozitivni oceni se takim stanovanjskim hišam ne bo treba vključiti v reden tedenski odvoz smeti. Vsekakor pa jim bo naloženo, v kakšnih najdaljših časovnih razdobjih so lastniki hiš dolžni jamo vendarle izprazniti.
ODVOZ ODPADKOV Z JAVNIH PROSTOROV
Za zbiranje odpadkov z javnih prostorov bodo določena posebna mesta. Na ta mesta bo do določenega dne v tednu, ko bo odvoz, zbrala odpadke cestarska služba krajevne skupnosti. Ta bo do tega dne izpraznila košarice za odpadke ob cestah, v strnjenih naseljih, ploščadih, zelenicah, parkiriščih in pokopališču ter poskrbela, da bodo pripravljeni za odvoz.
Vse občane, zlasti pa šolsko mladino vabimo in pozivamo, da razne odpadke ne odmetavajo po cestiščih, parkirnih prostorih in zelenicah, ampak v za to namenjene košarice za odpadke.
POGOJI ZA NABAVO SMETNJAKOV
Smetnjake bo naročila za celotno območje krajevna skupnost, ki bo prevzela tudi začasno financiranje pod pogojem:
1.	da hišni lastniki pred ali ob dobavi vplačajo celotni znesek ali vsaj 50 % cene za vsak naročeni smetnjak in
2.	da se hkrati zavežejo, da bodo ostanek nabavne cene za smetnjak skupno z mesečno pristojbino za odvoz odplačali v zaporednih mesečnih obrokih, vendar največ 10 mesecev.
Po vplačilu zadnjega obroka postane smetnjak njihova zasebna last
oziroma last hišnega sveta v blokovskih naseljih.
Cena za smetnjak s prevoznimi stroški do Rimskih Toplic bo znašala:
—	za smetnjak z 80 litri prostornine 160,00 din; z obročnim plačevanje s 50% pologom 166,00 din; brez pologa pa 172,00 dinarjev.
ZA ODPADNI GRADBENI MATERIAL POSEBNA ODLAGALIŠČA
V neposredni bližini Rimskih Toplic in njihove okolice je vrsta jarkov in grap zarastlih z grmovjem, ki bi jih bilo treba izkoristiti za zasipanje z odpadnim gradbenim materialom, pod pogojem seveda, da se predhodno položijo cevi ustreznega profila, če se v njih odteka voda v določenih obdobjih.
Krajevna skupnost je z vlogo na oddelek za gospodarstvo in finance pri Skupščini občine Laško že zaprosila, da si pristojna strokovna služba ta mesta ogleda, odloči o ukrepih, ki so potrebni, da se ta mesta uporabijo za te namene in po takšni izvršitvi predhodnih del oglasijo za odlagališče tovrstnega odpadnega materiala.
Poudarjamo, da bi bila ta mesta izključno za odlaganje odpadnega gradbenega materiala, ne pa tudi kot odlagališče za smeti in odpadke iz gospodnjstev. Za nje bi torej veljal poseben režim. Ta bi bil predvsem v tem, da bi vsak uporabnik moral predhodno dobiti od krajevne skupnosti pismeno privolitev, ker bo krajevna skupnost dovoz občasno tudi kontrolirala. V nobenem primeru uporabniki ne bi smeli dovažati odpadnega materiala, ne da bi bil zagotovljen normalen odtok voda v takih jarkih, kar se je v bližnji preteklosti na nekaterih mestih že dogajalo.
ZAKLJUČNA BESEDA
•	Kaj želimo?
•	Kaj hočemo?
•	Kaj pričakujemo?
•	Kaj moramo?
Svet krajevne skupnosti in njegov izvršilni odbor vabita vse delovne organizacije, družbenopolitične organizacije in društva, šolo in šolsko mladino ter občane naše skupnosti,
—	da po svojih močeh zavestno in odgovorno podpro to akcijo;
—	da osvojijo režim za odvoz smeti in odpadkov, ki bo pripomogel k lepšemu in kul turnej šemu izgledu okolja;
—	da papirnato in plastično od-
padno embalažo zažigajo in upepe-Ijujejo in je ne odmetavajo ter odlagajo v smeti, pripravljene za odvoz na javno odlagališče;
—	da na posebna odlagališča le po predhodni pismeni privolitvi nava-žajo čist odpadni gradbeni material;
—	da kjerkoli na javnih prostorih odmetavajo odpadke v za te namene nameščene odpadne košarice;
—	da ne uničujejo javnih naprav (cestišč, prometnih znakov, košaric za odpadke, delov javne razsvetljave, nasadov, klopi, objektov v družbeni ali zasebni lastnini ipd.);
—	da se sploh aktivno vključijo v akcijo »OČISTIMO NAŠE OKOLJE« in tako poskrbijo za bolj dostojen in kulturnejši izgled naselij, v katerih živimo;
—	da skrbno izpolnite priloženi »VPRAŠALNIK« in ga do 30. junija 1972 oddate v pisarni krajevne skupnosti — na Krajevnem uradu Rimske Toplice, ker želimo iz teh podatkov povzeti določene zaključke in po njih usmeriti bodoče delovanje naše krajevne skupnosti na tem področju.
Vzajemno ob sodelovanju vseh, zlasti pa ob sodelovanju TURISTIČNEGA DRUŠTVA RIMSKE TOPLICE, ki je poleg KRAJEVNE SKUPNOSTI še posebno zainteresirano za lepši izgled okolja, v katerem deluje in ki naša prizadevanja in napore moralno in materialno podpira, pričakujemo, da bo naša dobronamerna akcija uspela.
V	to smo prepričani toliko bolj, ker vemo, da v naših občanih živi čut do lepote in da so med nami le redki posamezniki, ki bodo stali ob strani in se ne bi tako ali drugače vključili v akcijo »OČISTIMO NAŠE OKOLJE«.
Ob takem prepričanju in ob sodelovanju vseh občanov akcija mora uspeti!
Naj ne bo nikogar, ki je ne bi podpiral in se vanjo vključil! Od nas vseh bo sedaj odvisno, kako se bomo v bodoče predstavljali svetu in tistim, ki bodo prihajali med nas in želeli v naši sredini preživeti nekaj tednov prijetnega in zdravega oddiha v zdravem in čistem okolju.
V	tem pa je tudi naš dinar in naša vrednost.
Rimske Toplice, dne 11. maja 1972
Izvršilni odbor Sveta Krajevne skupnosti Rimske Toplice
TEJ ŠTEVILKI JE PRILOŽEN KOT POSEBNA PRILOGA »URADNI VESTNIK OBČINE LAŠKO« ŠT. 3/ 1972.

MILOŠ RYBÄR, dipl. pravnik in prof. zgodovine:
800 LET JERKLOŠTRA m
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Umetnostni zgodovinar dr. Avguštin Stegenšek, naš rojak iz Tevč, je raziskoval nastanek imena JURKLOSTER in po njegovih raziskavah si tudi mi lahko ogledamo razvoj tega krajevnega imena.
Kakor že vemo, je prva znana listina o Jurkloštru potrditev papeža Aleksandra III. Pisana je latinsko, kakor vsi tedanji dokumenti, in ta listina navaja, da je ustanovljen na ozemjlu krškega škofa v Savinjski krajini samostan z imenom »Gyrio«. Čudno ime za naš Jurklošter! Nekaj let pozneje listine ime še bolj popačijo: »Gyrio va«, »Girgiou«. Kako je prišlo do teh popačenk? Ravno v teh spačenih imenih imamo tudi dokaz, da so bili prvi menihi Francozi in Italijani in ne Nemci. Nemci bi namreč krajevno ime ponemčili in bi iz Jurija naredili Georga. Italijani (in Francozi) so pa poslušali, kako ljudje imenujejo ta kraj in to ime seveda po svoje zapisali. Tako so prvi menihi slišali, da so ljudje rekli kraju Jurjevo ali Jurjeva dolina oz. Jurjev dol. Seveda so ljudje to še bolj po domače izgovarjali in so rekli »Jiirjov (dol)« ali »Jürjova (dolina)«. Italijan je to zapisal tako, kot mu je dovoljeval njegov pravopis in tako je za »jü« zapisal »gy«, besedico »dol« ali »dolina« pa je izpustil. Tako so nastale razne oblike Gyrio, Gyriova ali Girgiou. Končno se je ustalilo latinsko ime Gyrium za Jurklošter.
Ko pa je latinščino začela izpodrivati nemščina, je iz predpone Gyr-prišlo v nemščini Geir-; dodali so še nemško končnico -ach, pa je nastalo ime Geirach oziroma Gairach (ta oblika se je ustalila šele v XV. stol.). Ker pomeni Geier v nemščini jastreba, so začeli razlagati, da je v Jurkloštru veliko jastrebov in odtod ime Gairach. Seveda ni v Jurkloštru čisto nič več jastrebov kot drugod, toda taka razlaga je bila Nemcem primerna, ker so hoteli pokazati, da je bilo nemško ime pred slovenskim, v resnici pa tudi ime Gairach, s katerim so Nemci strašili še v času o-kupacije 1941—1945, izhaja iz slovenskega Jurjevega. Tako je v sedanji obliki v krajevnem imenu Jurklošter ohranjen po eni strani spomin na nekdanjega posestnika Jurija, po drugi strani pa na nekdanji samostan (klošter). Ker smo že pri krajevnih imenih, si poglejmo še ime Mišji dol. Tudi tukaj ni nič več
miši kot drugje, pa vendar tako ime. Če pomislimo na menihe, ki so tod živeli, pa ugotovimo, da so ljudje najprej imenovali to Menišji dol, pozneje pa je -en- izpadel in tako smo dobili Mišji dol brez miši. Dokaz za to je tudi Mišji dol v bližini samostana Stična na Dolenjskem, ki tudi ni mogel dobiti tega imena zaradi miši, ampak zaradi menihov.
Tej prvotni samostanski naselbini je bila usojena kratka doba. že slabih 30 let po ustanovitvi je samostan propadel. Kaj je bil vzrok tega? Starejša kartuzijanska kronika piše, da je menihe pregnal škof, medtem ko se novejši kartuzijanski pisci že sklicujejo na listine, ki podajajo nekoliko drugačno sliko, že pri žičkem samostanu smo ugotovili, da je nekako po 17 letih obstoja zašel v krizo in tako je bilo tudi z Jurklo-štrom: tudi tukaj, kot v žički kartuziji, so bili menihi tujci, ki niso poznali ne rodovitnosti zemlje, ne domačinov, ki so jim obdelovali zemljo, zato niso mogli presoditi, koliko potrebujejo za preživljanje. Ker ne najdemo ustanovne listine, tudi nimamo zapisanih natančnih mej samostanske posesti, vendar iz poznej-
ših opisov in ker so nam znane meje posesti krškega škofa, lahko približno opišemo te meje. Na vzhodu sta mejila na samostansko posest pot, ki pelje iz Dob j ega proti Planini in potok ob tej cesti do izliva potoka v Gračnico, nato je meja prekoračila Gračnico in se v Prapretnem obrnila proti zahodu v smeri proti Lisci, vendar je šla meja samo do Lahovega grabna, nato pa po Lahovem grabnu do Gračnice, od mesta sedanje cerkve pa diagonalno čez hribe proti Dobjem, kjer se je meja zaključila. To ozemlje je sicer veliko in ko bi obsegalo samo obdelovalno zemljo, bi popolnoma zadostovalo za vzdrževanje samostana. Vendar večina zemlje v teh mejah je na hribovitem terenu in kolikor je bilo pred 800 leti zemlje na ravninskih predelih, so si jo morali menihi pridobiti s krčenjem gozda.
Žički menihi so se v krizi leta 1177 obrnili na papeža; ta jim je priporočal potrpežljivost, zraven pa posredoval pri ustanoviteljevem nasledniku, da je samostanu povečal dohodke.
(NADALJEVANJE PRIHODNJIČ)
POGLED Z DVORIŠČNE STRANI NA NEKDANJO SAMOSTANSKO CERKEV

POZIV
ZA VLOŽITEV DAVČNE NAPOVEDI ZARADI ODMERE DAVKA NA DOLOČENE PREMOŽENJSKE PREDMETE
DAVČNA UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO
na podlagi 145. člena zakona o-davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72)
poziva
vse lastnike gozdov, ki imajo gozdna zemljišča na območju občine Laško in jim kmetijstvo ni osnovni vir za preživljanje, da vložijo davčno napoved zaradi odmere davka na določene premoženjske predmete.
Napoved je treba vložiti najkasneje do 30. junija 1972 na predpisanem obrazcu, ki je na voljo v sprejemni pisarni Skupščine občine Laško.
DAVČNA UPRAVA
REZULTATI OBČINSKEGA PRVENSTVA V NAMIZNEM TENISU
V	sindikalni dvorani Papirnice v Radečah je bilo 15. in 16. aprila 1972 občinsko ekipno prvenstvo v namiznem tenisu in sicer za vse kategorije. Tekmovanja se je udeležilo 11 ekip iz Laškega, Radeč in Rimskih Toplic. Organizatorji so pogrešali ženske ekipe, saj se na razpis ni javila niti ena.
V	soboto, 15. aprila so se pomerile pionirske in mladinske ekipe. Pionirskih moštev je bilo 5. Po dokaj zagrizenih borbah so se moštva uvrstila takole: 1. TVD Partizan Radeče, 2. TVD Partizan Papirničar I. Radeče, 3. Šolsko športno društvo Radeče, 4. TVD Partizan Papirničar
II.	Radeče, 5. TVD Partizan Rimske Toplice.
Pri mladincih je bila udeležba slabša, saj sta se pomerili le dve moštvi. Zmagali so mladinci TVD Partizana iz Rimskih Toplic, drugi pa so bili mladinci TVD Partizana Papirničar j a iz Radeč.
V	nedeljo so se pomerile članske ekipe. Bile so 4 in so zasedle naslednja mesta: 1. TVD Partizan Laško, 2. TVD Partizan Rimske Toplice, 3. TVD Partizan Radeče, 4. TVD Papirničar Radeče.
»Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško, Ulica Borisa Kraigherja 2, telefon 73-045, interna številka 4 in 6 — Cena za vsako številko ,1 din — Žiro račun pri Službi družbenega kn: igo vodstva, podružnica Laško št. 5071-637-55 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 15. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija Celje
Vsa moštva, ki so zasedla prva mesta, so sprejela praktična darila in diplome, vsa ostala moštva pa samo diplome.
Ekipno prvenstvo v namiznem tenisu je bilo organizirano na podlagi letnega programa Občinske zveze za telesno kulturo Laško, izvedlo pa ga je Društvo za telesno vzgojo Partizan Papirničar Radeče.
P. AJDNIK
ČEDO JOVANOVIČ
IZ TRSTENIKA RAZSTAVLJA V LAŠKEM
V okviru širšega sodelovanja med pobratimskimi občinami ter prav v času, ko se je Karavana bratstva in prijateljstva 1972 vračala na svoje domove v Socialistično republiko Srbijo, so 9. junija popoldne odprli razstavo akademskega slikarja CE-DOMIRJA JOVANOVIČA iz Trste-nika.
Razstava njegovih del je bila na ogled občanom v Muzejski zbirki v Laškem.
Gibanje prebivalstva v občini
SMRTI:
—	CERNEC Alojz, (76), upokojenec, Radeče 214;
—	PELKO Anton, (63), upokojenec, Vrhovo 41;
—	MEDVED Henrik, (72), kmet, Svibno 32;
—	MEDVEŠEK Frane, (91), upokojenec, Zagrad 1C;
—	PINTERIČ (Wan* (90), upokojene«, Vrhovo 17;
—	OPRESNIK Jakob, (72), kmet, Mala Breza 9;
—	SENICA Janez, (70), socialni podpiranec Curnovee 4;
—	ZELIC Rozalija, (75), . upokojenka, Breze 3;
—	Železnik Jože, (78). upokojenec, Klenovo 16;
—	OZEK Marija, (75), preužitkarica, Za-brež 3;
—	SAJTL Karolina, (75), preužitkarica, Tevče 28;
—	ZUPAN Rudolf, (75), upokojenec, Laško, Stegenškova ulica 5;
—	SEME Ivan, (69), upokojenec, Vrh nad Laškim 2;
—	TERSEK Ana, (74), upokojenka, Har-je 9;
—	VERHOVC Anton, (68), upokojenec, Laško, Aškerčev trg 15;
—	SIPEK Jožefa, (81), gospodinja, Laško, Titova ulica 28.
—	POVŠE Elizabeta, (92), gospodinja, Belovo 9;
—	OJSTERŠEK Amalija, (66), gospodinja, Debro 54;
—	BELE J Rozalija, (46), gospodinja, Rečica 172;
—	DEŽELAK Marija, (19), delavka, Debro 20;
—	SIRK Amalija, (71), gospodinja, La-žiše 25;
—	HOČEVAR Mirko, (81), upokojenec, Radeče 92;
—	URGL Alojz, (78), upokojenec, Radeče 181;
—	ARMAN Alojz, upokojenec, (87), O-brežje pri Zidanem mostu;
—	GOTAR Marija, (59), gospodinja, Do-blatina 2;
—	OJSTER Ana, (47), gospodinja, La-homno 35;
—	LAH Olga, (29), delavka. Rečica 108;
—	ZUPANČIČ Alojz, (80), upokojenec, Laško, Valvazorjeva 3;
—	JEREB Martin, (71), upokojenec, La-hovgraben 42;
—	ZORKO Rudolf, (73), upokojenec, Mrzlo polje 25;
—	KNEZ Franc, (71), kmet, Povčeno 3;
—	BRILEJ Antonija, (79), upokojenka, Radeče 97;
—	PIKELJ Angel, (53), upokojenec, Zagrad 17;
—	PERSE Marija, (76), upokojenka, Lo-kavec 25;
—	BRELIH Luka, (80), upokojenec, Radeče 161;
—	KOBLIC Alojz, (76), kmet Kuretno
9;
—	MEDVED Hilda, (30), delavka, Jag-njenica 45;
—	KNAP Ludvik, (44), upokojenec, Svibno 13;
—	STOPAR Marija, (75), gospodinja, Ogeče 17.

OPOZORILO
Vse uporabnike lesenega mostu preko Savinje v šmarjeti obveščamo, da je leseni prečnik na zgornji strani mostu zlomljen.
Vsaka prekomerna obremenitev mostu utegne biti za uporabnike nevarna, zato je most od 3. junija 1972 dalje za prevoz s kakršnimikoli vozili zaprt.
Most je zaenkrat uporaben le še za pešhojo in glede na to uporabnikom priporočamo skrajno previdnost.
KS RIMSKE TOPLICE