Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl 5 3 fl pol leta 2 fl. po pošti 1 fl.30 kr Tečaj XII. Ljubljani y sredo 23. augusta 1854. List 67 Od reje kopřiv. Govorili smo v 64. listu „Novic" o dobrih lastnostih koprive. Povedali smo, da je ko- drugikrat nekaj. To je vse, kar kopriva potřebuje, koristi pa na mnogo viž, kakor smo že povedali. Celo preja in platno se dasta iz nje napraviti. Od tega pa J. Š. priva prav koristna rastlina, ktero ljudje za nemarjajo, živina pa ljubi ter se dobro ima, ce jo vživati dobiva. Rekli smo, da koprive tudi ljudém teknejo, ko bi oni vedli in hotli v hrano si jih pripravljati. Tedaj bo prav, če od reje kopřiv še nekaj dostavimo. Gotovo ni kmetíj ali vasi, kjer bi ne bilo tacih krajev ali pustih ledin, ktere za rejo drugih sade žev niso vgodne. Naj bi se tam sadila tako ko ristna kopriva! Pesek, ilovca, melje, Nekaj za živinorejo Jesenovo list je. Na Francoskem so kmetje po več goratih kra jih, kjer se marljivo z živinorejo pečajo, mnogo jesenov nasadili, kterih listje ravnç tako skerbno pobiraj o, kakor na Laškem in drugej murvino listje. iako ko- listje pokladajo živini pozimi, kadar so pašniki težka in s snegoin pokriti. Tudi po nekterih krajih Talijan mastna zemlja, merzel ali gorek vlažen ali suh skega je navada živino z listjem kermiti.- svet doline in stermine z eno besedo, vsaka oru, uuiJiiv ill niti liJ i ii u —— mi IjIiu Mu'^uuu , » o u i\ u zemljina, naj leži proti solncu ali ne, ji je primerna, vsaka ji je prav. Le pomočvirjih in v vodi ne raste Branje jesenovega listja je konec poletja 7 ko je list popolnoma izrastel, ter se dá lasno odter gati. Zberejo se naj urniši mladi fantje iz vsake kopriva. hiše, splezajo na drevésa, ter osmukajo listje od Ko bi bili kje popolnoma goli kam ni tni kraji 5 5 naj se na-nje nanosi cestnega blata in gliba, kaka dva pavca na debelo; potem naj se tje seje ko pri vino seme. Veselo bo ras i io, in kmet si je trav nik napravil, kterega poleti zamore trikrat kositi in kteri mu mnogo in dobre klaje dajè. Koprivnega semena je lahko nabrati o zadnji polovici tekočega mesca (augusta) ali o začetku prihodnjega (septembra). Odrežemo namreč ste dreves. Vsaki teh biravcov se močno varje, dane enega listeka ne zgubi. Vtaknejo listje v velike vreće, ktere imajo pripasane, in ktere potem v tfîï ^ sežřije globoke jame izpraznejo, ktere so si bili v prav suho zemljo izkopali. Kadar so te jame do dvçh tretjín z listjem na polnjene, ga pokrijejo s slamo, ter namečejo potem več čevljev visoko perští na-nje, ktero terdo potolčejo, da nobena mokrota va-njo se vriniti ne blica in jih pustimo susiti se; potem jim odpade lahko seme. Kadar hoćemo koprive sejati, naj se njih seme prav na debelo troši. Nar boljsi čas vse janja je mesca septembra (kimovca). Per v o leto do perve žetve se pa nobena živina ne smé more. Listje 5 ktero je tako zavarovano, da zrak koprivišču bližati; tudi je dobro, pred drugim le tom kopřiv ne kositi, da toliko bolj v steblica grejo. Za nasetev koprive, pravijo nekteri kmeto vavci ? Je hasnivo, jo s četertinko divje cikorije po 1 • V I • ^ 1 1« sejati. Slednja namreč daje ravno take prav dobre in tečne klaje za goveda in ovce. Ako bi hotel kdo koprive saditi namesto se jati, naj izvzdigne mesca vinotoka (oktobra)mlade deblica opazno z vsimi njihovimi koreninicami vred ; naj jim odreže 1 pavec visoko njih steblica, raz deli koreninice, ter jih posadí zatem poredoma v do njega ne more, ostane do spomladi mehko in ze leno; živina g a rada jé in se odebelí jako naglo po njem. Na Veroneškem, kjer si listje po ravno popí sanem načinu hranijo, mešajo tudi v letih, v kterih je veliko vina, zeleno grojzdje med tisto. Tako kermo ima živina rajši od vse druge; celó za de teljo ne porajta tako. Ali pri nas kmetovavci še niso povsod poskusili jesenovega listja za kermo rabiti? Priporočamo jim: naj ga poskusijo. j. S. Gospodarske skušnje verste kake 3 pavce saksebi ravno tako globoko kakor so prej v zemlji bile. ry fe \ ■ j r *ti r n j ai ■ P * š Se nekaj od tega : „kako meso poleti gnjilohe obvarovati Na vprašanje v 64. listu „Novic" za zvezdico: ali ni zlo težavno meso tako v sklenico spra OU JJIC) V AC11I1JI Mlle. V 111 I t /i (1 V 11 U 111CC5U ltll\U V • C5R1UHIVU 0|J1«- Tako sàjenje je sicer nekoliko bolj težavno, viti?4' Vam odgovorim: Nobena ravnava ni tako kakor sejanje; izplača se pa ta mali trud s tem lahka, kakor ta. Pri kumarnih sklenicah je po na prav obilno 5 da zamorejo že dvakrat kositi. Ker je pa več sort kopřiv vsadimo. sadeži koj o pervem poletju se vadi vrat 3 pavce in še več širok. Urežite tedaj 5 ni jednako, ktero podolgast kos mesa, vtaknite ga v sklenico in vprite Nar boljša in edína, ktero gré saditi, j<_, um^ujui. oaitmu na« u« n.u.^... iv^«.^ vél i ka kopriva (Hanfnessel). Ta raste visoka postavite na dno krožnika ali sklede, kakor smo kot mož in je zlo podobna naši konoplji. Nahaja zadnjič popisali. Ako imate pa poveznik, nataknite je po tem pod vratom navskriz vprek dva klinčka obernite sklenico okoli, in meso bo po tem v okoli obernjeni sklenici nad vratom na klinčkih ležalo, in se po vsih vaséh. čevljev visoka. dobri zemlji doraste do 5 kos mesa na šilast (špičast) drogec, postavite potem kos na drogcu v krožnik ali skledi, poveznite 266 ćez-nj poveznik in delajte naprej po popisu Samo rajo v solo hodit i, se oštro izpolnovala! Na Do po sebi se vé, da morajo sklenice kosom primerne lah, da si tudi so se farmaui večidel ustanovljenju učil biti. ziti 9 Tudi to moram se zaterditi, da je treba pa- nice z duso in s telesom uperali, je vendar visoke časti vredui gosp. Vesel zmagal in jim tako rekoč dobroto iole da meso se ne bo celo nič v kisu močilo ker tako začerní in je prav neprijetnega okusa. Pre vsilil. Nastopil je 23. septembra od skofije poterjeni uči tekli četertek je bila pri nas ravno komisija zavoljo telj službo — al en teden po sv. Miheiu so mu že sko ■ V #r £ i i « 1 m m 1% 9 mm m m m m 9 ne vem » deržavnega zajéma. Sedem nas se je gostovalo s raj vsi farmani predpisani poboljsek bire odrekli, tako hranjenim mesom. Prav nič ni disalo, ceravno al so mu ga že do današnjega dné odrajtali ali ne. Učil- je bilo skorej teden staro. Bilo je še nekako bolj nica je bila sploh malo obiskovana, pozimi je včasih tako kerhko, kar je vsem streglo, in tudi juha ni celo malo otrok prišlo, da bi jih bil lahko na perste eoštel nič po kisu sladila. 9 l. pa se ti so v mrazu třepetali; redkokrat je pribasal kak Kalna in mlakuina voda 9 se hitro in popolnoma dá očistiti 9 ako ji v drobno stup přilij zmletega ga g írohen Alaun) cetert funta (al na vedro vode (ali 40 bokalov) se rajta učenec kako drobno poleno, ktero je ravno toliko zdalo kot en naročej pri apnénci. V stavbi šolskih poslopij je pri zunajni in notrajni kakor tukaj, tako drugod, sploh še veliko sto- lotov) sirovega gal Gai napravi riti. Za kur javo šolskih izb se ponavlja pomanjkanje iztrebi iz vode vse perstene primešance tako se na dno vsedejo. Če je pa v vodi kako y gn j i 1 o, j e p a ne m lin j e z sognjitega rastlinj ti ti, ker nima galún nobene močí. da it-do derv od zime do zime. Temu v okom priti, je že v po Tudi tobakov pepél se dá porobiti Tobakarj pepél 9 ostaj v pipali 9 četku šolske naprave treba kurjavo zagotoviti. Živo želeti je tudi že izzaćetka zaklad šolskega orodja za revne in pridne učenike. Nadioge in britkosti, ktere iz pomanjkanja potrebne priprave pri ubozih pa marljivih učencih izvirajo, niso popisati; učitelju, kteri šolsko mladino v navadno resnici ljubi, je v taki okoljšini hujši, kakor da bi oster ametujejo. S pridom se dá porabiti za sledeče mene: 1) ako se po malem nom daj 9 da ga meč njegovo serce probadali Prijatli človeške otnike! položite v ti zadevi ene krajcarje na oltar domovine za 9 jim tekne za želodec,da potem radi jedo, je osrecenje malih otrok, kteri Vam bodo stoterno hvalo zejo še bolji kakor kuhinska sol; 2) tudi konjem, če se jim včasih med rezanco pomeša, tekne tako ? dali, zraven pa izobraženje ljudstva povzdigovali. Omenilsemže, da nekterim staršem ni nič za šolo 3) ovcam přežene me tlj a j e na j e t r i h ; 4) mla d e mar, ker mislijo, da otrok nima višjega pokliča kakor bolezin, ako se 3krat na teden pri- živino pasti. Menda ni treba ravno dosti pameti, spoznati obv meša njih klaji (kopřivám, otrobom ali sládu (molciQ; to napčoo in pregrešno misel, zakaj če je otrok le zato 5) v gnojnih gredicah (Mistbeet) přežene uší in bolhe a bi d v oj CD kakor smo kupili v „Frauend na svetu, da živini služi, da hodi ž njo na paso, je on manj kakor živina, ker le on zavolj nje ? ne pa ona ? zná biti tobakov pepél res dober, ker ima zavolj njega okoli hodí. É • m ■■ « • ■ m mm ^ 4 m . M m á (Doppelsalz) dokaj v sebi.) Od šolskih reci semtertje po Krajnskem. Ni V se dvé leti preteklo, kar so v Trebinjski te na gornjem M Omeaiti pa imam se neke drage hade oapake, ki je zlo zlo navadna po deželi. V vsakem kotu je kak škripac, kteri k večem dva ali tri napeve iz glave na orglah pritiskati zná, zraven pa silo razglasno peti. hantii tri ljudske učilnice, k u sta no vi j in sicsr v tim in s svojim gladkim jezikom se prilizne tako kmetom, da ga v řevnici ni oj stra mislijo. Velikrat se še ali Trebeljnem, v Sentj in na Dolah prederzne tak mojster-skaza otroke podučevati. Če še Reci smemo. da si i napravo teh V I tišti 1 kteri so se učili učitelji biti, si morajo dostikrat giavo beliti, preden v mladih glavicah pamet zbudijo in okrajni poglavar v Trebnjem gosp. Vesel naj većje zasluge pridobil. Kodar koli je v političnih opravilih skozi za sprejem temeljnih naukov vgodne storijo, Vas vpra faro svoje okraj hodil ni jenjal velja možem po- sam: kako bo po mojstrih-skazih . vsejano seme dobro trebo, korist in stoterni sad dobro vredjenih uciinic na kalilo in dober sad rodilo? Večidel imajo ti ljudje polno serce pokladati, terdovratnike in zopernifce pa k ti važni zaupanje pri svojih farmanih in kjer je nova šola osnovana, napravi kmali z milo, pa po potrebi tudi z oštro besedo hocejo brezpametni farmani naravnost tega mojster-skaza spodbadati. In tako je doslej svoj blagi namen pri treh far- za učitelja postaviti. Če tedaj od skofije zaukazani uči-nih učilnicah učilnicah storiti potreba v ze doveršil, ceravno je še dosti pri teh telj na tako mesto pride, mu ni mogoce, si pri svoji naj vsak začetek je težek. Tudi boljši volji in poštenem sercu kaj pomagati. Še huje pa pri sv. K • V pole fr » ker Turna, gosp. J Kastelic uka se mora takemu goditi pa to ne brez njegove lastno elj mladino že skoraj eno leto k zadovoljnosti farma- krivice — ki pride brez znanosti slovenskega jezika med nov začasno podunuje; le to se člověku milo storí f ko slovensko ljudstvo, ker tak pervič ni za poduk mladosti 5 da mora v taki neprijetni izbi stanovati, kjer svit- ugoden in si tudi pri stariših, s kterimi govoriti ne zna vidi loba spi, in peč, slabši kot v naj revniši koči 9 1 Pod šolskim poslopjem je velika soba toploto zakaj . bi užíval! zaupanja pridobiti nemore. Letni dohodki učiteljev na Krajnskem, aploh rečeno, niso tako picli, da bi ne mogli pošteno izhajati, le to bi bilo želeti, da bi se oštro nad tem čulo, da pred-Ravno taka se je godila hvalevrednemu gosp. pisane in poterjene dohodke do zadnjega vinarja prejmejo. se mu ta ne přepustí? Ceravno le začasen učitelj, vendar prijetno svitlobo in čisti zrak v prijazni izbi rajši v t telju na gornjem Mokronogu Leta i popřej budski škofii zlo čislani V • telj, se je, vablj v La- Po8lednjič je tudi še želeti, da bi ne pogresale slo Kraja- venske šole predpisaoih bukev, da ne bo primoran uči sko, obíde v gornji Mokronog preseli!. Ondi pridšega groza telj po vodílu tistih bukev podučevati, ktere so bolj pri » ko gleda njemu odločeno stanovanje 5 bilo je rokah in bolj po niski ceni, naj ze bodo po starem ali namreč bolj berlogu kot izbi podobno. Oberne se na do- novem kopitu, in od si. šolske oblastnije priporocene ali tično gosposko in z njeno pripomočjo mu je »oseskasta- ne? Nadjarno se, da tudi ljudske šole bojo oskerbljene novanje popravila. Otroci te fare pa obiskujejo. Kdo je pač tega kriv kterim za omiko otrok ni kaj mlačno kmal^z vsimi potřebními bukvami. nečimerni starší nič mar IN da t 6 zatreti : naj bi tudi bi pač postava, gosp. učitelji bili eden druzemu prijatli. Svojega tovarša Zadnjic še ene želje ne morem do spolnjenega ISga t m obrekovati in gerditi, samega sebe pa po hioavsko 267 pega delati, se ne spodobi nobenemu poštenemu člověka, vodi marsikterega obertniskega dobička nađjajo. Delavci naj manj pa učitelja, ki ima izgled biti vsi svoji okolici, in tesarji si veliko zaslužka pri popravljanja mostov pri- Prilizovanje je ostudao vsacema, zlasti če je namen pri- dobiti mislijo. Tudi imenitne Rusinje tega časa kaj serčno lizovanja drugemu jamo kopati 9 ktero sam lahko pade M zélé 9 ker vejo 9 da i ce led na Nevi in kronstadskem za Ozir po svetu 9 liva zgine, prijadra nentegoma dovelj ljubeških bark z blagom nove šege iz Pariza, po kterem že pol leta hre- Potopisne čertice iz Petrograda. (Dalje.) Neva, odtok ladogaškega jezera, je velika reka pene selé 9 Ravno tako se tudi bakvarji in vsi ukaželjni ve-zdaj zvéditi, kaj je v Europi čez zimo v razném slovstvu beli dan zagledalo. 9 pa ne velike deličave, ktera se eno miljo pred svojim iztokom v čvetero velicih in v več manjših strug raz-Siva, ktere so lepemu arhipelagu podobne, s kterega se očém razgerne krasota Petrograda tako zanimivo je člověk nagledati ne more. 9 Domaći betežni kakor tudi po domu zdihajoči ptujci ne morejo dnéva odmeke pričakati, ob kterem gredó ti v svojo zaželjeno domovino, uni pa v od zdravnikov nasvetovane toplice v ptuje kraje zgu-bljenega zdravja iskat. Ta čas je le ena govorica v da se Petrogradu: ali se bo led na Nevi véliko nedeljo, ali pa veliki ponedeljek otajal, in zastran tega ali unega dné Da so reke mestom v veliko rečéh neizrečeno ko- tudi marsikaka velika stava napravi > je gotova resnica ; ravno tako je tudi Neva na nje r i s t n bregovih sozidanemu stolnemu mestu v velik dobiček. Po nji se vozi iz notranjih dežel rusovskega carstva vse cesar Petrogradčani za se in za svoje domaće živali po- (Dalje sledi.) 9 Ozir po domačii trebujejo, to je 9 živež, klaja, obleka itd. Po nji se pri- peljejo v Petrograd naj lepsi obertniški izdelki iz ptajih ajo: ona na- dežel, po kterih rusovski velikaši radi se°* » Ormož na Štajarskem. (Dalje.) Mestice, v nizki pa vendar zračni paja Petrogradčane z merzlo in bistro vodo in jih za- ee popotniku 9 dolini ležeče pride od zahodne strani od Velke ne- 9 mnogoverstnimi klada z veliko obrajtajo, in ktere žlahnimi ribami, ktere Rusi prav se pri njih obedih prav pogo _ * . . . V • delje > zavolj mnozih vertov in drevés, za kterimi so hise večidel skrite, očituje bolj kot veliko povèrtje kakor utver- stoma narajmajo. Ona opravlja, kamor zadene, naj nizje jeno mejno mestice. Na južni strani se vije šumeča Drava, hišne opravila, opére kar je umazanega, čedi in snaži, ktera je višje gori že več sto oralov rodovitne zemlje kar je zanemarjenega, naj je na ulicah, straniših 9 pod spodkopala, kjer so sedaj otoki za spašnike, in tudi or zemeljskih zlebovih ali druzih nečednih krajih. Nihce se možke verte spodkopati žuga; na desneaa bregu Drave ne more čuditi, da je Neva pri Rusih vsakdanja govo- se razprostirajo veliki horvaški gojzdi, za kterimi dalje rica, kjer se od nje koristi in hvale ravno tako pogo- zad se dvigujejo grajšine horvaških plemenitažev. Od se- stoma pripovedovati elisi, kakor pri mornarjih od morja, verja gledajo lutomerške gorice in njih nižine s krasnim ali pa pri Egipčanih od biagodarnega Nila. Vendar ni Humom ponosno na ormožki grad; proti izhodu pa leži Petrogradčanom vselej po volji; Neva jim včasih tudi veliko polje, med kterim se tihe vesice dvigujejo in mno- težave in britkosti napravlja, posebno takrat, kader se žica cerkvenih stolpov popotniku naznanuje pobožnost čez svoje bregove razlijev in jim verte potopí in hise tukajšnih stanovavcov. poškodje, m samo Neva kriva. vse, kar imajo, pokončati žuga, ceear pa ni Naj lepsi pogled krog in krog je iz severne višave Dobravske. Z rajskim občutjem se navdaja tu človeško serce! Nikdar ne bom pozabil veselih ur, ki sem jih tù doživel. in reci smém: kdor se truda spočiti in v na- Le škoda, da jo ojstra zima skoraj polovico leta v svoje ledene spone zakuje, da se ne more kreniti * na eno, ne na drugo stran 9 ne 5 9 daruje Petrogradčane s in le šest mescov oblago- ravni lepoti razveseljevati hoče, vaj pride v Ormož! svojimi obilními darmí. Se Ormozani so večidel slovenskega rodů. Obleka mesca aprila 9 malo kadaj mesca sušca, se toliko ogreje, njih skriva sicer Slovenca, ki pa se pervi hip pokaže » ker, kakor vsi Sloveni, nemški da jame nje ledena odeja pokati in se naprej pomikati. če tudi nemški govori, Te dobe Petrogradčani neizrečeno teško pričakujejo; in ko jezik po slovenski zavija. Živež jim dajè zraven navadnih se začnó ledene ploše naprej pomikati, da se tam pa rokodelstev, s kterimi se pridno pečajo, posebno kme- f f *• Vj JJV/I1I» "I4VI ^ UM DV ^M (11 ^ v% a v nu u viot v V « P Hivuiui ov piiuuv Jiv tam pokaze ledu prosta Neva, začnó topovi s terdnjave tija in vinoreja in pa kupčija s temi grometi in prebivavcom zaželjeno pomladansko veselje živi tudi od tega, da velikim nogradnikom služijo za A M m 11 m m m M m ^L. ___ _ ~ m» — _ mm _____— _ _ __ _ _ _ A «« _ ___. pridelki; veliko jih lonarje. Zeleti bi pač bilo, da bi, kakor v bližnji vatii Hor 9 tudi tukaj Iastniki stanovali sami v vinogradih. oznanovati. Zdaj stopi, naj je podnevi ali ponoći, po veljnik terdnjave v slovesní obleki in v družbi svojih oíi cirjev v krasno ovenčan čolneč, ter jadra na uno stran Marsikteri forint si zasluži Ormožan tudi z vožnjo žita reke proti carski palači. Zajme v lep in velik kristalnast in poslednji čas tudi z vožnjo vina, ki pride iz Horva kozarec bistre vode iz Neve 9 da jo caru, kakor pervi škega in Ogerskega tu ■ sem, in se od tod do železnice v V • pomladanski dar, daruje in mu naznani, da je zimska Rače vozi. Po vodi pa je kupčija velika z dilami, tert sila odjenjala, da se bo kmali vesela plavba na Nevi nimi količi in mnogo drugo leseno robo v daljno Slavo osnovala, ter mu pokaže pervo barkico na bregu, v kteri nijo in celo v podonavske knežije. Več kakor marsikteri bo je srečno čez Nevo pripeljal, in mu podá kozarec drugi kraj terpi Ormož od vkvartiranja, ker pogostoma vode, kterega car na zdravje stolnemu mestu izprazne fil •__1____1 V V m . . «. To je pac nar drazji požir vode, kolikor se je na zemlji drugi kraj terpi Ormož od vkvari marširajo vojaki skozi to mestice. Kratkočasnosti velicih mest se vé da ne smeš iskati popije,— car mu namrec kozarec po stari šegi z rumenimi v Ormožu, ki pa stoterno nadomestuje ono pomanjkanje zlati napolnjen nazaj podá. Ker so pa kozarci od leta z veselicami krasne narave zlasti v preprijaznih goricah, do leta veći prihajali, je moral car o tem času tudi več kamor gostoljubni Ormožani radi zahajajo in svoje znanco vode popiti, in vedno več rumenjakov plaćati, zato je in prijatle sabo jemlejo. Radi pa tudi obiskujejo bližnji bilo poslednjič sklenjeno, poveljniku v kozarec le 200 horvaški Koliben in Brod, zlasti one gostivnice, v kte- zlatov za podarjeno vodo vložiti. Pač cesarsko dařilo za rih se je dober kup dobro vince pilo in so se pečene piške j-. ... zraven pa ee prosto-narodne šege in navade naših kozarec vode! ------------jele 9 u lavcu p« ou puoiu-uoiuuuu Zdaj so oci Petrogradcanov le na Nevo obernjene, sosedov ogledovale. Tudi v Velko nedeljo, kamor je ko kadaj da bo vès led po nji splaval. Posebno kupci se maj pol ure hodá, pridejo večkrat pokusit kak poliček prave odmeke vesele in jo željno pričakujejo, ker po dobrega vinca. 268 Vřeme tukajšne okolice je, sosebno spomladi in na civjem ▼ I VUJV iUJIMJUUV VK1V1IVV JV J OUOVMUV DpUUIIUUI IU UW pozno jesen, zlo spremenljivo; vendar leži Ormož v prav zdravém kraji. Krajnih (endemičnih) bolezin ni takaj nič, 9 knretníno itd k vse prihodnj t 1855 Iz J se piše, da se rusovska armada cnda počasi pomikuje iz Mold proti Prut > in da je tudi podezelne (epidemicne) so redke, k većem se groznica (merzlica), kakor drugod tako tudi tukaj bolj po-gostoma nahaja. Voda je sicer mehka, vendar za piti dobra, čeravno ni veliko obrajtana bila, dokler je vino dober kup bilo. Za pomoč v boleznih imajo enega doh-tarja zdravilstva in dva kirurga. perve dni t. m. nekoliko oddelkov pri R Prut iz Besarabije v Mold celó prišlo in ondašnj čez kraj moldavské meje obsedlo. Iz Valahije pa marširajo Rusi prenehoma do 29. t. m. se imajo vsi bolniki na Rusovsko prepeljati. Brajlo in G imajo Rusi se popolnoma v svoji oblasti 9 in ker se turška armada tje Nanósi zemlje zunaj mesta, rimska cesta na se- pomikuje 9 zna biti tukaj vojska Omer-paša je raz- verni stráni, ki je iz Emone čez Celejo in Petovium v glasil po Valahii, da prizanese vsacemu, ce ravno je Sabario (Steinamanger) peljala, rimsko orožje 9 rimski pred z Rusom deržal; drug njegov razglas iz Ruscuka dnar od cesarja Maksimina Trakoskega, in mnogi dru^i pa naznanja 9 da austrianska armada pride med 18. in rimski spominki, ki so jih našli pri Ormožu, Samošeku in Središču, pričajo dostojno, da na tem mestu, kjer 2o. tega mesca v Valahijo in Moldavo Napad na Krimeo in posebno na Sevastop se še zmiraj od sedaj Ormož in njegova okolica stoji, je stalo kadaj ob časih rimskega gospodstva ali mesto ali pa je tù saj rimska postája (mansio) bila. Ni davnej, kar je France Horvat laša; v Varni je zbranih za ta namen 48.000 Franco zov in 24.000 Angležev z 130 topovi k • V je nenadoma přišel v V pucu t*j m i iiiuiioiuj Mim. in uovut/j , boi j o A1 1 otjuc XJLiri » ai, » •» • w • • ~ j— —-------- * kmet na Grabah, debelo uro od Ormoža, en sežeň glo- z velikim veseljem sprejet 9 Maršal Pa-kjer je bil vendar se slisi, da mu car boko v zemlji pod hrastovim štorom, ki ga komaj trije možje obsežejo, našel mnogo rimskih starin, ki so ali orožje ali morebiti rimsko kmetijsko orodje bile, namreč sulico, coklo, čertalo, zaglosto, dvé otiki itd. Ker je — — več teh stvari rumene, zlatu podobne barve bilo, je mož krogel ne bo izročil več poprejšne oblasti obsedi S ki je 39 dni terpela, so Francozi prerajtali, da st r i j so Turki postřelili 41.400 krogel, Rusi pa 92.000 9 nas ze mislil, da je najdel zlata 9 pa se je zmotil. ene hiše ni, v ktero bi ne bilo priletelo naj manj dvoje Več kakor od vojske se je v Carigradu uni-ovorilo od ženitovanja, ki ga je 10. t. m. obhajal cr » Gotovo je pa ta najdba važna za starinarstvo. (Dalje sledi.) dan Ghalib-p hčerjo sultanovo čeravno sin ministra Rešid-pašata 9 s Fatim 9 Novičar iz mnogih krajev plačila 9 Sultan ji je dal zalo in veliko doto, marsiktera armada že skoz 9 mescov ne dobiva dragina vsaki dan večja prihaja in dosto druzia Pa kaj je sultanom že s strahom gleda, kaj bo pozimi Do 18. augusta je bilo za deržavni zajém podpi- sano: v Benetkah 8 mil. 204.748 fl., v Milani 9 mil. 920.496 il., v Si bi nj i 8 mil. 844.740 fl., v Zagrebu 5'iïiil. 80.570 fl., na Ogerskem 64 milionov 741.655 fl., na Marskem 23 mil. 604.594 fl., v Zadru 1 milion 327.000 fl., na Teržaškem in Gori-škem 15 mil. 720.310 fl., na Krajnskern 3 milione 349.140 fl., na Koroškem 2 miiiona 476.538 v _ to mar Turki, kterim le poma Čerkeski glavar Samyl se še ni zedinil s hoče. če se mu ohrani neod visnost od Rusov in Turkov po končani vojski, ska vlada je zdaj precej očitno na znanje dala e z austriansko vlado; nj i je zadosti 9 ë dalj Pruda ne da ru- sovska armada zapustí podonavske knežije Na Španj 9 na kem je še zmiraj pri starem; to je novo, da angleška in francoska vlada ne boste pripustile, da bi se sedanja Štajarskem 8 mil. 786.759 fl., v gornji Austrii kralje dbina pahnila s trona ker za Iju do via d 13 mil. 812.467 fl., v Temešvaru 16 mil. 144.870 fl., Spanja še ni godna Deržavni zbor je sklican v Krakovi 6 mil. 4080 fl., v Tropavi 5 milionov listopada V A i • 1 Iz Cer nog 8. dan se slišijo vsake sorte ho 131.400 fl.. na Ceskem 46 mil. 828.150 Vládni matije, laznjiv list „Oest. Corr." piše od deržavnega zajéma, daje 19. dan t. m. že-gotovo bilo, da bojo podpisane posojila 400 milionov gold, preségle, da tedaj tega, kar je kneza D in resnične; to pa je gotovo, da prestol nekteri domaćini zlo stresajo. kdo podpisal, gotovo ne bo pred kakor v 4 letih poplaćati treba. Ker pa vradnije do 19. t. m. niso mogle vsih podpisov opraviti, je čas podpisa podaljšan do zadnjega dneva t. m. — Za dunajsko spo-minčno cerkev se je do konca julia t. 1. nabralo 1 milion in 195.340 fl. 52 kr. — Kolera hudo razsaja po več Dobrovoljne pusice V 3. Herka in duh. ka le mori i krajih Laškega, posebno v Gen ovi, še huje v Na-polji, kjer na dan čez 200 ali celó čez 300 ljudi umerje. Iz angleško-francoskega in rusovskega bojiš ča je prišla te dní gotova novica, da so Fran- Da cei In duh duha živi : To klice celi svet; Slovenec za duha Pa boljšega kaj zna, Za ko le je vnetl 4. De gustibus non est disputandum cozi in Angleži Bomarsund 16. dan t. m. popolnoma v svojo oblast dobili, 2000 Rusov zajéli in 100 topov jim vzeli; Francozov in Angležev je okoli 120 ranjenih bilo. Francoski general Baraguey je potem, koje 10.000 Francozov in 2000 angleških pomorskih vojakov na zemljo Alandskih otokov stopilo, po vsih cerkvah Alandča-nom s prižnic oklicati dal, da so řešeni rusovske oblasti in izročeni varstvu francosko-angleske vlade. Al po-sésti kakošno deželo je lože, kakor jo obderžati; Gorica derží se bolj stariga v # 1 _ ^ 1 ~ . t » I ? Terst in Pravi še: našiga glas ne kv ga Kakor ga slišim, tak pisal ga bom Štajer in pa Goratan ce le novoga, Hoče za vse vse slovenske sinove ga Meni pri njem da slovenski dom Hod je ubog! se Ljublj Grabi za ga ? ga, prime za desnega V sredi, ne vé se ediniti s kom. Znojemski Pisatelj teh pušic ali boste to premogle zedinjene vladi 5 je važno vprasanje Da se pa za dolgi čas pripravljate, ondi ostati, se raz vidí iz kontraktov. ktere so Francozi že sklenili za za za-se ne ski. vleče preslovenjen Nemec, noče nikogar žaliti lobeno stran; piše marsikaj po sloven — —■ -ar namreč : „ pa s tištim pravopisom, s kterim mu « "rl;a innpi fl n h 1 e ž i v ítt. in duh 1 z 1 V 1W , kdo da mem kladanje armade na izhodnjem morji z mesom so / / rečéh naj vlada med nami edinost vseli ljubezen". 9 „v potrebnih v dvomljivih prostost , v Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in záložník: Jozef Blaznik.