TADEJA PRIMOŽIČ Muzejska prodajalna v v Loškem muzeju Skofja Loka med konceptom in prodajo Loški muzej, ustanovljen leta L939, je danes javni zavod, katerega ustanoviteljica je Občina Škofja Loka, svoje delo pa teritorialno omejuje na območje občin Škofja loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane in Žiri. Muzej je registriran kot splošni muzej z arheološko, zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, umetnostno, etnološko in na ravoslovno zbirko. Loški muzej v zadnjih letih letno obišče med 25.000 in 34.000 obiskovalci. S tem številom obiskovalcev je muzej najbolj obiskana turistična lokacija na Škofjeloškem, hkrati pa muzej sodi tudi med bolje obiskane slovenske muzeje'. Leto 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Število obiskovalcev 33.402 31.537 26.789 25.981 33.485 33.916 30.961 Tabela št. 1: Obisk Loškega muzeja v letih 1997 do 200 j Graf št. 1: Obisk Loškega muzeja v letih 1997 do 2003 Muzejske zbirke brez dvoma ustvarjajo identiteto vsakega muzeja, vendar pa imajo v muzejih pomembno vlogo tudi drugi deli; od same stavbe, v kateri se muzej nahaja, pa do muzejske okrepčevalnice oziroma restavracije, muzejske prodajalne, toaletnih prostorov itn. Pomemben del sodobne muzejske ponudbe so danes prav muzejske prodajalne, kjer lahko obiskovalci kupijo muzejske spominke, njihova prodaja pa (lahko) pred stavlja enega od (pomembnih) lastnih virov dohodka muzeja. Vendar muzejskih spominkov ne smemo razumeti zgolj kot vir dohodka muzeja, temveč tudi kot 237 LOŠKI RAZGLEDI 50 pomembno sredstvo komunikacije med muzejem oziroma njegovimi /bilkami in obisko\aki. koncepti muzejskih prodajaln oziroma njihove ponudbe so raznoliki. Eden najbolj razširjenih konceptov temelji na replikah, kopijah predmetov, ki jih hranijo muzeji in na njenih raznolikih reprodukcijah. Vendar pa njihova vloga lahko preseže zgolj okvire muzejske prodajalne, muzejski spominki so hkrati lahko tudi promocijsko, poslovno ali protokolarno darilo. Kljub obisku, ki koški muzej uvršča med bolje obiskane slovenske muzeje, muzej se nima prave muzejske prodajalne. Eden od razlogov je pomanjkanje prostora, kjer bi lahko bila muzejska prodajalna. Ureditev prostora za tovrstno ponudbo je namreč povezana z odprtjem novega, prvotnega vhoda v Loški grad v njegovem severo vzhodnem stolpu. Nov vhod in s tem tudi pravo muzejsko prodajalno bo Loški muzej po planu prenove Loškega gradu lahko odprl šele leta 2005 oziroma kasneje.2 Vendar pa začetki prvih lastnih muzejskih spominkov v Loškem muzeju segajo v80. leta 20. stoletja, pred tem pa je muzej prodajal Loške razglede Muzejskega društva Škofja Loka. Prvi.spominki so bile značke in priponke s podobo Loškega gradu ter raz glednica z motivom Škoparjeve hiše. ki je poleg drugih objektov sestavljala pn i muzej na prostem v Sloveniji na grajskem vrtu Loškega gradu . V naslednjih letih je muzej izdal še nekaj razglednic, ponudbo pa razširil s prodajo posameznih publikacij.' Leta 1989 je izdal »Loški muzej, vodnik po zbirkah-, leta 1995 pa je obiskovalcem ponudil figuri za oblačenje »Par v narodni noši« . Istega leta je izdal tudi rutice, potiskane z bar varskimi modeli, ki so jih pri svojem delu uporabljali loški »firbarji«. Rutice so imele med obiskovalci zelo dober odmev in so leta 1998 pošle". Leta 1999 je muzej izdal še maketo »Zgornji stolp na Kranclju-.' V letih 2001 in 2002 je ponudba muzejskih spominkov Loškega muzeja obsegala razglednice, značke in posamezne publikacije ter je potekala na recepciji. Zanimanje in dohodek od prodaje omenjenih spominkov je bil skromen oziroma odraz ponudbe, ki jo lahko ocenim kot zelo slabo. Dohodek od prodaje spominkov je v letu 2001 znašal skupno 68.480 SIT. V letu 2002 je dohodek skupaj znašal 93.61-1 SIT, od tega od prodaje publikacij 54.964 SIT, od prodaje razglednic in značk pa 38.650 SIT. Ob tem želim poudariti, da je maloprodajna cena spominkov vključevala zgolj lastno ceno izdelave oziroma je prodaja zgolj pokrila stroške izdelave. V letu 2003 je bil med projekti Etnološkega oddelka Loškega muzeja tudi projekt Muzejska prodajalna. Glavni cilji projekta v letu 2003. katerega izvedba je predvidena v več fazah oziroma letih, je bilo oblikovanje koncepta muzejske prodajalne in osnovne ponudbe muzejskih spominkov. Projekt je bil uvrščen med prioritete Loškega muzeja v tem letu. finančno pa ga je podprlo Ministrstvo za kulturo v sklopu rednega financiranja Loškega muzeja. Ob poznavanju strokovne literature, stanja muzejskih prodajaln in njihove ponudbe v slovenskih muzejih ter razmer v Loškem muzeju sem oblikovala koncept muzejske prodajalne. Koncept temelji na naslednji ponudbi: replike muzejskih pred metov, izdelki, narejeni po predlogah, shranjenih v muzeju, izdelki, izpeljani iz muzej skih replik, predlog ali z njihovimi simboli (npr. majice, svinčniki, razglednice, koledarji, radirke, kape ipd.) ter literatura in gradivo o loškem območju. V okviru 238 MUZEJSKA PRODAJALNA V LOŠKEM MUZEJU ŠKOFJA LOKA MED KONCEPTOM IN PRODAJO muzejske prodajalne, ki naj bi bila v prihodnjih letih združena z informacijsko točko. pa je predvidena tudi stalna dostopnost promocijskega turističnega gradiva o loškem i ibmočju. Predvideni koncept ponudbe je po zasnovi in obsegu dovolj širok, da lahko različnim ciljnim skupinam obiskovalcev ponudi muzejske spominke za vse najpomembnejše zbirke Loškega muzeja. Za namen projekta sem pripravila vprašalnik, nato pa je bila v mesecu oktobru leta 2002 opravljena anketa med 190 naključno izbranimi predstavniki najpomemb nejših ciljnih skupin obiskovalcev Loškega muzeja. Število anketiranih obiskovalcev je glede na število vseh obiskovalcev Loškega muzeja v letu 2003 minimalno in pred stavlja zelo majhno število oziroma zgolj 0,56 % vseh obiskovalcev v tem letu. Največ obiskovalcev je na vprašanje, katere predmete bi želeli kupiti v muzejski pro dajalni, odgovorilo: razglednice z motivi predmetov iz Loškega muzeja (44% obiskoval cev), klekljane čipke (4 \% obiskovalcev), medene oziroma dražgoške in loške kruhke (36% obiskovalcev), video igrice (36% obiskovalcev), plakate z motivi predmetov iz Loškega muzeja (35% obiskovalcev), obeske z motivi predmetov iz Loškega muzeja (34% obiskovalcev), rute in šale z vzorci loških barvarjev (32% obiskovalcev) in videokasete o obrteh predstavljenih v Loškem muzeju (31% obiskovalcev). Vse ostale spominke ( npr. makete, svečnike ipd.) bi želelo kupili manj kot 30% anketiranih obiskovalcev. Graf št. 2: Najbolj žcljeni spominki Za projekt Muzejska prodajalna je bil, zaradi številnih drugih izdatkov v Loškem muzeju v letu 2003, lahko namenjen zgolj znesek v višini 500.000 SIT. Želeli smo ga nameniti za ponoven tisk rutk z. motivi loških barvarjev in izdelavo drugih spominkov, zato smo spomladi leta 2003 na sedanjem vhodu postavili že obstoječo vitrino, ki trenutno predstavlja »muzejsko prodajalno« Loškega muzeja. 239 LOŠKI RAZGLEDI 50 V letu 2003 je ponudba skupaj obsegala 66 predmetov različnih cenovnih razre den' od nekaj deset do nekaj tisoč tolarjev, ki so bili na prodaj na dveh lokacijah - na Loškem gradu in rudi v Galeriji Ivana Groharja. Ponudba je temeljila na publikacijah Loškega muzeja ter na posameznih že obstoječih spominkih in spominkih, ki jih je v tem letu pripravil Loški muzej ter na izdelkih rokodelcev z loškega in širšega območja. V ponudbo so bile vključene tudi publikacije Muzejskega društva Škofja Loka in nekaterih drugih loških društev in združenj. Loški muzej je v letu 2003 za namen prodaje izdal obeske z motivi s pečnic Zgornjega stolpa na Kranclju. tkalske deščice in rutke. Ostali spominki (npr. medeni kruhki, čipke, punčke i/, cunj. zgoščenka, skodelice, majice itn.) pa so bili zaradi omejenih sredstev v muzejski prodajalni po načelu komisijske prodaje. Med spominki je potrebno posebej omeniti tudi spominke (razglednice) za ljudi s posebnimi potrebami oziroma slepe in slabovidne, pri izdelavi katerih nam je priskočil na pomoč Center slepih in slabovidnih iz Stare Loke. S tovrstno ponudbo muzej sledi smernicam v slovenskih muzejih, saj je ponudba za ljudi s posebnimi potrebami ena od prioritet slovenskih muzejev danes in tudi v prihodnjih letih. Delo na projektu se seveda ni končalo s postavitvijo vitrine in spominkov, potrebno je bilo poskrbeti tudi za cenik, spremna besedila in embalažo za posamezne predmete, tedensko pa sem spremljala prodajo, skrbela za stalno zalo go ter s pomočjo vratarjev tudi beležila mnenja in želje obiskovalcev. Plan prodaje Loškega muzeja v muzejski prodajalni za leto 2003 je bil za prodajo publikacij 100.000 SIT in za prodajo drugih muzejskih spominkov (npr. rutice, tkalske deščice, rokodelski izdelki itn.) prav tako 100.000 SIT. Skupen znesek od prodaje muzejskih spominkov Loškega muzeja je v letu 2003 znašal 300.481 SIL. od tega je bilo prodano za 68.597 SIT publikacij Loškega muzeja"1 in za 231.88-i SIT ostalih muzejskih spominkov. PUBLIKACIJE OSTALI SPOMINKI SKUPAJ PLAN 100.000 SIT 100.000 SIT 200.000 SIT PRODAJA 68.597 SIT 231.884 SIT 300.481 SIT Tabela št. J: Plan in prodaja v muzejski prodajalni v letu 2003 Med najbolj prodajanimi spominki v letu 2003 so bili: razglednice z motivi pred metov iz Loškega muzeja, značke s podobo Loškega gradu, medeni oziroma dražgoški in loški kruhki, figuri za oblačenje »Par v narodni noši«, klekljane čipke, rutke z motivi loških barvarjev. obeski z motivi s pečnic z Zgornjega stolpa na Kranclju in Vodnik po Loškem muzeju. Analiza odgovorov na anketo in analiza dejanske prodaje je pokazala, da je anke ta kljub zelo majhnemu vzorcu obiskovalcev dala zelo dobre podatke o željenih 240 MUZEJSKA PRODAJALNA V LOŠKEM MUZEJU ŠKOFJA LOKA MED KONCEPTOM IN PRODAJO Graf št..;.' Plan in prodaja v muzejski prodajalni v letu 2003 spominkih, saj so bili najbolj željeni spominki tudi dejansko najbolje prodajani \ letu 2003. Odstopanja med povpraševanjem in prodajo je opazili le pri tistih spominkih, ki jih Loški muzej še nima v svoji ponudbi ali pa niso bili uvrščeni med možne odgovore v anketi. Rezultate prodaje v letu 2003 lahko ocenim kot dobre, saj je prodaja vseh muzejskih spominkov skupaj za 30 "<> presegla plan za leto 200.3. Prodaja publikacij ni dosegla predvidenega plana, kar je mogoče pripisati zelo skromni ponudbi zgolj nekaj pri merkov publikacij, ki jih ima Loški muzej, med njimi ni npr. nobene publikacije v tujih jezikih.11 Veliko boljša pa je bila prodaja drugih .spominkov', saj je bila za 132 % večja od načrtovane. Razveseljivo je tudi, da je bila prodaja v primerjavi z. letom 2002 večja za 221 %, v primerjavi z letom 2001 pa večja za339 %• To je brez dvoma mogoče pripisati veliko boljši ponudbi muzejskih spominkov Loškega muzeja, z izjemo publi kacij, v primerjavi s preteklimi leti. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da je delo na projektu Muzejska prodajalna (lahko) končano. S projektom bo potrebno v naslednjih letih intenzivno nadaljevati. LETO 200] 2002 2003 SKl 'PNI ZNESEK OD PRODAJE MUZEJSKIH SPOMINK( )V 68.480 SIT 93.614 SIT 300.481 SIT Tabela št. .-i/ Prodaja v muzejski prodajalni v letih 2001 do 2003 241 LOŠKI RAZGLEDI 50 Graf št. 4: Prodaja v muzejski prodajalni v letih 2001 do 200. > Koncept muzejske prodajalne, ki je kot že rečeno ena od pomembnih sestavih sodobne muzejske ponudbe, in osnovna ponudba muzejskih spominkov v Loškem muzeju sta oblikovani. Glede na poznavanje razmer v ostalih slovenskih muzejih lahko trdim, da je Loški muzej brez (.Koma eden redkih muzejev v Sloveniji, ki se je oblikovanja ponudbe v 242 muzejski prodajalni lotil s trdno postavljenimi interdisciplinar nimi izhodišči, pa čepra\ je trenutna ponudba in tudi pro daja zaradi več vzroki >v še daleč od željene in tudi takšne ponudbe oziroma prodaje, ki bi bila primerljiva z podobnimi muzeji v Evropski uniji. Pri pripravi koncepta muzej ske prodajalne in njegovi reali zaciji, ne le v Loškem muzeju temveč tudi v vseh drugih slovenskih muzejih, se namreč odpirajo številna strokovna vprašanja in dileme: kadrovska zasedba v muzejih in primarne naloge zaposlenih; strokovna znanja, potrebna za oblikovanje koncepta muzejske prodajalne in njeno uspešno poslovanje; Prodajna vitrina v Loškem muzeju MUZEJSKA PRODAJALNA V LOŠKEM MUZEJU ŠKOFJA LOKA MED KONCEPTOM IN PRODAJO poslanstvo muzeja in muzejske prodajalne ter koncept ponudbe oziroma kako široka naj bo ponudba v muzejski prodajalni: vprašanje avtorskih pravic; znanje izdelave kopij posameznih muzealij in zagotavljanje njihove stalne kakovosti: organizacija in obseg proizvodnje posameznih predmetov ter njena (visoka) cena: visoki stroški embalaže, višina maloprodajne cene spominkov: višina zalog: visoki finančni vložki; prodajne poti muze jskih spominkov ipd. Prepričana sem. da bodo omenjene dileme in težave v prihodnje zahtevale veliko več strokov nih prizadevanj. Viri in literatura Batit Jerneja. Sedej Kopon Vida. Analiza stanja n.i področju varstva premične kulturne dediščine. v. Analiza stanja na področju kulture ni predlogi prednostnih ciljev. Ministrstvo /a kulturo Republike Slovenije. Ljubljana 2000, str. 3-*4-36~r. Krzen Janez. Pavlovec Andrej. Škoparjeva hiša - zametek muzeja na prostem, v: Loški razgledi 8, Muzejsko društvoŠkofja Loka, Škofja Loka 1961, str. 112-123. Hafner Dolenc Mateja, univ. dipl. ing. arhitekture, višja svetovalka /a prem ivo, Občina Skolja Loka. Informator Podnar ["rane . zgodovinar, direktor, kustos /a /godov ino. Loški muzej Škofja Loka. Informatorka Kalan Mira . prof. umetnostne zgodovine in zgodovine, kustodinja pedagoginja in bii> liotekarka. Loški muzej Škofja Loka Informatorka Bulovec - Šifrer Mojca . prof. zgodovine in univ. dipl. etnologinja. kustodinja za etnologijo. Loški muzej Škofja Loka. Informatorka Simonic Mana. ekonomistka, računovodkinja. Loški muzej Škofja Loka. kalan Mita,Analiza trenda obiskoralcer Loškega muzeja rletili I')')'-Jon/, skolja Loka 2002. tipkopis. Kalan Mira. Poročilo o delu Pedagoškega oddelka Loškega muzeju v letu Jon.',. Škofja Loka Jon i. tipkopis. Mrzel Aleš. \o\osti v Loškem muzeju na prostem, v: Loški razgledi Id. Muzejsko društvo škofja Loka. Škof ja Loka 1963. str. 1lš-226. Računovodski podatki Loškega muzeja /a leto 2001. 2002 in 2011.-). Primerjaj Batič, Sedej Kopore, 2000. str. 353. Informati irka Mateja Hafner Dolenc. Več o tem glej npr. laven. Pavlovec. 1961, str. 112-113: Mrzel. 1963. str. 215-226. ' Informator [-'rane Podnar. * Informatorka Mira Kalan Informatorka Mojca Šifrer - Bulovec. Informatorka Marta Simonič. " Informatorka Mira Kalan. Vsi navedeni zneski v članku so / že odbitim davkom na dodano vrednost, V muzejski prodajalni je potekala tudi prodaja publikacij Muzejskega društva škotja Loka. ki pa v znesek niso vštete. 243