emona
proizvodnja
trgovina
turizem
engineering
informator
glasilo delovne skupnosti podjetja emona Ljubljana
Samoupravni sporazum
podpisan
samoupravni spora-2u,n je glasovalo 3840 za-P°slenih v Emoni, kar predstavlja 90 odstotkov, podpisalo pa ga je 43 predsed-n|kov zborov delovnih ljudi.
Mineva več kot leto dni, pdkar smo v našem podjet-ju začeli s konkretnim de-Ppi za uveljavljanje ustav-dopolnil, to je s pri-P^avljanjem in oblikova-Jerr> samoupravnega sponama o delitvi dela in Sredstev in ureditvi med-Sebojnih razmerij v Emoni.
"to zahtevno in odgo-Orno delo je bilo vloženih eliko naporov, časa in pridevkov velikega števila .asih delovnih ljudi. Morda bilo v našem podjetju to veljav|janje vsebine ustav-I 'P, sprememb nekoliko a2je, saj smo ob snovanju edanje Emone, ki je na-ala s spojitvijo nekdanje-.a Agrokombinata Emona
in ^re*1rane> v letu 1970 1971 imeli temeljne or-9an‘zacije združenega dela samostojne organizacije Rženega dela. Te so e'e že tedaj del pravic 6Posrednega upravljanja s redstvi in dohodkom, ki J10 ga delili po določilih Jdanjega statuta 50 % v ^ atojnosti TOZD, 50 % pa skUpne sklade podjetja, a leto 1972 smo se že te-I PP1 leta dogovorili in od-. cili. da s celotnim ustvar-Pim dohodkom gospoda-'lo TOZD, to smo s skle-0rti zadnje seje delavske-sveta tudi uresničili. Ranljivo je, da so TOZD doslej v celoti gospoda-^ p s svojim dohodkom.
I aJ° je bila morda naša od-citev lažja v tem, da uki-n° kakršnakoli skupna edstva na nivoju podjet-ki bi bila odtujena od-^citvam in vplivu delavcev s tOZD (razen za tiste, ki le pdružujejo). Komisija, ki Je januarja 1972 imeno-delavski svet podjetja, ohP116'3 v prvem začetnem dobju tri razširjene seje, ž So se jo udeležili tudi pnanji sodelavci (komisije sj ’ ^SS idr.). Takrat smo , 2astavili predvsem vpra-, ar,ja in variante, ki jih je 0 treba predhodno razči-
stiti. Dogovorili smo se, da bo leto 1972 leto priprav, praktičnih poskusov, da bi lahko koncem leta zborom delovnih ljudi predložili čim boljši predlog sporazuma. Tako je delavski svet podjetja že junija sklenil ustanoviti interno banko, ki je začela poskusno delovati 1. 10. 1972 in dala prve dobre in slabe izkušnje. Ko je komisija jeseni uspela izdelati prvi predlog oziroma teze za samoupravni sporazum, je delavski svet sklical 27. oktobra 1972 zbor samoupravljalcev, to je članov vseh organov upravljanja in družbeno političnih organizacij. Zbor je pomenil uvod v širšo javno razpravo in obenem skupen dogovor o postopku za sprejem sporazuma. Že prve razprave so prinesle zahtevo po dopolnilih.
Z namenom, da bi razrešili nekatera sporna vpra-
šanja in tudi umetno postavljene dileme, je bila v začetku decembra 1972 izredna konferenca vseh članov ZK v podjetju, ki je sprejela enotna stališča o vrsti problemov.
Na 46 zborih delovnih ljudi decembra lani so bile teze temeljito obravnavane in pretresene. Kot dokaz za to je 257 pripomb, dopolnil in predlogov.
S tem pa se je začelo najtežje in najodgovornejše delo, namreč usklajevanje teh pripomb v novi komisiji, sestavljeni iz predstavnikov vseh 25 predvidenih TOZD. V delu te komisije je preživljal princip sporazumevanja svoj prvi zrelostni izpit. Oblikoval se je dokončni predlog samoupravnega sporazuma. Večina članov komisije je sprejela večino predlaganih tez in precej predlogov, v nekaterih delih, kot je na
primer delavska kontrola, konstituiranje TOZD, reševanje sporov, pa je izdelala popolnoma nov tekst. Dopolnjen predlog sporazuma je bil v začetku februarja dostavljen vsem članom kolektiva.
Na 47 zborih delovnih ljudi je ponovno sodelovalo 4247 ljudi (74,5 %) od 5701 zaposlenih. Delavci so se odločali o ustanovitvi svoje temeljne organizacije združenega dela in o sprejemu besedila samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev in ureditvi medsebojnih razmerij v podjetju Emona.
43 zborov je sprejelo predlagano besedilo in pooblastilo svoje predsednike, da ga podpišejo, 4 zbori v 3 predvidenih TOZD pa pogojujejo svoj pristop s sprejetjem njihovih zahtev oziroma dopolnil. Ker je v samoupravnem sporazumu predviden postopek za spremembo ali dopolnitev sporazuma, je ta postopek že sprožen.
Tako bo načelo dogovarjanja, sporazumevanja, usklajevanja skupnih in posamičnih interesov zopet na preizkušnji. Nihče si ne domišlja ali zatrjuje, da je sedanji sporazum najidealnejši in zakovan za vse večne čase. Prav od sedaj naprej, ko se bo ta sporazum začel uveljavljati v vsakodnevni praksi, se začenja novo obdobje zbiranja izkušenj, spremljanja, dopolnjevanja in spreminjanja. Prav kmalu bo sprejetih več zakonov, ki bodo podrobneje urejevali zadeve s tega področja in nas vse zavezali, da bomo morali njihovim določbam prilagoditi tudi naš sporazum. V letošnjem letu bodo najbrž sprejeta še nova dopolnila in spremembe ustave, s čemer bo prav družbeno ekonomski položaj delavcev v TOZD bolj podrobno in natančno določen. Žal pri snovanju našega sporazuma vsega tega še ni bilo.
Zastavljali smo si vprašanje, ali naj »hitimo počasi«, ali sprejmemo po najbolj-
Samoupravni sporazum so podpisali predsedniki zborov delovnih ljudi
šib močeh sestavljene za- kovanjem perspektivnega četne osnove, katere bi po- razvojnega programa za tem po izkušnjah in ob raz- vsako TOZD in za celo na-čiščenih pogledih dopol- šo skupnost, da bo lahko njevali. Odločili smo se za vsaka TOZD našla svoje drugo pot.	mesto in svoj interes. Ne
Utvara je verjeti, da je smemo tudi zanemariti raz-mogoče naenkrat med vse- reševanja odnosov med trmi in prav vse razrešiti in govino in proizvodnjo, v vsem v zadovoljstvo. Več- testni hiši in zunaj nje. krat je treba posamične S podpisom sporazuma interese podrediti skupnim, se podpisnice — TOZD iz-Če tega ne bi bilo, potem enačijo v obsegu svojih tudi ne bi bilo naše sociali- pravic in obveznosti, stične skupnosti.	Podpis sporazuma o zdru-
Z uveljavitvijo sporazu- žitvi dela in sredstev in ma nas čaka obilica dela. ureditvi medsebojnih raz-Takoj moramo začeti z raz- merij je začetek novega ob-delitvijo premoženja po do- dobja v delu in življenju ločbah sporazuma. Že v raznolikega in številnega marcu naj bi bile volitve v delovnega kolektiva Emo-nove organe upravljanja na ne. Upamo, da bo ta novi vseh nivojih in v organe korak trden, nadaljnje delo delavske kontrole. Najvaž- in življenje pa še uspešnejše pa je začeti z obli- nejše.
Kako smo gospodarili
Na dvajseti redni seji delavskega sveta 28. februarja 1973 na Bledu so člani potrdili zaključni račun za leto 1972 in sprejeli plan za leto 1973. Ob tej priliki je govoril tudi generalni direktor, tovariš Franc Ne-bec:
Ko smo lansko leto ob tem času sprejemali program dela, nismo predvidevali toliko sprememb kot smo jih doživeli, posebno v drugi polovici lanskega leta. Večino naporov smo usmerili v nove organizacijske in delovne oblike, vezane na ustavna dopolnila.
Nedvomno so spremembe vnesle v kolektiv precej nemirov in tudi neraz-položenja, včasih zaradi zastojev v dokumentarnem poslovanju, včasih pa zaradi različnih stališč in pogledov na nove oblike. Prav gotovo pa z utrditvijo organizacijskih sprememb in s prilagajanjem poslovanja le-tem, ne bomo rešili vseh problemov na tržišču.
Ko dajem oceno našega dela v preteklem letu, ne morem trditi, da smo lahko zadovoljni, a tudi nezadovoljni ne smemo biti. Le s kritičnim pogledom bomo lahko usmerili poslovanje v letošnjem letu na boljše. Zamrznjene cene in marže, večja obdavčitev, izpad blaga v določeni proizvodnji, vse to je nedvomno vplivalo na manjši dohodek v zunanji in grosistični trgovini. Ureditev cen v Perutnini pa je pozitivno vplivala na rezultat v tem obratu.
Obrat poljedelstvo - gozdarstvo - govedoreja je v preteklem letu napravilo določen napredek. Kolektivu je uspelo bolje izkoristiti svoje kapacitete in zmanjšati planirano izgubo za 17%. Problemi še obstajajo. Relativno visoke režijske stroške povzroča velika razdrobljenost zemljiških površin. Prestruktui-ranje goveje črede je mogoče izvesti le postopno. Mehanizacija je še vedno preskromna. Razen tega je obrat obremenjen z visoki-
mi anuitetami. Obrat moramo moralno in materialno podpreti, saj je to naš skupni interes, likvidacija izgub v tem obratu bo vplivala na rezultat celega podjetja.
Obrat Gozdarstvo se po samoupravnem sporazumu izloči iz obrata PGG. Produkt za leto 1973 planira ta enota vključno z investicijami za plantažiranje topolov, pri tem pa bo potrebno natančno določiti izvor sredstev. Poseben problem pa je problem zemljiških kompleksov, kjer naj bi se plantažiranje nadaljevalo.
V	obratu Prašičereja je finančni rezultat posledica tržne situacije in naporov tega kolektiva. Razveseljiv je dogovor med Prašičerejo in Mesno industrijo Zalog o nabavi prašičev v MIZ. Nakup surovin v domačem krogu ter plasma blaga preko domače mreže pomeni za podjetje veliko finančno razbremenitev. Iz preteklih let lahko vidimo, da smo čestokrat grešili, ker smo dali prednost eksternim kupcem. Prašičereja je za leto 1973 predvidela za 15 % večjo realizacijo in za 32 % večji dohodek kot v lanskem letu.
Obrat Perutnina bi finančni in fizični obseg proizvodnje lahko še bolj povečal, če bi imel večje kapacitete. Zgraditev nove klavnice je želja kolektiva, vendar zaenkrat še neizvedljiva.
V	preteklem letu je bil v obratu Kooperacija dosežen ugoden rezultat tako v pogledu odnosov z zasebnimi kmetovalci-kooperanti kot v pogledu organizacije poslovanja. Postavljeni so temelji solidnega in pravilnega kooperacijskega poslovanja.
Čeprav so rezultati poslovanja v obratu Tovarna močnih krmil sorazmerno skromni, kažejo pripravljenost kolektiva za čim eko-nomičnejšim poslovanjem. Prva faza rekonstrukcije obrata je dokončana in pristopiti bomo morali k drugi. Z dodatnimi investicija-
mi se bo akumulativnost močno povečala.
Mesna industrija Zalog je bila že od vsega začetka problematična, za kar je veliko objektivnih razlogov. Usmeritev obrata je v povečani proizvodnji konzerv, končnih mesnih izdelkov, zlasti trajnejših. Tudi boljši odnosi z ostalimi obrati bodo doprinesli k boljšim uspehom.
Trgovina na veliko je zaradi zamrznitve marž in izrednega povečanja stroškov ter splošnega tretma-na te dejavnosti v vedno slabšem položaju. Trgovina na veliko nima več investicijskih skrbi, zato lahko svoje napore usmeri v konsolidacijo tekočega poslovanja. Izredno pomembno je razvijanje solidnih kooperacijskih odnosov s proizvodnjo.
Iz dosedanje organizacije maloprodaje bo nastalo pet temeljnih organizacij združenega dela, ki bodo morale na podlagi medsebojnega sporazuma ustvariti tak mehanizem, ki bo zagotavljal uspešno delovanje sleherne TOZD. Položaj delavcev v maloprodaji moramo čimprej normalizirati in jim ustvariti dobro počutje. Tudi osebne dohodke, ki so zaradi zamrznitve ostali na nizkem nivoju, bomo morali korigirati.
Alpkomerc iz Tolmina jo dosegel v lanskem letu zelo dobre rezultate s kapitalom, ki ga je pravilno obračal.
TOZD Zunanja trgovina
ima v odnosu na preteklo leto letos ugodnejše pogoje za start. Izvesti pa bi morala notranjo reorganizacijo s posebnim poudarkom na izvoznem področju. Referenti morajo imeti večjo samostojnost in s tein tudi večjo odgovornost. Nadaljnja orientacija zunanje trgovine naj bi bila tudi k poslovanju z vzhodnimi državami, kjer imamo dodatne možnosti za posle v večjem obsegu.
Pripravljena dela pri dejavnosti Engineeringa so precej dolgotrajna, še po-
OBRAČUN	POSLOVNEGA REZULTATA		v 000 din
	1970	1971	1972
1. Celotni dohodek (promet)	1,842.752	2,071.205	2,610.752
2. Nabava blaga, materiala in štor.	1,582.919	1,743.914	2,198.443
3. Amortizacija	45.612	57.338	61.702
4. Osebni dohodki	124.363	144.507	180.917
5. Obresti od kreditov	17.484	22.010	31.665
6. Drugi režijski stroški	56.771	58.631	74.320
7. Davki in drugi prisp. (brez davka maloprodaje)	4.469	7.346	9.772
8. Skupaj stroški	1,831.618	2,033.746	2,556.825
9. Sredstva za sklade	11.134	37.459	53.927
VREDNOST AKTIVNIH OSNOVNIH SREDSTEV
se je v letih 1970, 1971 in 1972 gibala takole
Leto
Vrednost
Index
1970
1971
(v 000 din) 1972
389.757
100
681.602
175
689.011 17?
DELOVNA SILA
Število zaposlenih od leta 1970 do 1972 je bilo brez učencev v gospodarstvu nasled' nje:
Leto			1970	1971	1972
število delavcev			5000	5348	5903
lndex			100	107	118
BILANCA PODJETJA (v 000 din)
ZA LETO 1970, 1971 IN 1972 [do 31. 12.)
Aktiva
	1970	1971	1972
1. Osnovna sredstva	389.757	681.602	689.071
2. Investicije v teku	63.089	41.493	28.475
3. Zaloge	236.168	367.371	446.165
4. Žiro računi	82.989	121.031	164.756
5. Kupci in druge terjatve	245.742	336.153	319.549
6. Dani krediti in depoziti pri bankah	78.506	92.013	135.192
7. Stanovanja in podobno	38.550	46.318	52.626
8. Druga aktiva	31.067	69.643	121.576
SKUPAJ AKTIVA	1,165.868	1,755.624	1,957.356
Pasiva				
	1970	1971	1972
1. Poslovni sklad	211.365	472.860	514.052
2. Dolgoročni krediti	382.816	450.592	478.133
3. Kratkoročni krediti	134.222	65.198	281.002
4. Obveznosti do dobaviteljev	340.670	596.468	519-366
5. Sklad stan. hiš in pod.	32.062	38.571	45.706
6. Druga pasiva	64.733	131.935	119.09'
SKUPAJ PASIVA	1,165.868	1,755.624	1,957.350
sebej v poslih s tujino, zato	jo je podjetje potrebovalo	ziralo, odnosi v	kolektiv
moramo biti ob pregledu rezultatov bolj potrpežljivi. Opozoril pa bi na relativno visoke režijske stroške, ki pomenijo težko breme za kolektiv te TOZD. Ustvariti bi morali takšno organizacijo, da bodo vidni rezultati slehernega člana.
Turistična agencija Glob-tour je v preteklih letih pripomogla celotnemu kolektivu Emone z ustvarjanjem retencijske kvote, ki
za pokrivanje svojih obveznosti. Z ozirom na nove predpise v deviznem poslovanju pa nastaja za Glob-tour nova situacija. V zvezi s tem so že storjeni prvi ukrepi. Zmanjševanje režijskih stroškov, kar lahko bistveno pripomore k aktivnosti TOZD, je možno iskati v povezovanju z drugimi tovrstnimi organizacijami.
V hotelu Vila Bled se je tekoče poslovanje normall-
so urejeni, vendar s terj, izgube še ne bodo mo^1 kriti. Rešitev je v zmanjš3
ni amortizaciji, kar pa
j®
odvisno od Izvršnega sV®. ta. Vilo Bled smo prevz6 1
v času, ko so bili pogojitU rističnega razvoja drugac1^' zdaj pa ne moremo * * * * v® vztrajati pri takratnih Pr° gramih.
UGOTOVITEV IN DELITEV DOHODKA TOZD ZA LETO 1973
tozd	Korigiran finančni rezultat	Ostanek dohodka za sklade (pred odpisom terjatev nad 90 dni) 1972	Plan 1973
Poljedelstvo-govedoreja	— 2,794.420	— 2,078.276	- 2,917.826
Gozdarstvo			781.432
Prašičereja	— 2,296.286	1,140.013	1,509.434
Perutnina	682.476	7,610.606	7,732.739
Kooperacija	127.649	274.530	316.155
Močna krmila	186.998	891.067	1,274.275
Mesna industrija	—	209.469	— 2,259.559	3,821.077
Skupaj proizvodnja	— 4,303.052	5,578.381	12,517.286
Trgovina na veliko	6,898.486	14,064.243	12.158.464
Maloprodaja skupaj	12,664.349	20,624.766	15,639.000
Zunanja trgovina	12,186.387	7,430.570	12,300.430
^upaj trgovina	31,749.222	42,119.579	40,077.894
Globtour	2,897.489	— 1,550.310	— 1,750.417
Engineering	326.786	9.337	1,788,807
SKUPAJ	3,224.275	— 1,540.973	38.390
Vila Bled	— 1,248.207	— 1,719.848	— 1,491.764
SEP	118.625	1.018	—	7.437
družbena prehrana	—	112.565	—	185.246	—	427.260
Hoteli (igralnica Slon, Portorož)	— 1,560.422		
hks	—	161.470	158	178.439
Skupne službe	—	320.814		
Stanovanjski obrat	—	8.406	—	12.177	
čredni izdatki in dohodki	1,902.000	—	550.652	
Skupaj ostalo	— 1,391.258	— 2,466.747	— 1,748.022
Skupaj matičnih podjetij	29,278.185	43,690.240	50,885.548
Sernardin			
^Ipkomerc Tolmin	3,533.156	5,383.015	4,250.000
^°tel Slon	2,721.029	1,918.189	734.000
Hotel Riviera Portorož	484.643	348.617	1,400.000
Hotel Slavija Maribor	700.442	811.869	840.000
Hotel Evropa Celje	388.500	650.000	597.000
Zdravilišče Čateške toplice	890.377	1,119.500	1,656.000
Skupaj SOZD	8,718.147	10,231.190	9,477.000
skupaj emona	37,996.332	53,921.430	60,362.548
Ugotovitev in delitev dohodka tozd za leto 1972 in plan za leto 1973
tozd		BRUTO PRODUKT	
	leto	leto	plan
	1971	1972	1973
^°ljedelstvo-Govedoreja gozdarstvo	25,857.304	30,963.037	35,328.650 5,828.047
rašičereja . erutnina	40,026.843	41,702.910	48,007.154
	119,536.112	126,868.592	142,338.364
^operacija Močna krmila	30,323.412	41,442.996	46,037.735
	120,484.656	127,978.471	152,070.000
Mesina industrija	196,546.586	232,319.172	295,284.162
Skupaj proizvodnja	532,774.913	601,275.178	724,894.112
|r9ovina na veliko	789,329.795	906,509.049	900,920.000
Maloprodaja skupaj Zunanja trgovina	558,702.407	807,587.675	948.000.000
	717,910.607	748,702.317	792,672.650
kovina skupaj	2065,942.809	2462,799.041	2641,592,650
G lobtour ^Ojneering	—	.. 		
	217,194.000	301,188.973	209,980.000
	3,180.056	3,896.750	8,397.442
Skupaj	220,374.056	305,085.723	218,377.442
Sp Bled	1,731.870	2,259.150	3,800.000
rv	7,519.933	7,977.437	10,023.920
ruzbena prehrana Hoteli (igralnica Slon,	2,349.416	2,704.815	2,920.000
f^rtorož) hks	1,847.807	4,943.392	
	234.930	1,037.240	1,215.110
kupne službe	24,487.803	30,926.854	28,455.913
tanovanjski obrat ^red. izd. in doh.	451.518	474.442	
	1,902.000	9,365.547	
kopaj ostalo	40,525.277	59,688.877	46,414.943
SKUPAJ MATIČ. P.	2859,617.055	3428,848.821	3631,279.147
Jfnardin		3,048.854	4,504.220
^'Pkomerc Tolmin Hotel Slon	100,875.051	121,490.478	137,600.000
	19,634.095	21,028.038	21,230.000
°tel Riviera Portorož	15,961.616	22,107.975	26,324.000
°tel Slavija Maribor	8,184.426	10,589.478	10,900.000
otel Evropa Celje - orav. čateške toplice	3,864.324	4,681.000	5,060.000
	10,876.566	13,155.378	15,000.000
^Opaj SOZD	159,396.078	196,101.201	220,618.220
SKijPaj EMONA	3019,013.133	3624,950.022	3851.897.367
^Pomba: Pri planskih rezultatih za leto 1973 so 0 ključu odpisov iz leta 1972.		upoštevani odpisi v	višini 10,000.000
UGOTOVITEV IN DELITEV DOHODKA TOZD ZA LETO 1972 IN PLAN 1973
		DOHODEK	
TOZD	leto	leto	plan
	1971	1972	1973
Poljedelstvo-Govedoreja	7,703.539	9,212.850	9,586.275
Gozdarstvo			2,090.083
Prašičereja	3,553.072	6,976.680	8,933.499
Perutnina	10,091.357	18,655.113	19,589.511
Kooperacija	1,280.474	1,665.955	2,124.885
Močna krmila	4,698.191	5,576.706	6,954.017
Mesna industrija	15,798.974	15,472.329	25,439.638
SKUP. PROIZ.	43,125.607	57,559.633	74,717.913
Trgovina na veliko	37,626.606	51,543.446	49,455.555
Maloprodaja skupaj	68,813.384	92,233.950	100,050.833
Zunanja trgovina	30,909.563	27,369.563	35,659.984
SKUPAJ TRGOVINA	137,349.553	171,146.959	185,166.372
Globtour	8,677.515	4,511.386	5,029.000
Engineering	2,254.656	1,690.651	3,821.832
SKUPAJ	10,932.171	6,202.037	8,850.832
Vila Bled	—197.126	—190.689	428.159
SEP	1,261.825	1,333.029	1,455.520
Družbena prehrana	326.227	320.212	187.700
Hoteli (igral. Slon, Portorož)	1,657.208	4,534.755	
HKS	180.454	1,027.883	1,215.110
Skupne službe	11,335.080	13,315.730	14,699.488
Stanovanjski obrat	78.553	94.331	
Izred. izdatki in dohodki	1,902.000	—550.652	
SKUPAJ OSTALO	16,544.221	20,435.251	17,985.977
SKUPAJ MATIČ. PODJ.	207,951.552	254,793.228	286,721.094
Bernardin		289.582	1,019.220
Alpkomerc Tolmin	13,035.190	17,096.003	16,610.000
Hotel Slon	9,378.485	9,163.501	8,915.000
Hotel Riviera Portorož	5,611.810	7,230.732	11,424.000
Hotel Slavija Maribor	3,704.756	4,669.394	4,750.000
Hotel Evropa Celje	1,925.256	2,488.000	2,653.000
Zdrav, čateške toplice	4,625.190	5,833.000	7,152.000
SKUPAJ SOZD	38,280.687	46,770.212	52,523.220
SKUPAJ EMONA	246,232.239	301,563.440	339,244.314
			
SPECIFIKACIJA STROŠKOV SKUPNIH SLUŽB
Vrsta stroškov	Doseženo	Doseženo	Plan
	1971	1972	1973
Kurjava	46.024	67.998	50.000
Material za vzdrževanje zgradb Električna energija in voda	104.412	195.813	165.000
Goriva in maziva	4.737	448	52.000
Pisarniški material, knjige, revije	1,364.983	2,022.597	1,900.000
Stroški drob. inv. in avtogum	63.854	35.329	50.000
Odstop, od cen mat. drob. inv.,	74.039	76.569	50.000
embal. in avtogum	—	503.140	—
Proizvodne storitve drugih	2,340.470	1,972.960	2,300.000
Prevoz, str. za služb potov.	43.575	110.651	105.000
Prevoz, str. za potov, v inoz.	22.202	62.842	60.000
Prevoz, str. z zasebnimi vozili	129.671	96.862	100.000
Goriva in maziva	415.020	315.039	300.000
Stroški invest. vzdrž. OS	—	340.666	350.000
PTT stroški	596.832	798.181	750.000
Provizije trg. agenc. in posred.	493	—	—
Stroški drugih za izdel. načrtov	28.602	4.165	5.000
Avtorski honorarji	5.358	7.306	10.000
Najem, in zakup.	473.450	643.920	550.000
Storitve v zvezi z čuvanjem imovine	20.039	535	25.000
Komunalne storitve	39.877	41.672	40.000
Stroš. obvez, zdrav, pregledov	34.996	6.255	2.000
Veterinarske storitve	—	1.600	—
Stroški izvedencev	87.089	219.694	400.000
Stroški za kutizacijo	15.419	13.406	15.000
Ostale neproizvod. storitve	280	3.000	4.000
Dnev. in noč. za potov, v tuzem.	93.443	70.939	85.000
Dnev. in noč. za potov, v inozem.	11.390	46.662	50.000
Stroški raziskav	4.065	—	—
Nagrade za delo študentov	7.914	5.044	10.000
Stroški za povrač. prevozov	21.250	40.081	40.000
Stroški za delov, in zašč. obleko	132	—	300
Stroški za reklamo in prop.	8.830	—	—
Stroški za udel. na sejmih in razst.	—	—	—
Vkalk. zagonski stroški	8.106	8.106	—
Reprezent. stroški	287.675	285.468	200.000
Sodne in administr. takse	58.506	28.152	60.000
Stroš. oglasov in razpisov	—	—	—
Ostali mater, stroški	111.450	—	120.000
Amortizacije	2,898.160	4,163.282	3,933.125
Obresti od kred. za OS	752.174	709.127	660.000
Obresti od kred. za občas. sred.	—	2.685	—
Obresti od sanac. kred.	—	—	—
Stroški in plač. prometa	71.600	—	—
Zavarovanje premije	158.879	216.693	50.000
Nadaljevanje s 3. strani
Vrsta stroškov	Doseženo 1971	Doseženo 1972	Plan 1973
Prisp. in član. zbornicam	—	—	—
Druge pogodb, obvez.	—	10.000	10.000
Prisp. za korišč. mest. zemlj.	1.902	4.281	2.000
Dodat, prisp. za social, zavar.	68.157	144.842	150.000
Stanovanj, prisp.	329.132	366.365	640.000
Prisp. za element, nesreče	57.963	62.225	70.000
Vkalk. obrač. OD	8,342.647	9,405.906	10,351.833
	19,234.797	23,110.506	23,730.258
Lastni dohodki zarač. storitve ERC	-5,350.241	-4,920.685	-9,287.210
Stroški, ki so razdeljeni na TOZD	13,884.556	18,189.821	14,443.048
Opomba: Stroški skupnih zadev so v planu za leto 1973 zaradi primerjave s preteklimi obdobji zmanjšani za osebne dohodke računovodstva maloprodaje, niso pa v tem pregledu navedeni skupni stroški podjetja (reklama in propaganda, oglasi, napisi in članarine zbornicam).
V	okviru Emona hotelov je hotel Riviera v Portorožu z veliko napori prekoračil plan nočitev in ostalih uslug, v letošnjem letu ga čaka zmanjševanje režijskih stroškov in zaostreno vprašanje odgovornosti posameznih delavcev.
V	Zdravilišču čateške toplice bi dohodek lahko povečali le s povečanimi kapacitetami. Idejni projekti so pripravljeni, celotna izgradnja je razdeljena na več faz, prva faza je izgradnja bazenov.
Hotel Slon v Ljubljani je kljub adaptiranju dosegel
POVPREČNI OSEBNI DOHODKI PO KVALIFIKACIJSKI STRUKTURI
Leto 1971: kvalifikacijska struktura je vzeta po zahtevah del. mesta
Leto 1972: kvalifikacijska struktura je vzeta po zahtevah samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov
TOZD	leto	NK	PK	NS	SS	KV	VKV	VIŠ	VS	Skupaj TOZD
Poljedelstvo-gozdar.	1971	1.047	1.278	1.261	1.580	1.316	1.708			2.355	1.332
govedoreja	1972	1.218	1.510	2.004	1.989	1.516	1.923	2.378	2.979	1.554
Prašičereja	1971	1.088	—	1.311	1.705	1.300	1.588	—	2.520	1.511
	1972	1.351	—	1.869	2.092	1.579	1.802	—	3.098	1.770
Perutnina	1971	1.261	1.112	—	1.822	1.289	1.637	2.447	2.730	1.430
	1972	1.433	1.677	1.884	2.296	1.539	2.045	3.107	3.536	1.670
Kooperacija	1971	918	—	—	1.409	1.381	1.712	2.073	2.490	1.706
	1972	1.058	—-	1.951	2.103	1.623	2.098	2.954	3.829	2.046
Močna krmila	1971	1.237	1.204	1.093	1.980	1.323	1.634	2.371	2.933	1.576
	1972	1.542	1.392	1.686	2.343	1.713	1.834	2.563	3.473	1.833
Mesna industrija	1971	1.136	1.346	1.387	1.669	1.531	1.904	2.306	2.697	1.469
	1972	1.284	1.541	1.749	2.324	1.848	2.217	2.974	3.010	1.647
Trg. na veliko	1971	1.146	1.216	1.162	1.541	1.646	2.087	2.318	2.960	1.623
	1972	1.327	1.678	1.659	2.563	1.956	2.394	2.850	3.187	1.912
Maloprodaja	1971	1.064	1.166	1.399	1.605	1.348	1.939	2.339	3.128	1.469
	1972	1.203	1.401	1.467	2.139	1.546	2.228	3.239	3.854	1.648
Zunanja trgovina	1971	1.008	—	988	1.709	1.638	1.917	2.000	2.833	1.892
	1972	1.209	—	2.037	2.335	1.827	2.040	2.786	3.216	2.195
Globtour	1971	1.010	1.151	939	1.568	2.562	2.199	1.994	2.903	1.872
	1972	1.392	1.376	2.384	2.193	1.712	—	2.191	3.501	2.143
Engineering	1971	880	—	—	1.825	—	—	—	2.913	2.560
	1972	—	—	1.833	2.536	—	—	2.947	3.324	2.815
Vila Bled	1971	1.090	1.110	—	1.730	1.495	1.991	—	—	1.563
	1972	1.290	1.333	1.512	2.520	1.808	2.169	1.609	—	1.764
Skupne službe	1971	939	1.201	1.126	1.619	1.392	1.883	2.320	3.174	1.930
	1972	1.374	1.338	1.956	2.401	1.924	2.041	3.121	3.643	2.178
SKUPAJ	1971	1.129	1.268	1.285	1.629	1.384	1.928	2.214	2.836	1.548
	1972	1.305	1.437	1.761	2.301	1.617	2.221	2.801	3.311	1.768
boljši rezultat od planiranega.
Tudi hotel Slavija iz Maribora in hotel Evropa iz Celja sta plan prekoračila.
Za hotel Bernardin se kredit Mednarodne banke in Ljubljanske banke že črpa za pripravljalna dela.
Naj naštejem nekaj problemov, ki so v lanskem letu omejevali boljše rezultate:
— Zamrznitev marž je vplivala na razliko v ceni.
— Podražitev blaga v proizvodnji povzroča slabšo založenost trgovin.
— Pomanjkanje obratnih sredstev povzroča izgubljanja na kasaskontih in su-perrabatih.
— Fakturiranje blaga je večkrat v zamudi.
— Zaradi slabe dobave naročenega blaga je bila maloprodajna mreža često slabše založena.
— V posameznih enotah so režijski stroški močno porasli.
— Slabi odnosi med nekaterimi TOZD so negativno vplivali na poslovnost in interni promet.
— Pomanjkljivosti v sistemu nagrajevanja delavcev so vplivale na produktivnost.
In kakšna je orientacija celotnega podjetja v letošnjem letu?
Vsaka TOZD si mora čim-prej zagotoviti potrebna
lastna obratna sredstva, kajti bančni kratkoročni krediti so izredno dragi-Pravilno delovanje internega bančnega mehanizma lahko pripomore k rentabil-nejšemu poslovanju.
Premalo smo napravili na področju štednje in zniževanja režijskih stroškov-Te probleme rešujemo še vedno preveč deklarativno-
Po novi organizaciji, ko imajo TOZD vse pristojnosti ustvarjanja in razpolaganja s sredstvi, morajo biti le-te tudi usposobljene za samostojno gospodarjenje. Decentralizacija podjetja mora prinesti boljše rezultate.
Eden od pomembnih stabilizacijskih ukrepov v podjetju je tudi Hranilno kreditna služba, kjer je že skoraj milijarda dinarjev vlog.
Stanovanjsko problematiko bomo morali tudi v bodoče reševati učinkovito, posebno za tiste delavce, ki sami ne zmorejo udeležbe ali visokih anuitet. Doslej je bilo v podjetju rešenih več kot 1000 stanovanjskih vprašanj.
Pred seboj moramo vedno imeti interes celotnega podjetja. Odpravljati moramo negativne pobude ia vlagati maksimalne napore za homogenost celotne Emone in za najboljše odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela v njej.
Ena rožica ...
Deset in
Tudi letos nismo pozabili na zveste člane našega kolektiva. 5. februarja so vsi, ki so v podjetju zaposleni neprekinjeno deset ali dvajset let, prejeli priznanje in nagrado 100 oziroma 200 starih tisočakov.
Po podelitvi priznanj In nagrad so slavljenci ob prijetnem klepetu in obujanju spominov ostali še v pozen večer skupaj, malo zapeli in tudi zaplesali. K veselemu razpoloženju Je pripomogel tudi pevski zbor Emone.
Objavljamo Imena nagrajencev:
DIREKCIJA ZA EKONOMSKE IN SPLOŠNE ZADEVE
10 let
Bavec Albert Horvat Boža Kern Franc šutar Marija Smrekar Dominik
FINANČNA DIREKCIJA 10 let
Gašperšič Dorica Knoll Magda Preželj Ivanka Brišnik Vlado Lebeničnik Vera
DIREKCIJA TRGOVINE NA DEBELO 20 let
Knez Danica
10 let
Brdar Milan Gregorc Franc Gruden Angela Jančar Milan Kozole Ivana Jurca Ferdinand Mahne Franc Mekinda Edvin Milavec Matija Pavlič Anton Rome Ivica Sernel Jožefa Smolič Alojz Švigelj Angela Uršič Milan Vidmar Helena
dvajset let v
Žibert Vinko Knez Nikolaj Kerep Danijela Vaši Alojz
DIREKCIJA MALOPRODAJE 20 let
Bratkovič Ignac llnikar Emilija Kren Cvetka Novljan Marija Ogrin Rudolf Pirš Ivanka Rodeš Franja Rudolf Alojz Sečko Alojzija Slavkov Marija Šetina Fani Vrhovec Fani Zavodnik Marija Zupančič Anton Lenče Angela Poglajen Stane
10 let
Bergant Jožefa Bricelj Anton Črnak Marija
Djordjevič Fani Fegeš Ivanka Ferfolja Otilija Gale Terezija Geiger Milena Godec Pavel Gorenc Ivanka Gregorič Amalija Grdadolnik Ana Gričar Stanko Habinc Marija Hostnik Ivan Janderlič Vitomir Krašovec Jožica Krevs Anton Koprivnikar Emil Leben Karolina Lombar Marija Mayr Stanislava Merela Marija Novak Štefka Obrstar Marija Osenar Danica Podgoršek Andelka Peršin Antonija Povhe Alojzija Povšnar Viktorija Prašnikar Anton
podjetju
Radišek Anton	Tratar Janez
Rupar Zofija Seme Danica Svete Antonija Štrubelj Marija Šumeč Fanika Šilc Vida švenda Frančiška
Tratnjek Regina Vončina Mara Vrtelj Francka Žulič Jožefa žitnik Ivanka Žunko Franc Grčar Marija
Letošnji 10- in 20-letniki
TRGOVSKI OBRAT KOPER
20 let
Knap Anton Kocjančič Božo Nedoh Anton Obad Zvezdan
10 let
Grbec Zora Kocjančič Milka Lužnik Vera Pavlin Milan Petelin Silva Potepan Vanda Antonac Jože
POLJEDELSTVO — GOZDARSTVO — GOVEDOREJA 20 let
Vodlan Slavko
10 let
Aleksič Peter Drobnič Alojz Simonič Avgust Premuš Franc Fekonja Štefan Punčec Bara Punčec Ivan Stanko Janko Alibabič Ferit
Vezenšek Leopold Vezenšek Jožefa
20 let
Kavaš Rozina
PERUTNINA ZALOG 20 let
Gerden Franc Koželj Marija 10 let Rus Justi Bačič Marija Hribar Genovefa Heine Ivana Pangršič Anica
Furlan Franc Knez Franc
10 let
Blatnik Anton Fegeš Ivan Gorše Valentin Hribar Stanislav Jereb Marjan Klešnik Gizela Kocjančič Rudi Kočar Franc Kozamernik Marija Lukman Franjo Marc Milan Marolt Ivanka Medvešek Stane Mihelčič Franc Miklič Katarina Mlakar Avgust Muhič Frančiška Parkelj Jože Pavlič Frančiška Poglajen Jože Požar Kristina Prošek Anka Sobočan Marjan Šimenc Marija škec Iva škrjanc Ciril Tičar Martin Tomažič Stanislav Vozelj Jože Zaman Martin Zamuda Alojz Zorič Dragica Zupančič Marija Žinko Jože Posavec Ivan
Majhna pozornost — veliko zadoščenje
DIREKCIJA ZUNANJE TRGOVINE 20 let
Bitenc Dušan
10 let
Nosan Marija Škerjanc Jožica Rizvič Esad
DIREKCIJA ZA INŽENIRING 10 let
Narobe Krista
motel vila bled 10 let
šipel Angela
20 let
Bratina Benjamin
Nemec Franc Nemanič Jože Medved Gizela Šmon Jakob Rokavec Jožica Horvat Štefan Lekan Stane
PRAŠIČEREJA IHAN
10 let
Bogataj Pavla Juras Eva Kokalj Karel Lah Cilka Lenič Jože Maučec Kristina Maučec Jože Maučec Ruža Starin Slavka
Perdigal Katarina Zore Franc Bojovič Milivoj Vesel Franc Vilič Anica
KOOPERACIJA 10 let
Ogrin Julij
TOVARNA MOČNIH KRMIL 10 let
Cor Marija Vrbanc Marija Ribič Franc
MESNA INDUSTRIJA ZALOG
20 let
Vehovar Anton
AFORIZMI
Moralisti oblačijo celo golo resnico.
Modrijanu je največ krepost, bedaku udobnost.
Kako malo prida so celo najboljši nasveti, če nas celo lastne izkušnje tako redko spravijo k pameti.
Nihče ni bolj podvržen napakam kot tisti, ki se ravnajo po preudarku.
Večkrat si dopovedujemo, da ljubimo osebe, ki so mogočnejše od nas, vendar pa iščemo njih prijateljstvo zgolj iz koristoljubja. Ne iščemo ga zato, da bi jim izkazovali dobrote, temveč zato, da bi jih prejemali.
Četudi se ljudje hvalisajo s svojimi velikimi deli, le ta pogoto niso posledica velikega načrta, temveč učinki naključja.
HVALA
ZA POZORNOST
Direkciji zunanje trgovine in posebej tovarišici Dovjakovi se prisrčno zahvaljujem za denarno pomoč ob novem letu mojima Bojanu in Matjažu.
Vovk Mimi, sektor lila
ZAHVALA
Najtopleje se zahvaljujem kolektivu sektorja IMA za izrečeno sožalje in denarno pomoč, izkazano ob izgubi moje drage mame.
Ozmec Anica
Prašičja farma v Ebersvvalde
SVINJSKA FARMA — »DELUXE«
NENAPISANO PRIZNANJE JUGOSLOVANSKIM STROKOVNJAKOM IZ EMONE
Vse več in več se piše o prašičji farmi Ebersvvalde v NDR, ki jo je sprojektira-lo in zgradilo naše podjetje s slovenskimi gradbenimi kooperanti. Žal v vzhodnonemški publiciteti niti besede o tem. Kljub temu pa je za naše podjetje in naše strokovnjake veliko priznanje, da je postala farma Ebersvvalde pojem v prašičereji, ki dosega mnogo boljše rezultate kot smo jih predvidevali in v pogodbi garantirali.
V osrednji nemški strokovni reviji »Tierzucht« se vrstijo članki o proizvodnih rezultatih in strokovnih poskusih te farme z vseh področij, tako iz reprodukcije, selekcije, prehrane itd. S
tem se renome »naše« farme v Ebersvvalde širi izven nemških meja. To je za naše podjetje najboljša reklama, ko plasiramo projekte živinorejskih farm v druge države.
Kot primer publicitete o tej farmi navajamo prevod iz nemške revije »Visite«, ki je namenjena predvsem za inozemstvo in posreduje gospodarsko in politično življenje v NDR:
TOVARNA
SVINJSKIH KOTLETOV POD BOROVCI NEMŠKE KRAJINE Avtor članka:
Rosi Blaschke
Govorili bomo o svinjski farmi »Deluxe«, v kateri privzgojijo pujskom smisel za red in čistočo.
Prebivalci NDR, pa tudi ljudje daleč preko nemških meja, vedo da letijo žerjavi iz Ebersvvalda. Kdo od Ber-
linčanov pa ve, da je slastna zarebrnica, ki jo je pravkar zaužil, prav tako iz tistih krajev. Kdo od njih ve, da stoji nekaj kilometrov proč od mesta Ebersvvalde sredi borovega gozda velik prašičerejski kombinat, ki proizvede letno 9900 ton svinjskega mesa. S to količino krijejo eno tretjino potreb svinjskega mesa prebivalci glavnega mesta NDR.
Zgrajen je bil na pobudo partije delavskega razreda 1967 kot obrat splošne ljudske imovine in postal pojem za moderno industrializirano proizvodnjo svinjskega mesa. Kombinat ima sedaj 72.500 stojišč, do leta 1975 pa bodo njegove zmogljivosti podvojili. V načrtu imajo obsežne ukrepe za racionalizacijo. Potem bo ta kombinat proizvedel 24.600 ton prvovrstnega svinjskega mesa, kar
bo zadostovalo za kritje 5—6-letnih potreb Berlinčanov.
GRAJEN
ZA PRIHODNOST ...
Prebivalci Ebersvvalda so gradili* na pesek, na pesek Krajine, gradili pa so obenem za bodočnost. Tu besedo »hlev« le težko izgovorimo ob pogledu na 45 svetlih, zračnih dvoran. Prašiči živijo tu res bolj »živali vredno življenje«, kot kdajkoli prej. Vse poteka po natančno določenem programu, človek posega zelo globoko v biološke procese živali. S posebnimi kemičnimi sredstvi in hormoni sinhronizira in vodi gonjenje svinj tako, da v nekaj dneh lahko umetno
* Prebivalci Ebersvvalda so gradili — pravilno bi bilo: Delavci Emone so gradili...
osemenijo veliko skupino plemenskih svinj in s tem dosežejo tudi skupinske prasitve. Tako so vsa stojišča v določenem ritmu stalno zasedena. 28 dni stari pujski zapuste prasilišča in pridejo v vzrejališča, od katerih ima vsako po 4200 stojišč. Tukaj prično živali odbirati za pleme in za pitanje. Živali z najboljšimi dednimi lastnostmi, ki kažejo znake za dobro prenašanje teh znakov na potomce, določijo za pleme, vse ostale živali pa pošljejo v »tovarno zarebrnic«, v hleve pitališča, od katerih ima vsak 2300 stojišč.
ZA KRMLJENJE PRITISNEMO SAMO NA GUMB
Pitališče ima temne hleve; tukaj odloča človek, kdaj bo dan in kdaj bo noč, kdaj bodo prašiči jedli in kdaj bodo počivali. Staro
kmečko pravilo »prašiče redi gosto tekoč napoj« j® tu izgubilo svoj pomen. Živali tu žro suha, briketira-na mešana krmila — mimogrede — 52.000 ton letno — ki omogočajo hitro in uspešno pitanje. Dnevno priraščajo živali 585 g, in ko v pičlih 8 mesecih dosežejo za prašiče idealno živo težo 115 kg, odidejo v klavnico.
Oskrbovalci pritisnejo na gumb in že teče krma iz 90 silosov preko krmilnih trakov v hleve do boksov. V boksih pada krma v krmilna korita ali pa enostavno na tla ležišča. Prašiči, ki so vajeni reda in čistoče, lahko dobesedno jedo krmo z golih tal.
Strokovnjaki iz Ebersvvalda prispevajo s svojimi bogatimi izkušnjami mnogo k znanstveno-tehničnem®
Nadaljevanje na 7. strani
Tlprzi johfc.
I IW	5rr;r

den	s«iiwe'nepr0d i
1
1 k
. - ein
„	„„ vt s*.-"'”'*'
aWerH.Graupner.	^
, Ebetswa'de	^ .

Kotelettfabrik
unter "larfcischen H

!n Kiefern
ganzen DDR^nd5'’''^' Iind 'n d«r hlnaus cin Begrjff Wer Grenz«n aber wTe JeSr Tn d*n B-
■hvveinsstafl „d.,
'ng und Saubarlr.;* *
araogen vverdan
f T I n m _ _
Nadaljevanje s 6. strani
napredku republike. Njihov izdelek je prašič-križanec, ki ima 49,5 % dragocenih mesnih delov, medtem ko jih ima prašič iz klasične reje le 46 %. Tukaj ne velja več rek: najdebelejša svinja naj se mesarja najbolj boji.
10 DNI DELA —
4 DNI PROSTO ...
Tu ne gre le za dobro svinjsko meso, tu skrbe tudi za boljše delovne in življenjske pogoje oskrbovalcev, za zanimiva delovna mesta za mladino in podobno. Prej je kmetica morala skrbeti za svoje praši-poleg njenega že dovolj težkega vsakodnevnega obveznega dela. Ko je svinja Prašila, je morala prečuti v svinjaku več noči. Oskrbo-valci v hlevih kombinata pa 'majo 8-urni delovni dan, 10 dni zaporedoma in so Potem štiri dni prosti. Noč-ni turnus je uveden samo
v	Prasiliščih. Mesto Ebers-Walde je povezano s kombinatom s stalno avtobusno zvezo. Avtobusi pripeljejo može in žene na delo 'n jih po končanem delu peljejo nazaj k njihovim dru-2'nam. Margarete Traut je Pjati treh malih otrok in ži-
vi	s svojo družino v enem |2med 130 novih stanovanj, k' so bila dodeljena kombinatu. Za oskrbo enega otroka plača v vrtcu za kompletno kosilo mesečno samo 12 DM. Vse ostale stroške, celodnevno peda-9°Ško oskrbo otrok do začetka šolanja financira ma-b država. Za dojenčke je Poskrbljeno v jaslih, kjer Pleča mati za otroke za celotno mesečno oskrbo sa-Ij10 18 DM. A tudi tukaj pla-Ca socialistična država vse stroške za obleko, zdravstveno in pedagoško oskrbo otroka. Margarete Traut ahko zato brez skrbi dela fb ur tedensko v kombina-u- Kot mati treh otrok, ki Piso stari več kot 16 let, bPa pravico od julija letos a° skrajšanega delovnega |edna, pri polni plači. Ma-oram se dopust podaljša Sa 21 dni, če pa delajo v l?rhenah, pa celo na 24 dni.
pUJSKI Z ZAŠČITNIM ZNAKOM FIRME
Skoraj devet desetin od 10 delavcev tega kombi-ata je dokončalo poklicno °lanje in to od potrditve strokovnosti do univerzitet-diplome. Tudi gospa
JAut |ma v SV0jem |epU
^ Rokovni izpit za oskrbo-alca. v kombinatu pa ne Plsjo samo svojih strokov-bjakov. Kombinat pripravlja di strokovnjake, ki bodo jb^Pč delali v podobnih dustrijskih obratih za pra-S|čerej0.
^6 nekaj! Rejci iz Ebers-^a'da so si omislili zaščit-b 2namko, ki jo vtisnejo sedaj samo odojkom, da 1 Berlinčani, ko jih jedo, ^ Vedeli samo, od kod lete j^lavi, ampak tudi odkod Prišla slastna pečenka Pjihov krožnik.
Devet novih članov ZK
Novi člani ZK
Osnovna organizacija Zveze komunistov TOZD trgovine na veliko je imela svoj sestanek 20. 2. 1973.
O vlogi mladine v socialistični družbi je uvodoma spregovoril tovariš Tone Intihar. Poudaril je, da mladina nikakor ne nasprotuje samoupravni socialistični ureditvi, vendar pa se ne zadovoljuje z resolucijami in kompromisi. Pretežni del mladine ni obremenjen s problemi iz preteklosti, potrebna pa jim je marksistična vzgoja na vseh nivojih. Fantje in dekleta se želijo usposabljati, spoznavati celovito problematiko, sodelovati, vendar jim je treba to omogočiti. Včasih je imela mladina zelo oprijemljive naloge in cilje, danes pa je drugače, čeprav je veliko stvari, katere bi ravno mladina lahko najbolje rešila, s svojo kritičnostjo bi lahko veliko koristila naši družbi.
Osrednja točka dnevnega reda je bil sprejem devetih novih članov v vrste Zveze komunistov. Kadrovska komisija, ki jo je postavil sekretariat ZK, je zasledovala delo kandidatov ter po preudarku sklenila, da predlaga njihov sprejem v ZK.
Novi člani ZK so: Rudi Avbelj, Stojan Kralj, Šali Ahmedaj, Jože Remic, Peter Škraba, Franc Bešter, Janez Škerjanec, Edvard Horvat in Maks Berčič. Ob slovesnem dogodku so vsi sprejeti člani dobili knjigo Vladimira Dedijera Knjiga o Titu. Sekretar 00 ZK TOZD trgovine na veliko tovariš Milan Tomaž je vsem zaželel uspešno delo z željo, da bi pogumno prešli vse ovire pri svoji aktivnosti.
Sestanku je prisostvoval tudi tovariš Rejc, sekretar občinske konference ZK
Ljubljana-Moste. Dejal je, da je sam sprejem v ZK in strinjanje z vsebino Titovega pisma šele začetek. Važno je stopiti v akcijo. Zveza komunistov je močna tedaj, če so vsi člani sposob-
ni svoje interese podrejati interesom ZK. Dober komunist je tisti, ki se bori za dobro drugih in s tem tudi zase, ne pa obratno. Novo sprejete člane je pozdravil tudi direktor TOZD trgovi-
ne na veliko tovariš Pregl in izrazil prepričanje, da bodo po svojih najboljših močeh doprinesli k uspešnemu delovanju v vrstah komunistov ter prav tako k napredku enote.
Razstava izdelkov nemške prehrambene industrije
Ob skladiščih naše direkcije trgovine na veliko na šmartinski 102 so v ponedeljek 19. februarja odprli poseben prodajni prostor za grosistično gotovinsko prodajo. Trgovina bo poslovala v okviru sektorja prodaje.
Zasebno gostinstvo, ki konzumira razno prehrambeno blago v večjih količinah, se je močno okrepilo v zadnjih letih. To pa upravičeno pogojuje nakup po grosističnih cenah. Nova trgovina na šmartinski bo nudila poleg industrijskega prehrambenega bla-
ga, vseh vrst pijač, sadja in zelenjave, tudi mesnine in nekatere vrste nepre-hrambenega blaga. Nakup je enostaven in hiter kot v samopostrežni trgovini, le da je blago na voljo samo v minimalnih grosističnih količinah — kartonih, zabojih, vrečah itd.
Seveda pa v tej trgovini lahko kupujejo tudi vsi drugi, ne le zasebni gostinci.
Trgovina je odprta v ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 9. do 15. ure, v petek od 9. do 18. ure in v soboto od 9. do 12. ure.
V Maximarketu je bila od 29. januarja do 3. februarja zanimiva razstava izdelkov nemške prehrambene industrije. Prireditev sta organizirala zahodnonemška družba CMA — Centralna družba za marketing nemškega kmetijstva in Emona.
Namen razstave je prikazati našim kupcem izdelke zahodnonemške prehrambene industrije in sicer s poudarkom na zahteve tujih turistov v naši deželi. Znano je namreč, da imajo tujci radi naše jedi, vendar se pritožujejo nad enoličnostjo jedilnih listov. Po
nekaj obrokih naših specialitet na žaru si navadno zaželijo spet kake svoje, domače, znane jedi. Prav tako velja za pijače, alkoholne in brezalkoholne. Na splošno je namreč jugoslovanska prehrambena kultura na dokaj nezavidljivem položaju. Izkušnje in pomoč CMA bo našim gostincem vsekakor zelo dobrodošla v domači gastronomiji in pri uslugah tujim turistom.
Jugoslovanska prehrambena industrija je že dosegla precej visoko stopnjo razvoja, vendar pa se
še premalo prilagaja potrošnikovim zahtevam, ne ozira se na želje in okuse gostov. Vedno bolj se uveljavlja diabetična in dietična hrana in prehrambeni izdelki za posamezna zdravljenja. Pri tem nikakor ne gre za vprašanje kvalitete in sposobnosti naše prehrambene industrije, temveč le za posluh in smisel prilagoditi se potrebam tržišča.
Na razstavi izdelkov nemške prehrambene industrije je bilo zastopanih 41 zahodnonemških podjetij, s katerimi CMA lahko posreduje direktne kontakte.

1 s \ * f- i. %: *
| i v'
V
v5?	„ f.
NOVO VODSTVO MLADINSKEGA AKTIVA
Mladinski aktiv ljubljanskega Supermarketa je imel svojo prvo letno konferenco. Izvolili so novo predsedstvo s predsednikom Srečkom Lahom. Dogovorili so se o programu dela v letošnjem letu ter dali pobudo za ustanovitev mladinskega predsedstva, katerega naj bi sestavljali predstavniki vseh mladinskih aktivov v Emoni.
Grosistična gotovinska prodaja na Šmartinski
C/i.V J
eeifca
|| p	£
Discount trgovina na Šmartinski 102
(Mino pri Mlno-Miil službi Emone
OBRAČUN BLAGAJN HKS EMONE ZA JANUAR 1973
Blagajna
Dvigi
Vloge
Koliko
mladih
v samoupravnih organih?
Supermarkf.t
šmartinska
Vižmarje
Šentvid
Zagorje
Opatija
Osijek
Koper
Stražišče
Bled
Litija
Dol
Vir
Mengeš
Kamnik
Škofja Loka
Sežana
Jesenice
Kranjska gora
Nova Gorica
Gornja Radgona
Črnomelj
Hrastnik
Velika Nedelja
Rijeka
Razkrižje
Beograd
Maribor
Tovarna močnih krmil Mesna industrija Zalog Perutnina Zalog Prašičereja Ihan Govedoreja Domžale Kooperacija Ljubljana Kooperacija Kamnik Kooperacija Domžale Kooperacija Lukovica Perutnina Duplica Pršutarna Lokev Vodice
Gozdarstvo Mengeš Uprava Maximarket Trbovlje
Stanje hranilnih vlog dne 31. 12. 1972 je 9,064.449,90 din, dne 31. 1. 1973 pa je številka že večja in sicer 9,894.036,05 din. Približujemo se torej milijardi hranilnih vlog!
Naša hranilnica ima kapital, s katerim obratuje v višini 12,197.000,00 dinarjev (vloge in najeti krediti). Poleg tega ima služba znesek 200.000,00 din na poslovnem skladu.
Hranilna služba je izplačala vlagateljem obresti na vloge za 1972. leto v skupnem znesku 783.980,15 din.
35 delavcev in delavk se je odločilo, da bodo prejemali osebni dohodek od 1.1. 1973 dalje preko hranilne službe. Tako se je število delavcev, ki prejemajo osebni dohodek 100-odstotno na hranilno knjižico, povečalo na 1671.
1.326.439,05	1.467.351,45
506.661,90	592.684,75
10.730,00	11.200,00
11.230,00	25.276,30
6.692,00	16.266,60
4.930,00	7.996,40
58.676,40	73.348,50
95.050,00	131.996,00
10.700,00	11.616,60
21.132,00	26.321,40
7.000,00	8.362,10
2.400,00	4.330,00
21.692,65	25.193,90
9.560,00	15.883,00
3.530,00	29.160,00
3.790,00	8.470,00
16.929,45	17.097,60
15.380,00	22.304,10
40.190,00	47.895,30
29.673,75	42.158,90
33.870,00	32.062,30
21.185,25	34.603,45
12.150,05	11.900,80
990,00	2.910,00
23.231,20	23.200,00
1.268,10	5.490,00
11.480,00	9.870,00
44.218,15	49,615,20
259.500,15	266.939,35
287.655,40	295.881,00
100.941,30	119.932,50
162.052,10	191.098,80
60.034,80	88.144,90
51.577,00	31.682,95
52.903,75	81.601,40
32.475,00	134.609,80
1.650,00	22.297,10
33.375,85	50.240,00
35.124,70	36.974,80
47.940,00	52.920,90
28.150,00	26.983,60
189.099,00	263.471,80
420.309,40	507.841,00
1.640,00	10.610,00
Kakšne koristi nam nudi takšen način izplačevanja osebnih dohodkov preko naše Hranilno kreditne službe?
1.	Večji znesek obresti.
2.	Lažje boste shajali v mesecu, če boste svoje prihranke dvigali med mesecem polagoma in ne naenkrat.
3.	Zavarovani ste pred izgubo svojih prihrankov ob primerih kraje. Več primerov je, da so nekateri delavci izgubili celotno plačo, ker jim je bila ukradena denarnica z gotovino.
Ukraden ček ali izgubo knjižice vam HKS Emone nadoknadi, če to prijavite. Naše blagajne tudi ne smejo izplačevati prihrankov ali čekov, ki so vaša last, tretji nepooblaščeni osebi. Vidic Marija je na primer izgubila ček in del svojega
osebnega dohodka, ki ga je prejela v gotovini. Za izgubljeni ček ji bomo izdali nov ček, gotovino pa je na žalost izgubila za vedno. Če pa bi dobivala OD na hranilno knjižico v celoti, ne bi izgubila ničesar. Pa še obresti bi dobila na koncu leta.
Zato vas vabimo, da pristopite k varčevanju v naši hranilnici! Sporočite blagajniku HKS Emone, da želite prejemati svoje osebne dohodke v celoti na ček preko hranilne službe! Pri tem vam svetujemo, da dvigate prihranke postopoma in ne naenkrat! Na ta način se bo vaša kupna moč med mesecem povečala, pridobili pa si boste tudi znatne obresti na vloge.
Sodelujte z našo Hranilno kreditno službo in upoštevajte naše nasvete! Pomagali boste sebi in svojemu podjetju!
Ernest Krume vodja HKS Emone
PREKLIC VELJAVNOSTI HRANILNIH KNJIŽIC IN ČEKOV
Preklicujemo veljavnost naslednjih hranilnih knjižic in čekov:
— Vidic Ivan, osebna številka 72686, zaposlen v
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani bo od 26. marca do 31. marca letos prizorišče že 4. tradicionalne mednarodne razstave trgovinske in gostinske opreme, aranžerstva, embalaže, strojev za pakiranje, transportne in skladiščne opreme, pripomočkov za vodenje ekonomske propagande in opreme za organizacijo in vodenje poslovanja, ki nosi simbolično ime JUTRO 73 in jo organizira Center za napredek trgovine in embalaže iz Ljubljane.
Osnovni namen te razstave, ki jo številni imenujejo tudi jugoslovanski euroshop, je, da želi prikazati najnovejše dosežke na področju trgovinske in gostinske opreme in embalaže ter spodbuditi k hitrejši tehnični in poslovno-orga-nizacijski modernizaciji trgovinske dejavnosti. Vsem udeležencem, ki sodelujejo v blagovnem prometu bodisi kot proizvajalci opreme bodisi kot kupci, nudi organizator na tej razstavni komercialni prireditvi ugodne možnosti za neposredne medsebojne poslovne stike, tako z jugoslovanskimi kot tudi s svetovnimi trgovinskimi ter proizvajalnimi organizacijami.
Letošnja razstava ima poseben poudarek na domači proizvodnji, ki je vse
direkciji trgovine na veliko, Ljubljana, šmartinska 102, je prijavil izgubo hranilne knjižice št. 49080;
— Lesjak Franja, osebna številka 58768, zaposlena v hotelu Vila Bled, je prijavila izgubo čeka z dne 1.1. 1973, ki glasi na 600 din;
— Jurman Silva, osebna številka 57750, zaposlena v hotelu Vila Bled, je prijavila izgubo čeka z dne 1.1. 1973, ki glasi na 350 din;
— Zabukovec Marija, os. številka 93815, zaposlena v Maximarketu, je prijavila izgubo čeka z dne 1. 1. 73, ki glasi na 470 din;
— Vidic Marija, osebna številka 18705, zaposlena v Mesni industriji Zalog, je 22. 2. 1973 prijavilo izgubo čeka z dne 1. 2. 1973;
— Zavodnik Marija, os. številka 58602, zaposlena v direkciji trgovine na veliko, Šmartinska 102, je 22. 2. 1973 prijavila izgubo hranilne knjižice št. 16097.
Hranilno kreditna služba prosi vsakega, ki si lasti ali zagotovo ve, kje so ti dokumenti, da to prijavi v 15 dneh Hranilno kreditni službi Emone, Ljubljana, Miklošičeva 4.
Pazite na svoje hranilne knjižice in čeke!
Vodja HKS Emone Ernest Krume
bolj organizirana in uspešno prodira na tuja tržišča, predvsem vzhodna. Zaradi tega se je Center za napredek trgovine in embalaže
Na obalnem področju je aktivnost mladine vedno večja in kažejo se že tudi večji uspehi. Kljub temu pa je v nekaterih delovnih organizacijah prišlo do določenih zastojev. Do uspehov mladih je tudi še danes trnjeva pot.
Zveza komunistov je v zadnjih mesecih s svojimi akcijami in predlogi pokazala veliko zanimanje za poživitev idejno političnega dela pri vzgoji in izobraževanju mladine. V večini primerov se najprej pojavi vprašanje, kako organizirati mlade v delovnih organizacijah. Poznana mi je problematika mladine v delovnih organizacijah na obali, pa bi povedal nekaj misli o delu s tega področja.
Obalna konferenca ZMS si prizadeva organizirati in ustanoviti čim več mladinskih aktivov in povezati njihovo delo. V nekaterih delovnih organizacijah pa sploh ne pride do osnovanja mladinskega aktiva, ali pa takoj zamre, ker njihovo
odločil, da bo obiskovalcem JUTRA 73, domačim in tujim predstavnikom, pokazal eksperimentalno blagovnico samoizbirnega ti-
delo zavirajo starejši in večinoma vodilni delavci. Ravno ti pa mlade tudi najbolj kritizirajo. Menim, da bi se morali člani Zveze komunistov z vso odgovornostjo zavzeti za čim boljšo organiziranost mladine v delovnih organizacijah in šolah.
Dejstvo je, da je dopolnilno in stalno izobraževanje delavcev na delovnih mestih eden najvažnejših pogojev za temeljitejše uveljavljanje samoupravnih odnosov, še posebej pa si morajo mladi nabirati izkušnje in trdno podlago za nadaljnje delo in to jim je treba omogočiti. V tej zvezi je popolnoma upravičena zahteva po opredelitvi vloge in položaja delavskih univerz v družbi. Le-te naj bi bile sestavni del izobraževalnega sistema. Vsekakor bodo usklajena moč mladih in izkušnje starejših najboljši garant za napredek in uspešno delo.
Maks Furlan, Portorož
73
pa ter njeno funkcijo in z demonstracijami prikazal novo tehnologijo in dosežke proizvajalcev opreme-Nadaljevanje na 9. stran!
Skupaj	4.115.208,40	4.944.794,55
Presežek vlog v januarju znaša 829.586,15 dinarjev.
Nekaj informacij o hranilno kreditni službi Emone
Emona na Jutru
Nadaljevanje z 8. strani
Različna jugoslovanska in tuja trgovska podjetja, med njimi tudi Emona iz Ljubljane, so pripravila v okviru te blagovnice še degustacijo svojih znanih in priznanih izdelkov in delikatesnih specialitet.
Zamisel, da bi na razstavi JUTRO 73 pokazali samopostrežno blagovnico, so dali člani združenja proizvajalcev trgovinske, gostinske, skladiščne, kuhinjske in hladilne opreme, ki fo združeni v skupnosti za izvoz te opreme na vzhodna tržišča. Med njimi je tudi naše podjetje, ki je s svojim kompletnim inži-niringom za trgovino in gostinstvo nosilec poslov te skupnosti združenja, katerega ostali člani so še: Al-Pos iz Šentjurja, Primat iz l^aribora, Alprem iz Kamnika, KIG iz Iga pri Ljublja-ni. LTH iz Škofje Loke, Ra-duloška iz Beograda, Metanja iz Subotice, IGO iz l-jubljane ter Center za napredek trgovine in emba-aže iz Ljubljane in Ljubljanska banka.
Na razstavnem prostoru Gospodarskega razstavišča v Ljubljani bo tako prika-2an kompleks proizvodnih zmogljivosti domače in tu-i® industrije s poudarkom na tehničnih in tehnoloških rešitvah v opremi.
Organizator je za JUTRO 73 Pripravil tudi strokovna Posvetovanja, na katerih °odo predavatelji obravna-vaii razvoj trgovine in gostinstva, namenjena pa bo-u° predvsem trgovcem oz. Vsem kadrom v blagovnem Prometu. Posvetovanja, ki o°do brezplačna, bodo posekala vsak dan od 27. do marca s pričetkom ob uri dopoldne v hali A na GR v Ljubljani. Na pro-Smmu bodo različne zani-^ive teme kot so:
, vloga kadrov v trgo-Vlni;
.	■ embalaža, transport
1,1 skladiščenje v trgovini;
.. organizacija 9lla in oprema v
težnje mode aranžiranja.
Razstava J UTR ehnično poslovr 0 s svojo manife ^'reditvijo, kon ^eseca na GR, p< Jeembno središči ^°vna in kreativn fnJa Jugoslovan! ;rije, trgovine i g.Va in nudila mo 'roka mednarodn Vanja.
Vesna Raztresen
ZAHVALA
^ nenadomestljivi izgi 1 ^oje matere se iskren Pbvaijujem vsem članor °lektiva marketa v Gorn , U9oni za darovano cve 'n številno spremstvo n ^Pi zadnji poti. Prisrčn
Frančiška Vreč
Skrbimo za varnost pri delu
Varnostni ukrepi pri uporabi tehničnih plinov
Z ozirom na vse pogostejše nesreče pri manipulaciji s plini, želimo opozoriti uporabnike na nekatere varnostne ukrepe, ki so jih dolžni upoštevati pri skladiščenju, transportu in uporabi tehničnih in tekočih naftnih plinov. Ti ukrepi so sicer s predpisi o varstvu pri delu in posameznimi pravilniki dokaj določeni, kljub temu pa jih mnogi velikokrat ne upoštevajo in s tem izpostavljajo nevarnosti človeška življenja in premoženja. Velikokrat so vzrok nesrečam nepazljivost in nepoučenost v zvezi z manipulacijo s plini, zato jo je treba po-verjati strokovno sposobnim osebam, ki imajo za to potreben izpit in dovoljenje s strani distributerja.
Ker v glavnem uporabljamo komprimirane pline, se moramo zavedati, da posode — jeklenke, napolnjene s plini, stalno predstavljajo nevarnost, da eksplodirajo in s tem povzroče večjo nesrečo, rušenje in požar. Jasno mora biti vsakemu, da so plini:
—	stisnjeni v posodah pod visokim pritiskom,
—	gorljivi in pomešani z zrakom eksplozivni,
—	imajo različne specifične teže,
—	imajo različen vonj,
—	nekateri so celo strupeni.
Iz preventivnih razlogov morajo biti plini shranjeni v tuhnično popolnoma brezhibnih in na tlak preizkušenih posodah, da lahko vzdržijo pritisk, ki nastane pri eventualnem dvigu temperature. To je sicer skrb distributerja, uporabnik pa mora paziti, da ne pride do poškodbe jeklenke med transportom, skladiščenjem in uporabo.
Zgradbe, v katerih se skladiščijo posode kompri-miranega plina, morajo biti zgrajene iz negorljivega materiala. Zidovi in vrata morajo vzdržati pritisk morebitne eksplozije, medtem ko naj bo strešna konstrukcija lahka, da se lahko eksplozivni sunek usmeri navzgor. Vsa skladišča morajo imeti dobro ventilacijo, za pline, ki so težji od zraka, pa morajo biti obvezno ventilacijske odprtine pri tleh skladišča, katero pa ne sme biti nižje od nivoja okolice.
V teh skladiščih tudi ne sme biti kanalizacijskih odprtin ali jaškov, v katerih bi se zbirali eksplozijski plini. V skladiščih, kjer so shranjeni gorljivi plini, mora biti pod izveden iz ne-
iskrečega materiala. Vsako skladišče komprimiranega plina mora biti opremljeno s strelovodom, vsaka električna instalacija pa izvedena po JUS (v plinotesni ali S izvedbi). Skladišče mora biti toplotno tako izolirano, da je onemogočen dvig temperature preko 40° C. Kolikor se skladiščni prostor umetno ogreva, je to dovoljeno izvajati samo s toplo vodo ali toplim zrakom, pri čemer pa moramo paziti, da jeklenke ne pridejo preblizu izvora toplote (radiatorji morajo biti ograjeni).
V	posameznih prostorih se sme skladiščiti le eno vrsto plinov. To še posebno velja za pline, ki med seboj kemično reagirajo ali pa pospešujejo posamezne procese; kisik ne moremo skladiščiti poleg gorljivih plinov. Vse jeklenke morajo biti zavarovane pred padci s primernimi napravami (objemki, ograje itd.) in oddaljene druga od druge vsaj 10 cm. V posameznem boksu pa se hrani lahko največ 30 jeklenk. Ločeno je treba hraniti tudi polne in prazne jeklenke.
Iz varnostnih razlogov se priporoča pri skladiščih jeklenk s komprimiranimi plini predvideti prostor za hlajenje jeklenk, ki naj bo opremljen s hidrantno mrežo. Sama skladišča, kakor tudi mesta uporabe plina pa morajo biti zavarovana z zadostno količino ročnih gasilnih aparatov na prah in CO2. V skladiščih, kjer hranimo ali pa uporabljamo strupene pline, morajo biti nameščene tudi naprave za detekcijo in nevtralizacijo plinov, ravno tako pa tudi dihalni aparati. Izdelan mora biti plan evakuacije ljudi iz nevarne okolice (označene morajo biti poti in izhodi).
V	nadaljevanju želimo opozoriti na osnovne varnostne ukrepe v zvezi z uporabo nekaterih, pri nas najbolj rabljenih tehničnih plinov (kisik, acetilen — dissous plin, butan, propan in metan).
Kisik je plin brez barve, okusa in vonja. Sam ne gori, pač pa pospešuje in omogoča gorenje. V stisnjenem stanju (v jeklenkah je pod pritiskom 150 kp na cm2) ima izredno veliko reakcijsko sposobnost, zaradi česar se organske snovi (predvsem maščobe in guma), če pridejo z njim v stik, same od sebe vnamejo.
Dissous plin (acetilen)
je v acetonu pod tlakom
raztopljen acetilen, ki je gorljiv in pomešan s čistim kisikom, daje izredno visoko temperaturo. Na trg prihaja običajno v 40 I jeklenkah in pod pritiskom 15 kp na cm2 pri + 15° C. Imenovana plina sta nepogrešljiva v tehniki avtogenega varjenja, zato pa vredna določenih spoznanj, kot so:
Polne in prazne jeklenke se ne smejo metati niti valiti. Transportirajo se lahko samo v ležečem položaju, ventili pa morajo biti obvezno zaščiteni s kovinskimi pokrovi. V času uporabe morajo biti jeklenke pritrjene (z objemki) in to tako, da ne pride do padca.
Na delovnem mestu morajo biti jeklenke vsaj 3 m oddaljene od toplotnih virov (kovaških ognjišč, peči, grelcev itd.). Zavarovane morajo biti tudi proti močnim sončnim žarkom in ostalim atmosferskim vplivom.
Ventili (redukcijski, re-gulirni, varnostni) na jeklenkah morajo biti brezhibni in ustrezne kvalitete, ravno tako pa tudi cevi in vsa ostala pripadajoča oprema. Ventile je treba odpirati počasi in brez sile, da se preprečijo premočni sunki pritiska v priključnih napravah, s tem pa tudi nastanek kompre-sijske toplote. Ventili se odpirajo ročno, nikdar pa se pri odpiranju ne uporabljajo klešče, kladivo itd. Po delu je treba ventile na jeklenkah takoj zapreti. Pri daljši prekinitvi ali izpraznitvi pa priviti tudi zaščitne kape.
Jeklenke kisika in ventile ni dovoljeno prijemati oziroma mazati z oljem ali maščobami, ker pride kaj rado do samovžiga. Če pa zaide maščoba v notranjost jeklenke, lahko povzroči tudi eksplozijo.
Če se ventil ali jeklenka pri močnem odvzemanju kisika občutno ohladi, tako, da se ventil prekrije s srežem, jo je dovoljeno ogrevati samo s toplo vodo in čistimi segretimi krpami, nikdar pa ne z žarečimi kovinskimi deli ali s plamenom. V slučaju požara je treba jeklenke takoj prenesti na ognja varno mesto, kolikor pa so že segrete, jih je treba izdatno hladiti z vodo. Seveda je treba to storiti z določeno previdnostjo (polivati iz zaklonišča), ker potencialna nevarnost za eksplozijo obstaja. Če odstranitev jeklenk zaradi požara ni mogoča, je treba odpreti ventile do kraja in prižgati, da
se jeklenke čim preje izpraznijo, ker prazne ne predstavljajo nevarnosti eksplozije.
Propan in butan
Ta dva plina nam daje narava v velikih količinah kot sestavni del surove nafte. Ker se lahko uporabljata v tekoči ali plinasti ooiiki, ju prištevamo med tekoče naftne pline z oznako TNP. Njihovo področje uporabe je zelo široko (kuhanje, ogrevanje itd.). Manjši porabniki se pri tem poslužujejo posameznih jeklenk, večji porabniki pa več jeklenk, vezanih v baterijo. Po veljavnih normativih je tako dovoljeno imeti v prostorih, kjer se uporablja plin za kuhanje ali ogrevanje, eno jeklenko z zmogljivostjo polnjenja do 10 kg. V poslovnem prostoru, ki meri do 70 m3, sme biti ena jeklenka z zmogljivostjo polnjenja do 10 kg, za vsakih nadaljnjih 50 m2 poslovnega prostora pa po ena jeklenka.
Pri namestitvi jeklenk je treba upoštevati pravilo, da te nikdar ne smejo biti postavljene na prehodih, hodnikih, stopniščih in kletnih prostorih (propan in butan sta težja od zraka in se zato zadržujeta pri tleh prostorov oz. skladišč), če se v prostoru, kjer se uporablja plin ali pa je postavljena jeklenka, zazna vonj po plinu (propan in butan imata značilen vonj), je treba takoj odpreti vsa okna, da se prostor čimpreje in čim bolje prezrači. Uporaba odprtega ognja, kajenja in uporaba električnih stikal
je v prostorih, kjer uhaja plin, življenjsko nevarna.
Pri preverjanju tesnosti jeklenke oz. plinske instalacije se lahko poslužujemo premazovanja z milnico ali nekim drugim penečim sredstvom ter specialnih naprav, ki so določene za preizkušanje. Gibljive cevi morajo biti na instalacijo pritrjene s primernimi objemkami.
Jeklenke s tekočim naftnim plinom se ne smejo ogrevati z vročo vodo, električnimi pečmi, biti izpostavljene sončnim žarkom itd.
Prostori in mesta, v katerih so instalirani sistemi z jeklenkami (baterije), morajo biti označeni z naslednjimi napisi:
— Prepovedano kajenje in dostop z odprtim ognjem.
— Nevarnost požara in eksplozije.
— Obvezna je uporaba orodja, ki ne iskri.
— Nezaposlenim dostop prepovedan.
Samo z znanjem lahko preprečimo ali pa vsaj močno ublažimo nesrečo, ki bi nastala z eksplozijo plina. Poglavitna pri vsem tem pa je prisebnost ljudi, ki se znajdejo v določeni situaciji. Ker plinske eksplozije potekajo zelo naglo, morajo biti sposobni premišljeno in hitro ukrepati, obenem pa tudi preprečiti strah in paniko, ki se v takem primeru skoraj obvezno pojavi.
Edvard Rems
OBISK IZ SOVJETSKE ZVEZE
Našo republiko je obiskala sedemčlanska delegacija sovjetskega ministrstva za trgovino, ki jo je vodil namestnik ministra S. G. Trifunov.
Namen obiska je bil proučevanje možnosti dobave trgovske in gostinske opreme za sovjetska podjetja in razgovori o organizaciji in delu trgovinske mreže v Sloveniji.
V času bivanja v Ljubljani se je sovjetska delegacija ustavila tudi v Emoni in se zadržala v daljšem pogovoru z vodilnimi delavci našega podjetja.
® Slovenski pregovor! ®
Udari se po glavi ali po hrbtu, povsod boli. Slepca za pot in bedaka za svet ne sprašuj. Pri vsakem uboštvu je pol lenobe.
Majhen piskerc hitro vzkipi.
OBVESTILO
Bralcem Informatorja sporočamo, da v naslednji številki nadaljujemo z objavljanjem podatkov, katere zajemajo sklepi komiteja občinske konference ZK Ljubljana Center, komiteja ZK Emone in delavskega sveta Emone. Posredovali bomo podatke o kilometrinah in stroških za reprezentanco in propagando.
GLOBTOUR svetuje kam na dopust
Če se ne morete odločiti, kako bi preživeli konec tedna ali morda, kam bi šli na poletni dopust, se obrnite na našo turistično agencijo Globtour.
Pripravili so vam prijeten oddih po ugodnih cenah ter številna potovanja. Tudi smučarji bodo prišli na svoj račun ob veseli spomladanski smuki.
Če se še niste odločili za letni oddih, si oglejte cenik hotelov in privatnih sob:
mi uslugami, organizacijo in vodstvom potovanja velja samo 295 dinarjev.
21. aprila lahko zjutraj z avtobusom krenete proti Benetkam, skozi Raveno v Rimini. Drugi dan pa si boste ogledali najstarejšo republiko San Marino, nato še Bologno, Ferraro, Padovo. Prijavite se v poslovalnici v ljubljanskem Supermarketu, cena je le 350 dinarjev!
Kdor ima rad gorske predele, se bo razveselil dvo-
marketu, boste doplačali še 4 dinarje.
Zelo mikaven je dvodnevni izlet v Mokrine (Nassfeld). Poslužite se lahko samo našega prevoza in prevozov z žičnico ter za to plačate 150 dinarjev, prevoz z avtobusom, pol-pension v Šmohorju in žičnice za dva dni pa veljajo 350 dinarjev. Na visokogorskih urejenih smučiščih bo spomladanska smuka čudovita!
čali se boste lahko do sitega!
Vas morda zanimajo bavarski gradovi? Štiridnevno avtobusno potovanje po Bavarski vas bo vsekakor navdušilo. Odhod iz Ljubljane bo 29. aprila, povratek pa
2.	maja, cena je samo 1250 dinarjev.
Kdo še ni slišal za Fi-renze, Bologno, Raveno in Benetke? Pa ste si tudi že ogledali vse številne zgo-vinske in umetniške stvaritve v teh mestih? Globtour vas vabi na tridnevni
KRAJ	Hotel privatne sobe	Polni pens. 1/2 post. din	Polni pens. 1/1 post. din	Mesec	Tu taksa din	izlet v te kraje od 30. marca do 1. aprila za 580 dinarjev. V desetih dneh, in sicer
						od 24. aprila do 3. maja,
VRSAR	Anita - priv. sobe	68,00	70,50	Vil, Vlil	2,00	lahko z Globtourom obišče-
VRSAR	Anita - priv. sobe od 59,50 dalje		63,70	V, VI, IX, x	2,00	te Avstrijo, Nemčijo, Ho-
KRK PUNAT	Hotel Kvarner	79,00	89,00	VII, Vlil	2,50	landijo, Belgijo, Francijo,
KRK PUNAT	Hotel Kvarner	64,50	74,50	VI, IX	2,50	Švico in Italijo. Ustavili se
KRK PUNAT	Marijin dvorac	79,00	—	Vil, Vlil	2,50	boste v Miinchnu, Frank-
KRK PUNAT	Marijin dvorac	64,50	—	VI, IX	2,50	furtu, Kolnu, Amsterdamu,
DUBROVNIK	Astarea	130,00	—	VII, Vlil	2,50	Haagu, Bruslju, Parizu, Že-
MLINI	Astarea	120,00	—	VI, IX	2,50	nevi ter v številnih drugih
						lepih in znamenitih krajih.
Po vaši želji	vam Glob- dnevnega avtobusnega izle-	Prvomajska praznike pa					Cena potovanja je 3.335 di-
tour rezervira	tudi druge ta do	Gortine in Gross- lahko preživite v avstrij-				narjev.
hotele in privatne sobe na glocknerja. Spoznali boste skem športnem in turistič-						Oglasite se v poslovalni-
naši jadranski obali pa tudi v planinah. Oglasite se v poslovalnicah Globtoura v Ljubljani (Maximarket, Supermarket), v Mariboru (Supermarket) in v Osijeku (Supermarket)!
Bi radi preživeli prijeten konec tedna na kratkem potovanju?
Z avtobusom 14. aprila obiščite koroška jezera. Dvodnevni izlet z gostin-
Vittorio Veneto, olimpijsko Gortino, Dravsko dolino do Lienza in Heiligenbluta. Cena izleta je 385 dinarjev!
SMUČARJI!
Gotovo za vas niso nič novega enodnevni izleti v Kranjsko goro ob sobotah in nedeljah. Za prevoz boste odšteli 25 dinarjev, če pa boste želeli še topel obrok v bifeju ali Emona
nem centru — Kaprunu. Žičnica vas bo pripeljala na smučišča, ki so 3000 metrov nad morjem. Nasmu-
}
QL&bt&ii£
ocganizita
cah Globtoura! Z veseljem vam bodo postregli z vsemi informacijami in vam svetovali!
Turistična agencija Globtour prireja v sodelovanju z AVTOMOTO touring klubom Ljubljana tečaj spretnostne vožnje na dirkalni progi Osterreichuring v Zeltvvegu z lastnimi vozili.
Program aranžmana:
— V Ljubljani je zbor udeležencev z lastnimi vozili v dneh 31. 3. in 1. 4. 1973
ob 5. uri zjutraj na Trgu revolucije. Nato vožnja skozi Kranj mimo Tržiča do mejnega prehoda Ljubelj, kjer se priključijo ob 5.45 uri prijavljene! iz področja Gorenjske ter nato vožnja skozi Celovec, Friesach, Judenburg do Zeltvvega. V Zeltvvegu je zbor za vse udeležence na progi Oster-reichring ob 8.45 uri. V Zeltvvegu pridejo tudi udeleženci iz ostalih krajev Slovenije, ki bodo potovali preko Maribora.
— Od 9. do 12. ure so praktične vaje v spretnostni vožnji z demonstracijo oziroma z obrazložitvijo inštruktorjev Osterreichringa
Trikrat za las premalo
delno tudi na dirkalni progi-
— Od 12. do 13. ure je odmor za kosilo, po kosilu ob 13. uri nadaljevanje tre-naže po skupinah, lažje in težje vaje v zavojih ter spretnostnih vajah do 16. ure popoldne.
— Ob 16. uri proste vožnje po dirkalni progi do 16.30 ure, ko je razdelitev diplom in nato povratek v domovino.
Vsak udeleženec mora imeti veljaven potni list, veljavno vozniško dovoljenje in zeleno karto.
Cena aranžmana je za člane AMZ 320 din, za nečlane pa 400 din.
V ceni so vključene dajatve za uporabo dirkalne proge, zavarovanje, kosilo, inštruktorji, stroški organizacije in izvedbe aranžmana.
Rok prijave: 20. 3. 1973 do katerega je treba vplačati celotni znesek.
Prijave sprejemajo poslovalnice Globtour:
Maximarket, Ljubljana,
tel. 24-155, 20-029
Supermarket, Maribor,
tel. 21-775
Supermarket, Osijek,
tel. 32-451
j c^ezak&n&ki &tc&k j
V bridkosti in boli si me rodila.
Vse si mi dala, četudi si včasih težko to storila.
Ljubila si me, čeprav so te zasramovali in grde besede za tabo metali.
Bil sem ti sonce, bil sem ti sreča,
kljub temu, da sem bil breme, ki se veča in veča.
Dolge noči si v bolezni ob meni prebdela, da bolje bilo bi mi, le to si želela.
Zaradi mene v življenju si sama ostala,
ker imaš mene — ni treba moža ti, tako si dejala.
V	organizaciji Gostinskega poslovnega združenja Ljubljana je bilo v soboto dne 10. februarja že drugo tradicionalno tekmovanje v kegljanju za moške in ženske ekipe. Tekmovanja sta se udeležili tudi moška in ženska vrsta hotela Slon.
V	primerjavi s preteklim letom, ko naši kegljači niso dosegli zavidnih uspehov, pa jih tokrat moramo res pohvaliti. Moška ekipa se je kar solidno odrezala in med 12 ekipami zasedla 8. mesto. Vrstni red je bil naslednji:
podrtih
kegljev 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
1.	Figovec	1124
2.	Hotel Turist	1101
3.	Pivovarna Union	1091
4.	železar Jesenice	1068
5.	Daj-dam	1047
6.	Central, Kranj	1046
7.	Hotel Ilirija	1017
8.	Hotel Slon	1012
9.	Šestica	928
10.	Viator	914
11.	Hotel Union	892
Ženska ekipa je med 7 prijavljenimi ekipami zasedla 4. mesto, za nekaj kegljev premalo za osvoji-
Žal tvoja sreča ni dolgo živela,
ker moja ji zloba življenje je vzela.	UPOKOJENCI SO NAS OBISKALI
Kje si vlačila se, dejal sem nekoč, da si mene »staknila«.
Še to sem pristavil,
da ženska poštena tega ne bi storila.
Hujše kot nož besede te so te zadele, globoko v srcu poslej so te rane skelele.
Ni žal bilo mi, da sem te ranil.
Na tvojo dobroto, ljubezen, takrat sem pozabil.
Ko sam spoznal sem življenja trnje, da večkrat dobro misleče v slabo se obrne, takrat spoznal sem, da splaval sem v napačno strugo, ko tebe primerjal sem z navadno vlačugo.
Oprosti mi, mati, besede grde. ki zate bolj kot kamen, bile so trde.
Zaman, zaman srce po materi vpije, njo dolgo, že dolgo hladna zemljica krije.
Hudo mi v srcu bolečina kljuje,
ker dobra mati, moje prošnje več ne čuje.
H. š.
člani kolektiva hotela Slon so povabili medse svoje sodelavce, ki so odšli v pokoj v preteklem letu. Po prijetnem kramljanju in obujanju spominov ob dobri kapljici in za tako priložnost primerno obloženi mizi, so bili nekdanji člani kolektiva tudi obdarovani. V dobrem razpoloženju so si nato ogledali novo urejene prostore hotela in seveda z veseljem obiskali tudi delovna mesta, kjer so prej oni delali.
M. V.
tev pokala, ki ga GPZ podeljuje za 3. mesto.
1.	Figovec	580
2.	Central, Kranj	468
3.	Hotel Turist	413
4.	Hotel Slon	393
5.	Hotel Union	301
V generalni uvrstitvi — torej upoštevajoč rezultate moških in ženskih ekip, smo ponovno zasedli 4. mesto. Najboljši so bili kegljači Figovca s 1551 podrtimi keglji pred ekipama Turista in Centrala iz Kranja s 1514 podrtimi keglji, četrto mesto je, kot že rečeno, zasedla ekipa hotela Slon s 1505 podrtimi keglji. Med posamezniki je za ekipo hotela bil daleč najuspešnejši Vesel Stane, ki je v ekipni konkurenci podrl 200 kegljev ter v nadaljevanju tekmovanja posameznikov podrl še dodatnih 213 kegljev in s skupno 413 keglji zasedel odlično 4. mesto. Ostali tekmovalci ekipe so podrli naslednje število kegljev:
ženske: Vratislavski Ana 143, Bedek Klara 131, Nikolič Dragica 119 kegljev.
Moški: Pondelek Karel 173, Petek Karlo 143, Briški Jože 163, Capuder Bojan 165 in Bortek Boris 168 kegljev.
Upoštevajoč še dejstvo, da so tekmovalci nastopali brez kakršnihkoli priprav in treningov, ter da so na tekmovanje odšli tako rekoč z delovnih mest, je uspeh še večji. Za njihov uspeh jim čestitamo!
Ha-Ha!
Pred Aleksandra Velikega so pripeljali morskega roparja. Med zaslišanjem se je pirat branil z besedami:
»Razbojnik sem zato, ker imam eno samo ladjo, če bi jih imel več, bi bil osvajalec.«
O neki ženski z zelo dolgim nosom je francoski humorist Allais dejal:
»Kadar jo poljubiš na obe lici, je zadaj bližnjica!'
Pesniku Benseradu s° povedali, da je neka boga' ta vdova prejšnji dan umrla.
»škoda,« je menil, »predvčerajšnjim bi bila imenitna partija.«
Angleški pisatelj in državnik Canning je nekoc izjavil:
»Umetnost govorjenja in pisanja je v tem, da ves-o čem ne smeš govoriti ' pisati!«
Glasilo d«lovna skupnosti P°aj ,|il Emona, Ljubljana — Izdaja d*, •nasvet podjetja — Izhaja enkrat sečno — Ureja urednllkl odbor.||l(r llkonja Janko, Novljan Jasna, Ddrfil Franc, Žunko Franc — Odo«' ^l urednik: Janko Velikonja — “Lini' urednik: Jasna Novllan — ur.ir
urednik: Jasna Novljan itvo: Ljubljana, Kersnikova fon 310-655, Int. 224 — Tiskarna L]ubl|ana