STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1990 • LETNIK XL Vlil • ŠTEVILKA 4 Ljubljana, april 1990 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS 169 Ljubo Cenčič Vpliv zdravstvenega stanja na prirastek ter pro- izvodno sposobnost sestojev smreke in jelke na Pohorju. The Influence of Health Condition on lncrement and Production Capacity of Norway Spruce and European Fir Forest Stands 184 Jože Papež Ogroženost gozdov v tolminskem gozdnogospodar- skem območju Endargement Degree of Forests in the Region of the Tolmin Forest Enterprise 198 Anton Simonič Usklajevanje interesov gozdarstva in lovstva, zlasti v razmerah umiranja gozdov Coordinating of lnterests ln Forestry and Huntsman· ship with the Emphasis on the Situation of the Dying backs of Forests 214 Iz domače in tuje prakse 219 Iz tujega tiska 221 Stališča in odmevi 223 Janez Konečnik 22. Evropsko prvenstvo gozdarjev v smučarskem teku Naslovna stran: Marjan Močivnik: Borova skorja Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan An ko, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61 000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slcvenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 105,00 din za dijake in študente 35,00 din Polletna naročnina za delovne organizacije 210,00 din Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 25,00 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 23~90 dne 16. 1 . 1990) za GV ni treba plačati tor'!"oolirl.:>ml'!t;c. davka od prometa proizvodov. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana GDK: 174.7 Picea abies K.: 174.7 Abies alba Mili: 181.65 Vpliv zdravstvenega stanja na prirastek ter proizvodno sposobnost sestojev smreke in jelke na Pohorju Ljubo CENČIČ* Izvleček Cenčič, L.: Vpliv zdravstvenega stanja na prira- stek ter proizvodno sposobnost sestojev smreke in jelke na Pohorju. Gozdarski vestnik, št. 4/1990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit.lit 13. Sušenje jelke, ki se je v gozdovih Slovenije začelo intenzivneje že pred tremi desetletji, se je v začetku osemdesetih let pridružilo še pešanje ostalih drevesnih vrst, zlasti smreke. Namen razi- skave je bil ugotoviti zakonitosti priraščanje smreke in jelke v odvisnosti od zdravstvenega stanja - v optimalni razvojni fazi gozda - na nekaterih boljših rastiščih na Pohorju. Ker so sestoji zaradi velikega deleža dreves z osutimi krošnjami ter nenehnega odstranjevanja opeša- nih osebkov v slabem stanju, v precejšnji meri tudi razgrajeni, se je z raziskavo ugotovilo tudi skladnost razvoja sestojev s tabličnim. 1. UVOD IN NAMEN RAZISKAVE Sušenju jelke, ki se je začelo pred tremi desetletji, se je v začetku osemdesetih let pridružilo še pešanje ostalih drevesnih vrst, zlasti smreke. V hirajočem gozdu je dose- danji način gospodarjenja postal neprime- ren. Potrebne so nove poti in metode za gozdnogospodarsko ukrepanje, saj stari preverjeni obrazci ne veljajo več. Namen raziskave je ugotoviti posamezne zakonitosti priraščanja drevja v odvisnosti od zdravstvenega stanja v optimalni fazi gozda (starejši drogovnjak, debeljak) na nekaterih dobrih in odličnih rastiščih na . Pohorju. Še posebej smo posvetili pozor~ nost združbi Dryopterido-Abietetum, ki je najbogatejše jelovo rastišče. Ugotoviti smo hoteli še, kakšna je stopnja obolelosti v različnih sestojnih kategorijah. Ker jelka * L. C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Maribor. 62000 Maribor, Tyrševa 15, YU Synopsis Cenčič, L. : The Influence of Health Condition on lncrement and Production Capacity of Norway Spruce and European Fir Forest Stands on the Pohorje, Gozdarski vestnik, No. 4/1990. ln Slo- vene with a summary in English, lit. quot. 13. The dying of the European fir which set in more intensively in Slovene forest 30 years ago was followed by the weakening of other tree species, especially by the Norway spruce, in the early eighties. The purpose of the research was to establish the principles of incrementing of the Norway spruce and the European fir in relation to health condition during the optimal develop· ment stage of a forest - in some of the natural sites of high quality on the Pohorje. Because the condition of fores.f stands is bad and they are also decomposed to a high degree which goes back to a great number of trees with damaged crowns and a constant removal of weak trees, the con· gruity of the development of forest stands with table development was also established. peša že desetletja, imamo že določene izkušnje in znanje o tem, zato nas zanima, kako se smre~a odziva v primerjavi z jelko. Zaradi velikega deleža dreves z osutimi krošnjami ter nenehnega odstranjevanja opešanih osebkov iz sestojev sestoji nimajo optimalne zgradbe. Zato smo hoteli tudi ugotoviti, kako se dejanski sestoji razvijajo glede na donosne tablice. Pri načrtovanju gospodarjenja v propada- jočem gozdu je treba izdelati pretehtane strategijo ukrepov na podlagi dobro pro uče­ nih mehanizmov umiranja gozdov. Napove- dovanje nadaljnjega razvoja poškodb je bistveno pri proučevanju umiranja gozdov, zato bo treba raziskavo ponoviti v razširje- nem obsegu. 2. OBJEKT RAZISKAVE IN METODE DELA Za raziskavo smo izbrali sestoje smreke G. V. 4/90 169 in jelke v optimalni razvojni fazi različnih starosti v Lehnu na Pohorju (GG Maribor, TOZD Gozdarstvo Podvelka). Izločili smo petnajst poskusnih ploskev, velikih 50 x 50 m, v treh različnih gozdnih združ- bah. Devet ploskev je na rastišču jelovega gozda s praprotmi (Dryopterido- Abietetum KOŠIR 1965), ki je najbogatejše jelovo rastišče. Na tem bogatem rastišču pomeni zmanjšanje prirastka zaradi hiranja jelke največ izgub, zato smo mu posvetili naj- večjo pozornost. Na rastišču pohorskega visokogorskega bukovega gozda (Savensi- Fagetum var. geogr. pohoricum KOŠIR 1965) so štiri ploskve. Dve ploskvi pa smo izločili na rastišču bukve z belkasto bekico -oblika z jelko (Luzulo~Fagetum abieteto- sum WRABER 1956). To so združbe, ki so pogojene z nekarbonatno oziroma silikatno geološko podlago pohorskega masiva. Prevladujejo skupinskomešani sestoji smreke in jelke naravnega nastanka. Na štirih ploskvah so umetno osnovani sestoji smreke s posamično primesjo jelke. Ostale drevesne vrste so večinoma posamično primešane in jih je le 13% skupnega števila dreves. Vse ploskve bomo ohranili kot stalne prirastoslovne ploskve, zato smo vsa drevesa trajno oštevilčili. Za sleherno drevo smo ugotavljali: premer v prsni višini, - prirastek v zadnjih desetih letih {dol~ žina izvrtka), socialni položaj, osutost krošenj. Socialni položaj dreves smo ocenjevali v petih stopnjah po Kraftu {KOT AR 1980): 1. sloj - nadvladajoča drevesa 2. sloj - vladajoča drevesa 3. sloj - sovladajoča drevesa 4. sloj - obvladana drevesa 5. sloj - prevladana drevesa Pri analizi smo sloja 4 in 5, ki imata pri proizvodnji lesa razmeroma nepomembno vlogo, združili in označili s 4. Osutost krošenj, ki je najočitnejši zunanji znak zdravstvenega stanja drevja, smo ocenjevali v štirih stopnjah: o 0-10% odpadlih iglic 1 11-25% odpadlih iglic 2 26-60% odpadlih iglic 3 > 60% odpad lih iglic 170 G. V. 4/90 Na vsaki ploskvi smo izmerili zgornjo sestojno višino {Hzg) ter prek tablic dono- sov {EAFV 1968) ugotovili višinski bonitetni razred (SI5o). Za našo analizo smo ploskve združili tako, da smo dobili šest homogenih stratu- mov za smreko in pet za jelko. {Tabela 1) Opredeljujoči pogoji, po katerih so obliko- vani stratumi, so: - združba - v posameznem stratumu so združene ploskve, kjer prevladuje ista aso- ciacija. - nadmorska višina - razlika med nad- morsko višino najnižje in najvišje ploskve v stratumu ne presega 200m. -starost dreves v stratumih je izena- čena in se ne razlikuje za več kot 15-20 let, v večini primerov pa še manj, - višinski bonitetni razred vseh ploskev, ki sestavlja posamezno populacijo, je v intervalu 2 m, razen v stratumu 6, kjer znaša razpon 3 m. Posebej smo obdelali smreko in posebej jelko, pri čemer smo analizirali posamezne stratume, stratume primerjali med seboj ter analizirali tudi celotno populacijo posamez- ne drevesne vrste. Statistične analize smo opravili s statističnim programom ST AT- GRAF. Analizirali smo 702 smreki in 677 jelk. V tabeli 1 so podani najpomembnejši podatki o stratumih, zato jih ne bomo pose- bej opisovali. 3. IZSLEDKI RAZISKAVE 3.1 . Proizvodna sposobnost rastišč Na vseh ploskvah, ki smo jih zajeli v analizo, so sestoji smreke in jelke, zato smo za ti drevesni vrsti ugotavljali pro- izvodno sposobnost rastišč. To smo dolo- čali po že ustaljeni metodi ugotavljanja višinskega bonitetnega razreda iz pov- prečja višin devetih najdebelejših dreves na površini 9 arov (KOT AR 1984, KOT AR 1989). če je bila katera drevesna vrsta na ploskvi posamično primešana, zanjo na tisti ploskvi nismo ugotavljali višinskega bonitetnega razreda. Rastiščne indekse za stratume smo izračunali na podlagi tehtane aritmetične sredine starosti sestaja in zgor- nje sestoj ne višine posameznih ploskev, ki sestavljajo stratume. Ugotovljeni rastiščni indeksi za smreko na rastišču Dryopterido Abietetum (stratum 1, 2, 3, 4) so homogeni (v treh stratumih znaš~jo 24, v enem pa 23). Za jelko pa na istem rastišču ugotavljamo močno znižanje rastiščnega indeksa v starejših sestojih (stratum 2 in 3), kar je verjetno posledica upočasnjene višinske rasti zaradi hiranja jelke. 3.2. Primerjava dejanskih sestojev s tabličnimi Za obravnavane gozdove je poglavitna značilnost prisotnost močno hirajoče jelke. V obdobju od l. 1957 do l. 1987 se je po gozdnogospodarskih načrtih GE Lehen de- lež jelke v lesni zalogi zmanjšal z 69% na 48 %. V minulih dveh desetletjih so v obrav- navanih sestojih v glavnem odstranjevali močno opešana drevesa (ne glede na nji- hovo gojitvene vlogo) ter izrazite konkuren- te. Zato nas je zanimala primerjava teh sestojev s tabličnimi vrednostmi. V tabeli št. 3 je prikazana primerjava dejanske te- meljnice, števila dreves, lesne zaloge in Tabela 1: Pregled stratumov Stra- št. Združ- Nadm. tum plo- ba višina s k ev 1 2 BOO 2 4 DA 510-600 3 2 DA 875-1060 4 1 DA 625 5 2 LFa 760-825 6 4 pSF 1060-1140 volumenskega prirastka z ustreznimi tablič­ nimi vrednostmi iz donosnih tablic EAFV 1968. Tablične vrednosti smo ugotovili z interpelacijo ter upoštevanjem deleža smreke in jelke v temeljnici stratuma. Volu- menski prirastek smo izračunali na podlagi dolžin izvrtka v minulih desetih letih za naslednje desetletje. Domnevali smo, da se radialni prirastek v naslednjem obdobju ne bo spreminjal. Tako smo se izognili iskanju in upoštevanju posekanih dreves v preteklem desetletju, kar bi bilo nujno, če bi hoteli ugotoviti dejanski prirastek v minu- lem obdobju. Iz tabele je razvidno, da se posamezni stratumi precej razlikujejo od tabličnih vred- nosti. V povprečju pa so temeljnica, število dreves ter lesna zaloga v skladu z vrednos- tmi, ki jih izkazujejo tablice tudi s stati- stično analizo nismo ugotovili značilnih raz- lik. Močno pa se od tabličnih vrednosti razlikuje volumenski prirastek, ki v pov- prečju dosega le 72% tab lične vrednosti. S preskusom značilnosti razlik po metodi parov sklepamo, da so razlike med dejan- skimi in tabličnimi volumenskimi prirastki s tveganjem a =O, 1 % značilne. Stratum 6 izstopa, ker so vse dejanske vrednosti znatno višje od tabličnih. Vzrok Povpr. Temelj- Lesna št. starost nica zaloga dreves m2/ha m3/ha sm 65 48,6 615 103 128 86 38,2 523 167 170 82 40,1 445 76 156 105 40,4 547 63 90 40,5 444 57 154 132 48,1 613 236 69 Tabela 2: Pregled združb, starosti, zgornjih se~tojnih višin ter rastiščnih indeksov po stratumih Stratum Združba Starost S Iso sm sm 1 29,9 28,8 24 24 2 DA 86 35,7 30,4 24 18 3 DA 82 33,4 28,9 23 18 4 DA 105 38,3 24 5 LFa 90 28,6 24,0 18 12 6 pSF 132 31,9 ni meritev 17 12* * V stratumu 6 za jelko nismo ugotavljali rastiščnega indeksa zaradi posamične primesi jelke. Uporabili smo meritve v podobnih sosednjih sestojih. G. V. 4190 171 Tabela 3: Primerjava dejanskih temeljnic, števila dreves, lesne zaloge in volumenskega prirastka z ustreznimi tabličnimi vrednostmi Stra- Glha Glha G. dej./ Niha Niha Ndej./ V/ha V/ha V dej./ iv daj. ;.labi. iudcjJ tum dej. tab l. Gtab. dej. tab l. N.tabl. dej. labi. V. labi. m%a11 m3/haJI ivtabl. 1 48,6 43,2 1,13 538 567 2 38,2 42,4 0,90 354 401 3 40,1 42,0 0,95 510 484 4 40,4 42,5 0,95 300 230 5 40,5 36,9 1,10 472 596 6 48,1 34,5 1,39 409 270 Skupaj 42,7 40,3 1,06 431 425 za to so donosne tablice, ki za sestoje v drugi polovici proizvodne dobe izkazujejo nižje proizvodne sposobnosti od dejanskih (KOTAR 1989). Zato so v tem stratumu pri sestoju starem 132 let, odstopanja velika, kljub temu, daje sestoj precej >>normalen«. S primerjavo dejanskih sestojev z ustrez- nimi tabličnimi nismo mogli ugotoviti, kako se posamezna drevesna vrsta obnaša glede na tablične sestoje, ker nismo anali- zirali či&tih sestojev posameznih drevesnih vrst. Zato smo za drevesne vrsto posebej primerJali prilagojeno dejansko stanje s pri- lagojeno tablično vrednostjo. Predpostav- ljali smo, da je v celotnem sestoju samo ena drevesna vrsta) kar je dopustno. Za obravnavane gozdove namreč veljajo zako- nitosti enomernih sestojev ene drevesne vrste, ker so grajeni malopovršinsko eno- dobno. (KOT AR i 985). Prilagojene tablične vrednosti smo ugotovili tako, da smo po- množil! tabli čne vrednosti za število dreves, lesno zalogo in volumenski prirastek s ko~ ličnikom med dejansko temeljnico stratuma in tablično temeljnico. Prav tako smo prila- godili število dreves, lesno zalogo in prira- stek posamezne vrste v stratumu tako, da smo te vrednosti pomnožili s količnikom med temeljnico stratuma in temeljnico dre- vesne vrste v stratumu. V tabeli št. 4 so za smreko po stratumih podani: primerjava dejanskih temeljnic s tabličnimi, prilagojenega dejanskega števila dreves s prilagojenim tabličnim številom dreves, srednjih temeljničnih premerov dre- ves z ustreznimi tabličnimi vrednostmi ter prilagojenih lesnih zalog in prilagojenih vo- lumenskih prirastkov z ustreznimi prilagoje- nimi tabličnimi vrednostmi. Enake primerjave za jelko so podane v tabeli št. 5. S preskusom značilnosti razlik smo le za 172 G. V. 4/90 0,95 615 564 1,09 11 '1 20,4 0,54 0,88 523 600 0,87 10,7 15,8 0,68 1,05 445 551 0,81 10,5 17,8 0,56 1,30 547 680 0,80 8,8 10,5 0,83 0,79 444 401 1,11 9,6 12,5 0,77 1,51 613 482 1,27 9,4 6,4 1,46 1,01 531 546 0,97 10,0 13,9 0,72 prirastek jelke ugotovili, da so razlike med tabličnimi in dejanskimi pri rastki visoko zna- čilne s tveganjem a 0,01. V povprečju je dejanski volumenski prirastek jelke le 50%, prirastek smreke pa 90% ustrezne tablične vrednosti - ob predpostavki, da bodo v naslednji periodi radialni prirastki enaki kot v minulem desetletju. Za vse ostale primerjave, skupaj s prirastkom smreke, pa nismo s statistično analizo ugo- tovili značilnih razlik. Za obe drevesni vrsti ugotavljamo, da je razmerje med dejanskim in tabličnim prirastkom najmanjše v tistih stratumih, kjer tablice izkazujejo najvišje tekoče prirastke, to sta stratuma 1 in 3, in najvišje v stratumu 6, kjer so tablični prirast- ki za obe drevesni vrsti najnižji. V povprečju je dejanski temeljnični premer smreke za 3% večji od tabličnega, dejanski premer jelke pa za 7% manjši od tabličnega. Za obe drevesni vrsti velja tudi zakonitost, da je razmerje med dejanskim in tabličnim srednjim premerom največje v najmlajših sestojih (stratum i) in najnižje v najstarejših sestojih (stratum 4 in 6). Vzrok za to zako- nitost pri jelki je že desetletja prisotni pojav hiranja z močnim padcem prirastka, zaradi česar je srednji temelj nični premer starejših sestojev bistveno manjši kot izkazujejo ta- blice. Enake analize smo opravili tudi s češko­ slovaškimi tablicami (HALAJ i 987) in v glavnem ugotovili enake zakonitosti kot pri švicarskih tablicah. Za prirastek pa češko­ slovaške tablice izkazujejo bistveno nižje vrednosti od švicarskih. V povprečju je dejanski tekoči volumenski prirastek smreke i 2i %, prirastek jelke pa 81 % tab- lične vrednosti. Menimo, da so v čeških tablicah, ki so nastale v zadnjem času, že upoštevani pojavi umiranja gozdov, zato te izkazujejo nižje prirastka. ~ 'fC. ",. ~ ..J. (j Tabela 4: Primerjava dejanskih temeljnic, premerov, prilagojenega števila dreves, prilagojene lesne zaloge ln prilagojenega volumenskega prirastka za SMREKO z ustreznimi tabličnimi vrednostmi 7 ČSSR Btto KSK Btto 23 . 9. 81100 Stra- G/ha tum deJ labi 34 N2 1 48,6 S1,9 36N1 2 38,2 S1,1 34 N1 3 40,1 48,6 34 N1 4 40,4 S3,0 26 N1 S 40,S 44,0 24 G1 6 48,1 49,9 Skupaj 42,7 49,8 EAFV Gdej/Gtabl 0,94 0,75 0,83 0,76 0,92 0,96 0,86 Stra- tum G/ha dej G/ha tab! Gdej/Gtabl Niha dej 1 2 3 4 5 6 Sku- paj 48,6 38,2 40,1 40,4 40,5 48,1 42,7 39,0 41,2 3.9,7 .42,5 34,4 34,5 38,6 1,25 0,93 1,01 0,95 1,18 1,39 1 '11 493 298 404 259 372 337 361 Niha dej' tabl' 493 922 298 38S 404 518 2S9 329 372 819 337 448 361 570 Ndej'/Ntabl' O,S3 0,77 0,78 0,79 0,45 0,7S 0,63 Niha labi Ndej/Ntabl ddej 718 322 411 219 524 378 429 0,69 0,93 0,98 1,18 0,71 0,89 0,84 35,4 40,3 35,6 42,4 37,3 42,6 38,9 d dej/tabl dej labi 34,3 26,0 1,32 38,6 3S,5 1,09 33,S 31 ,S 1,06 41,1 39,4 1,04 3S,3 2S,2 1 ,40 41,2 36,9 1,12 37,3 32,4 1,1S sred. premer dtabl 26,7 39,2 35,3 48,7 31,4 44,7 37,7 ddei/dtab\ 1,33 1,03 1,01 0,87 1,19 0,95 1,03 V/ha dej' labi' 6SO 608 546 S72 466 S56 554 623 479 469 641 586 556 569 V/ha dej 650 546 466 554 479 641 556 7 V/ha labi 626 571 564 646 505 668 597 dei'/tabl' 1,07 0,95 0,84 0,89 1,02 1,09 0,98 VdeJNtabl 1,04 0,96 0,83 0,86 0,95 0,96 0,93 iv daj' labi' 13,4 15,4 11,8 9,4 10,8 10,3 9,1 7,7 14,5 8,3 8,6 5,6 11,4 9,5 7 23•9 ivdej ivtabl m3/ha/l m3/ha/l 13,4 20,7 11,8 12,3 10,8 13,5 9,1 10,0 14,5 10,9 8,6 8,1 11,4 12,6 der/labi' 0,87 1,25 1,05 1,19 1,75 1,54 1,21 iv deJ/iv labi 0,65 0,96 0,80 0,91 1,37 1,06 0,90 Tabela 5 (1): Primerjava dejanskih temeljnic, premerov, prilagojenega števila dreves, prilagojene lesne zaloge in prilagojenega volumenskega prirastka za JELKO z ustreznimi tabličnimi vrednostmi EAFV Stra- tum 1 2 3 5 6 Sku- paj G/ha de) 48,6 38,2 40,1 40,5 48,1 43,1 G/ha labi 47,4 44,1 43,6 38,4 40,2 42,7 Gc:!eJ{Gtabl 1,03 0,87 0,92 1,05 1,20 1,01 Niha dej 602 435 596 S94 618 569 Niha labi 571 416 S02 724 358 514 Ndei/Ntabl 1,06 1,05 1,19 0,82 1,73 1,11 ddej 32,0 33,4 29,3 29,4 31,5 31,1 dtabl 32,6 34,4 32,1 26,7 41,4 33,4 dc:!eJ/dtabl 0,98 0,97 0,91 1,10 0,76 0,93 V/ha da] 640 504 430 432 S60 513 V/ha tab\ 641 503 502 406 623 535 Vda]Ntabl 1,00 1,00 0,86 1,06 0,90 0,96 iv deJ m3/ha/l 10,3 9,5 8,8 8,0 7,3 8,8 ivtabl m3/ha/l 24,8 17,0 19,3 1S,3 10,7 17,4 iv deJ/iv ta bl 0,41 0,56 0,46 0,52 0,69 o,so as Ol Cl) "- ..:.:: .o .-c.occoo "' {/j -:::: c.oc:ncocoo c & oo o· o...: Q) " E ::s o 0')0')0...-C") > :E u:) o) .... ~ cr)r-.- m s ...... ,..- Ol Cl) .J: c Q) C")ll)CCICM ·o 'ci e""oi'cO'cčr: Ol " ~ a. ~ .5 (")Qll)QQ ...:::: CO CCl CO') Cl) ~ ...:...:o...:o Dl o Cii N Cl) :E NC")f'o-o::I'C NOOC")N c s C,Oll)ll)o::I' - O'C:f'ONC c i~~~~~ Q) ·o Dl ~ a. :a Cl) '- "'' o::tMc.o..-co ~ :E c.Ooi'r-.-N'...: ·:;: ,!!! NNN NM Cl) I"'CJ ...... 1{/j I.Of'o-.-ll)C.O & ca oor:r:oi' Ol ," MMC\INN Q) c: Q) ·o :g Dl ž f'o-COCCill)C\1 ~ ....,... ._ ee ~~fe~~ Cl) ..... :E E~ s O)ll) :.... Nll):::::1 .1:. .~N " CON.-ll)T"" Cl) o i a:r CCl~ o o a:j E::.::: ·.::: ..J o::rM'C:to::to:t a.w .,"") h E -as ... T""C\IC")ll)I.O ~N (i.) ::s ...... li) CU ..:.:: ro- a: -0 (].)(IS (}) o C\l'f-T""...-C\1 .g.~ ~ (f) C:,dld>NN 1-D. >(.) u; MNNNN 174 G. V.4/90 &~ 'C J!! " ,..-CCl o f'o-[0') (") C\1 CCl o CCl eč 1.0 O') o r-. (") r-. ll) (") -ll) 25 %) veča z nadmorsko višino sestaja in starostjo. Pregled strukture sestojev za jelko pa kaže, da so razlike med stratumi neizrazite. Z analizo strukture osutosti krošenj jelk po stratumih ni bilo mogoče ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na osutost krošenj (rasti- šče, starost, nadmorska višina). Grafikon 1 : Osutost krošenj smreke po posameznih socialnih položajih 100 90 80 70 60 %50 40 30 20 10 o 3 4 Grafikon 2: Osutost krošenj jelke po posameznih socialnih položajih 100 90 80 70 60 0/o 50 40 30 20 10 o 2 3 4 S k. 176 G. V. 4190 Stopnja osut osti 0-10% ~~:;.~::s: ~~~ 11-25''/o 26-60% 11 > 60% Socialni položaj Stopnja osutosti 11 > 60% Socialni položaj -1 Ugotavljamo, da so izrazitejše razlike v strukturi sestojev glede na osutost krošenj smreke nastale zaradi tega, ker je hiranje smreke razmeroma nov pojav, ki je prizadel predvsem fiziološko bolj ogrožene sestoje (večja nadmorska višina, starost). Pojav hiranja jelke pa je star desetletja in v tem dolgem obdobju je ogrozil pretežni del populacije, zato so razlike med posameznimi sestoji neizrazite. 3.4. Priraščanje sestojev Osutost krošenj je le najvidnejši zunanji znak zdravstvenega stanja drevja, ki ga neposredno ne moremo meriti. V naši razi- Grafikon 3: Osutost krošenj smreke po stratumih 100 90 80 70 60 %50 40 30 20 10 o Grafikon 4: Osutost krošenj jelke po stratumih 100 90 80 70 60 %50 40 30 20 10 o 2 3 5 6 Stopnja osutosti 0-10% ~~~ 11-25% 26-60% 111 > 60°/o Stratum Stopnja osutosti 0-10% 26-60% 111 > 60°/o Stra tum G. V. 4/90 177 Tabela 10: Vrednosti kazalca 1.1. ter preskus značilnosti razlik med srednjimi vrednostmi po metodi parov Smreka Jelka SociaJni razre 1.1. preskus razlik m = 5 1.1. preskus razlik m - 4 1. 1,033 t = 4, 134** 2. 0,974 t= -0,864NS 3. 1,035 t= -o.o8oNs 4.+5. 1,044 skavi smo skušali z dendrometrijskimi ka- zalci (temeljnični prirastek) ovrednotiti vpliv zdravstvenega stanja drevja, ki smo ga ocenjevali z osutostjo krošnje na prirastne zmožnosti. 3.4.1. Učinkovitost dreves pri priraščanju po socialnih razredih Hoteli smo ugotoviti, kako so glede na številčnost dreves z osuti mi krošnjami učin­ kovita drevesa pri priraščanju po socialnih razredih. To smo ugotavljali s pomočjo kazalca 1.1. {indeks indeksov), ki ima v števcu relativni delež tekočega temeljnič­ nega prirastka v danem socialnem razredu, v imenovalcu pa relativni delež temeljnice istega razreda (KOTAR 1980, KOLAR 1989). V zdravih sestoj ih je v veljavi splošna zakonitost, da imajo drevesa 1. in 2. social- nega razreda v prirastku večji delež kot v temelj nici (l. l. > 1 ). Vrednosti indeksov so prikazane v tabeli 1 O. Značilnosti razlik med srednjimi vrednostmi smo preizkusili po metodi parov, pri čemer smo kvocient logaritmirali. S preskusom smo odkrili značilne razlike med 1. in 2. socialnim razredom glede učinkovitosti dreves pri priraščanju, in to za obe drevesni vrsti. Med 2. in 3. razredom razlika pri obeh drevesnih vrstah ni značil­ na. Drevesa 2. sestojnega položaja so najmanj učinkovita pri obeh drevesnih vrstah, kar je nerazložljivo, ker imajo osebki ugodnejši položaj glede na svetlobo, manjši pa je tudi delež očitno poškodovanih dre- ves. To seveda precej vpliva na proizvodnjo sestojev, ker je v analiziranih sestojih delež temeljničnega prirastka drugega sestoj- nega položaja prek 50%. Kot zanimivost smo vključili v tabelo še sloj potisnjenih in i 78 G. V. 4/90 1,128 t = 2,724° 0,939 t = -0,626NS 0,986 t = -2,824. 1 '181 obvladanih dreves, ki sicer za analizo ni bistven, saj je njegov delež v priraščanju nepomemben. Vidimo, da so drevesa tega sloja celo učinkovitejša od nadvladujočih. S pomočjo kazalca 1.1. smo ugotavljali učinkovitost dreves pri priraščanju po so- cialnih razredih in prišli do presenetljivega rezultata, da so najmanj učinkovita drevesa 2. sestojnega položaja. Zato bomo primer- jali temeljnične prirastke po posameznih socialnih razredih. Ker je temeljnični prira- stek odvisen od premera, so primerljivi samo prirastki istega premera. Istemu pre- meru za posamezne stratume smo se prila- godili z modelom analize kovariance, tako da smo iz analize izločili vpliv premera (kovarianta). V grafikonu 5 in 6 so prikazane prilago- jene srednje vrednosti temeljničnega prirastka po socialnih položajih ter interval zaupanja s tveganjem o. 0,05 za celotno populacijo smreke in jelke. Iz grafikonov je razvidno (če zanemarimo socialni položaj obvladanih in potisnjenih dreves), da so prilagojeni tekoči prirastki v socialnem položaju '1 največji. Med 2. in 3. socialnim položajem pa razlike niso stati- stično značilne. Z analizo posameznih stra- tumov smo ugotovili za smreko v petih ter za jelko v treh stratumih, da drevesa 2. socialnega položaja najmanj priraščajo. Podobno kot ugotovitve s kazalcem 1.1. tudi analiza kovariance potrjuje, da so dre- vesa 2. sestojnega razreda razmeroma malo učinkovita pri priraščanju. 3.4.2. Osutost krošenj in priraščanje dreves Odvisnost priraščanja dreves od osutosti krošenj smo proučevali s primerjanjem te- meljničnega prirastka po posameznih stop~ njah osutosti krošenj. Analizo smo, kot pn -- ugotavljanju priraščanja po socialnih razre- dih, opravili z modelom analize kovariance, tako da smo iz analize izločili vpliv premera. Prilagojenje srednje vrednosti temeljnič­ nega prirastka po stopnjah osutosti krošenj ter interval zaupanja s tveganjem o: = 0,05 po stratumih so prikazani v grafikonu 8 in 9 ter v tabeli 1 O. V analizi smo upoštevali drevesa vseh slojev. Ostali avtorji običajno upoštevajo samo drevesa 1., 2. ter včasih še 3. sloja (npr.: KOLAR 1989). Ugotovili smo, da so rezultati enaki ne glede na to, ali analiziramo celotno populacijo ali samo drevesa zgornjih slojev. Grafikon 6: Prilagojene vrednosti temeljnič­ nega prirastka po socialnih položajih ter inter- val zaupanja s tveganjem a. = 0,05 za SMREKO ig. 25 20 cm2/!eto 15 10 5 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 3 4 socialni položaj Grafikon 7: Prilagojene vrednosti temeljnič­ nega prirastka po socialnih položajih ter inter- val zaupanja s tveganjem a. = 0,05 za JELKO ig. 25 20 cm2/!eto 15 10 5 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 3 4 socialni položaj Iz grafikona 8 in 9 je razvidno, da pri smreki prirastek na splošno upada s pove- čevanjem poškodovanosti, pri jelki pa imajo drevesa 1. stopnje osutosti (11-25% osute krošnje) izrazito največje prirastka, ki se nato zmanjšujejo s stopnjevanjem poško~ dovanosti. Pri obeh drevesnih vrstah so le med 1 . in 2. stopnjo osutosti pri rastki zna- čilno različni, razlike med prirastki ostalih stopenj pa niso statistično značilne. V tabeli Grafikon 8: Prilagojene vrednosti temeljnične­ ga prirastka po stopnjah osutosti krošenj ter interval zaupanja s tveganjem a 0,05 za SMREKO ig. 25 20 cm2Aeto 15 "10 5 1 1 1 1 ! 1 1 1 1 1 1 2 3 4 osutost Grafikon 9: Prilagojene vrednosti temeljnične­ ga prirastka po stopnjah osutosti krošenj ter interval zaupanja s tveganjem a = 0,05 za JELKO ig. 25 20 cm2Jleto 15 10 1 1 1 1 1 1 5 1 1 1 1 2 3 4 osutost 11 smo poleg dejanskega in prilagojenega temeljničnega prirastka prikazali še pov- prečni prsni premer po posameznih stop- njah osutosti krošenj. Pri smreki se pov- prečni premer dreves s poškodovanostjo manjša, pri jelki pa imajo najmanjši pov- prečni premer najmanj in najbolj poškodo- vana drevesa. Največji povprečni premer imajo jelke (11-25%) osutosti. Podobno so ugotovili za jelko na Visokem krasu (HOČE­ VAR, HLADNIK 1988). Ugotovitve o pov- prečnem premeru po stopnjah osutosti so v skladu z rezultati v poglavju 3.3.2., ko smo analizirali osutost krošnje glede na socialni položaj dreves. (Socialni položaj je v tesni korelaciji s premerom). Ker pov- prečni premer dreves s povečevanjem osu- tosti pada, so debelejša drevesa bolj zdrava kakor tanjša, podrasla drevesa. Izjema so le osebki jelke brez vidnih poškodb, ki imajo majhen povprečen premer, vendar je to razmeroma majhen del populacije (7% skupnega števila jelk). Z našo raziskavo ne G. V. 4190 179 Tabela 11 : Prilagojene in neprilagojene vrednosti temeljničnega prirastka po stopnjah osutosti krošenj Dreves na Osutost(%) vrsta 0-10 11-25 26-60 >60 SKUPAJ Jelka 0-10 11-25 26-60 >60 SKUPAJ moremo potrditi domneve, da so nižji prsni premeri poškodovanih dreves posledica več desetletij trajajočih vplivov na rast dre- ves. 4. RAZPRAVA IN UGOTOVITVE Propadanje jelke je že desetletja trajajoč pojav, ki ima na Pohorju katastrofalne po- sledice. V gozdnogospodarski enoti Lehen se je delež jelke v tridesetih letih zmanjšal z 69 na 48 %. Zadnja leta se je hiranju jelke pridružilo še pešanje smreke. Ugotovili smo, da znaša delež očitno poškodovanih osebkov {osutost nad 25 %) pri jel ki 67%, pri smreki pa 30%. To kaže na izredno slabo stanje sestojev, ki imajo povrh tega zaradi dolgotrajnega odstranjevanja opeša- nih osebkov bolj ali manj razgrajeno se- stojno zgradbo. S primerjavo sestojev z ustreznimi vred- nostmi iz donosnih tablic za število dreves, srednji temeljnični premer ter lesno zalogo nismo ugotovili statistično značilnih razlik. Volumenski prirastek jelke znaša v pov- prečju le 50% ustrezne tablične vrednosti, prirastek smreke pa 90 %. Pri jelki smo s statistično analizo ugotovili, da so razlike med tabličnimi in dejanskimi pri rastki visoko značilnef pri smreki pa značilnih razlik ni- smo ugotovili. Kljub dolgotrajnemu odstra- njevanju močno opešanih dreves ne glede na njihovo gojitvene vlogo pri obravnavanih sestojih ni odstopanj od ustreznih tabličnih vrednosti. Močno odstopa le porazno majh- ni prirastek jelke. Pri tem je treba upošteva- ti, da švicarske tablice izkazujejo bistveno previsok delež redčenj v drugi polovici proi- 180 G. V. 4/90 d ig igprilagoj. cm cm2/leto cm2/leto 40,3 22,9 21,1 38,6 20,6 20,3 37,3 16,6 17,5 33,1 11 '1 15,7 38,3 19,4 19,4 25,5 10,0 12,3 31,4 16,4 14,8 28,9 9,7 9,8 25,0 6,1 8,8 29,0 1111 1 i '1 zvodne dobe, zaradi česar so s tablicami ugotovljene proizvodne sposobnosti neko- liko nižje od dejanskih (KOTAR 1989). Za smreko velja, da so drevesa z najbolj osuti mi krošnjami v spodnjih sestojnih polo- žajih. Podobno velja za jelko, le da je delež dreves brez vidnih poškodb največji v sloju obvladanih in prevladanih dreves. Ker je socialni položaj v tesni korelaciji s preme- rom, lahko rečemo, da pri smreki premer dreves z večanjem poškodovanosti pada, za jelko pa je značilno, da je premer dreves brez vidnih poškodb ter dreves z osutostjo nad 60% najmanjši, največji premer pa imajo jelke z 11-25% stopnjo osutosti. Z našo raziskavo nismo mogli ugotoviti, ali so nižji prsni premeri poškodovanih dreves posledica več desetletij trajajočih vplivov ali pa so drevesa v spodnjih sestojnih položa- jih fiziološko manj odporna in zato prej podležejo kvarnemu vplivu onesnaženega ozračja. Z analizo osutosti dreves po socialnih položajih smo torej za obe drevesni vrsti ugotovili, da se delež očitno poškodovanih dreves (osutost nad 25 %) veča z nižanjem socialnega položaja {le pri jelki se v 4. in 5. socialnem položaju osutost nekoliko zmanjša). To je v skladu z raziskavo smreke v gozdovih Šaleške doline {KOLAR 1989). Drugačne rezultate pa so dobili po- nekod drugod v Sloveniji, ko ugotavljajo, da je pri smreki največja osutost zgornjega dela krošnje pri drevesih prvega socialnega položaja (FERLIN 1989). Razlike med sestoji glede strukture po- škodovanosti so pri smreki izrazite, pri jelki pa razmeroma neizrazite. Za smreko smo· ·~ l ugotovili, da se delež z očitnimi znaki po- škodovanosti veča z nadmorsko višino in starostjo sestojev. Pri jel ki pa z analizo strukture osutosti krošenj po stratumih ni- smo mogli ugotoviti, kateri sestojni dejavniki vplivajo n~ :z;dravstveno stanje. Hiranje jelke traja že de~etletja, v tem dolgem obdobju je zajelo pretežni del populacije, tako da so razlike med posameznimi sestoji neizrazite. Smreka pa peša šele nekaj let in to je ogrozilo predvsem sestoje, ki so fiziološko bolj ogroženi. Zato so razlike v strukturi sestojev glede osutosti krošenj pri smreki mnogo bolj izrazite kakor pri jelki. Z analizo učinkovitosti priraščanja dreves po socialnih razredih smo ugotovili, da so drevesa prvega socialnega položaja naj- učinkovitejša, kar smo tudi potrdili s stati- stično analizo. Preseneča, da med 2. in 3. socialnim razredom ni statistično značilnih razlik. Dre- vesa drugega socialnega položaja tako pri smreki kot pri jelki so razmeroma malo učinkovita. To je skrb vzbujajoče, ker imajo drevesa tega socialnega položaja prek 50- odstotni delež temeljničnega prirastka in zato močan vpliv na proizvodnjo sestoj ev. . . Prirastek smreke upada s povečanjem poškodovanosti. Pri jelki preseneča, da imajo drevesa brez vidnih poškodb manjše prirastka kot drevesa, ki imajo krošnje osute v intervalu 11-25 %, nato pa se tudi pri jelki s povečevanjem osutosti prirastek manjša. Jelke brez vidnih poškodb imajo manjše prirastka kot drevesa naslednje stopnje osutosti, ker je med njimi delež podstojnih jelk velik, je pa to razmeroma nepomemben del populacije jelke (samo 7% jelk je brez vidnih poškodb). Za populacijo smreke in jelke velja, da so le med 1. in 2. stopnjo osutosti prirastki značilno različni, razlike med prirastki ostalih stopenj pa niso stati- stično značilne. Ko smo analizirali odvi- snost priraščanja od osutosti krošenj po stratumih, smo ugotovili za smreko značilne razlike le v enem stratumu, pri jelki pa v vseh stratumih razen v enem. Tudi to potr- juje domnevo, da je hiranje jelke dolgotra- jen pojav, umiranje smreke pa traja šele nekaj let. Obdobje zadnjih desetih let, za katerega smo merili prirastek, je pri smreki verjetno predolgo, da bi lahko po posamez- nih stratumih ugotovili statistično značilne razlike med prirastki različnih stopenj po- škodb. Pri gospodarjenju z jelko je zelo važna individualnost odkazila, ker posamezni osebki izredno priraščajo. Ugotovili smo, da hiranje smreke v analiziranih sestojih na Pohorju nikakor ni tako katastrofalen pojav kot pri jelki. Očitno obolelih dreves je pri- bližno toliko, kot se jih v desetletju z redče­ njem odstrani iz sestaja, pri čemer so najbolj prizadeta drevesa v spodnjih sestoj- nih položajih. Ker odstranjujemo iz sestojev le najbolj bolna drevesa, je prirastek dejan- sko nekoliko večji, kot kaže povprečje. Z raziskavo smo ugotovili, da med smreko in jelko obstajajo velike razlike v intenzivnosti pešanja dreves, pa tudi, da se obe drevesni vrsti v marsikaterem pogledu obnašata precej podobno. Žal ne moremo napovedati, kakšne bodo poškodbe v pri- hodnosti, ker bi bilo treba snemanja pono- viti, da bi ugotovili, kakšen je razvoj po- škodb. THE INFLUENCE OF HEALTH CONDITION ON INCREMENT AND PRODUCTION CAPACITY OF NORWAY SPRUCE AND EUROPEAN FIR FOREST STANDS Summary The dying of the European fir, which set in more intensively in Slovene forests 30 years ago was also followed by the weakening of other tree species, especially the Norway spruce in the eighties. The share of the European fir has decreased from 69% to 48% in the Lehen forest enterprise unit in the last 30 years. ln the recent years, the weakening of the Norway spruce joined the dying of the European fir. It was established that the share of evidently damaged trees (needle less over 25 %) totalled 67 °/o in the European fir and 30% in the Norway spruce. This indicates that the condition of forest stands is extremely bad and their structure is more or less decompo- sed which can be attributed to continual removing of weak trees. Forest managing practiced up tili now has turned out to be inappropriate in a dying forest. New ways and methods are demanded in forest managing activities because the old, pro- ved formulas do not hold true any longer. The purpose of the research was to establfsh the principles of the incrementing in the Norway spruce and the European fir in relation to health condition - in the optima! development stage of a forest (mature polewood, stand of mature trees) - in some natural sites of good and excellent quality on the Pohorje. Special emphasis was given to the Dryopterido-Abietetum association which is the most rich fir natural stand. Another G. V. 4/90 181 purpose of this research was to establish the occurrence of illness in different forest stands. Due to the fact that the weakening of the Euro- pean fir is a phenemenon which has been existing for severa! decades and quite some experience and knowledge have been gained in this field, the research tried to give an answer as regards the behaving of the Norway spruce in comparison with that of the European fir in new condilions. Due to a high share of trees with damaged crowns and partly decomposed stand structure, the research also triad to establish how actual stands developed regarding yield tables. The comparison of stands with corresponding values in yield tables for the number of trees, the mean basal area diameter and timber supply did not establish statistically characteristic differen- ces. On the average, the volume increment of the European fir only amounts to 50% of the corre- sponding table value and that of the Norway spruce to 90 %. By me ans of a statistical analysis it was established for the European tir that the differences between table and actual increment values were highly characteristic. No characteri- stic differences were established for the incre- ment value of the Norway spruce. It can be stated that despite continual removing of highly weaken- ed trees with no respect to their silvicultural role, the stands dealt with do not evidence deviation from corresponding table values. Only the incre- ment of the European fir, which is disasterously low, strongly differs from table values. It should also be !aken into account that Swiss tables show a share of thinnings essentially too high in the second half of the production period, the conse- quence of which are to some degree lower production capacities established in tables from actual enes {KOTAR 1989). It holds true of the Norway spruce that trees with the most damaged crowns are in lower stand positions. It similarly holds true of the European fir only that the share of trees without evident damage is the greatest in the stratum of subordi- nated and predominating trees. Because the social position is in close relation to diameter, it could be claimed that tree diameter decreases with damage increase in the Norway spruce. It is characteristic of the European tir that tree diame- ter is the smallest in trees without any evident dam age and trees with the loss of needles of over 60% and that the largest diameters have Euro- pean firs with needle loss ranging between 11 and 25 %. The research could not establish whether smaller breast-height diameters of dama- gad trees were the consequence of influences persisting severa! decades or whether trees were physiologically less resistant and therefore more susceptible of harmful influence of polluted air in lower stand positions. The analysis of needle loss in trees according to social positions establisched for both tree species that the share of evidently damaged trees (needle less over 25 %) increased with the lowering of social position (needle less diminishes a little only in the European tir in the 4th and 5th social position). This corresponds to 182 G. V. 4/90 the research on the Norway spruce in the forests of the Salek valley (KOLAR 1989). Different results were obtained in some other parts of Slovenia where it was established that the seve- rest needle loss of the upper part of the crown in the Norway spruce occurred in trees of the first social position (FERLIN 1989). The differences between forest stands as re- gards the damage structure are explicit in the Norway spruce but relatively inexplicit in the European fir. It was established for the Norway spruce that the share of trees with evident da- mage signs increased with the altitude and the forest stand age. However, it was impossible to establish which stand factors exerted influence upon the health condition in the European fir by means of the analysis of crown damage structure according to strata. The dying of the fir has been going on for decades and has included the predominant part of the fir population so that the differences between individual stands are inexpli- cit. The weakening of the Norway spruce has only been existing for some years and it has primarily endangered those stands which are physiologi- cally more endangered. Therefore, the differen- ces in stand structure as regards crown damage are much more accentuated in the Norway spruce than they are in the European fir. The analysis of the effectiveness of tree incre- menting according to social classes established that the trees belonging to the first social position were the most efficacious which was also confir- med by means of a statistical analysis. Curiously enough, the differences in incrementing between the 2nd and the srd social class are not statistically characteristic. Trees belonging to the second social position are relatively poorly efficacious in incrementing which holds true of the Norway spruce as well as of the European fir. This is a matter of concern because the share of basal area increment of the trees belonging to this stand position is over 50% and consequently, their effect on the production of stands is great. Spruce increment decreases with damage in- crease. It is surprising with the European fir that trees without evident damage have smaller incre- ments than trees with damaged crowns between 11-25 %. After that percentage, dam age increase also conditions smaller increments in the fir. Firs without evident damage have smaller increments than trees of the next damage degree because there is a high share of underplanted firs, which is, however, a relatively insignificant part of the fir population {only 7% of fi rs have no evident damage). It can be claimed for the population of the Norway spruce and European fir that there are characteristically different increments only between the first and the second damage degree, the differences between the increments of other degrees are not statistically characteristic. The analysis of the relation between the increment and crown damage according to strata proved only in one stratum that the differences between increments as to the damage were characteristic in the Norway spruce. They were characteristic in all strata but in one in the European fir. This also confirms the supposition that the weakening of the European rir is a phenomenon which has been existing for quite a long time and the dying of the Norway spruce only for some years. The period of the last 1 O years for which the increment was measured in the Norway spruce is probably too long to enable the establishment of statistically characteristic differences between the increments of different damage degrees according to indiviw dua1 strata. ln the managing with the European fir, the individual approach in tree marking is of great importance because there are individual trees which evidence extraordinary increments. It was established that the weakening of the Norway spruce in the anaysed stands on the Pohorje was by no means as catastrophic as that in the European fir. There are approximately as many evidently ili trees as they are removed from the stand through thinnings in a decade. The most affected trees are to be found in lower stand positions. Due to the fact that only the most ili trees are removed from the stands, the increment is in fact a little greater than it is indicated by the mean value. It was established in the research that there were great differences in the intensity of weaken- ing between the Norway spruce and the European fir and that both tree species behaved in a similar way from many points of view. Unfortunately, damage extent in the future can not be told in advance because it would be necessary to repeat the measurings in order to be able to establish the damage trend. LITERATURA 1. Ferlin, F.: 1989. Raziskava prirastka in pro- izvodne sposobnosti sestojev v odvisnosti od onesnaženja zraka. Letno poročilo Xlii 1988, Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 2. Hočevar, M., Hladnik, D.: 1988. Integralna foto-terestična inventura kot osnova za smotrno odločanje in gospodarjenje z gozdom. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 31, str. 93- 120. 3. Hal aj, J.: 1987, Rastove tabulky hlavnych drevin ČSSR, Priroda. 4. Hočevar, M.: 1988. Ugotavljanje in spremlja- nje propadanja gozdov z aerosnemanji, Ljubljana, Gozdarski vestnik št. 2, str. 53-66. 5. Hočevar, M.: 1989. Interpretacija gozdnega prostora z daljinskim zaznavanjem. Letno poročilo Xlii 1988, Biotehniška fakulteta VTOZD za go~ zdarstvo, Ljubljana. 6. Kolar, l.: 1989. Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 7. Kotar, M.: 1977. Statistične metode (skrip- ta), Ljubljana. 8. Kotar, M.: 1980. Rast smreke na njenih naravnih rastiščih Slovenije. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Strokovna in znanstvena dela št. 67, Ljubljana. 9. Kotar, M.: 1984. Ugotavljanje proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč in njenih izkoriščeno­ sti, Gozdarski vestnik št. 3, Ljubljana. 10. Kotar, M.: 1985. Povezanost proizvodne zmogljivosti sestoja z njegovo gostoto. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26 str. 107- 126. 11. Kotar, M.: 1989. Določevanje lesne pro- izvodne sposobnosti gozdnih rastišč, Gozdarski vestnik št. 5, Ljubljana. 12. Winkler, l.: 1989. Družbenoekonomski vi- diki propadanja gozdov, Gozdarski vestnik št. 2, Ljubljana. 13. Gozdnogospodarski načrti gospodarske enote Lehen od leta 1957 do 1987. Sušenje drevja nam redči gozdove. Zlasti mnogi jelovi sestoji so že zelo vrzelasti. (Foto: Marko Kmecl) G. V. 4190 183 GDK:48:44:45 Ogroženost gozdov v tolminskem gozdnogospodarskem območju Jože PAPEŽ* Izvleček Papež, J.: Ogroženost gozdov v tolminskem g~zd~ogospodarskem območju. Gozdarski vest· mk, st. 4/1 990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 12. V delu je prikazan problem ogroženosti gozdov v tolminskem. ~oz~nog~~podc;trskem območju. ~ozdove ogr?.zaJo b1otsk1 1n ab1otski dejavniki ter clovek s SVOJim vsestranskim delovanjem. Pre- gled vseh dejavnikov, ki vplivajo na gozd, je poka::al.. ~a so tolm!.~~ki gozdovi med najbolj ogr~zemm~ v SlovemJI rn da je zadnji čas, da druzba zaene sovlagati v določene gozdarske dejavnosti, tako kot je to običajno v razvitem svetu. 1. ZNAČILNOSTI OBMOČJA Tolminsko gozdnogospodarsko območje leži v severozahodni Sloveniji in zajema pokrajinsko neenotno, vendar zaokroženo porečje reke Soče. Podnebne in fitografsko ločimo v njem: - submediteranska območje Vipavske doline, Brd in spodnjega dela reke Soče, dinarsko območje Nanoške, Trnovske in Banjške planete, preddinarsko območje cerkljanskega in idrijskega hribovja, - alpsko območje zgornje Soške doline s pritoki, vse do vrha Triglava. Različne geomorfološke, geografske in ekološke danosti so v preteklosti omogo- čale različno izrabo tal. V submediteran- skem področju je flišna podlaga omogočila razvoj poljedelstva, vinogradništva in sad- jarstva. V dinarskem in preddinarskem svetu s prevladujočimi apnenci in dolomiti ter vložki skrilavcev in laporjev je prebival- stvo živelo predvsem od gozda in živinore~ je, v alpskem svetu pa je prevladovalo " Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodar- stvo Tolmin, 65220 Tolmin, Brunov drevored 13, YU 184 G. V. 4/90 Synopsis Papež, J.: Endargement Degree of Forests in the Region of the Tolmin Forest Enterprise. Go- zdarski vestnik, No. 4/1990.~ ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 12. The study deals with the issue of forest endan- germent in the region of the Tolmin forest enter- prise. Forests are endangered by biotic factors, abiotic factors and the man with his versatile aclivities. The survey of all factors which exert influence upan forests showed that the Tolmin forests were among the most endangered ones in Slovenia. It is high time society started investing in certain forestry branches as it is the fact in developed countries. ekstenzivno pašništvo, zlasti reja drobnice. Po drugi svetovni vojni se je začel proces nižanja številčnosti prebivalstva na podeže- lju, tako da je gozd ponovno porasel precej nekdaj intenzivneje izkoriščanih površin. L. 1979 je bil delež gozdov v posameznih upravnih občinah naslednji: Ajdovščina 46%, Idrija 62%, Nova Gorica 50%, Tol- min 48% ali skupaj 51%. Ocenjujemo, da se je proces zaraščanja nekdanjih kmetij- skih površin v glavnem končal in da se delež gozda ne bo več bistveno povečal. Nasprotno, v Vipavski dolini lahko zaradi širjenja vinogradništva in sadjarstva priča­ kujemo celo zmanjšanje deleža gozda. Podnebne in geološke razmere v tolmin- skem gozdnogospodarskem območju so zelo pestre, kar se kaže tudi v velikem številu različnih gozdnih združb, v katerih je opaziti močan človekov vpliv. Fitocenolo- ško je skartiranih le 31.900 ha gozdov, ocenjujemo pa, da je delež posameznih skupin gozdnih združb v območju naslednji: - Termofilna bukovja 11% - Primorska bukovja 8% Mag. Dušanu Jurcu in prof. dr. Janezu Titovšku se zahvaljujem za popravke, pripombe in predlo- ge, s katerimi sem pripravil besedilo za objavo. - Acidofilna bukovja Podgorska bukovja - Gorska bukovja - Gorska jelova bukovja - Visokogorska bukovja Alpska bukovja 8% 1% 23% 19% 3% 12% - Mešani listnati gozdovi gričevij 7% - Gozdovi črnega gabra in hrasta puhovca 7% - Jelovja, smrekovja in borovja 1 % Tolminsko gozdnogospodarsko območje ima skupaj 112.922 ha gozdov, od tega je 44% družbenih in 56% zasebnih. V dru- žbenih gozdovih znaša lesna zaloga 162 m3/ha (40% iglavcev), prirastek 3,9 m3/ha (36% iglavcev), etat pa 2,4 m3/ ha (50% iglavcev) ali 86% prirastka iglav- cev in 48% prirastka listavcev. V zasebnih gozdovih znaša lesna zaloga 121 m3/ha (26% iglavcev) prirastek 4,0 m3/ha ( 22% iglavcev), etat pa 1, 7 m3/ha (29% iglavcev) ali 55 % prirastka iglavcev in 39 % prirastka listavcev. Gojitvena dela so zelo potrebna, po območnem načrtu 1981-1990 naj bi vsako leto opravili: - obnove gozdov - 709 ha; od tega 346 ha v družbenem sektorju, - nege gozdov - 1381 ha; od tega 731 ha v družbenem sektorju, varstva gozdov - 162 ha; od tega 135 ha v družbenem sektorju, - neposredne premene 367 ha; od tega 50 ha v družbenem sektorju, - posredne premene - 773 ha; od tega 221 ha v družbenem sektorju. 2. PREGLED DEJAVNIKOV, KI OGROŽAJO GOZDOVE Velika ekološka in sestojna pestrost go- zdov pomenita hkrati tudi veliko pestrost rastlinskega in živalskega sveta, nad zemljo in pod njo. V stabilnem naravnem· gozdu živijo njuni člani v medsebojnem ravno- težju. Zaradi podnebnih ekstremov in ujm prihaja do občasnih nihanj, ki so v naravnih ekosistemih normalen pojav. V gospodar- skem gozdu pa so zaradi neprimernih ukre- pov motnje lahko zelo velike in zaradi zmanjšane biološke in mehanske stabilno- sti gozdov že lahko govorimo o njihovi ogroženosti. Ujme, podnebni ekstremi in nepravilno gospodarjenje slabijo odpornost gozdov in tako gozdove skupaj ogrožajo biotski in abiotski dejavniki okolja ter človek. V tolminskem gozdnogospodarskem ob- močju gozdove ogrožajo: 1. Biotski dejavniki: - glive, bakterije, virusi, - rastlinojede žuželke, mali glodalci, - rastlinojeda parkljasta divjad. 2. Abiotski dejavniki: - klimatski ekstremi, - ujme, - onesnaževanje zraka. 3. Človek: kmetijstvo, - rekreacija, - vnašanje tujkov, - gospodarjenje z gozdovi. 3. BIOTSKI DEJAVNIKI V naravnem gozdu, v katerem razmerja v prehrambenih verigah in med njimi niso porušena, je odnos med živalsko in rastlin- sko sestavino gozda bolj ali manj dinamično uravnotežen. Spremembe v času in pro- storu so stalne (dnevne, sezonske in dolgo- ročne podnebne) in lahko rečemo, da dolo- čen gozdni ekosistem obstaja le v določe­ nem časovnem in prostorskem trenutku. Mnogo drevja v gozdnem ekosistemu od- mre zaradi konkurence in staranja, veliko pa ga propade zaradi gliv, rastlinojedih žuželk in podnebnih dejavnikov. Podnebni ekstremi in ujme lahko precej oslabijo drev- je in ustvarijo ugodne razmere za razvoj gliv in rastlinojedih žuželk. Ko v zgornjem sloju odmre veliko drevja, nastanejo ugodni pogoji za razvoj zelišč in grmovja, s tem pa tudi za razvoj rastlinojede parkljaste divjadi in mesojedov. Če človek zaradi »gojenja divjadi« mesojede iztrebi, se v tako spreme- njenem okolju močno poveča številčnost rastlinojede parkljaste divjadi in škoda za- radi ovirane naravne obnove je lahko dlje časa in velika. 3.1. Glive, bakterije, virusi 1. Endothia parasitica (kostanjev rak) Kostanjev rak se je na Goriškem pojavil po 11. svetovni vojni. V obdobju 1952-1960 so v Brdih in Vipavski dolini posekali G. V. 4/90 185 25.000-30.000 m3 kostanjevega lesa. Les so uporabili za tanin. razkuževali pa so ga v bazenih na železniških postajah v Volčji dragi in v Plavah. V oddaljenih in slabo dostopnih predelih kostanja niso sekali, zato tam najdemo precej orjaških kosta~ njev, ki so verjetno preživel zaradi pojava hipovirulence pri glivi Endothia parasitica. 2. Ceratocystis ulmi (holandska bolezen bresta) Bolezen je že dolgotrajna, v zadnjih letih pa opažamo pospešeno sušenje bresta, ki je v določenih predelih že izginil. 3. Cenangium ferruginosum (sušica bo- rovih vej) . Prvi začetki hiranje borovih nasadov se- gajo v zimo l. 1982-1983, ko so odkrili zajedavsko glivo Diplodia pinea. Ker ta prizadene le enoletne poganjke, ki drugo leto ponovno šopasto odženejo, so strokov- njaki ocenili, da ni nevarna. Močnejše suše- nje črnega bora se je pojavilo pozimi l. 1985-1986, ko se je od jeseni l. 1985 do pomladi l. 1986 delež sušečih se dreves povečal za 50%, marca l. 1986 pa je mag. Dušan Jurc določil glivo Cenangium ferrugi- nosum. Zaradi sušice borovih vej je najbolj ogrožen 123 ha velik nasad črnega bora nad Vipavo, kjer smo od l. 1986 do l. 1989 posekali 12.500 m3 suhega drevja. Bolezen se še ni umirila in v zimi l. 1989-1990 bo pp predvidevanjih treba spet ,posekati pribl. 3000 m3 suhega drevja. 4. Xypoxylon mammatum (trepetlikov rak) Odkrili so ga l. 1986, z njim pa je okužena večina trepetlike v območju. 5. Armillaria mellea (mraznica) Mraznica povzroča trohnenje korenin. Nevarna je v mlajših nasadih iglavcev, kjer lahko povzroči močno sušenje sadik. Precej so bili prizadeti nasadi iglavcev v Panovcu (hrastova rastišča) in na Kobariškem (bu- kova rastišča). V Trnovskem gozdu in na Nanosu pa se ta pojavlja kot sekundarni škodljivec na un;irajočih jelkah. 6. Fomes annosus (smrekova rdeča trohnoba) Smrekovo rdečo trohnobo smo do sedaj zabeležili v glavnem v smrekovih nasadih, osnovanih na bivših kmetijskih površinah. 186 G. V. 4/90 Ob vetrolomu v Trnovskem gozdu (3. julija 1988), ki je močno poškodoval večino mra- ziščnih smrekovih gozdov, pa smo ugotovi- li, da je smreka močno okužena z rdečo trohnobo in da je bila verjetno tudi zato manj odporna proti vetru. Ker se rdeča trohnoba običajno obdrži v panjih poseka- nih dreves, je vprašljiva tudi ponovna umetna obnova s saditvijo smreke. Tako bosta vetrolom in rdeča trohnoba popol- noma spremenila zasnovo gospodarjenja z mraziščnimi smrekovimi gozdovi in po- sredno tudi vplivala na hitrost obnove pro- padajočih jalovih gozdov. 7. Sušenje črne jelše, leske in robin ije Sušenje črne jelše in leske že več let opažamo na Banjšicah in v Brdih. Obe bolezni še nista močno razširjeni. Sušenje robinije, ki se najprej kaže v izgubi klorofila in živo rumenem listju, smo lani najprej opazili v Zg. Cerovem v Brdih, letos pa tudi v drugih krajih goriške in ajdovske občine. Vse bolezni še niso deter- minirane. 3.2. Rastlinojede žuželke 1 . Thaumatopoea pityocampa (pinijev sprevodni prelec) Pinijev sprevodni prelec živi v borovih nasadih v Vipavski dolini do nadmorske višine 800 m. Vsakih nekaj let njegovo šte- vilo naraste, vendar ga ne zatiramo. Zani- mivo je, da so l. 1 950 napadene nasade zapraševali z avioni in da so do l. 1956 odstranjevali zapredke in jih sežigali. 2. Tortrix viridana (hrastov zavijač) Hrastov zavijač je v Vipavski dolini stalno prisoten, močnejši napadi pa so bili l. 1973, 1974, 1986 in 1987. 3. Miram ella alpina carinthiaca {podvrsta bukove kobilice) in Barbitistes oczkayi Charp. {dolgotipalična kobilica) Obe vrsti kobilic, ki sta drugače značilni za Istro in Dalmacijo, sta se v Sloveniji prvič množično pojavili l. 1982 in to na pobočju Nanosa v združbi Seslerio-Ostryetum. Naw padenih je bilo 1 oo ha gozdov, popoln go- lobrst pa je bil na površini 40 ha. Zaradi kobilic je bil močno oviran promet na cesti Podnanos-Razdrto. Ukrepali nismo, ker bi kobilice lahko zatrli le z močnimi insekticidi. 4. Rhynchaenus fagi (bukov rilčkar ska- kač) L. 1986 in 1987 je bil močan napad v bukovih sestojih na celem območju, l. 1989 pa se je številčnost bukovega rilčkarja ska- kača že spustila v normalne meje. 5. Hibernia defoliaria (veliki zimski pedic) Spomladi l. 1987 je bil močan napad v Soški in Vipavski dolini, ko je veliki zimski pedic popolnoma obrstil črni gaber in hrast. Gradacija je sledila predhodnemu pojavu pedica l. 1986. 6. Lymantria dispar (gobar) L. 1988 se je gobar množično pojavil na Sveti gori in Sabotinu. Ker je bilo veliko bub parazitiranih in neizvaljenih, predvidevamo, da se je pojavil že l. 1987, skupaj z velikim zimskim pedicem. Zadnji znani množični pojav gobarja je bil l. 1965 in 1966. 7. Coraebus fasciatus (hrastov krasnik) Sušenje vej in vrhov hrasta v Vipavski dolini in na njenem obrobju smo dolgo pripisovali vplivu suše. Vendar smo l. 1988 ugotovili, da k temu precej prispeva hrastov krasnik, ki se zavrta v vrhove in veje starej- ših hrastov in po dveh, treh letih povzroči njihovo sušenje. 8. Coleophora laricella (macesnov molj) L. 1987 in 1988 je bil močan napad molja na Trnovski planoti v stopetdeset let starem sestoju. L. 1989 pa se je množično pojavil v Trenti, kjer je napadel vse macesnove sestoje na nadmorski višini nad 1000 m. 9. Dasyscypha willkommii (macesnov rak) Na Trnovski planoti je značilen za mlajše macesnove nasade. Napad je izrazit v vlaž- nih kraških dolinah. 1 O. lpidae (zalubniki) Do l. 1986 so se zalubniki pojavljali v normalnih mejah. Po žledu iz l. 1985 pa je število smrekovih zalubnikov naraslo, pred- vsem na Idrijskem. Prevoz napadenega lesa na mehanizirane skladišče v Godoviču je verjetno tudi razlog za množični pojav zalubnikov na črnovrški planoti l. 1987. Zatiranja zalubnikov smo se lotili takole: - na mehaniziranem skladišču v Godo- viču smo postavili cevne !ovne pasti, - postavili smo sistem lovnih dreves, - dosledno smo se držali popolnega sečn~ga reda, - takoj smo izdelali lubadarke in suši ce, - cena za olupljene sortimente v zaseb- nem sektorju je bila stimulativna, - postavili smo 160 ploščatih !ovnih pasti Theysohn na področju vetroloma iz l. 1988. Če letos ne bi postavili toliko !ovnih pasti, bi imeli pravo katastrofo, saj se je v posa- meznih pasteh v tednu dni nabralo tudi 3000-4000 hroščkov. 11. Skupni napad lesarja in lesnih gliv Na pojav so nas opozorili postojnski go- zdarji, ti so ga opazili na Nanosu. V nadmor- ski višini nad 900 m so v bukovih debeljakih napadena najlepša drevesa (posamezna, pa tudi v večjih skupinah). Zunanji znaki so okrogle izvrtine lesarjev (premer 1 mm) in večbarvni izcedek, ki se iz debla izloča skozi posamezne luknjice. Lubje sicer ni poškodovano, je pa rebrasto odebeljeno in proces širjenja trohnobe še traja. Pojav povezujemo s hudo sušo l. 1985, kajti od takrat so sledovi izvrtanih lesarjev, glive pa so poškodovana debla okužile pozneje. Pojav se je precej razširil, saj smo po- škodbe odkrili skoraj v vseh debeljakih na južnih legah Trnovske in Nanoške planote. 3.3. Mali g!odalci 1. Glis glis (polh) Obilnim semenskim letom sledi močno povečanje populacije polhov. Ker so na- ravni sovražniki zaradi lovske vneme in pomanjkanja gnezdišč {ni več starih votlih dreves) postali maloštevilni, prihaja do ob- časnih lokalnih poškodb. Najbolj so izpo- stavljeni 1 0-20 let stari smrekovi in mace- snovi nasadi, obkroženi s starejšimi sestoji. Zaradi objedanja lubja in obročkanja debla v zgornji tretjini, se drevje posuši. Največ­ krat gre za posamezno drevje, je pa polh na več mestih uničil tudi do pol hektarja velike smrekove nasade, stare 10-15 let. 2. Lepus evropeus (zajec) Zajec povzroča škodo predvsem v boro- vih nasadih in to z objedanjem popkov in drobnih vejic, zato je zelo ovirana umetna obnova z barom. G. V. 4/90 187 3.4. Rastlinojeda parkljasta divjad 1. Capreolus capreolus (srnjad) Srnjad je prebivalec vseh naših gozdov, gospodarsko pomembno škodo pa pov- zroča le tam~ kjer je preštevilna, zimske prehrambene razmere pa so slabe. Najbolj je škoda zaradi srnjadi občutna v Trnov- skem gozdu, na Kobariškem in v Baški grapi. Da gre za občutno povečano številč­ nost srnjadi, povedo naslednji podatki: - od l. 1973 do l. 1986 se je v Trnovskem gozdu obseg zaščite s premazi z 22,9 ha povečal na 157.1 ha, - od l. 1973 do l. 1985 se je v LD Trnovski gozd odstrel srnjadi povečal z 1,5 živali/1 OO ha na 2,4 živali/1 OO ha, na TOK-OE Tolmin so l. 1981 s pre- mazi zaščitili 8 ha, l. 1986 pa že 148 ha nasadov, - hkrati se je v LD Kobarid, kjer je največ škode na Tolminskem, odstrel srnjadi pove- čal z 1.0 živali/1 OO ha na 1 ,5 živali/1 OO ha. V zadnjih letih so poškodbe v nasadih manjše, vendar predvsem zaradi milih zim brez snega, deloma pa tudi zaradi poveča­ nega odstrela in prisotnosti risa. Kakšno je dejansko stanje, pa bomo videli ob prvi normalni zimi. 2. Cervus elaphus Oelenjad) Jelenjad se v tolminskem gozdnogospo- darskem območju hitro širi in je na Nanosu in v Trnovskem gozdu že postala stalna divjad, saj v obeh predelih vsako leto ods- trelijo 15-25 živali. Škoda, ki jih povzroča jelenjad, je enaka kot pri srnjadi, kajti luplje- nja debel iglavcev še niso opazili. Spolno razmerje pri odstrelu na Nanosu in v Trnov- skem gozdu je 51 :49 v korist moškega spola. Kljub temu pa se jelenjad nezadržno širi. zato bo treba precej povečati odstrel reproduktivnega dela populacije. Bolj skrb vzbujajoče je stanje na Tolminskem, kjer je v obdobju 1981-1988 padlo kar 31 jelenov in le 6 košut! Zaradi tega bodo morali gozdarji sodelovati pri načrtovanju odstrela, od vseh, ki se dogovorov ne bodo držali, pa bomo morali zahtevati povračilo škode. 3. Ovis musinon (muflon) V tolminskem gozdnogospodarskem ob- močju so tri kolonije muflonov, naselili pa so jih v l. 1971-1973. Kolonija v alpskem svetu blizu vasi Soča je šibka (letno odstre- 188 G. V. 4190 lij o 4-5 živali - 72% ovnov) in ne povzroča kakšne večje škode. Prvotni koloniji pri Mostu na Soči in Ljubinju sta se h.itro združili in predstavljata enotno populacijo. V sredogorskem svetu imajo mufloni ugodne prehrambene in bi- valne pogoje, vendar povzročijo tudi škodo, tako v kmetijstvu kot v gozdarstvu {zabele- žene so samo v mladih nasadih iglavcev). Letno odstrelijo 30-40 živali, spolno raz- merje v obdobju 1981-1988 odstreljenih muflonov pa znaša 61 :39 v korist moškega spola. Zaradi tega se populacija muflonov širi: - ob levem bregu Soče navzdol, - prek Grud nice v Čepovansko dolino in - po Baški grapi navzgor. Nadaljnje širjenje bo treba ustaviti s po- večanim odstrelom reproduktivnega dela populacije, predvsem v LD Ljubinj in LO Most na Soči. Mufloni so v Trnovskem gozdu povzročali občutno škodo z objedanjem naravnega mladja in nasadov ter lupljenjem v bukovih in smrekovih drogovnjakih. Prisotnost risa pa je že občutno vplivala na zmanjšanje številčnosti trnovske kolonije muflonov, saj se je kljub sproščenemu režimu lova odstrel zmanjšal s 30 živali l. 1981 na 7 živali l. 1988. Spolno razmerje v obdobju 1981- 1988 odstreljenih muflonov znaša 54 : 46 v korist ženskega spola. Glede na gozdnogo- spodarske cilje je zmanjšanje številčnosti muflonov dobrodošlo", saj se je v nekaterih predelih Trnovskega gozda že začelo po- mlajevanje jelke. Napak bi bilo, če bi pri ocenjevanju ško- de, ki jo povzroča rastlinojeda parkljasta divjad, upoštevali le škodo v nasadih (obje- danje sadik) in stroške zaščite s premazi. Bistvena in težko izmerljiva škoda nastane zaradi onemogočene naravne obnove dolo- čenih drevesnih vrst, ki se lahko pomlaju- jejo le še v ograjah uelka, javor), zato prihaja do zabukovljenja in zasmrečenja. Tem negativnim težnjam se lahko izog- nemo le s povečanim odstrelom, vse dokler ne bo mogoča nemotena naravna obnova: 4. ABIOTSKI DEJAVNIKI Med abiotske dejavnike, ki ogrožajo gozd, štejemo podnebne ekstreme, ujme in onesnaženi zrak. Podnebnim razmeram so se rastline med svojim razvojem prilagodile in tako posame~ zne rastline kot specialisti poseljujejo suš- ne, vroče, hladne ali mokre lege. Podnebni ekstremi so nevarni takrat, kadar se dolgo- trajne suše ali nenaden mraz dogodijo zu~ naj običajnega kraja ali časa pojavljanja. Pri tem pride do poškodb in oslabelosti drevja, ki je zato manj odporno proti bo- leznim in škodljivcem. Ti so v gozdu sicer normalno prisotni, se pa na oslabel em drev~ ju hitro razmnožijo. Med ujme, ki so v glavnem posledica hitrih vremenskih sprememb, prištevamo žled, sneg, točo, veter, strelo, plazove in usade. Ob~ežne ujme povzročijo uničenje gozdov in veliko gospodarsko škodo. Go~ zdavi propadajo zaradi onesnaženega zra~ ka, teorije o vzrokih za njihovo propadanje pa so različne. Najbolj verjetno je, da go- zdov ne uničujejo plini, ki se primarno sproščajo pri gorenju fosilnih goriv, ampak njihovi sekundarni oziroma nadaljnji pro- dukti. Z disociacijo SO in NOx nastaneta v vlažnem ozračju žveplena in dušična kisli- na, ki sta nekaj desetkrat bolj strupeni od izhodiščnih plinov. Žveplena kislina pod vplivom sončnih žarkov ne izhlapi, ampak postopoma oddaja vodo, s čimer se njena koncentracija in strupenost povečujeta. Druga nevarnost so dušikovi oksidi. Pod vplivom energetsko bogatih sončnih žarkov nastajajo iz njih in kisika iz zraka fotooksi- danti, predvsem ozon, ki so že v soraz- merno nizkih koncentracijah nevarni rast- linski strupi. Gozdovi najbolj propadajo v nadmorski višini 900-1300 m, na zahodnih pobočjih s prevladujočimi zahodnimi vetrovi in pogosto meglo. Tu lahko kombinacija podnebnih ekstremov, vedno prisotnih zaje- dalskih gliv in škodljivcev, kislin in delovanja fotooksidantov tako prizadene drevje, da so bolezenska znamenja in škoda posebej očitni. Najbolj so prizadeti stari sestoji iglav- cev na robu ali zunaj svojega areala. 4.1. Podnebni ekstremi 1. Suše Pogoste, hude suše v tem desetletju so oslabile drevje in so verjetno posredni kri- vec za sušico borovih vej, sušenje vrhov smreke in pojavljanje bukovega rilčkarja skakača, velikega zimskega pedica, go~ barja in skupnega napada lesarja in gliv. 2. Pozabe Pozabe so pogoste v mraziščnih predelih in povzročijo le zmanjšanje prirastka. Kadar pomladanske pozebe zajamejo večjo po- vršino, pa povzročijo veliko škodo (pomlad 1988). 4.2. Ujme 1. Žled Žled je najbolj pogost na severozahodnih obronkih Trnovskega gozda, največ škode pa je doslej naredil v srednje starih bukovih gozdovih na Idrijskem. Škoda zaradi žleda se kaže v prezgodnji sečnji, zmanjšani kakovosti, povečanem odpadku, večjih stroških pri pridobivanju lesa, večjemu de- ležu umetne obnove, dodatnih vlaganjih v ceste in slabšem finančnem rezultatu. Da je žled resnično moteč dejavnik pri gospo- darjenju z gozdovi, povedo naslednji podat- ki: - l. 1953 je žled na Idrijskem poškodoval 200.000 m3 lesa; - l. 1968 - spet na Idrijskem - 50.000 m3: - l. 1975 je žled v območju poškodoval 270.000 m3, od tega na Idrijskem 195.000 m3 , v Ajdovščini 52.000 m3 in na Goriškem 23.000 m3 ; - l. 1984 - 76.000 m3 , od tega v Idriji 65.000 m3 , v Ajdovščini 4000 m3, v Gorici 6000 m3 in na Tol minskem 1 000 m3 ; - l. 1985-70.000 m3, spet na Idrijskem. 2. Veter Veter onemogoča gospodarjenje z go- zdom predvsem na Trnovski planoti. V predelu Dolina, GGE Trnovo, je v propada- jočih jalovih gozdovih vetrolom postal reden pojav (posledica predvsem burje), saj je v posameznih letih veter podrl naslednje ko- ličine lesa: - l. 1984: 4200 m3 - l. 1985: 3400 m3 - l. 1986: 200m3 -l. 1987: 1000m3 L. 1988 je južni veter na Trnovski planoti podrl skufaj 93.500 m3 (49.600 m3 igl. in 43.900 m list.). Na Ajdovskem je veter podrl 61 .1 OO m3, na Idrijskem 27.600 m3 in na Goriškem 4800 m3 lesa. G. V. 4/90 189 3. Sneg, toča, strela, plazovi, usadi Toča se pojavlja občasno poleti in ne povzroča večje škode. Izjemno je bilo le hudo neurje s točo v Trnovskem gozdu, ki je l. 1965 poškodovalo prib l. 800 ha gozdov. Pri tem je bilo 50 ha bui)lepšega« videza čimprej odstraniti. Morda bomo tako poskrbeli za dom nekomu, ki tudi spada v naš gozd. Hvaležnost nam bo vračal z opravljanjem svoje, morda na prvi pogled manj vidne, a gotovo pomembne vloge v gozdni življenski združbi. Frenk Kovač Ali res VALORIZACIJA splošnokoristnih vlog gozda? Na nakaterih področjih gozdarstva (ureja- nje gozdnate krajine, gozdnogospodarsko načrtovanje) in urejanja prostora se je že »Udomačil« izraz valorizacija splošnoko- ristnih vlog. Ker sem pri svojem delu izkusil, da pomen besede valorizacija, ki ga upo- rabljamo v gozdarstvu, ni enoznačen z njegovim izvirnim pomenom, bi rad opozoril na nekatera dejstva, do katerih sem prišel tudi potem, ko sem še dodatno pregledal literaturo, ki jo uporabimo, če želimo ugoto- viti pomen posameznih besed: slovarje, G. V. 4/90 221 leksikone in enciklopedije. V gozdarstvu {ANKO 1989) je valorizacija splošnokoristnih vlog definirana kot: pro- storska (podčrtal M. Š.) opredelitev go- zdov, kjer so določene vloge izjemno pou- darjene, oz. gozdov, ki imajo za zadovolje- vanje določene vloge nadpovprečen poten- cial. Zaslediti je mogoče tudi razlago (ANKO 1989 - lit. 2), da je valorizacija ocena intenzivnosti, s katero določen gozd določeno vlogo omogoča oziroma jo je ob nakazan ih potrebah sposoben opravljati; in opredelitev (SlS za gozdarstvo 1979), da je valorizacija vlog ocena sposobnosti pro- stora za izpolnjevanje poudarjenih vlog go- zda z ozirom na usklajenost naravnih dano- sti in konkretnih človekovih zahtev. Opaziti je mogoče vsebinska razhajanja pri defini- ranju istega pojma. Uveljavljeni slovar tujk (VERBINC 1987) pa razlaga valorlzacijo povsem drugače, in sicer kot: 1 . ukrepe za ustalitev ali dvig tržnih cen blaga (omejitev proizvodnje, uničevanje pri- delkov) 2. ukrepe za zvišanje kupne moči de- narja in 3. ponovna določitev vrednosti (npr. osnovnih sredstev) Slovar tujk (BUNC 1967) navaja, da je valorizacija ponovna določitev prave vred- nosti, preračunavanje neke vrednosti na novo vrednost (npr. novo vrednotenje osnovnih sredstev). Podobno opredelitev vsebuje tudi Rječnik stranih riječi (KLAIČ 1985): skupina ukrepov za umetno poveče­ vanje vrednosti blaga, tečaja vrednostnih papirjev itd. Čeprav se te definicije tudi medsebojno razlikujejo in nimajo enotnega pomena, jim je skupno, da je valorizacija opredeljena kot ekonomski pojem, ki se smiselno nanaša na (ponovno) določevanje vrednosti stvari, izraženo z denarnimi eno- tami ali krajše ceno blaga in nekatere ukrepe ekonomske politike. Razlage v Eko- nomski enciklopediji ( 1986) in Leksikonu Cankarjeve založbe (1984) samo potrjujejo zgornjo ugotovitev. Ker sem pričakoval, da je morda vsebinski pomen besede valoriza- cija, kakršnega uporabljamo v gozdarstvu, prenesen iz tujih jezikov, sem preveril tudi to in ugotovil, da celo Webstrov slovar angleškega jezika (WEBSTER 1971) na- vaja le ekonomsko razlago. Podobno je 222 G. V. 4/90 prevedena valorizacija v Velikem angleško- slovenskem slovarju (GRAD) : valorization - valorizacija, dviganje ali utrjevanje vred- nosti (blaga). V italijanskem, finskem in španskem gozdarskem terminološkem slovarju ni v nobenem od obravnavanih jezikov (italijanščina, francoščina, finščina, švedščina, angleščina, nemščina, španšči­ na) uporabljena beseda valorizacija v na- šem gozdarskem pomenu in tudi ne druga- če, razen v španščini (valorazion foresta! - forest valuation - ocenitev gozdov). Tudi Encyclopedia of Environmental Science (McGraw-Hill1974) valorizacije ne omenja. Literatura, ki sem jo uporabil, je morda nekoliko zastarela in ne spremlja hitrega razvoja znanj o splošnokoristnih vlogah gozda, vendar kljub temu menim, da bi bilo treba uporabiti za nova spoznanja in nove pojme ustreznejše besede; ki bi omogočale nedvoumno komuniciranje. Res je; kot pravi MAKAROVIČ 1984, da je sleherna beseda živ organizem, ki živi v kontekstu izražanja in je ni mogoče docela izčrpati z definicijo, vendar je kljub temu potrebna določena mera previdnosti. Izraz valorizacija uporab- ljajo tudi na drugih področjih urejanja pro- stora, vendar po mojem mnenju neupravi- čeno. Začetek uporabe izraza valorizacija na teh področjih izhaja iz utemeljene po- trebe po materialnem ovrednotenju koristi raznih oblik delovanja prostora na človeka. Ker pa so pri tem naleteli na veliko objektiv- nih težav, so z izrazom valorizacija začeli poimenovati šele prvo fazo pri vrednotenju prostora- prostorsko opredelitev. Ker bi z vrednostjo {ekonomsko) prostora ali splošnokoristnih vlog gozda na tej stopnji družbene (ekološke) zavesti lahko učinkovi­ teje uresničevali nekatere naloge. ne bi smeli prenehati tudi s poskusi meterialnega vrednotenja. Nekateri pisci zato uporabljajo za vrednotenje splošnokoristnih vlog gozda izraz ekonomska valorizacija (GOLUBO- VIČ 1976), kar je seveda nepomembno, saj je valorizacija to že v izvirnem pomenu, za stroko pa to lahko pomeni, da se zapira v ozke kroge, kjer nekritično uporablja uve- ljavljene in tudi splošno znane strokovne izraze iz drugih strok in tako onemogoča komuniciranje med njimi. To velja še pose- bej zato ker tudi v gozdarstvu moremo in moramo uporabljati nekatere izraze, ki so bili dotedaj uveljavljeni že drugod. Pomisliti 2. Anka, 8 .. Valorizacija splošno koristnih fun- j~ treba tudi na sicer za nas še dokaj : kcij gozda, VTOZD za gozdarstvo, januar, 1989. oddalj'eno informac·J·sko družbo in v zvezi 3. G~ad.:: Veliki angleško-slovenski slovar, • • 1 • • v • • DZS, LJUblJana. Z nJO narpnmer na SIStem »kljUCnlh besed« ·. 4. Verbinc, F.: Slovartujk, CZ, Ljubljana, 1987. pri uporabi računalniških bank podatkov. 5. Bunc, S.: Slovar tujk, ZO, Maribor, 1976. Zaradi pomislekov, ki sem jih navedel o · 6. Klaič, B.: Rječnik stranih riječi, Zagreb, d .. b' 1 . .. . 1985. se C:nJI up_ora_ 1. »Va onz~c_!Je« -~ zvezi s 7. Webster Third New International Dictionary, splosnokonstmm1 vlogami, Je pncakovano, Merriam co., Massachusetts, 1971. da bom tudi predlagal ustreznejši izraz, 8. Petit Larousse illustre, Paris, 197 4. vendar si ne domišljam, da bi mi to uspelo, .. ~- _Terminologia_ forestale, Accademia italiana saj je za to potrebno načrtno delo na tem . dr SQtenze f~resta!'· 1980. . . ~· . . . ·-- . . 1 0'.' TermtnologJa Foresta!, Department of agn- podrocju. Klju~ temu b1 predlag~l slov~_nskl culture, washington, 1968. rzraz opredelitev (morda tud1 dolocttev) · 11. Lexicon Forestale, Werner Soderstrom, splošnokoristnih vlog gozda. V zvezi s po- Osakeyhtio, Parvo_o, 1979. . . sameznimi vidiki opredelitve (določitve) in · 12. Encvctopedta of Enwonmental Sc1ence, . b" b'l l hk d rt 1. d McGraw-Hill, 1974. nameni, 1 1 a a o >>Opre e 1 ev<< a 1 » o- 13. Leksikon CZ Cankarjeva založba Ljublja- ločitev« povezana s pridevniki, kot so socio- na, 1984. · ' ' loška, kulturna, prostorska opredelitev ali 14. Ekonomska enciklopedija, Savremena ad· samostalniki- opredelitev intenzivnosti ipd. ministracija, Beograd, 1986. 15. Začasna metodologija valorizacija splošno koristnih funkcij gozda, Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije, 1979. 16. Golubovič, V~: Ekonomska valorizacija pri- Literatura morskih šurila sa različitih aspekata, Narodni šumar, 1976, 9-10. 1. Anka, B.: Valorizacija splošno koristnih fun- 17. Makarovič, J.: Misel in sporočilo, FSPN, kcij gozda kot del gozdnogospodarskega načrta- Ljubljana, 1984. vanja, Topolšica, marec 1989. Milan Šinko GDK:946.1 22. evropsko prvenstvo gozdarjev v smučarskem teku Schonfeld (Avstrija), 22. in 23. februar 1990 Gozdarji Slovenije smo se letos prvič udeležili tekmovanja, ki ga prireja Komisija za smučanje v okviru gozdarstva Evrope in ima sedež v Freiburgu (ZRN). Organizatorji 22. tekmovanja so bili naši sosedi na Avs- trijskem Koroškerri'in prav njihovemu prijaz- nemu povabilu se moramo zahvaliti, da smo tudi slovenski gozdarji-smučarji nare- dili majhen korak v Evropo. Zahvala torej avstrijskim kolegom Dr. Hillgarterju in dipl. ing. Gartnerju, pa tudi dr. Pirkmaierju, predsedniku Zveze društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slo- venije in dipl. ing. Dolinšku iz GG Slovenj Gradec, ki sta s svojim prizadevanjem in sodelovanjem omogočila udeležbo naše ekipe na tem tekmovanju. Zaradi pomanjkanja snega so morali or- ganizatorji tekmovanje, predvideno v Bi- strici (Feistritz), prestaviti na rezervne pro- ge, in sicer v 1700 m visoki Schonfeld, ki leži že na meji s Salzburško deželo. Malo nam je bilo sicer žal, da nismo mogli tekmo- vati na progah, kjer so se lani merili najboljši svetovni biatlonci, vendar pa smo navdu- šeni nad lepoto »Lepega polja« to razoča­ ranje kaj kmalu pozabili. V skriti dolinici med visokimi hribi in z obilico naravnega snega so prizadevni or- ganizatorji pripravili izredno dobre proge, na katerih so dva dni, 22. in 23. februarja, merili svoje sposobnosti v teku in streljanju gozdarji iz 16 držav Evrope. Tako kot mi so prvič sodelovali tudi Vzhodni Nemci, oboji pa smo bili deležni posebne pozorno- sti organizatorjev. Prijavljenih je bilo okrog 750 udeležencev, med njimi več udeležen- cev olimpijskih iger ali svetovnih prvenstev G. V. 4/90 223 ter tudi nosilcev medalj. Naj omenim le Italijana Walderja in Čeha Berana (Šved Wassberg žal ni nastopil). Ob tekmovalnem programu so se vrstile še številne druge prireditve. Tako so koro- ški gozdarji pripravili strokovni program s terenskimi ogledi. Prav tako so bila v tem času številna družabna srečanja, uradni sprejemi ter delovni sestanki. Ekipa Slovenije je bila sestavljena na podlagi rezultatov lesariad, torej bolj glede na minulo delo. Odločili smo se, da vklju- čimo v ekipo le gozdarje oz. delavce, ki delajo v gozdarstvu. Tako sta iz GG Kranj sodelovala Milan Rozman in Franc Miklav- čič, iz GG Postojna Franc Ivančič in Tone Rok ter iz GG Kočevje Tomaž Devjak in Mirko Perušek. če upoštevamo, da je bilo to bolj prven- stvo Skandinavije (Švedi, Finci, Norvežani), so rezultati naše ekipe kar solidni. Med posamezniki se je v prvi starostni skupini (do 32 let) v izredni konkurenci med 210 tekmovalci Milan Rozman uvrstil na 55., Tomaž Devjak na 63., Tone Rok na 65. in Mirko Perušek na 71. mesto. V drugi starostni skupini (32-40 let) pa se je med 122 tekmovalci Franc Miklavčič uvrstil na odlično 12. in Franc Ivančič na zelo solidno 20. mesto. Zaradi velike izenačenosti v ekipi je bilo kar težko sestaviti štafeta. Prav zato smo poleg štafete Slovenije sestavili še kombinirano ekipo Alpe-Adria, ki je z imenom in po sestavi simbolizirala povezo- vanje treh dežel (Italije-Avstrije-Slovenije). Med sto štafetami je naša (v sestavi Roz- man, Ivančič, Devjak in Miklavčič) dosegla zelo dobro 21. mesto, kombinirana štafeta, v kateri sta sodelovala Perušek in Rok, pa 36. mesto. Zadnji dan tekmovanja smo dobili še pomoč navijačev, kar je bilo glede na bližino prizorišča tekmovanj kar razumljivo. Pose- bej pomemben pa je bil obisk dr. Pirkmaierja in dipl. ing. Dolinška, ki sta poskrbela za navezavo stikov še po for- malni oz. uradni poti. Ob obilici srečanj in pri navezovanju stikov smo ugotovili, da večina kolegov pozna Slovenijo in dosežke naše gozdar- ske stroke ter da izrazi veselja in dobro- došlice ob naši udeležbi niso bili le fraze. Ko smo se ob slovesu pozdravljali in si izmenjavali naslove, so bile vsaj z naše strani besede "na svidenje na Finskem leta 1991 « izrečene bolj potiho, z nekaj upanja pa vendarle. Janez Konečnik Člani našega tekmovalnega moštva. Klečijo: Tone Rok, Janez Konečnik (vodja); stojijo: Franc Ivančič, Mirko Perušek, Tomaž Devjak, Milan Rozman, Franc Miklavčič. 224 G. V. 4/90