Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 Primož Jakopin Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Slovar sodobnega slovenskega jezika in Wikislovar V prispevku je predstavljenih več vidikov naloge, kako povezati bodoči Slovar sodobnega slovenskega jezika (SSSJ) tako z angleškim wikipedijinim slovarjem (530.000 angleških gesel, 2.700.000 vseh gesel) Wiktionaryjem kot tudi s slovenskim Wikislovarjem (3830 slovenskih gesel). V zaključku je predlagana vključitev spletne zbirke Besede slovenskega jezika ter dela SSSJ s pogosteje rabljenimi gesli v oba omenjena slovarja. The New Dictionary of Modern Slovenian Language and the Wikipedia’s Wiktionary The modalities of how to connect the proposed new Dictionary of Modern Slovenian Language (DMSL) to the Wikipedia’s main Wiktionary of English language and to its Slovenian sibling, Wikislovar, are briefly discussed. The inclusion of the web list Slovenian words and the more frequent part of DMSL into both Wiktionary and Wikislovar is proposed in the conclusion. Ključne besede: Slovar sodobnega slovenskega jezika, Wikislovar, struktura slovarja, enojezični slovarji, večjezični slovarji Keywords: Dictionary of Modern Slovenian Language, Wiktionary, dictionary entry structure, monolingual dictionaries, multilingual dictionaries 1 Uvod Z nastopom interneta pred dvajsetimi leti, še posebej pa z njegovo širšo uveljavitvijo pred desetimi leti, se je način uporabe slovarjev, tako večjezičnih kot enojezičnih, močno spremenil. Strojno poizvedovanje po slovarjih, po njihovi celotni vsebini, ne le po geslih, pa še ob hkratni možnosti preverjanja rabe alternativnih možnosti s svetovnim spletnim iskalnikom, postaja vse bolj samoumevno. In ne le na klasičnih podmiznih računalnikih na delovnem mestu in doma, ampak tudi na prenosnikih, ki se s kar nekaj kilogrami skupne teže nikoli niso mogli prav znebiti Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 težkoatletskega pridiha, ampak v zadnjem letu že tudi na pol kilogramskih tablicah z brezžično wifi in mobilnotelefonsko povezavo. Pri slednjih šele lahko mirno rečemo: slovarji in splet, vedno in povsod. Skupaj s širjenjem teh še pred kratkim znanstvenofantastičnih možnosti do prav vsakega pišočega so se zelo povečala pričakovanja uporabnikov po brezplačnih rešitvah. Če brezplačne strojne opreme in tiskanih slovarjev ni nikoli nihče pričakoval, veljajo druga merila za programsko opremo in za elektronske zbirke. S širjenjem dostopnosti spletnih izobraževalnih vsebin, v navezavi s svetovnim iskalnikom, kakršen je Google, se je pojavila potreba po sicer skromnejših, a še vseeno uporabnih enciklopedičnih in slovarskih rešitvah. 2 Wiktionary in Wikislovar Kot odgovor na ta vprašanja je prišlo leta 2001 do izvedbe wikipedije, splošne enciklopedije brez uredniškega odbora, ki jo lahko ureja vsakdo, tudi če ni registriran kot uporabnik, a hrani zgodovino vseh sprememb in je tako mogoča sledljivost vseh urejanj posameznih člankov. Tako je mogoče hitro vrniti v prejšnje stanje članke, ki so bili vandalizirani, to je deležni neprimernih popravkov. Avtorji, ki so se izkazali in potrdili s svojim delom, lahko dobijo status administratorjev. Ti imajo večje pravice od navadnih avtorjev, lahko med drugim zaščitijo gesla pred urejanjem, onemogočijo urejanje uporabnikom ali internetnim naslovom, članke lahko odstranijo (in imajo edini dostop do odstranjenih člankov) ali jim spremenijo naslov. Angleška wikipedija ima 4,500.000 člankov in 1.419 administratorjev, slovenska, ki nastaja od leta 2002, pa 140.000 člankov in 28 administratorjev. Kmalu za wikipedijo so se v istem okviru pojavili še sestrski projekti in med njimi je za nas najzanimivejši wikislovar (angleško wiktionary), prostodostopen in prosto urejevalen slovar. 1. latinski 646,560 26. galicijski 19,561 51. albanski 4,729 76. retoromanski 2,116 2. angleški 528,622 27. kantonski 18,615 52. luksemburški 4,341 77. škotski (Skots) 2,110 3. italijanski 502,952 28. turški 17,925 53. staroangleški 4,289 78. slovaški 2,109 4. francoski 283,800 29. korejski 16,288 54. ferski 4,276 79. starosaksonski 2,028 5. španski 257,622 30. škotsko gelski 13,885 55. venetski 4,131 80. urdu 1,971 6. nemški 155,646 31. gruzijski 13,857 56. arabski 3,950 81. malteški 1,921 7. portugalski 151,038 32. irski 13,616 57. estonski 3,872 82. jidiš 1,913 8. finski 113,034 33. ido 13,014 58. slovenski 3,830 83. interlingva 1,877 9. esperanto 106,762 34. romunski 12,197 59. volapük 3,552 84. bengalski 1,860 10. latvijski 100,249 35. islandski 11,135 60. hindi 3,496 85. indonezijski 1,859 Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 11. švedski 90,960 36. armenski 10,361 61. navajski 3,442 86. klasično azteški 1,819 12. mandarinski 67,646 37. gotski 10,026 62. malgaški 3,327 87. sanskrt 1,755 13. nizozemski 65,189 38. asturijski 9,704 63. lojban 3,179 88. aramejski 1,684 14. japonski 60,826 39. teluški 9,257 64. malajski 3,176 89. azerski 1,614 15. katalonski 60,741 40. vietnamski 8,461 65. srednjefrancoski 2,999 90. srednjeangleški 1,544 16. srbohrvaški 46,911 41. perzijski 6,809 66. min nan (kitajski) 2,611 91. staro irski 1,544 17. translingual 45,800 42. manski 6,616 67. svahili 2,604 92. ukrajinski 1,540 18. bolgarski 37,101 43. novonorveški 6,403 68. tajski 2,546 93. okcitanski 1,489 19. poljski 33,598 44. starogrški 6,142 69. afrikanski 2,508 94. hiligajnonski 1,319 20. madžarski 31,586 45. staroarmenski 6,064 70. valižanski 2,323 95. staronordijski 1,292 21. grški 28,764 46. norveški 6,012 71. klasični sirski 2,310 96. aromunski 1,269 22. danski 24,944 47. hebrejski 5,713 72. starocerkvenoslovanski 2,277 97. vilamovski 1,195 23. ruski 22,421 48. starofrancoski 5,697 73. adigejski 2,265 98. sicilijanski 1,193 24. češki 21,584 49. ladinski 5,576 74. protogermanski 2,257 99. baskovski 1,186 25. litovski 20,817 50. kurdski 4,914 75. krimskotatarski 2,145 100. tagaloški 1,179 Tabela 1: Najmočnejši wikislovarji po jezikih, s številom gesel, februar 2014 Njegov namen je vsem internetnim uporabnikom ponuditi prost, vsebinsko odprt slovar angleškega jezika. Slovar je napisan v angleščini, njegov končni cilj pa je zajeti vse besede vseh jezikov (Desroches in Roth 2011), tudi slovenskega. Angleškemu wikislovarju so kot pri wikipediji sledili taki slovarji še v drugih jezikih in do danes nastali za 1.214 jezikov (tabela 1). Resnejši so trije, za latinski, angleški in italijanski jezik, še sedem jih ima več kot 100.000 gesel. V angleškem je približno 220.000 gesel s preprostimi definicijami tipa “form of”, npr. za pridevnik koščičast: stone-fruit, adj., 1. attributive form of stone fruit, noun It had a stone-fruit taste to it: it tasted something like a nectarine, actually. Tako je še precej skromnejši od glavnih tiskanih enojezičnih slovarjev angleškega jezika, kakršna sta npr. Oxford English Dictionary s 615.000 gesli in Merriam-Webster's Third New International Dictionary of the English Language, Unabridged s 475.000 gesli in še mnogo podgesli. Angleški wiktionary je bil deležen tudi precej kritičnih besed; primer je ocena, ki mu jo je namenila profesorica zgodovine s harvardske univerze Jill Lepore: Pri angleškem wikislovarju niso razvidni avtorji. Celo uredniškega odbora ni. “Bodi sam svoj slovaropisec” je geslo dneva. Kdo potrebuje strokovnjake? Zakaj bi pošteno plačali slovar, ki so ga napisali leksikografi, če ga lahko sami zmečemo skupaj? Za wikislovar bi težko rekli, da je republikanski ali demokratski, bolj je maoističen. In dober je prav toliko, kot so dobri stari slovarji s potečenimi avtorskimi pravicami, iz katerih je napaberkovan. Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 (V izvirniku: There’s no show of hands at Wiktionary. There’s not even an editorial staff. "Be your own lexicographer!", might be Wiktionary’s motto. Who needs experts? Why pay good money for a dictionary written by lexicographers when we could cobble one together ourselves? Wiktionary isn’t so much republican or democratic as Maoist. And it’s only as good as the copyright-expired books from which it pilfers. ) (Lepore 2006: 78, prev. P. J.) Članek avtorice je sicer pel hvalo Noahu Websterju in njegovemu prvemu slovarju iz leta 1825. Oba omenjena tiskana slovarja sta v celoti tudi na spletu, s plačljivim dostopom, po izboru 50.000 gesel iz Merriam-Websterjevega slovarja pa je mogoče poizvedovati tudi brezplačno. Vendar se angleški wikislovar počasi, a vztrajno postavlja na noge in v dogledni prihodnosti se zna močno približati svojim tiskanim vzornikom in jih celo preseči. Slovenski wikislovar je seveda veliko skromnejši in primerjave s tiskanim slovarjem, kakršen je Slovar slovenskega knjižnega jezika, še niti ne zasluži. Kaj se je dogajalo z njim, lepo vidimo iz tabele 2; števila v stolpcih se tu ne nanašajo le na gesla opazovanega jezika, kot v tabeli 1, ampak na vsa gesla in so zato številke višje, podatki pa so zajeti vedno na koncu januarja tekočega leta. Opazimo, da se je slovenski wikislovar močno okrepil v letih 2005 in 2006, potem pa nekako ni šlo več naprej. Leto SI SH EN 2002 - - 2 2003 - - 864 2004 1 1 31.000 2005 3 418 51.000 2006 4.900 516 112.000 2007 7.000 688 320.000 2008 7.000 2.700 648.000 2009 7.100 2.900 1.100.000 2010 7.100 6.500 1.600.000 2011 7.100 17.000 2.300.000 2012 7.100 21.000 2.100.000 2013 7.100 25.000 2.600.000 2014 7.300 26.000 2.700.000 Tabela 2: Razvoj wikislovarjev za slovenski, srbohrvaški in angleški jezik po letih Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 To dejstvo postane še bolj očitno, ko pogledamo, kdo so glavni avtorji in kdaj so delovali. Avtor Začetek dela Konec dela Št. urejanj 1. Erreka 18. avg. 2005 25. apr. 2006 22.049 2. Interwicket 28. jan. 2009 8. nov. 2010 12.727 3. Klemen Kocjancic 23. jan. 2006 18. nov. 2006 7.519 4. Andrejj 18. avg. 2005 29. jun. 2013 531 5. FJJ 11. feb. 2006 10. sep. 2007 206 6. Zverec 24. jul. 2013 9. avg. 2013 157 7. Opiaterein 31. okt. 2007 5. dec. 2009 122 8. Rumpel77 1. mar. 2013 15. apr. 2013 68 9. Ciciban 4. jul. 2007 28. jun. 2012 67 10. Eleassar 3. avg. 2005 2. dec. 2007 58 11. Zuiarra 12. dec. 2010 6. dec. 2013 44 12. MZaplotnik 24. jan. 2009 15. apr. 2011 43 13. Merlin G. 16. feb. 2008 5. jan. 2010 39 14. Škilavost 17. feb. 2007 17. feb. 2007 36 15. Zoziuuz 22. apr. 2011 12. dec. 2011 36 17. Wikipedius Rex 20. apr. 2013 23. apr. 2013 33 18. Janezgabrovsek 18. dec. 2012 26. dec. 2012 28 19. VPliousnine 19. dec. 2007 21. nov. 2009 27 20. Archangel 07. avg. 2007 31. jul. 2009 23 Tabela 3: Avtorji slovenskega wikislovarja, do konca januarja 2014 Erreka (reka v baskovskem jeziku) je psevdonim (v letih 2005 in 2006) študentke umetnostne zgodovine z znanjem večjega števila jezikov, predvsem romanskih, Interwicket je robotski urednik, za katerega skrbi angleško govoreči Robert Ullmann iz Nairobija; Klemen Kocjančič, Andrej Jakobčič in FJJ na naslednjih treh mestih pa so edini administratorji slovenskega wikislovarja (angleški jih ima 68). Erreka in Klemen sta opravila veliko delo, škoda le, da sta, kot bi se lahko reklo, plesala eno samo poletje in da nista imela pravih naslednikov. Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 Tabela 4: Spletna podoba gesla miška v slovenskem wikislovarju (Miška-sl 2014) Zanimiva je tudi leksikalna struktura gesel v wikislovarju – oglejmo si jo na slovenskem primeru gesla miška. V tabeli 4 vidimo za malenkost skrajšan zapis. Da tabela ne bi bila predolga, smo na podatkovno polje vsebina tik pod iztočnico kliknili na skrij. Odkrili bi ga seveda s klikom na prikaži. To polje je pomembno pri zelo dolgih geslih s podatki za več zaslonov in z njim lažje Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 najdemo tisti del zapisa, ki nas zanima. Opazimo tudi, da geslo ni dokončano – polja sopomenke, protipomenke, podpomenke ter podobne in povezane besede imajo samo naslove, vsebine pa še ne. V desnem stolpcu najdemo najprej podatek, da članek s to iztočnico obstaja tudi na wikipediji, s povezavo nanj, pod njim pa sliko drugega pomena iztočnice in vse sklanjatve. Veliko besed je zapisanih z modro barvo, kar pomeni, da skrivajo povezave, z rdečo pa, kjer bi povezave želeli, pa ustreznih člankov še ni. Vsi podatki gesla so zapisani v posebnem wikipedijinem urejevalniškem formatu: ==Samostalnik== '''miška''' ''f'' ([[dvojina|dv.]] miški, [[množina|mn.]] miške) {{Samostalniska tabela s sliko (wikipedia)| slika=3-Tastenmaus_Microsoft.jpg|velikost=250px|napis=[2] Računalniška miška |sklanjatev=[[prva ženska sklanjatev|1. ženska]] |im-ed=miška | im-dv=miški | im-mn=miške |rod-ed=miške | rod-dv=mišk | rod-mn=mišk |daj-ed=miški | daj-dv=miškama | daj-mn=miškam |toz-ed=miško | toz-dv=miški | toz-mn=miške |mest-ed=o miški |mest-dv=o miškah | mest-mn=o miškah |or-ed=z miško | or-dv=z miškama | or-mn=z miškami}} ===Izgovorjava=== :[mi’ʃka] ===Pomeni=== # majhna [[miš]] #: ''Mačka je ujela miško in zdaj se igra z njo.'' # ''rač.'' majhna naprava za premikanje kazalca na zaslonu [[računalnik]]a #: ''Prenosnik lahko uporabljaš tudi brez miške.'' # ''ekspr.'' navadno mlajša, prikupna [[ženska]] # ocvrto [[pecivo]] iz kvašenega testa ===Etimologija=== [[miš]] + ''ka'' ===Besedne zveze=== : optična miĹka, brezžična miška {{Sopomenke}} {{Protipomenke}} ===Nadpomenke=== :[1] žival(i)ca :[2] strojna oprema {{Podpomenke}} {{Podobne besede}} ===Rime=== :[[hiška]], [[piška]], [[Šiška]] ===Anagrami=== :[[mišak]] ===Prevodi=== * Angleško: [1, 2] {{Ustreznica|jezik=en|geslo=mouse}} Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 * Nemško: [1] {{Ustreznica|jezik=de|geslo=Mäuschen|spol=n}}, [2] {{Ustreznica|jezik=de|geslo=Maus|spol=f}}, {{Ustreznica|jezik=de|geslo=Computermaus|spol=f}} * Rusko: {{prev|ru|мышь|f}} [[Kategorija:Slovenski samostalniki]] [[chr:miška]] [[en:miška]] [[eu:miška]] [[hu:miška]] [[lt:miška]] [[mg:miška]] Tabela 5: Urejevalniška podoba gesla miška v slovenskem wikislovarju Kot vidimo, zapis ni preveč zapleten, desni stolpec recimo ureja predloga Samostalniska tabela s sliko (wikipedia), in bi lahko njegovo strukturo uporabili tudi pri pisanju novih gesel, dopolnjevanju starih ter pri izdelavi vmesnika za prenos gesel iz kakega drugače, npr. v formatu XML zapisanega slovarja. Omenjeno je bilo že, da angleški Wiktionary ne vsebuje samo angleških gesel, ampak še veliko več tujih. Ker bi neslovenski govorec, ki bi naletel na besedo miška, zelo verjetno znal angleško, bi si skušal najbrž najprej pomagati prav z Wiktionaryjem. Izkaže se, da ne bi ostal praznih rok. Tabela 6: Spletna podoba gesla miška v angleškem wikislovarju (Miška-en 2014) Geslo je kratko, ima samo slovensko geslo, in tudi njegova urejevalniška podoba je taka: ==Slovene== ===Noun=== {{sl-noun|miška|f|miške|miške}} # diminutive of [[mouse]] (animal) # [[mouse]] (computing: input device) # [[bird]] (usually young, pretty woman) # fried-dough fritter made of sweet yeast dough [[eu:miška]] [[lt:miška]] [[hu:miška]] [[mg:miška]] [[sl:miška]] [[chr:miška]] Tabela 7: Urejevalniška podoba gesla miška v angleškem wikislovarju Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 Bolj zanimiva je zgodovina urejanj, kaj se je z geslom dogajalo. Desno zgoraj nad besedo miška kliknemo na ploščico History ( Zgodovina) in dobimo tabelo 8. Tabela 8: Zgodovina urejanj gesla miška v angleškem wikislovarju Iz tabele razberemo, da je geslo strojno generiral eden izmed wikislovarskih robotov, programov za opravljanje ponavljajočih se slovarskih postopkov, z enim samim (drugim) pomenom, 14. 12. 2007, na podlagi slovenskega prevoda drugega pomena v geslu mouse, dodanem 11. 11. 2007. Z geslom se ni potem nič kaj omembe vrednega dogajalo, predvsem so le roboti, prepoznamo jih iz niza bot na koncih uporabniških imen, dodajali podatke, da geslo miška obstaja oz. se je pojavilo še v šestih drugih wikislovarjih, in sicer baskovskem (eu), litvanskem (lt), madžarskem (hu), malgaškem (mg), slovenskem (sl) in wikislovarju jezika čeroki (chr). Prvi avtorski popravek se je zgodil 24. 12. 2012, ko je geslu še preostale tri pomene, prvega, tretjega in četrtega, dodal Janez Gabrovšek, in 1. 3. 2014, ko mu je pisec teh vrstic dodal obliki za rodilnik ednine in imenovalnik množine. Zadnja sprememba je bila narejena predvsem iz estetskih razlogov, in ker pisanje gesel, kot že omenjeno, urejajo predloge (angl. templates), dela ni bilo veliko, le {{sl-noun|miška|f}} je bilo treba spremeniti v {{sl-noun|miška|f|miške|miške}}. Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 3 Zaključek Kot je razvidno iz vsega navedenega, delo na wikislovarjih za izurjenega slovaropisca ni prav nič težko, ne zahteva posebne programske opreme, kar napišemo v urejevalniškem načinu, se da takoj preizkusiti, videti v lepi spletni obliki. Če bi imeli na razpolago še vmesnik med formatom XML, v katerem bo v vsakem primeru napisan novi Slovar sodobnega slovenskega jezika, in omenjenim urejevalniškim formatom – delu so v pomoč wikislovarske predloge (angl. templates) za posamezne besedne vrste –, bi se dalo brez prav veliko truda hitro pomagati wikislovarju do prave vrednosti. Odnos med wikislovarjem in siceršnjim slovaropisnim delom pa bi moral biti seveda zastavljen na daljši, ne le večletni, ampak večdesetletni rok. Slovaropisci, ki bi prevzeli to nalogo, bi seveda morali postati tudi administratorji, z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki bi jih najlažje opravljali v okviru svoje ustanove, na svojem delovnem mestu. Kaj in koliko vključiti v wikislovar (in Wiktionary), je seveda odprto vprašanje. Kot predhodni korak bi kazalo pomisliti na kak obsežnejši vir, pri katerem je vprašanje avtorskih pravic lažje rešljivo. Primeren kandidat utegne biti spletna zbirka Besede slovenskega jezika (SBSJ 2014), ki obsega 357.000 besed s podatki o besedni vrsti in pregibanju, nima pa razlag, ponekod le primere. Viri zanjo so bili Slovar slovenskega knjižnega jezika, Besedišče slovenskega jezika, besedilni korpus Nova beseda in spletni iskalnik NAJDI.SI. S primernim wikipedijinim robotom bi lahko strojno napravili unijo podatkov iz tega slovarja in iz obstoječega wikislovarja ter s tem postavili solidno osnovo za nastanek vira, primerljivega s tistim za največje svetovne jezike iz tabele 1. Povezava z Wiktionaryjem bi bila tudi sicer zelo pomembna, ker je za veliko iztočnic iz tega seznama (SBSJ) težko dobiti povezave na spletne strani z njihovo rabo. Kakor že se zdi komu obseg sedanjih korpusov velik, se pri slovaropisnem delu pogosto izkaže, da so nezadostni. Seznam lem največjega korpusa Gigafida obsega 3.659.058 enot, to pa seveda še ne pomeni, da ima slovenski jezik tudi toliko besed. Če pogledamo v njem recimo vse leme na miška-: miška (18,417) miškaicati miškaprogramski miškarstvo miška.katja miškalno miškar miškas miškaaa (2) miškanaslov miškarati miškast (7) miškaaaaa miškanje (5) miškarjenje (8) miškat miškadorr miškao (2) miškarski (9) miškaedina miškapiška miškarskiti Tabela 9: Korpus Gigafida: Besede na miška- s pogostnostmi Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 takoj vidimo, da je med njimi veliko šuma, da pa tudi vse besede s frekvenco 1 niso slabe, taka sta npr. miškar in miškarstvo. V zbirki Besede slovenskega jezika je 150.000 takih, ki jih med lemami Gigafide ne najdemo. Si pa z Gigafidinim seznamom lem s frekvencami lahko pomagamo pri odgovoru na vprašanje, koliko besed iz novega SSSJ bi kazalo vključiti v wikislovar. Če besede iz npr. Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) opremimo s pogostnostmi iz Gigafide in iz tega seznama napravimo krivuljo rasti, dobimo podobo na sliki 1 (za 10.067 besed iz SSKJ, ki jih tudi ne najdemo med lemami Gigafide, so bile pogostnosti med 1 in 20 naključno izbrane). Prva pika na sliki levo spodaj je pogostnost najpogostejše besede, glagola biti, druga pika je skupna pogostnost prvih dveh najpogostejših besed, glagola biti in predloga v, pri tretji piki se je pridružil še veznik in in tako naprej. Opazimo, da polovico besednega zaklada besedil korpusa Gigafida pokrijemo z nekaj manj kot 150-imi najpogostejšimi lemami, tri četrtine z dobrimi 1000 lemami, 90 % s približno 4000, 95 % z 8000, z 32.000 najpogostejšimi lemami pa smo že zelo blizu resnice. Slika 1: Krivulja rasti za iztočnice iz SSKJ s pogostnostmi iz seznama lem korpusa Gigafida Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 Z vključitvijo vseh naših gesel v Wiktionary bi bilo vsem jasno, da je slovenski jezik oskrbovan in cvetoč, da se njim ukvarjajo ljudje, ki ga imajo radi, so pa tudi resni, odgovorni in sposobni, da ne gre za jezik, ki ga drži pokonci ena ali morda dve ameriški univerzi. Če bi nam ta podvig uspel, bi se slovenski jezik v še lepši, sodobnejši in vsem dostopni obliki s svojim besednim zakladom predstavil svetu, kot se mu je prvič pred 120-imi leti s Pleteršnikovim Slovensko-nemškim slovarjem. 4 Viri DESROCHES, Joanne, ROTH Melissa 2011: Wiktionary Tutorial, Level I. http://linguistech.ca/Wiktionary_E_TUTCERTT_I. GIGAFIDA, 2014. Besedilni korpus: http://www.gigafida.net. LEPORE, Jill, 2006. Life and Letters, "Noah's Mark", The New Yorker, November 6, 2006, 78. MIŠKA-EN, 2014. Geslo v angleškem slovarju Wiktionary: https://en.wiktionary.org/wiki/miška. MIŠKA-SL, 2014. Geslo v slovenskem slovarju Wikislovar: https://sl.wiktionary.org/wiki/miška. NOVA BESEDA, 2014. Besedilni korpus: http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html. SBSJ, 2014. Seznam Besede slovenskega jezika: http://bos.zrc-sazu.si/besede.html.