GODLJA
• ■ Rekli Lodo, da je grdo nehvaležen, kdor se preprosto ne veseli, da 5e je v Londonu sploh vršilo zborovanje "jugoslovanske demokratske emi= gracije". Ođ vsega začetka, kar je bil napovedan minuli obisk Tita, smo Priganjali emigracijo k delu. Toda londonska prireditev enostavno ni bi la dovolj dobra, da bi se izognila graji ali celo zaslužila pohvalo.Na= stala je po dveh mesecih prerekanj in pogajanj in na dva stara gospoda je padlo glavno breme prireditve. Medtem so mlajši trošili svoje moči za vneto politiziranje in kovarjenje po starem običaju. Vprašanje je,če O® bilo vse to potrebno za tako skromno prireditev. Britanski tisk je seveda	ni omenil. Öe je	bil obveščen	o	zborovanju tako slabo kot begun=
si, je	molk razumljiv -	prvič.	Drugič,	tudi če bi bili tuji opazovalci
navzoči, ne bi imeli kaj poročati, kajti iz govorov ali razvlečene reso Incije so težko izvedeli kaj izvirnega, prepričljivega in zanimive^".Ho ijič moramo upoštevati še splošno zapetost do emigrantskih podvigov, ki jo premaga le zelo srečno delo.
Zunanji okvir je bil še slabši kot vsebina, kajti zadel je važno vprašanje, ki se vedno poraja ob jugoslovanskih odnosih. Zakaj naj bi Prireditev "jugoslovanske demokratske emigracije" dobila spet in spet srbsko obeležje zaradi verskih okoliščin in politične kratkovidnosti?0e itna za	Srbe pravoslavna	Cerkev	zvezo	s	politično akademijo, je to njiho=
Va zadeva. Toda prehuda	je ta,	da bi	prezrli, da so v Jugoslaviji sesta
Ven del' tudi katoliški Slovenci, in Hrvati. Prireditelji so pač hoteli doseči boljšo udeležbo in večji učinek, ker je predpoldne mnogo pravo = slavnih - kot vsako leto - posetilo hram sv.Save. Da bi se obrnili tudi 111 katoliškega duhovnika,ki bi obenem maševal za ostale, jim najbrže ni= na misel ni prišlo, ker je pač tako običajno. Ta stara praksa pozab= jjivosti, kdo Jugoslavijo sestavi ja,kaže na omejenost. To slaboumno ena °enje patriotizma s pravoslavjem, je ne le zastarelo, ampak tudi pogub= rio. Zakaj naj bi bili pravoslavni boljši državljani od katolikov? Skroj nost, v katero pripelje zgrešena miselnost,smo videli v pisanju srbsko= ga tiska - svobodnega in komunističnega - proti kardinalu Stepincu in katoliški Cerkvi. Jasno je, da takšna miselnost ne vodi niti v demokra= °ijo niti. v skupno državo. K sreči ne eno ne drugo ni odvisno od emigra °ije. Narodi v Jugoslaviji skupaj preživljajo veliki petek in sami bodo °Jločali o medsebojnih odnosih.
v Končni vtis, ki ga je zapustila sama akademija, tudi ne vzbuja ob= ?-Rtka hvaležnosti. Med udeleženci je manjkalo navdušenja za borbo pro = ^i^Titovi diktaturi,ki jo je oznanjala resolucija.Nič čudnega. Ni nam = ^oČ videti, v čem senodraža ta "borba" pri sklicateljih prireditve in f^vtorjih resolucije. Morda v izdajanju šesttedenskega lista. Vsekakor 'Ji praktični vzgledi bolj navdušili občinstvo kot obrobljene fraze, ki so bile spet enkrat pogrete.
Resolucija jih je bila polna.Ne vemo, v čem je videla sodelovanje srbskih,hrvatskih in slovenskih elementov med drugo svetovno vojno. Ne k o držalo kor trdi, ker so baš politične vlade v izgnanstvu pokazale, kako "demokratski elementi Jugoslavije" ne bi smeli "sodelovati". Prev Mihovo "sodelovanje" je namreč bilo močan činitelj pri uglajevanju Ti i do prestola. Čudno je pri resoluciji še, da ob toliki klepe=
tavosti o prevratu in uporu ne omenja prvega upornika generala Mihailo= vida,kar je pri Srbih vendar obvezno.
Z zaključnim naročilom Jugoslovanskemu narodnemu odboru'so avtorji najbrž želeli doseči vtis,da vsa navzoča publika, ki je glasovala za re solucijo, podpira londosnki Odbor. Vendar prireditve ni sklical Jugoslo vanski odbor ampak 24 sklicateljev, od katerih prenekateri nimajo poseb nih simpatij za Odbor. Zaključek je prav tako nenavaden kot je vsa zade ya godlja po turških navadah. Turških? Moderni Turki bodo upravičeno u= žaljeni nad tem izrazom.
■NA 0ZR3M GREBENU
v Sapo Ti^vzame laž v propagandi, kakor so jo uporabljali titovski časopisi za časa londonskega ob'iska. Öe Lo'ndončani niso postopali v skLa du s potrebami notranje propagande- (v Jugoslaviji), je tisk enostavno pisal izmišljene zgodbe in preziral dejstva. Iz obiska so delali triumf.
v Z mastnimi črkami čez celo stran oznanja SLOVENSKI POROČEVALEC "pri srene ovacije Londončanov" in objavlja sliko mostu čez Temzo,na katerem * se tare ljudi, ki da so kasneje "pozdravljali Maršala". V navdušenju so. komunisti prezrli,da je policija most pred prihodom izpraznila. Te vrste laži so zastrupljale demokratično misleče ljudi v domovini.In to je bi= la glavna škodljiva stran obiska.
skrajnost, v prepad na desni, padajo emigrantski časopisi, ki smesijo obisk. Na dnu prepada jim.delajo čudno družbo Italijani, ki jim kakršnakoli Jugoslavija pač ni všeč. Povedali smo,da je politično realnost treba upoštevati. Mnogo smo pisali o položaju Tita proti Zapa= inv v nakazali medsebojne koristi,ki 'ju vežejo.Res je pri tem Ti to važeri pač le zato, ker je slučajno vladar Jugo slavi je, države, ki sto ji na pomembnem mestu v. onem delu Evrope. Vendar je treba priznati, da tudi Tito dviga pomen Jugoslavije, najprej kot edini uspešni odpadnik od Moskve, potem pa kot.vladar, ki ima toliko pameti, da se pred napa = dom pogovarja z verjetnimi zavezniki in ne ponavlja napak v tem pogledu, ki so jih zagrešile vlade v letu 1941.
A vendar ne smemo spodrsniti v prepad na levi, kjer v blatu lažni= vega opevanja obiska tiče naši -komunisti. Zagovorniki Jugoslavije bodo vsekakor našli mnogo podpore za ^voje nazore o pomembnosti te države, ne da bi hvalili diktatorja od njenem krmilu.Jarko luč, s katero je po= svetil obisk, so morali zaznati tudi samostojniki, čeprav miže pred dej = stvi in čeprav po navadi ne bo,do priznali očividnega.
Mislimo,da smo tako z londonskimi poročili kot z uvodniki dobro lo vili ravnotežje na ozkem grebenu sredi med prepadoma. Po-skušali smo,kot vselej, prikazovati slovensko in demokratično gledanje.
KLIC TRIGLAVA 53,Bucks Hill,Chapel End,
■ Nuneaton,Warwickshire
Izhaja l.in 3*ponedeljek v mesecu
"KARDINAL ZLOČINEC"
To je naslov dokumentarnega fil ma,ki prikazuje nadškofa Stepinca kot ustaškega sodelavca .-Posnetki so povzeti iz ustaških filmskih tednikov in prikazujejo nadškofa, ko"blagoslavlja ustaške bande",ko sprejema odlikovanja od Paveliča in podobno. Film vsebuje tudi fo= tografije nadškofovega dnevnika. Značilno je, da je bil film izdelan, in stavljen v promet neposredno po Titovem povratku iz Londona.
JUBILEJ LJUBLJANSKEGA SOKOLA
Letos mineva 90 let,, odkar je bilo v Ljubljani .ustanovljeno prvo slo = vensko telovadno društvo "Južni So= kol",kasneje preimenovan v "Ljubijan ski Sokol". Jubilej proslavljajo tu di slovenski komunisti in sicer kot "90 letnico Partizana Narodni dom". V marcu so priredili slabo obiskano tekmovanje( 44 tekmovalcev iz 10 dru štev),junij a bo razstava in javni nastop,novembra bo akademija.Poča = stili so tudi sokolskega prvaka dr. Murnika z obljubo,da "bodo ponesli partizansko stvar z novim ognjem do sleherne slovenske vasi"."Zvezi za telesno vzgojo Partizan" načeljuje= ta Zoran Polič in dr.Ivko Pustišek.
"SABOR" V LONDONU
(Od našega posebnega dopisnika)
Ko sem na Veliki četrtek dobil z jutranjo pošto lepak,ki v imenu "Jugoslovanske demokratske emigracije v Veliki Britaniji" naznanja "Sa tor v proslavo obletnice 27.marca 1941 in napada na Beograd,kö se je Jugoslavija postavila na stran svobodnega sveta",s službo božjo v pra= voslavni cerkvi av.Save ter z "akademijo pod predsedstvom g.Slobodana Jovanoviča", sem se zbal, da bo celotna prireditev tako po tekala,kakor 5e bila na hitro sklicana - tri dni pred velikonočno nedeljo.Pa so mi znanci zagotovili, da so sklicatelji - 24 po številu,sama smetana "ju= goslovanske demokratske emigracije" v Londonu - na prireditev mislili že sredi januarja in da se zato ni bati polomije. Dejansko je bilo zbo kovanje zamišljeno kot protest proti Titovemu obisku in bi se moralo vnšiti na predvečer 23«marca, dan, ki je bil prvič naznanjen kot čas Ti= ■fcovega prihoda. Ker pa je ta bil kasneje najavljen za teden dni preje, so londonski emigranti preložili akademijo na Veliko noč,deloma zaradi dvorane deloma pa iz različnih psiholoških in osebnih razlogov. Ko se 3e končno tudi g.Milo je Nikolič,pravoslavni župnik v Londonu vdal in sprevidel,da akademija ne more škodovati vsakoletnemu pravoslavnemu sa boru o Veliki noči, je šel lepak v tisk; bil pa je skrajni čas,ker smo bili že pred velikim tednom.Vendar pa kljub tej organizacijski pomanj= kljivosti udeležba ni bila slaba: našteli so 840 zborovalcev.Öe se je akademija pričela pol ure kasne je,najbrž to nikogar ni motilo, saj na= vodno v Jugoslaviji nikdar nismo bili točni.
Jugoslavija in Tito
Napovedana sta bila dva govornika: g..Slobodan Jovanovič o "Medna= hodnem pomenu 27.marca" ter g.Večeslav Vilder o "Titu v zrcalu". Profe • sor se naslova ni vseskozi držal in je najbrž sam uvidelrda stoje pred nami in pred svetom trenutno pomembnejši problemi kot pa je obujanje spominov na 27.marec.Zato je razvijal misli o Jugoslaviji ter njenih °dnošajih do ostalega sveta. Poudaril je, da polaga Zapad važnost na Tita zaradi geografskega položaja Jugoslavije,ne pa važnost na Jugosla Vijo zaradi Titovega razida z Moskvo.
G.Vilder je govoril o Titovi osebnosti, razpravljal o nekaterih °dlomkih iz Titove biografij e,omenil obisk v Londonu in sprejem pri hri ^finski vladi. S predgovornikom se je strinjal,da je za Zapad važna Ju^ Soslavija in ne Tito, in da je temu posvečena pozornost samo zaradi Ju Soslavije.Dodal je,da ni Tito prekinil odnose z Moskvo,ampak da ga je Moskva izobčila; tudi Tito ni storil nobenega junaškega koraka,ker je Namreč imel le dve izbiri: da izgubi glavo ali pa da si reši kožo. Öe= “tudi na Zapadu mnogi proslavlajjo Titov "junaški upor Stalinu",ostane ^jstvo, da je š3-° le za reševanje tako Titove kože kot kože njegovih komunistov. Kar pa zadeva Titov obisk, je pa mogel videti ves svet(ra= 2en Jugoslavije), da je bil to sprejem diktator ja.Britanci so iz vseh okoliščin in varnostnih ukrepov lahko spoznali,kaj je diktator,kako ži vi in v kakšni sonci vlada.
Borba se nadaljuje.. .
Po obeh govorih je bila prebrana precej dolga resolucija,ki so_jo Zborovalci kajpak sprejeli. Ta prične s poklonom 27.marcu, ki j,e vrnil ^hgoslavijo na pot "polne narodne neodvisnosti in zvestobe demokraciji." ^ato tudi tolikšno "spontano navdušenje naroda,ko se je Jugoslavija od ^bgala od sil Osi in se znašla rame ob rami z veliko zaveznico Srbije iz 1.svetovne vojne,tedaj osamljeno Veliko Britanijo". Koncentracijska vlada,ki je "izšla iz tega prevrata",je združila vse demokratične stran ke Srbov,Hrvatov in Slovencev "kot dokaz njihove solidarnosti v zgodo= viuskih in usodnih trenutkih". Nato resolucija čudovito megleno in ze= i-0 kratko obravnava okupacijsko dobo, ko je "narod Jugoslavije doživel, je bila postavljena nova politična linija, ki mu je preprečila dos.cgo ^ih svetlih ciljev,zaradi katerih sprejel borbo ter mu vsilila dikta=
turo komunistične stranke". Potem smo čuli dokaze,da se Titov režim ni liberaliziral.Kato smo spet pri 27.marcu:"Red,ki je bil po volji naroda vzpostavljen 27.marca 1941,kot tudi vse politične vlade v izgnanstvu,so pri delu pokazale, kako morejo demokratski elementi Jugoslavije sodelo= vati tudi pod najtežjimi okoliščinami. Ko bodo enkrat (ti elementi) svo bodni,bodo znali poiskati rešitev za vse notranje probleme v polnem spo razumu vseh delov naroda'.' Ker je Jugoslavija vezana na zapadno civili= zacijo in demokracijo, bo tudi v bodoče hodila po "liniji" 27.marc&,ki pa je bila po Titovi krivdi • opuščena na škodo Jugoslavije in svoboÄne= ga sveta. Resolucija zaključuje, da je zaradi pomanjkanja svobode v do= movini "treba padaljevati z borbo proti Titovi komunistični diktaturi z nezmanjšano silo"... Sabor je končno v resoluciji še naročil "Jugoslova nskemu narodnemu odboru,da poskrbi za čim širšo objavo te resolucije".
■Kolikor sem mogel opaziti, zborovanje na obiskovalce ni naredilo posebnega Vtisa. Ni bilo pestrega sporeda in dva zaporedna govora v skupni dolžini skoro poldruge ure,sta le bila utrujajoča. Prireditelji bi lahko mislili tudi na predsedujočega,ki naj bi vodil zborovanje.
KATOLIŠKA SKUPNOST BREZ GLASILA
Cleveland 30.marca.-Od našega dopisnika.
Debelo sem pogledal današnjo "Slovenijo", prilogo "Ameriške domovi= ne",ko sem names.to običjanega podnaslova "Glasilo slovenske katoliške skupnosti" bral "Glasilo slovenske krščanske demokracije". Poročilo o zborovanju Slovenske ljudske stranke ob priliki kongresa Krščansko demb kratske zveze' srednje Evrope pojasnjuje to spremembo. "Zbor je svetoval da naj postane SLOVENIJA,priloga v Clevelandu v Zedinjenih državah izha jajočega dnevnika AMERIŠKA DOMOVINA, za glasilo SLS v USA. V tem listu naj se objavljajo strankine zadeve,ki niso izrazito zaupnega značaja". D0M0LJUB,ki je pričel izhajati v januarju letos,pa bo v bodoče vseboval le zaupne organizacijske in poslovne zadeve stranke.
Na sestanku .Zbora zaupnikov SLS je bil delegatom ( iz Združenih dr= žav in dvema v USA bivajočima pooblaščenima zastopnikoma strankinega po verjeništva v Buenos Airesu) predložen osnutek strankinega programa.Ker je bil preobširen,ga bo posebna komisija preuredila,nato pđ bodo delega ti pismeno izrekli svoje mnenje glede besedila. S tem programom se be = gunska stranka bavi prav od leta 1945,ko je padel prvič predloe,vseka = kor pod vplivom laške Demokristijane,da naj bo SLS odslej "Slovenska krščanska demokracij a".Ko bo novi program sprejet, bomo tudi zvedeli za strankino dokončno ime (v begunstvu):ali bo "ljudska" ali "krščanska de mokratska" ali pa oboje.
Sicer pa je glede SLOVENIJE in njenega podnaslova prevladala v tej stranki zdrava pamet. Bilo je nespametno,da nekdo ne bi bil dober kato= lik ali pa da ne bi spadal v katoliško skupno st,ker ni sledil vodite = Ijem in zastavi skupine,ki si je nadela ime "Slovenska katoliška skup= nost". Novi podnaslov vsaj smiselno postavlja list med strankarska gla= sila.
Na newyorškem strapkinem zboru so 14.marca izvolili tudi zastopni= ke v Krščansko demokratsko zvezo. V predsedstvu sta dr .Krek in dr.Kubvr, v izvršilnem odboru še dr.Kalan in g.Ivan Avsenek,v širšem odboru pa po log teh štirih še dr.Basaj in g.Anton Babnik.Nadomestovali jih bodo gdc Ljudmila GoriČan,Pranc Furlan,Ivan Jenko in dr.Jaka Toni. Ni izključeno da so se nekateri odborniki oz.namestniki poslužili skritih imen; vzroki za to bi bili razumljivi,. Če je to točno, bi. mogli imena pač skrbneje izbirati.
Dedijerjeva knjiga o Titu,ki je izšla najprej v Združenih državah in potem v Angliji, obeta sijajen zaslužek avtorju. Poleg srbsko-hrvat ske izišle izdaje,pripravijajo slovensko in makedonsko.Knjiga pa je med temvizšla že tudi v italijaršČini,francoščini,nemščini( Avstrija,Nemčija in Švica) ter španščini( za (Južno Ameriko). Te dni jo je dobila tudi Indi= ja.Izdana bo še na Japonskem,Izraelu,Burmi,Braziliji,na Švedskem,N0rveš kem in Danskem.Do konca februarja je Dedijer imel v ž-epu 71 milijonov deviznih dinarjev.Nad 4 milijone je poklonil gledališču v Postojni.
"HEROJ SOCIALISTIČNE IZGRADNJE"
15.aprila so položili v grobaioo "narodnih herojev" v Ljubljani za krvno boleznijo umrlega Borisa Kidriča,gospodarskega šeifa Titove Jugosla yije. Grobnica stoji na bivšem Muzejskem trgu(zdaj Trg narodnih herojev) in hrani posmrtne ostanke desetih partizanskih "narodnih herojev".
Prevoz trupla iz Beograda v Ljubljano je bil zvezan z desetinami-govorov,defileji mimo krste, posipanjem železniške proge z rožami, pola ganjem stotin vencev, častnimi stražami, komemoracijami po vsej državi, obiskom 80.000 pogrebcev Ljubljane, žalnimi radijskimi oddajami in ope= Vanjem preminulega komunista. Zveza komunistov Jugoslavije je namreč iz gubila "državnika in revolucionarja", "velikega sinu naših narodov","he ^oja naše socialistične izgradnje","velikega državnika socialistične Ju goslavije" in "velikega revolucionarja". V njegov spomin so že začeli Preimenovanje sto in sto ulic,tovarn,šol in ustanov širom Jugoslavije. Tito, ki se ni udeležil pogrebnega sprevoda iz b.Kongresnega trga (zdaj Trg revolucije) ampak je pogrebce pričakal na Trgu narodnih herojev, je v polurnem govoru poslednji proslavljal pok.Kidriča,nato pa skupno z o= stalimi člani zveznega izvršilnega sveta zanesel njegovo truplo v grob= nico.
PLESNIV BARAKARSKI, SOCIALIZEM (Dopis)
Delavske družine žive v plesnivih barakah, medtem ko tovarna zida Razkošno restavracijo. Temu se po titovsko reče socializem.Kajti niso yažni ljudje,temveč teorija. Komunističen slovenski novinar' se je zgra= 2al nad angleškimi Trade Unions,ker ne gledajo na. "teoretična" in "mo = talna" vprašanja,ampak si le prizadevajo za izboljšanje življenja delav ^ev,
V Jugoslaviji takemu buržujskemu pojmovanju ne podležejo.Ko je ko= ^hniste zadela naloga, da ostvarijo lepe obljube delavcem, so prišli v za. Sato. Glavna, najbolj opevana,temeljna pridobitev titovskega socializma delavsko samoupravljanje podjetij. Od daleč se lepo sliši,da so delav lastniki svojega podjetja; sodeč po.domačih časopisih pa ni vse tako tdiliono. Težko vprašanje, kako naj delavci svoje podjetje zares uprav Tjajo, so teoretično rešili s pomočjo Marxa. Praktično se kaže rešitev ^ tem, da se delavski sveti "za vratom mažejo z oljem,da lažje kimajo", kct je dejal nek delavec. Komunisti vodijo, a ne vselej popolnoma gladko.
Hud vihar je v časopisih dvignila zadeva v slovenskem gradbenem po ^Oetju "Gradisu",ko so nekega vodilnega inženirja prestavili v Bosno, je kritiziral vodstvo. Toda mož se ni dal kar tako. Je komunist,ljud poslanec v slovenski skupščini in ima dobre zveze, vsekakor boljše ^ svojih predpostavljenih. Kajti premestitev je bila preklicana in vlada je direktorja odstavila. Delavski svet je pri vsem tem imel le ki ^lno vLo;go . *•
Tako je,če si dobro usidran v Partiji. Navadnim podjetjem pot ni Sesuta z rožicami. Iz ljubljanskega tednika PAVLIHA,ki si mnogokrat brez j^spešno prizadeva biti šaljiv, povzamemo, jedko zgodbo o "hlapcu Jerneju, išče svojo pravico", prevedeno iz komunistične v navadno slovenščino. ,	- Delavci so kot lastniki in upravniki svojega podjetja garali še
^je kot nekdaj, a so se tolažili:"Zase delamol" In so prigarali sedem ^ilijonov dinarjev dobička. Del tega dobička so si hoteli razdeliti in porabiti za zgradnjo primerne delavnice, kot jo je določila oblast, da bi dala denarja. Predsednik delavskega sveta - Jernej - se napoti v banko po denar. Tam ga čudno gledajo in pošljejo na okraj. Na okraju Se obotavljajo. Jerneju, ki se stogoti in sklicuje na zakone, po vedo', da 2akone delajo v Beogradu, Beograd pa je daleč; delavcem naj dopove,da r-‘£lo "zakon,ki ga je Tito podpisal", ne velja. Po dolgem razpravljanja. Predsednik na okraju sporoči tajniku in tajnik "tovarišici", ki napiše Odobritev za desetino dobička. Banka je bila takrat že zaprta,naslednji pa izjavi, da do novega leta ne izplačuje denarja. Jernej se zateče tovarišu iz partizanov, ki je postal visok uradnik na banki,da bi pc=
sredoval. Skupaj gresta od oddelka do samega glavnega direktorja,kjer jima pomočnik pove, da ne bo nič. Po novem letu so na banki vsi sladki. Pregovarjajo Jerneja, naj ne dvigne vsega denarja, temveč naj pusti mi= lijone za novo delavnico začasno v banki. Delavci prično graditi delav nico. Potem rabijo denar. Vprašajo v banko. Tam jim povedo, da so mili= joni zmrznjeni. Jernej zaškriplje z zobmi in se napoti na republiški go spodarski urad. Poslušajo ga, se nasmehnejo in razleže, da bo’ odločeno v Beogradu, da bo'treba plačati davke državi,republiki, okraju,občini in če bo kaj ostalo, bo dobil za delavnico. Jernej gre, se napije in re če:"-Bar pri Slonu je stal 9 milijonov, tudi meni boste dali moje,če ho = čete,da se bomo šli socializem!"
■Tako'se konča PAVLIHOVA zgodba. Devet milijonski bar pri_Slonu spo mni ne nekaj še uspešnejših socialističnih graditev. 2a nekaj 'milijonov so gradili bar v Peharjih,ki je zdaj že zaprt, in luksuzno Veliko kavar no v Mariboru,ki je skoraj prazna. Vse poseka restavracija v Ravnah, ki jo gradi tamkajšnja železarna intbo stala 300 ali 400 milijonov ali ce= lo.pol milijarde dinarjev. Zunanjost te restavracije še ni popolnoma u= rejena, notranjost se že blešči v razkošju. Kuhinja je obložena z uvo = ženimi porcelanastimi ploščicami in ima zmogljivost za nad 1000 oseb, čeprav se bo hranilo v restavraciji vsega okrog 300 ljudi.
Pod hribom, na katerem grade restavracijo,za železarno, stoje raz= drapane barake, v katerih žive delavci s svojimi družinami. Naselju pra vijo domačini Dachau.,Stanovalec,ki je bilnekaj let v pravem Dachau, pravi,da so bile tamkajšnje barake lepše. Železarjem piha skozi stene in zateka skozi strehe.V razpadajočih barakah se rode otroci, a na hri= bu zidajo razkošno restavracijo. S tisoči milijonov,ki jih bo železarna zapravila za restavracijo, bi mogli zgraditi dostojna stanovanja za de= lavce. Toda v "administrativnih" časih so "planirali" restavracijo, ne ds bi'mislili.na ljudiStanovanjska stiska je splošna in mnogokje se družine stiskajo v eni sobi. Toda. številni uradi se šopirijo tudi v no= vih stavbah. V Postojni se je dogodilo, da nek urad ni hotel izprazniti stanovanjske hiše in se preseliti v prazne pisarne pri drugem uradu,ker se je bal preveč "familiarnih odnosov". Medtem pa družine čakajo na sta. novanja. "Ljudska demokracija" mnogokrat ni sposobna,da bi se pobrigala za ljudstvo.
PLAZ SE JB SPROŽIL
Samoupravno mrzlico imajo mnoge ustanove in sindikati po Jugo.sla= viji,ker ne spadajo pod industrijski sektor.Po sprejemu zakona o delnv= vskem samoupravljanju je bilo namreč to v glavnem uvedeno le v industrij ska podjetja, kjer je bilo zakon lažje izvajati zaradi "materialne osno' ve",ki jo industrijci neposredno ustvarjajo. Kljub temu pa je prezgodaj zdaj govoriti o uspehu ali neuspehu celotne zamisli. Na daljšo dobo so utegnejo pokazati, pomanjkljivosti,ki jih zakonodajalci niso jemali v poštev. Trenutno prija delavcem nekaterih vodilnih podjetij,da si vsake četrt leta razdeljujejo višek dobička in prodajajo devize; kaj pa bo, če ne bo zaslužka, Če bo proizvodnja zaradi zastarelih strojev padla,kon= kurenca rastla,če ne bo surovin in podobno?
Toda zgled vleče in zdaj. že' gledališki kolektivi razpravljajo o tem, ali naj gledališča vodijo dosedanji od oblasti postavljeni direk= tor ji ali "pa direktorji,ki jih bodo postavljali kolektivi sami.Prepušča mo pač njim,da najdejo rešitev odnosov med kolektivi,ki igrajo in preje majo mesečne plače,ter državnimi oblastmi, ki krijejo nujni primanjkljaj vseh gledališč'.
Gotovo se je zdelo zamalo železničar jem,da bi o samoupravljanju go borili celo teatri, medtem ko "administrativno centralistično vodenje naših železnic prihaja iz dneva v dan v večje nasprotje z demokratičnimi pridobitvami našega delovnega človeka, v nasprotje, ki je popolnoma nevzdržno,in ki je na današnji stopnji našega družbenega razvoja nemogoče". Ugotovili so,da je glavni vzrok temu še vedno "administrativno centralističnemu" upravaljanju, ker "delavski sveti niso imeli v rokah onih elementov,köt jih ima delavsko upravljanje v industriji". Železni_ čar ji so sicer imeli od 1951 posvetovalne delavske svete,toda nihče obi čajno njihovih predlogov ni upošteval. Tako so bili proti njihovim pred logom znižani prejemki 12 nižjim plačilnim razredom. Po tej uredbi do= be n.pr. zavirači,premikači,kretniki in kurjači,ki delajo ob vsakem
■ vremenu , osnovno plačo 5000 din,največ pa 6400. Visoko kvalificirani delavec kot je strojevodja dobi začetno plačo 6400 din,najvišja možna Plača po vseh opravljenih izpitih in v zadnjih letih službe pa je 8600.-Podobne nevšečnosti so tudi v uradniškem kadru. Šef postaje na lokalni Progi ima n.pr. isto plačo kot vratar bližnje tovarne. Nekje dragje pa daje postajenačelnik ostavko (to namreč ni lahko!),da bi po stal^delavec v neki tovarni in si s tem dosedanjo plačo podvojil, čudovito nesoraz= merj e vlada tudi pri pokojninah.Delavski vpliv na vse te življenjsko po Kembne zadeve je običajno enak ničli.
Železničarji vedo, da izvedba samouprave v njihovi stroki ni lahka stvar. Zaradi pomanjkanja "merila dela" obstoja namreč razlika med ku = rilnicami in delavnicami na eni strani ter pisarnami,prometnimi uradi na drugi. Toda parola "delavcem samoupravo" je sprožila plaz in ta se zlepa ne bo ustavil. Ali bo zajel mnoge panoge in se potem hekje srečno ustavil, ali pa bo na svoji poti rušil in uničeval,kar bo flooegel. To Pa ne zanima samo tuj opazovalce in zapadne socialistične teoretike,am Pak v prvi vrsti jugoslovanske državljane.	( ds )
Kako živeti?
Kot zanimiv dodatek zgornjim podatkom iz "Poročevalca",navajamo še sporočilo iz Trsta o cenah in plačah v Jugoslaviji:
Bančna uradnica-začetnica prejme mesečno 5200.-din. Ker bi s tem denarjem težko živela^zato običajno stanuje pri starših in se tam tudi hrani. Inženir ima začetno plačo 7200.-din.To zadostuje za njegovo in ženino prehrano,če je poročen, v menzi. Da ne bosta spala pod milim ne= £om in da bosta oblečena hodila,mora seveda še žena na delo. Enako plačo .9t inženir pa ima tudi tekstilna delavka,ki že nekaj let dela na stro= Jih. Pred časom so na novo uredili otroške doklade.Mesečno znaša za otro 3000.-din,pa naj bo to dojenček ali študent. Za prvega zadošča,toda ^0 otrok raste,raste jo tudi potrebe.
V zadnjih mesecih so cene živilom znetno porasle,dočim se je teks til^nekoliko pocenil.Za kg kruha ali enotne moke bodo po novi uredbi Plačali potrošniki trikrat več kot doslej. Novemberske cene živilom so bile n.pr.11$ višje od onih v avgustu lani.
GLA.VNA ALI STRANSKA VRATA
V jugoslovansko delegacijo na zasedanju Združenih narodov so imono vhli tudi Ivana Božičeviča,glavnega tajnika jugoslovanskih strokovnih zvez. Njegova naloga naj bi bila vzpostaviti na zapadu osebne stike z de lovskimi gibanji. 13.aprila je g.Božičevič prispel tudi v London,kjer bo prisostvoval sindikalnim konferencam.
Njegov razgovor v New Yorku z nekim ameriškim sindikalnim prvakom, s katerem je poročal NEW YORK TIMES 17.marca, je vzbudil jezo v domov'ci., Is razgovor namreč ni bil "prvi proboj fronte antipatije" in jugoslo/on zki sindikati odklanjajo vstop v Mednarodno konfederacijo svobodnih sto Kovnih zvez "skozi stranska vrata,če že ne morejo skozi glavna".? int r vjuju s TANJUGOM je Božičevič odklonil pristop in kritiziral Konfedern-°ijo,ki da "sloni na protikomunističnih pozicijah ter napačno in zgodovinsko ter znanstveno netočno izenačuje komunizem s sovjetskim gospod-stvom". Božičevič misli,da bo Konfederacija morala spremeniti svoje sta iišče do Jugoslavije,saj je to "objektivno nasprotno koristim demokra = ličnega razvoja sindikalnih gibanj in njihovega sodelovanja v interesu ^iru,demokracij e in boljšega življenja delavskega razreda."
Konfederacija je junija 1952 ugotovila, "da so cilji jugoslovanskih strokovnih zvez nedvomno v nasprotju z zahtevami in nameni Konfederaci= Je" ter je odklonila sprejem Jugoslavije kot članice.
Ko so jugoslovanski časnikarji pred Titovim obiskom posetili Angli Jo,so obiskali tudi sedež britanskih Trade Unions.Dopisnik POROČEVALCA ^-Savnik se je s tovariši čudil nad"nenavadnim" stališčem brit.sindi--Katov do nacionalizacij et"brit sindikati ne gledajo na nacionalizacijo Kot na teoretično vprašanj e,niti ne kot na ’moralno vprašanje’, pač pa 2golj s stališča,ali ’se bo življenjski standard s spremembami povečal"! p takim pojmovanjem delavskega vprašanja so bodo jugo sl.strokovne zveze Kaj slabo počutile v Mednarodni konfederaciji.	(dd)
JAVNO MNENJE
Zveza; G.urednik! Spet poročate o no vi zvezi in odboru demokratičnih Sr bov,Hrvatov in Slovencev.Nekateri čutijo do takih povezav prav bolest no nagnjenje in jim sestavljanje od borov silno ugaja.Seveda je ganlji= vo,da je odbor sploh mogoče sestavi ti.Tudi točke soglasja so zelo lepe prav zato,ker so kot prividi v obla kih...Toda sestavljanje odborov ni samo sebi namen in odbor sam po se= bi nima nobenega smisla.Kaj bo novi odbor napravil,kar bi se brez njega ne moglo zgoditi? Po sadu ga bomo. spoznali.Morda je korak naprej, -morda je le nov pojav stare bolezni emigracije, ki se gre odbore,kot se otroci gredo ravbarje in žandarje. Morda je povezava zdravih sil - mor da je nov dokaz bolezni in nespnsob. nosti emigracije.Sodili ga bomo po' delu.	,	M.T.
Tjtov obisk: G.urednik! Tukaj v Tr= stu sem ob obisku toliko užival,ko= likor je močno dražil Lahe.V osta = lem je obisk pač znak politike brez idealov. A tudi ta gola, brezobzirna politika utegne biti koristna za zu nanje utr ječanje Jugoslavije,saj je obstoj Jugoslavije še vse preveč od visen od obstoja režima.	V.P.
G.urednik! Vaš list bi moral o c« bisku realno,hladno in razumno piša ti.Ozadje moremo- najti v problemih in ciljih britanske žunanje politi= ke.Nj en glavni cilj je bil in je,do
CVETKI IZ TUJIH LOGOV
"Ob priliki imenovanja vojnega zločinca Stepinca za kardinala, je reakcionarni del rimskokatoliške ce rkve poskušal ustvariti v svobodnem svetu vtis o nekakšnem mučeništvu tega zločinca in preganjan ju,katere mu je izpostavljen od strani komuni stičnih oblasti."
Glas kanadskih Srba,26.2.1953•
"Medtem pa je hrvatski narod in= tuitivno,po svojem lastnem nagonu in težnji za svobodo,, neodvisno,utru jen od čakanja,ne upoštevajoč obl ju be, svest si svo je sile, prekinil not po kateri so ga vodili njegovi poli tični predstavniki, in ustvaril svoji lastno državo leta 194-1."
Hrvat, februar-marec 1953-
biti na Balkanu močnega in zanesijL vega nasprotnika Rusije,bele ali rdeče.V tem so se nameni Tita in Velike Britanije popolnoma strinja li.Druga točka je hova zunanja po= litika Malenkova.To bi bilo treba premisliti in napraviti zaključek.
B.S.
+ Pet članov jugoslovanskega nogo metnega moštva, ki je obiskalo A\-strijo,je v Gradcu zaprosilo za po litični azil.Rekli so,da so se na to že dolgo pripravljali zaradi te žav, ki so jih imeli, ker niso hoto= li vstopiti v komunistično partijo.
+ Združene države Amerike so dale Jugoslaviji izredno denarno pomoč v znesku enajst milijonov dolarjev za nakup živeža in surovin,ker je bila lani suša.Toda rečeno je bilo da bo Jugoslavija v prihodnje dobi la manj,če bo letos dobra žetev.Ta pomoč je dodatek 78 milijonom,ki jih bo dala Amerika Jugoslaviji v letošnjem letu kot njen del trojne pomoči 99 milijonov(USA-Anglija-in Francija).
+ Neka zagrebška tovarna' čokolade je sklenila pogodbo, po kateri bo izvozila v Združene države za tri= sto tisoč dolarjev čokoladnih pro= izvodov in upa,da bodo slične po= godbe sklenjene še z Anglijo in VB nado.Potem utegnemo"zagrebško čoko lado pošiljati v darilnih paketih v Ljubljano - via London.
+ Iz komunističnih časopisov, ki so pred kratkim prispeli iz domovi ne, zvemo podrobnosti o tiskovni kon ferenci Koče Popoviča ob priliki :ii tovega obiska v Londonu. Na vprašanje, kako ravnajo avstrijske oblasti s slovensko manjšino, je tov.držav ni tajnik odgovoril: "Na splošno lahko rečem, da je položaj glede tega zadovoljiv." Večina koroških Slovencev bi Popoviča brez dvoma demantirala.
= KLIC TRIGLAVA =
Za Socialni sklad je daroval g. N.Ž. dva avstralska funta (LA 2.o .n) Iskrena hvala.
Klic Triglava-naročnina:eno leto 24/-,Četrt leta 6/-.Za inozemstvo odgovarjajoča vsota.