Poštnina plačana v gotovini Leto XIII. — Štev. 36 V Ljubljani, 22. septembra 1937 CENA IZVODA 20 DIN ■hs£| izdajo Tiskovni evei »Polet« - ureja flj| uredniški odbor — Odgovorni orednlk Prešern Igor — Rokopisov ne vr čarno — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani -» Uredništvo In -.prava v Ljubljani — Uredništvo: Llkozarjeva uL 12, upravat Cankarjeva 4. (pasata Nebotičnika) — Poštni predal m — Čekovni račnn uprave 60-KB-2-Z-84 — Teletonl: uprava 21 -231, uredništvo: 11-691 (ob nedeljah tudi 31-m In 19 278) - Celoletna naročnina 10» din, polletna 2on din. 1. conska nogometna liga Razburljivo do konca Ljubljana, 22. sept. — Ligaško moštvo Ljubljane je danes po dolgem času prvič nastopilo na lastnem igrišču in seveda tudi prvič v letošnji prvenstveni sezoni. Prognoze so kazale v prid domačih in naj bi po njih le-ti ne imeli s »šibko« Segesto nobenih težjih opravkov. Toda nogometaši iz Siska so tokrat »pokazali zobe« in le za las je Ljubljani uspelo šele v drugem polčasu osvojiti dve dragoceni točki. Gledalcev se je zbralo precej nad 1500, vsi pa so bili priča izredno napeti in razburljivi igri od prvega (lo zadnjega sodnikovega žvižga. : Segesta 4:3 (1:2) z Reke', mejna Zajc Ljubljana Sodnik Linic in Sovine iz Ljubljane. Strelci Lam-za v 6. in Berck v 9. min. in Traum-berger v 57. min. za Segesto ter. Perharič v 23-, Gruden v 52. (lil m) in 71. ter Blaznik v 66. min. za Ljubljano. Segesta: Draženovid I., Tomljeno-vid, Djulaj, Draženovic II, Zvečevič, Selimbegovic, Traumberger, Berek, Mnričevid, Lamza. Temšek. Ljubljana: Bencik, Čretnik, Pirc, Gruden, Sočan, Vertelj, Kompoš, Perharič, Dolenc, Blaznik Ilacler. Ljubljana je imela že takoj v začetku igre dve krasni priložnosti, ki pa jiu nista niti Kompoš v 2., niti Perharič v 3. minuti izkoristila. Namesto da bi Ljubljančani vodili z 2:0, je bil v 9. min. rezultat obraten, kajti v 6. min. je po krivdi Čretnika in Bencika našla žoga pot •v mrežo, temu golu pa je v 9. min, ------------------------------------\ Za razširitev športa v delovnih kolektivih V smislu sklepa plenuma Športne *veze Slovenije o potrebnih korakih, 84 se ponovno poživi športno življenje med našimi delovnimi ljudmi ‘ako, kot to najbolj odgovoraja njim 6a«iira in družbi, je Izvršni odbor na lv°jl zadnji seji formiral za to po-iebno komisijo. , Komisijo sestavljajo, poleg članov ^vršnega odbora Športne zveze Slo-Ve”ije, tudi tovariši iz ostalih orga-•Izacij ter večjih delovnih kolektl-v°v iz področja vse Slovenije. Na Podlagi proučevanja razmer in po-Bojev v različnih podjetjih in ustanovah bo komisija potem predlagala bstrezne organizacijske in tehnične Predloge, pri čemer bo zlasti upošteva dosedanje izkušnje pri delu s !indikalnimi aktivi, delovnimi šport-aimi igrami in drugo. Zlasti bo ko-mlslji v pomoč razpravljanje in •Klepi v zvezi s tem vprašanjem, ^ jih bo sprejel Glavni odbor Zveze •Intilkatov Slovenije in CK Ljudske Nadine Slovenije. v prihodnjem mesecu bo za in-•Kuktorje v podjetjih organizirala ®Portna zveza Slovenije v sodelo-VahJu z višjo šolo za telesno vzgojo Poseben seminar, na katerem se bodo ®eananili z vso problematiko in dobi potrebna navodila za delovanje. SKUPNO DELO JAMČI USPEH Izvršni odbor Športne zveze Slove-ft,ie je na seji tudi razpravljal o Posvetu Zveze za telesno vzgojo ‘Partizan« v Kranjski gori. Odbor Pozdravlja stališče partizanovih de-»vcev, ki stremijo za tem, da se od-tanijo jz našega telesnokulturnega banja vsa zastarela gledanja, ki ‘ viralo normalen razvoj naših organi-v današnjih družbenih pogojih. ® Posebej odbor pozdravlja to Kljo zato, ker se bosta tako obe i vodilni telesnovzgojni organiza-J1 zbližali, pri čemer bodo odpadla Izniedscbojna trenja, ki izvirajo škodljivega ocenjevanja sodobne-razvoja telesne vzgoje. Portna zveza Slovenije poziva vse tlim1*16 orBanizacije in delavce, naj za 1 V Prihodnje sodelujejo s parti-organizacijo v duhu zdravih »e ln dosedanjih smernic Sport-karZVCZe Sl0venlfe ln odstranijo vse, the .1 *** to sodelovanje zaviralo. Pri-Pru zdravega dela v Kočevju, Ko-st ’ Jelenju in drugod morajo posej, lz dneva v dan pogostejši, Do-sm n uresničiti moran)o čim preje k0 ,*r enotnosti telesne kulture ta-dok 01 Dam 1° i® nakazal ln tudi ie„„azal "Prvi slovenski festival te-Sfte kulture«. Športna zveza Slovenije "sledil prodor najboljšega igralca na terenu Berelca in le-ta je že drugič povedel svoje moS-tvo v vodstvo 2:0. Sele v 25. min. je Perharič znižal razliko na 2:1. Prvi polčas je potekel v precejšnji premoči gostov in občutek smo imeli, da igra rezervno, ne pa ligaško moštvo Ljubljane. Gostje so kar zlahka prodirali mimo nezanesljive domače obrambe, ki je de-laila precej težke napake in kmalu bi bilo v 42.. min. 3:1 v korist gostov, če ne hi Bencik v zadnjem trenutku odstranil nevarnost. Šele v zadnji minuti so začeli domači napadalci silovito oblegati vrata gostov, toda rezultat se ni spremenil. Šo bolj razburljivo pa je postalo v drugem delu igre, Ljubljana je že v 50. miim. dosegla povsem regularen gol, ki ga pa sodnik zaradi domnevnega offsiidea ni priznal. Dve minuti kasneje je bil zrušen Perharič v kazenskem prostoru in Gruden je enajstmetrovko realiziral na 2:2. Za tem so se gostje spet pognali v boj in bili uspešni v 57. miin. 3:2. Tedaj je Ljubljana za nekaj minut močno popustila in kazalo je, da bodo gostje zmagali. V 66. min. pa je Blaznik spravil na noge vse gledalce, kajti s krasnim volejem je izenačil na 3:3, v 71. min. pa je Gruden po zelo lepem predložku Blaznika dosegel končni rezultat 4:3. Igra je postajala vse bolj razburljiva, Ljubljančani so zaigrali kot prerojeni ter stalno oblegali vrata .gostov, vendar do spremembe rezultata ni prišlo.. Zadnjih 8 minut so igrali domači brez Blaznika, ki je bil v 82. miin. poškodovan i« so ga morali odnesti iz igrišča. Pravilno so ugotavljali ljudje, da tako razburljive tekme že dolgo nismo videli. Segesto ne kaže več podcenjevati, kajti v Bereku, Traum-bergerju in Draženoviču II ima odlične nosilce svojih akcij, vrh.tega pa so vsi igplači zelo hitri in nevarni. Pri domačih še vedno občutno šepa obramba, pa tudi napad bi bil lahko nekoliko bolj učinkovit. Sodnik Linic nas ni zadovoljil. To zlasti zaradi dveh hudih napak — zaradi prej omenjenega raz vel ja v- (Nadaljevanie na 8. strani) Prizor z včerajšnje tekme Ljubljana : Crvena zvezda Dovoli pripravljeni za Romune! Milutinovič odličen - Naši igralci zadovoljili LESTVICA I. CONSKE LIGE Lokomotiva 2 2 0 0 8:0 4 Metala c 2 2 0 0 5:1 4 Šibenik 2 1 1 0 3:2 3 Elektro stroj 2 1 1 0 4:3 3 Branik i i 0 0 5:1 2 Tekstilne 2 i 0 1 5:3 2 Odred 2 1 0 i 5:2 2 Rijeka 2 i 0 1 4:3 2 Ljubljana 2 l 0 I 5:8 2 Orient 2 i 0 1 4:7 2 Segesta 2 0 0 2 3:6 0 Jadran 2 0 0 2 1:6 0 Uljanik 2 0 0 2 1:8 0 Trešnjevka 1 0 0 1 0:1 0 Beograd, 22. sept. — Izbrana reprezentanca jugoslovanskih nogometašev je danes odigrala zadnjo preizkusno tekmo pred pomembnim srečanjem z Romuni Na stadionu JLA je nastopila pred okrog 25.000 gledalci proti bolgarskemu državnemu prvaku CDNA Iz Sofije. Strokovnjaki pravijo, da je jugoslovansko moštvo pokazalo zadovoljivo Igro In upajo, da se bodo uspehi končno vendarle pokazali prihodnjo nedeljo v Bukarešti. Junak tekme je bil Milutinovič, ki je žel priznanje na odprti sceni In je sam dosegel vse tri gole za reprezentanco. Hkrati pa so se odlikovali tudi drugi igralci. JUGOSLAVIJA : CDNA 3:0 (2:0) CDNA: Najdanov, Rakarov, Emlšejev, Manolov, Božkov, Stojanov, Milanov, Dimitrov, Panajotov, Kolev, Jane v. Jugoslavija: Beara, Belin, Crnkovič, Krstič (Mitič), Zebec (Krstič), Boškov, Rajkov, Mitič (Milutinovič), Milutinovič (Zebec), Mujič, Pašlč. Sodnik Borče Nedeljkovskl Iz Skopja. Jugoslovanska reprezentanca je prevladovala ves prvi polčas, toda do gola ni prišlo vse do 28. minute. Tedaj je Mujič lepo »postregel« Milutinoviču, ta je žogo prevzel, hitro polvlsoko streljal ln mreža Bolgarov se je zatresla. Mujič je že sam poizkušal v 19. minuti doseči gol, ko je krasno streljal z razdalje 20 metrov in, če ne bi tedaj branilec Najdanov z desnega zgornjega kota Izbil žoge, bi naši že tedaj vodili z 1:0. Napadi Jugoslovanov so se kar vrstili in drugi gol je dosegel Milutinovič po prostem strelu s približno 20 m daljave v 44. min. Žogo Je poslal skozi noge nasprotnikov v desni spodnji kot. V 40. min. je Milutinovič spet z ostrim strelom zadel prečko, do gola pa ni prišlo. Od 50. min. dalje so za kratek čas prevzeli pobudo Bolgari. Takrat je Mitič odšel na mesto desnega krilca, Zebec na mesto srednjega napadalca, Krstič pa je prevzel vlogo Zebeca. Tedaj je napad postal še bolj živahnejši. V 64. minuti je Zebec ušel bolgarskemu krilcu in se znašel pred vrati gostov. Tam ga Je Ratanov spotaknil ln sodnik je prisodil enajstmetrovko. Strelec je bil Milutinovič in bil je tudi tokrat uspešen, s tem pa je dosegel končni rezultat 3:0. Zadnj del tekme je sploh potekal zelo živahno. Napad Jugoslovanov je bil ne- Zvezna moška košarkarska liga Štiri točke doma XIV. kolo d zvezni košarkarski ligi je bilo zelo pomembno, zlasti za oba slo-venska predstavnika, ki se potegujeta za najvišji naslov. Ljubljana je sprejela o goste Crveno zvezdo in jo prisilila k predaji. S tema dvema točkama si je Ljubljana spet opomogla in če bodo upoštevali še njeno pritožbo proti igri z Jugo-montažo, potem je še vedno kandidat za najvišji naslov. Težjo nalogo je imela Olimpija. Odpotovala je v Beograd in morala krepko zavihati rokave, saj je imela za nasprotnika po našem mnenju najbolj nesrečno moštvo v letošnji sezoni, Partizana. Tekma je bila dramatična, še bolj pa je bil razburljiv finiš. Ko so vsi pričakovali, da bo Partizan zanesljivo zmagal, je v zadnji sekundi Kristančič spet potisnil Partizana v nevarne vode za izpad, svoje, moštvo pa še bolj krepko o vodstvo. CRVENA ZVEZDA „i mi, kos LJUBIMKI Ljubljana, 22. sept. — Vsak nastop večkratnega državnega prvaka Crvene zvezde — je pomenil ne samo za ljubitelje košarke, temveč za vse športno občinstvo velik dogodek in užitek. Tako je bilo tudi sinoči, saj se je zbralo na stadionu v šiški nad 3000 gledalcev, ki so hoteli videti zanimivo prvenstveno srečanje, še posebej pa Beograjčane, ki so pred nedavnim porazili Proleterja, najhujšega tekmeca Olimpije in Ljubljane v tej sezoni za naslov državnega prvaka. Občinstvo je bilo zadovoljno z igro svojih fantov, ki so odnesli Olimpija 14 11 0 8 1063:865 22 Proleter 14 10 0 3 1063:865 21 BSK 14 9 1 4 968:853 19 Ljubljana 14 9 1 4 980:389 19 Jugomontaža 14 8 0 6 938:1028 16 C. zvezda 14 7 0 7 887:878 14 Železničar 14 4 0 10 842:951 8 Partizan 14 3 1 10 886:947 7 Lokomotiva 14 3 1 10 844:963 7 Sloboda 14 3 1 10 832:1008 7 V sredo Ililijr.Jfisoifit varnejši kot v prvem polčasu, kot strelci pa so se odlikovali Mujič, Mitič ln Milutinovič. Kljub ostrim ln dokaj točnim strelom pa je ostal rezultat neizpreme-njen. Igralci naše reprezentance so kot posamezniki s svojo Igro v splošnem vsi zadovoljili. Na momente so Igrali tudi kot kolektiv precej dobro, včasih pa med njimi tudi ni bilo prave povezave. Sprememba, ki so jo naredili v drugem delu Igre, je bila koristna in, če bo Zebec odigral svojo nalogo tako, kot je bila poverjena Mitiču, bo dobro. Čeprav ne moremo trditi, da nas prevzema popolen optimizem, lahko rečemo, da so Igralci dokaj pripravljeni, ta teden pa bo treba dobro izkoristiti čas za dokončno vigravanje. Beara ni bil preveč zanesljiv. Kaže da ga poškodba še vedno ovira. Izredno dober je bil Belin, 'ki se vrača v svojo pravo formo. Krilska vrsta je zadovoljila tedaj, ko je igral Zebec In kasneje, ko se je vrnil v njo Mitič. Zebec je bil mnogo boljši kot preteklo nedeljo. Napad je bil nevaren — treba bo še medsebojnega sporazumevanja — naravnost odličen pa je bil Milutinovič, ki je z nenadnimi prodori povsem zmedel goste. Toda — končni odgovor bomo dobili prihodnjo nedeljo . .. Nogometna prvenstva evropskih držav ITALIJA - 7. kolo: Roma : Padova 3:1, Alessandria : Milan 0:0, Internazionalc : Lazio 3:3, Bologna : Fiorentina 0:3, Juvcn-tus : Genova 3:2, Lanerossi : Alalanta 2:0, Napol! : Torino 3:0, Snmpdoria : Verona 1:1, Udinese : Spal 5:0. Vrstni red: Juventus 6, Napoli 5, Padova 4, Alessandria 4, Roma 4, Spal 3, Sampdoria 3, Milan 3, Verona 3, Udinese 3, Fiorentina 3, Lanerossi 3, Internazionalc 3, Torino 2, Ataianta 2, Lazio 2, Bologna 1, Genova 0. Anglija - VII. kolo: Birmingham : Preston 3:1, Blaekpool : .Aston Vlila 1:1, Chelsca : Burnley 6:1, Leeds : Bolton 2:1, Leicestcr : \Volverhampton 2:3, Luton : Everton 0:1, Machester U ; Arsenal 4:2, Portsmouth : Not-tingham 1:4, Sunderland : Nevvcastle 2:0, Tottenham Sheffield 4:2, West Bromvvieh : Manchester C. 9:2. V sref.o, 25. t. m., bo ob 19.30 na igrišču pod cekinovim gradom prvenstvena košarkarska tekma XV. kola med Jugo-montažo in Olimpijo. V predtekmi ob 18. uri se bosta srečali moštvi Litije in Olimpije III. Ljubljana bo odpotovala v Karlovac in se pomerila z domačim Železničarjem. Kakor vidimo, bo XV. kolo odigrano med tednom, tako da bo zadnje XVIII. kolo 13. oktobra. lepo zmago in s tem spet dve točki. Sami dogodki na igrišču" niso bili kdove kako razburljivi, vsa stvar je potekala v mirnem vzdušju, zlasti, ker je Ljubljana takoj prešla v odločno vodstvo in ga obdržala ■do zaključka žvižga dobrih sodnikov Klotj črnika in Poškarja. Ljubljana : Crv. zvezda - ’ 77:64 (33:2?) V prvi minuti igre je Miiller trikrat zadel v črno. Za začetek je bila ta učinkovitost močno zaželena, ker je delovala na domačine kot čarobna pijača. Vsak posameznik 'je namreč začutil v sebi potrebno sa-(Nadaljevanje na 2. strani) SZ: Madžarska 2:1 Budimpešta, 22. sept. V Budimpešti sta se danes pomerili nogometni reprezentanci Madžarske in Sovjetske zveze. Po precej izenačeni igri se je prvi polčas končal z neodločenim rezultatom 1:1. V nadaljevanju so bile sile na Igrišču zopet precej izenačene in šele dve minuti pred koncem je Rusom uspe.o seči" zmagoviti gol. V Moskvi »ta igrali 1-prezentanci istih držav in' to srečanju ' končalo neodločeno 1:1. V Oslu sta igrali nogometni reprczeni: Norveške in Danske neodločeno 2:2. ČRVINA ZVEZDA ni bila kos LJUBLJANI NASA SODNIKA V CARIGRADU (Nadaljevanje s 1, strani) moža vest, kar je celotno moštvo vodilo k pomembni zmagi. Tehnični vodja gostov Gec Aleksander, nekoč slavni igralec in brez dvoma V petek sta se vrnila jugoslovanska košarkarska sodnika Klojčnik Adi in Minič iz Carigrada, kjer sta sodila tri srečanja košarkarskih reprezentanc Romunije in Turčije. Te tekme šo bile ver-jetn. prve, ki so jih morali odigrati po rav dobro opravila, saj ju je Pod košem se je razvijala ogorčena turSk? časopisje zelo pohvalilo, in tudi duhovita borba obeh veli- kanov — Mullerja Sn Konjoviča. Miiller je bil skoraj vedno nepremagljiv, le škoda, da je moral kmalu za tem zapustiti igrišče, zaradi 5 listne igre. V nasprotnem primera osebnih napak. Seveda je kasneje bi se namreč prav lahlko zgodilo, da bi študentje iz šiške nasuli gostom kosov kot toče. Precizni stroj, kjer sta igrala prvo violino .razpoloženi ta tempo popustil in je Zvezdi le uspelo nekoliko zmanjšati veliko prednost domačinov. Ljubljana si je sp et opomogl a i n če bo KZ J upo- Miiller in spretni Zupančič, je bil števala njeno upravičeno pritožbo pripravljen še za večje podvige. PET MINUT IGRE ZA LJUBLJANO Kot že rečeno, so dogodki na igrišču tekli mirno svojo pot, ne da bi prekomerno razburjali duhove številnih gledalcev. Na dlani je bilo, da bo Ljubljana zmagala in s to usodo so se očividno sprijazn.li gostje im tudi gledalci. In vendar smo doživeli v tem dvoboju nekaj lepih minut, ki dokazujejo veliko vrednost ljubljanskega moštva. Bilo je v drugem polčasu, ko šo domačini naenkrat prešli v strahovit finiš. ki jim je tudi prinesel popoln uspeh, Čretnik, Kapelj, Miiller, Zupančič in Kumer so spravili Zvezdo v šah — mat pozicijo. Nad takšno košarko smo bili navdušeni. Obču- proiti Jugomontaži, je še vedno kandidat za najvišjo lovoriko. L. M. Ljubljana: Čretnik 11, Kapelj 10, Zupančič 28, Miiller 23, Kumer 2, Vranič 2, Švajger 1. Crvena zvezda: Konjovič 21, Kontič 9, Popovič 7, Vrhovec 6, Jovanovič 9, Kolakovič 4, Frelevič 2, Dragojlovič. Proleter : Železničar 100:79 Lokomotiva : Sloboda 71:54 (30:26) BSK : Jugomontaža 118:54 (45:21) Hazbuzljivo do konca Beograd, 22. sept. — Beograd že dolgo ni videl tako razburljive in tudi kvalitetne igre, kot je bila včerajšnja med Partizanom in Olimpijo. Ljubljančani so zmagali po hudem boju v zadnji sekundi igre s košem Kristančiča. Olimpia : Partizan 56:55 (28:29) Ves čas sta bili obe moštvi v menjajočem fce vodstvu. Partizan je seveda, imel prednost domačega igrišča in občinstva. Ob polčasu so bili domačini v vodstvu, toda ta prednost je bila tako tesna, da ni nihče podvomil v še bolj dramatični zaključek. Ko so vendarle vsi pričakovali, da bo Partizan le osvojil obe točki, je najboljši na igrišču, Kristančič, prav v zadnji sekundi prinesel z neverjetnim košem Olimpiji dragoceno zmago. Zares, takšnega. konca že dolgo ni bilo na igriščih. KEGLJAŠKO PRVENSTVO GORENJSKE Jesenice, 22. sept. — Včeraj in danes je bilo na Jesenicah kegljaško tekmovanje, za prvenstvo Gorenjske, v katerem so se pomerili klubi Jesenice in Gradis iz Jesenic, Bled, Radovljica, Kranj, Tržič, Kranjska gora in Smlednik. Prvo mesto so osvojili Jeseničani s 1834 keglji in povprečjem 4585 kegljev. S tem so dosegli doslej najboljši slovenski rezultat, z doseženim uspehom pa so pridobili pravico igrati na mednarodnem tekmovanju, ki bo v kratkem na Bledu. Jeseničanom slede Triglav (Kranj) 16:27, Kranjska gora 1611, Bled 1503, Tržič 1477, Gradis Jesenice 1475, Radovljica 1532, Smlednik 1087. Orientacijski tek obveznikov predvojaške vzgoje Jesenice, 22. sept. Pod pokroviteljstvom predsednika ObLO Jesenice je biilo danes II. okrajno tekmovanje v patrolnem teku obveznikov predvojaške vzgoje. V 22 ekipah je tekmovalo 66 obveznikov iz Jesenic, Kranja,, Radovljice, Bleda, Škofje Loike, Tržiča. Krope, Železnikov in Cerkelj. Ekipe so dosegle naslednji vrstni red: ObLO Kranj H. 76 točk, gimnazija I. Jesenice 68.75, gimnazija II. Jesenice 67, gimnazija Škofja Loika 66.5, Železarna II. Jesenice 57.75. Ulaga Polde Odprto pismo Gasilske zveze Slovenije V gasilsko organizacijo Slovenije je vključenih blizu 70.000 državljanov. Velika večina jih je iz vrst delavcev in kmetov. To, in pa dejstvo, da značaj organizacije terja od članstva tudi velike fizične sposobnosti, nam nalaga, da ne moremo biti nezainteresirani na razvoju telesne vzgoje našega članstva in na vprašanjih, ki so s tem v zvezi. Naša organizacija posveča zlasti poslednja leta telesni vzgoji svojega članstva še posebno pozornost. To se odraža tudi v javnosti na številnih krajevnih gasilskih prireditvah in v tekmovanju gasilskih društev,v katera so vključene nam jo bo nudil pri tem trenerski tudi določene telesnovzgojne točke." Naj- in prednjaški kader ali katerakoli bolj pa je prišla množična fizkulturna fizkulturna organizacija. Skušali bo-aktivnost v naših organizacijah do iz- mo tudi sami najti sredstva, da naše raza na lanskoletnem II. Gasilskem fe- organizacije pošljejo v njihove festivalu Slovenije v Mariboru. V okviru čaje vsaj nekaj svojih članov. Pre-tega festivala je nastopilo nekaj tisoč pričani smo, da bomo v takem so- podobna, naravnost presenetljivo zmotna stališča, ki žive v glavah nekaterih, so ostanki polpretekle dobe in jih je seveda stvarnost sama že zdavnaj ovrgla. Zato nas še toliko holj presenečajo. ,V našem družbenem sistemu pač ne more biti kampiranja na nobenem področju družbenega življenja in ga tudi na fiz-kulturr em ne more biti, ker se to upira vsaki sprostitvi ustvarjalnih sil ljudi. Seveda bomo kot doslej tudi v bodoče hvaležni za vsako, pomoč, ki članov in članic gasilskih organizacij s čisto telovadnimi ali pa gasilskimi simboličnimi vajami. Na vseh teh nastopih so se vidno uveljavili tudi pionirji in žene. Največjega priznanja pa smo bili deležni, ko smo bili povabljeni, da sodelujemo na I. Festivalu telesne kulture Slovenije. S ponosom smo sodelovali v paradi in na glavnem nastopu na stadionu skupno s »Partizanom«, športniki vseh vrst, mornarico ter vojsko. Čeprav naš doprinos v splošnih naporih naše družbe za širjenje telesne kulture med mladino in vsemi delovnimi ljudmi ni povebno velik v primeru z organizacijama »Partizana« in Zvezo športov, je vendarle pomemben m ga ne kaže prezreti. To pa zaradi tega, ker naše organizacije pogosto goje telesno kulturo tam, kjer drugih organizacij ni, ki bi se bavile s tem. Zato so nas toliko bolj prizadela stališča nekaterih funkcionarjev »Partizana« Slovenije, po katerih naj bi se »Partizan« zaprl v krog ljudi, ki bi edini gojili »resnično« telesno kulturo, češ da bi bila samo tako zagotovljena »harmonična telesna vzgoja vsega neskončnega komplicirane ,a človeškega telesa«. Ta, In delovanju in sožitju dosegli naj-' boljše uspehe v splošnih naporih pri širjenju telesne kulture. Ko želimo, da se sodelovanje vseh organizacij, ki imajo v svoji dejavnosti tudi telesno vzgojo in katera se je tako lepo manifestirala na I. Festivalu telesne kulture Slovenije, razvija dalje, pa istočasno obsojamo vse, ki zavestno ali podzavestno poizkušajo zavirati ta razvoj in pozdravljamo napore »Partizana« za neovirano uveljavljanje socialističnega pojmovanja telesne kulture. Od popolne zmage teh prizadevanj pričakujemo rezultatov tudi mi Ob tej priložnosti poudarjamo, da na terenu sodelovanje naših organizacij in telesnovzgojnih organizacij v glavnem ne naletava na te vrste ovire. Brezdvomno pa bi pravilna smer republiškega vodstva /Partizana« lahko rodila veliko večje rezultate v nižjih organizacijah »Partizana«. To pa bi se prav ‘gotovo odražalo v boljšem in širšem delu na tem področju tudi v naših organizacijah. Zato smo živo zainteresirani, da »Partizan« Slovenije čim pr e; e in čim odločneje odstrani te ovire Gasilska zveza Slovenije Dobri rezultati Nooi Sad, 22. sept. — Včeraj se je pričelo srečanje mladinskih atletskih reprezentanc Jugoslavije in Romunije. Po prvem dnevu Letos na startu nad 100 rokometnih ekip ATLETSKI MITING NA BLEDU Bled, 22. sept. Novo ustanovljena vodi pti mladincih Romunija s 47:46 točka- atletska podzveza V Kranj-U je primi, pri mladinkah pa so v vodstvu naše tek- redila atletski- miting, na katerem movalke s 27:25 točkami. Stateta mladink je nastopilo 58 tekmovalcev in tek-4 X 100 m je z rezultatom 50.3 dosegla nov movallk iz gorenjskih športnih in državni mladinski rekord. Rezultati: ml&din- partizanskih društev ter Garnizona Ljubljana, 22. sept. — Decentralizacija rokometne organizacije je v zadnjem letu veliko pripomogla k hitremu razvoju tega športa. V letošnjih tekmovanjih, ki so .se pravkar pričela, sodeluje čez 100 moških in ženskih ekip. Tekmova- igralke predolgo počivale in so v zelo slabi formi. Isto bi lahko dejali tudii za sodnike, ki so bili precej »kratkovidni«. Svoboda I : Mladost 12:2 (9:2) Ekipa kranjske Mladosti, ki je ci - 100 m Topič (J) 10.9. 400 m Szekely (R) 50.6 Acevič (J) 51.0, 1500 m Barabas (R) 3:55.8, Naraks (J) 3:57.6, Nikič (J) 4:04,4, 110 m ovire Mircea (R) 15.5, višina Barovič (J) 180, Raditna (J) 180, daljina Licker (R) 6:90, Savovič (J) 6.76, Lešek (J) 6.75, krogla Stojan (R) 14.57, Tomasinovič (J) 14.20, disk Berneki (R) 45.14, Tomasinovič (J) 44.15, 4 X 100 m (J) 43.9, Romunija diskvalificirana, mladinke - 100 m Maksai (R) 12.7, Sevilla : Benfica 3:1 V tekmi prvega kola pokala evropskih nogometnih prvakov je v Sevilli domače moštvo Sevilla premagalo prvaka Portugalske Benfjcov iiz Lisabone s 3:1 (0:0). Francoz Behra je osvojil na avtomobilu znamke Maserati dirko imenovano Velika nagrada Supercortemaggiore. Za njim so se uvrstili Musso na Ferrariju in Schell na Ma-seratiju. Na kolesarskem tekmovanju za veliko nagrado narodov v Parizu je v vožnji na 100 km na kronometer zmagal Francoz nja so najbolje organizirana v ljub- JJa šele pred kratkim ustanovljc- (J) ^ Lubfij (J) mm KU. podzSvezi TiS č&su fTjTzeto mtraainf^nSrotnicL M niso ^ “» <*>■=“•* *oPi. Skrjanc (j, 39.05. Bog-podzvez,. V zadnjem času se je zelo keMle prj&iiLaoe igre.. Ekipi ifc d,aO0T1 <» ^ 4X‘°°m Romun,ja *«• dosti primanjkujejo predvsem do- ^ug°s av|lja 50' ’ bre strelke. Papirničar : Svoboda II 1:1 (0:0) Da bo treba čakati skoraj 30. min. na prvi gol, gotovo ni nihče mislil pred tekmo, saj je to za rokomet precej nenavadno. - i i . , Obe ekipi sta bili v obrambi pre- vel, kem rokometu bodo šele drugo . boljšiFin zato s]abim napadal-spomlad. Pri tem je treba pohvaliti kaJ,n niJ gk) od mk. Da ■ {izično razgibal tudi celjski okraj, ki ima zlasti v velikem rokometu največ tradicije. Medtem ko ženske čkipe tekmujejo izključno v podzveznih tekmovanjih, je 12 najboljših moških vključeno v dve conski ligi. Tako je poskrbljeno za množičnost in kvaliteto. Vse to se nanaša na mali rokomet, kajti tekmovanja v JLA iz Boh. Bele. Rezultati: člani —100 m Mandič (JLA) 12.5, 200 m _ __ _____________________ ____o_ Velikonja (Tr) 26.2, 400 m Gantar Anqaetil v času 2:22:12,5 pred Italijanoma (Tt) 59.0, 800 m Prezelj (Jes) 2:14.3, Baldinijcm, zaostanek 3:10 in Moserjem 4:51 D00 m Florjanič (Trj 4:30.7, 4 X in Francozom Bouvetom 6:32. 100 m Triglav 49.5, daljina Mandič (JLA) 5.85, kopje Legat " (Jes) 43.17, krogla Čufar (Jes) 11.13, palica Rakovič (Tr) 2.80, višina Keše (Tr) 150, mladinci — 100 m Jemc (Bled) 12.2,_ daljina Ranzinger (Jes) 5.58, kopje Ranzinger 40.57, višina Pavlin (Tr) 155, 4 X 100 m Triglav 51.3, članice — daljina Klamiper (Tr) 3.85, Mladinke — višina Kodrič (Jes) Zadnje iekme pred finalom KONEC ŠAHOVSKE OL1MP1ADE V zadnjem kolu ženske šahovske olimpiade vodi Romunija proti Jugoslaviji z 1:0 pri eni prekinjeni partiji, ki se bo verjetno končal® z remijem. Stanje na tabeli je pred odigra-ujem prekinjenih partij naslednje: Sovjet- ska zveza 10.5, Vzhodna Nemčija 10, Romunija 9.5 (1), Madnžarska 8 (1), Bolgarija 8. Jugoslavija 7,5 (1), Anglija 6.5 (1), Zahodna Nemčija 6, Nizozemska 4. mariborsko podzvezo, ki je edina že sedaj formirala šest člansko ligo tudi v velikem rokometu. V ljubljanski podzvezi so danes pričele s tekmovanjem ženske ekipe, naslednjo nedeljo pa se pričneta tudi conska in podzvezna liga za moške. Pri vseh treh ženskih tekmah je bilo danes opaziti, da so Ljubljana, 22. sept. — Včeraj popoldne je preveč in vprašanje je, če bo Odredova žen- priredil utletski klub Odred tekmovanje, ki ska ekipa uspela ohraniti naslov državnega jc bilo nekakšna zadnja preizkušnja atletov prvaka, prav tako pa tudi če bodo moški veliko slabša ekipa SvdbSde II re- ntl6tinj pred, finaTlnimi. tpk“ji mo" la“° ***■“ k! ,so ga “7 šila neodločen izid, je predvsem za- žtve“ega ,p"e“s ™ JT T- ^ ^ ^ ^ ,T- slinr.fl odlične Strahi leve ki ie no- nastopl1 le del tekmovalcev obeh prvih ekip je slavila Sima, ki je v prvem letošnjem ° vi ^ •’ ** Emo si lahko ustvarili približno sliko o pri- nastopu preskočila 145 cm. Od atletinj so OncmOgOGlla najnevarnejšo pravljonosti moške in ženske ckipe Za 0,be biIe soiidnc tudi Stamejčičeva, Usenikova in velja približno ista ugotovitev, namreč, da Hudobivnikova. Pri atletih se ni nihče poje le del tekmovalcev oziroma tekmovalk v sebno izkazal. Nekaj rezultatov: 100 y Po- vsem igralko Papirničarja in je dosegla tudi edini gol za svojo ekipo. »Partizan« Koper, Okrajna zveza društev za telesno vzgojo in Okrajna športna zveza Koper prirejata v počastitev obletnice priključitve Slovenske Istre k FLRJ Jugoslaviji JADRANSKI TEK Odred : Slovan 2:1 (1:1) Moški-Branik : Fužinar 29:16 zelo dobri formi, ostali pa precej zaostajajo. Na ta način ne smemo pričakovati kom (O) 10.4, Kranjc (O) 10.6, 200 m Gojko- Pokroviteljstvo nad prireditvijo Je vič (S) 23.4, višina Zgalin (O) 165, daljina prevzel Svet za telesno vzgojo pri OLO Lenarčič (O) 6.05, krogla Penko (O) 14.61, Koper. Letošnji Jadranski tek bo v ne- Državno prvenstvo v umetnem kotalkanju Kotalkanje samo za ženske? le .pionirke so povsem zaključile Drugi dan tekmovanja jte bil bolj svoj program. Že tedaj se je občut- zanimiv, zaradi slabe propagande no opazila premoč kotalkarjev pa ne preveč obiskan. Vrstni red se Olimpije, ki so na -tem prvenstvu pri prostih likih n,i več dosti izpre-na,stopali tudi s popolno večino, menil. Menimo pa, da sta bili oi> Najzanimivejše so bile borbe med prostem kotalkanju Fajdigova in kajti udeležba je to odločno poka- seniorkami, kjer so se potegovale Derendova vendarle nekoliko boljši, zala. Nastopilo je vsega 19 tekmo- za prvo mesto Andreejeva, Fajdigo- kot so pokazale ocene sodnikov, ,xv va in Derendova. Največjo priprav- Sploh se vprašujemo, ali ne bi ljenost je pokazala Andreejeva in bil izbor sodnikov za tako važno upravičeno osvojila naslov državne prvmstro,. kot je državno, le lahko prvakinje. Mnenja pa smo, da sod- boljši. Najdoslednejši sodnik je bil šin in juniorja Klemenc in Grtin- n.jfcj prj presoji niso bili vselej do- tov- Rl‘ber. feld. To nam postavlja vprašanje, sledni in bi bil morda končni vrstni n w racini; če morda kotalkarsfci in tudi drsalni . , vpn ,Wi državni prvaki so postali - pio- šport ne bosta ja le domena žens/, lahk<> ”e,kolllk(> drugačen, kajti nirke:_»porn (O) 34,4, seniorju Per- Ljubljana, 22. sept. Včeraj in danes je bilo na kotalkališču v Čufarjevi ulici državno prvenstvo v kotalkanju, na katerem pa smo se spet prepričali, da ta panoga ne osvaja niti gledalcev niti mladine valk in tekmovalcev Olimpije in Ljubljane iz Ljubljane ter ZTK iz Zagreba. Med temi so bili le 3 moški tekmovalci in sicer senior Per disk Penko (O) 44.22, kladivo Vidmar (O) 41.17, ženske - 100 m Stamejčič (O) 12.6, 200 m Breščak (O) 27.7, Knez (O) 28.6, 600 m Kovač (O) 1:47.1, višina Sima (O) 145, krogla Usenik (O) 14.01, Hudobivnik (O) 12.64, disk Hudobivnik (O). 42.93. MNOGOBOJI NA VICU Ljubljana, 22. septembra. Včeraj in danes je imel atletski klub Svoboda prvenstvo v mnogobojih. Skupno je nastopilo 28 atletov in atletinj. Pohvaliti moramo zlasti vse tekmovalce, ki so nastopili v deseteroboju in v tej disciplini vztrajali do konca. Od posameznih rezultatov velja posebej omeniti Križevih 3,70 v skoku ob palici. Rezu! deljo, dne 6. oktobra na progi Izola Koper. Jadranski tek sestavljata dve disciP^' ni, in sicer štaletni tek Izola—KoPer (5 X 1400 m) in tek na progi Izola—KoPer (7 km).' V vsaki disciplini sta dve kate' skih klubov in pa kategorija članov gorijl in sicer kategorija članov atlet' društev »Partizan«. Zmagovalna štafeta v vsaki skupi0* prejme prehodni pokal, ki postane traj' na last zmagovalca, "ki zmaga trikrat zaporedoma ali petkrat v presledki0; Zmagovalca distančnega teka v vsa0 kategoriji prejmeta pokal v trajno last' Predvidena so tudi praktična dari'8' V prihodnje bo »Jadranski tek« vsa°° leto na nedeljo, ki je najbližja obl®1 Ji iv v o IV w [V u vu iiuiiu. - ' - - ... lati — deseteroboj člani: Jovan nici priključitve t. j. 5. oktobru, org 5141, Križ 5012, Pogačar 4521, dese- nizator si pridržuje pravico, da tekih teroboj mladinci Pilgram 4400. pe- valno Pr°g° v prihodnjih letih izprem teroboj mladinci Arko 2133, Selan nja-1852, troboj mladinci Rainer 1567, * ker med tekmovalci nismo videli }»kra.t nas jte presenetila zlasti ma- Mn (O) 187.83, seniorke: Andree Simonič 1294, troboj mladinke Goj-zadovoljivo število moških kotel- h ^rendn Griimfeld, tobe L) 116.37 točke, juniorski pari: smo priealkovali ipreciznejše ocenje- Klemenc — Derenda (L) 101^ Kri-vanje, saf je bil slednji pri izvaja- stani — Griinfeld fO )9.7 3, se n i o r s k i ti jih liikov precej površen in se je Parh Andree Pieršiti (O) 11.13. ikvaliitetno precej razliikoTal od doslednega Klemenca. ....... Tone Bančič nirji Petkovšek 947. Nekaj 'posa- stvo fn tekmovalce vseh disciplin in meznih rezultatov: 100 m Pilgram tegorij, da bodo redni kondicijski 11.6, 400 m Pilgram 54.4, 1500 m nin6i vsak ponedeljek, sredo to Pungerčič 4:33.2, 110 m ovire: Križ cd ure dalje na letnem telovad- 19.6, višina Jovan 163, daljina Poga- v Tivoliju. Istotam bo ob istih dn čar 6.15, Jeraj 6,13, palica Križ 3.70. splošna kondicijska vadba osta „i Jovan 3.60, krogla Križ 11.65, disk «*nstva. vabljeni tudi. neorgan«- Križ 30.70, ženske višina Gojkovič smučarji, ki se žele posvetiti tekni 130 n emu smučanju. ■w -4 sr nr.'."1* ’• Kaj nas čaka prihodnjo nedeljov srečanju z reprezentanco Romunije ROMUNI IMAJO PREDNOST Za Bukarešto - status quo ! i/klošft^U lw tem kovali usodo. Poglejmo torej nekoliko papirnate račune: Rom um j imajo pred nami prednost zaradi tega, ker so Grke premagali v Atenah z 2:1, medtem ko je naša reprezentanca prav taiko v Atenah dosegla le neodločen rezultat 0:0. Nobenega dvoma ni, da ne bi Romuni zmagali nad Grki tudi doma in zato nani preostane edinole to, da Jugoslovani premagajo Romune prihodnjo nedeljo v Bukarešti in nato še doma. Ali jim bo to uspelo? Po polovičnem uspehu proti Avstrijcem v to skoraj upravičeno dvomimo. Vrh tega pa nam to dokazujejo tudi sedanja srečanja, ki so bila pred ali pa po drugi svetovni vojni z Romunijo. KRATEK POGLED NAZAJ Najprej naj povemo, da so se z nogometom v Romuniji začeli ukvarjati leta 1893, ko je bil ustanovljen prvi klub Wacker. Tega so ustanovili ‘takratni pionirji nogometa v Romuniji Joanid, Gobanov in Nicu-lescu. Ta ldub pa je kmalu propadel in šele leta 1903 je dobil naslednika i OIymiiji, ki je živel dve leti. Za tem so se kmalu začeli ustanov-ljati klubi po vsej Romuniji, tako v Ploestiju, kjer so ustanovili klub naftnih delavcev, v Bukarešti in še drugod. Prvo državno prvenstvo je bilo v sezoni 1910-11 in naslov prvaka je osvojila 01ympia. Prvič so igrali tekme za pokal Romunije leta 1933, naslednje leto pa so organizirali prvenstvo države za B moštva. .Doslej je bilo v Romuniji odigrano državno prvenstvo 38-krat. Najuspešnejši klub je bil Venus iz Bukarešte, ki je postal državni prvak 8-krat, po drugi svetovni vojni pa so imeli 10 prvenstev. To je kratka zgodovina romunskega nogometa. Romuni so prvič nastopili na svetovnem prvenstvu leta 1930 v Montevideu. Takrat so premagali Peru, izgubili pa proti Urugvaju in izpadli. Nasprotno je Jugoslavija tedaj dosegla svoj največji uspeh, in sicer Jretje mesto za Argentino, štiri leta kasneje je bilo svetovno prvenstvo T Italiji. Tedaj so Romuni izločili Jugoslavijo iz nadaljnjega tekmovala z rezultatom 2:1, toda tudi sa-uii niso imeli sreče in so kasneje izpadli po porazu s ČSR. Na tretjem s ve tov netil prvenstvu leta 1938 v Franciji so prav tako izpadli, medtem ko Jugoslovani v Pariz sploh niso prišli, ker so jih izločili Poljaki. Tudi na zadnjem svetovnem prvenstvu so Romuni izpadli že v kvalifikacijah. Izločili so jih Čehi. Letos pa so že »pokazali zobe« in prav -Jugoslavija ima težko nalogo, ker igra z Grki in njimi v isti skupini. SLABA BILANCA Medtem ko so dosegli Romuni v ineddržavtnih srečanjih povprečne rezultate — saj so od 142 tekem na 58 zmagali, 27 so jih igrali neodločno, 57-krat pa so izgubili — imajo Jugoslovani proti njim slabo bilanco. Doslej sta se Romunija in Jugoslavija srečali 24-krat. Jugosla-cija je zmagala 11-krat in bila prav tolikokrat poražena, dve tekmi pa je igrala neodločeno. Razmerje golov je 43:39 v korist Jugoslavije. Ta bilanca ni nič kaj zadovoljiva, še posebej pa ne zato, ker so Romuni Jugoslavijo premagali v Beogradu ali Zagrebu kar 5-krat od 10 srečanj, ki so bila v Jugoslaviji. Romunija je edina, ki nas je na domačih tleh 5-krat premagala. Zanimivo pa je, da je Jugoslavija edina reprezentanca, ki je premagala Romunijo 5-krat v Bukarešti. Že začetek nastopov proti Romunom 8. junija 1922 v Beogradu je bil za nas neuspešen. Romuni so takrat zmagali z 2:1 (1:1), Jugoslavija pa je nastopila s takim moštvom: Friedricha, Kujundžič, Šifer, šterk, Dubravk'. Rupec. B. Babič, B. Zmaja, Perška, Vinek iin Sojat. Edini gol za Jugoslavijo je dosegel Šifer iz enajstmetrovke. Prav tako se je končalo z zmago Romunov zadnje srečanje v Beogradu 22. junija 1956. Romuni so tedaj igrali z večjo voljo in zelo hladnokrvno, njihov vratar Toma pa je tedaj celo obranil enajstmetrovko, ki jo je streljal Vukas. Usoda je bila zapečatena v 84. minuti, ko je Cacovea-nu dosegel edini gol tekme, s tem pa zmagal. Moštvi sta tedaj nastopili takole: Romunija: Voi nesen (Toma), Zavoda II., Seke, Onisie, A polža n, Bone, Cacoveanu, Zavoda L, Aleksandrescu, Giorgescu, Tatam (Coinsitantin), Jugoslavija: Beara, Belin, Crnkovič, Mitič. Horvat, Bo-škov, Ognjanov, (Rajkov), Milutinovič, Vukas, Bobek (Antič), Zebec. Zanimiva je tudi primerjava, kakšne uspehe so imeli proti Grkom Romuni in kakšne Jugoslovani. Romunija je z Grčijo odigrala doslej 8 tekem in je bila bilanca Romunov takšna: 8 6 2 0 27:10 Jugoslavija je nastopila proti Grčiji 9-krat. Ima pa slabšo bilanco, 1958 STOCKHOLM bsb V nadaljevanju naših sestavkov o favoritih svetovnega nogometnega prvenstva bo imel danes besedo tudi menažer, to je nekako zvezni kapetan angleške nogometne reprezentance Walter Winterboitom. Ker sodi Anglija po zadnjih uspehih, ki so prišli kot pomladitev moštva, celo med favorite prihodnjega prvenstva, bo zanimivo slišati, kaj meni najbolj merodajni človek v angleškem nogometu. Na vprašanje, katera moštva so favoriti za svetovno prvenstvo, je Winte-rbO'ttom odgovoril takole: »Velike nioižnosti imata predvsem južnoameriški moštvi Brazilija in Argentina. Mnogo težje je že govoriti o možnostih evropskih reprezentanc. Na osnovi rezultatov zadnjih let bi lahko vzeli v ožji izbor Francijo, Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Vse pa je.v prvi vrsti odvisno od tega, kakšno moštvo bo prav v času prvenstva lahko postavila ta ali ona država. Kolikor toliko stvarne Prognoze bodo možne šele v tem trenutku.« Drugo vprašan je pa je bilo, kaj meni o reprezentanci Anglije. »Zelo tvegano je govoriti o moštvu, ki ga človek sam vodi. Trenutno lahko pri nas govorimo predvsem o upanju, ne pa o gotovosti. Znano je, da. imam pri sestavi moštva velike težave s klubi, ki neradi dajejo igralce. Zvezi je namreč dovoljeno, da Uporabi enega igralca le v štirih srečanjih v eini sezoni. Ker je ta številka že skoraj izčrpana z britanskim prvenstvom, ki zahteva tri tekme, imam na razpolago samo še eno srečanje. Zaradi tega naše moštvo, ki bo potovalo na Švedsko, ne bo najmočnejše. So pa tudi še druge težav«. Imam nekaj igralcev, ki so po svojem znanju zelo izenačeni. Če se odločim za enega, potem se moram pripraviti na mnogo drugačnih mnenj' Vključi se tudi tisk in začne voditi zagrizeno borbo v korist drugega igralca. Naša gkipa bo sestavljena iz relativno mjadih igralcev. Fantje kot Edwards, Clayton, Haynes. Pegg in Hodgkinson zaslužijo mesto v ekipi. Poskušamo tudi posnemati madžarski primer. Tum je BamreČ v igran ost in enotnost moštva prvi adut. Taiko naj bi bilo tudi z mojo enajsterico. Zato pritegujem mlade igralce, ki so igrali 'kupaj j* v tako imenovani mladi reprezentanci. Štiri do pet velikih igralcev lahko tvori že veliko ekipo. In nekateri od mojih mladih sodijo med velike igralce.« J kot Romunija. Le-ta je takšna: 9 6 1 2 26:10 Če pomislimo še to, da — kot smo že prej rekli — Romuni vodijo pred Jugoslavijo in Grčijo v kvalifikacijskih tekmah z 1 točko prednosti, potem pa je slika povsem jasna in za Jugoslavijo položaj ni nič kaj ugoden. KATERI IGRALCI BODO NASTOPALI? Ob koncu naj še povemo, kakšen bo sestav reprezentance, ki bo nastopala v kvalifikacijskih tekmah proti nam in Grkom. Za Romunijo bodo igrali vratarja Toma in Voi-nesou, branilci Zavoda II., Pahontu, Apolzan, Neascu, krilci Ouisre, Ca-linon, Bone, Nurvvailer ter napadalci Cacoveanu, Ene I„ Ozon, Con-stantin, Tatam in Angel. Edine spremembe bodo verjetno nastale v napadu. To pa zaradi tega, ker tudi romunska reprezentanca boluje za bolezni jo, ki ji pravimo »neučinkovitost«. Na tihem upajmo, da do tekme t Jugoslavijo te bolezni ne bodo odpravili, toda vsekakor velja našim reprezentantom opozorilo: pozor pred Romuni! Dalibor Stoviček Našega branilca Crnkoviča čaka prihodnjo nedeljo v Bukarešti odgovorna naloga, da pomaga skupno z vratarjem pri čuvanju jugoslovanskega »svetišča« Po tekmi z Avstrijo in dvodnevnem počitku so se naši reprezentanti vrnili v Novi Sad na nadaljnje priprave za tekmo, proti Romuniji v Bukarešti. Tja so odšli vsi oni reprezentanti, ki so bili že prej določeni in katerih seznam je bil poslan tudi komiteju za svetovno prvenstvo v Stockholmu. Udeležbo sta odpovedala edinole Bobek in Mitič, zato je Tirnanič namestil njiju poklical v Novi Sad Krivokučo in Lju-benoviča. Ko so vprašali Tirna niča, ali bo naredil v moštvu kake spremembe, je dejal, da tega ne namerava storiti, ampak da bo v glavnem igrala enajsterica, kot je bila izbrana proti Avstrijcem, seveda upoštevajoč one rezervne igralce, ki so tudi na seznamu za Švedsko. Slaba igra Zebca in Vukeliča ne vzbujata pesemizem, zato bi izvedli izpremembs kvečjemu v moštvu samem, kjer bi morda prevzel vlogo srednjega krilca Krstič II., Zebec pa bi šel v napad. Temeljito pa bo treba v igrati sam napad in zlasti paziti na igro kril. Na tekmi z Avstrijci se je namreč pokazalo, da krili nista odigrali tiste vloge, ki bi ju morali, z enostavno in hitro igro. Zato nogometni strokovnjaki priporočajo Tirnaniču, naj poizkuša s trenerjem Miloševičem vnesti v moštvo enostavno igro po-krilili, kar se je na primer dobro teka zalo na tekmi proti Italiji v Zagrebu. Tam je bil Rajkov pravi strah za nasprotnikovo obrambo, saj so bili njegovi prodori nepričakovani in hitri, njegovi streli pa skorajda nezgrešljivi. Morda ne bi bilo najbolje ponovno poveriti vlogo vodje napadu Vukeliču, čeprav naj le-ta igra v moštvu. Predvsem je treba paziti na čim večjo učinkovitost napadalcev, ker vemo, da obramba Romunov ni najboljša in bi se dalo kaj ugodnega doseči. Brez dvoma bo pomembno vlogo odigrala tudi naša obramba, ker iimajo Romuni izredno nevarna in hitra krila, ki bodo dala mnogo dela našim branilcem. To je povedal tudi avstrijski vratar Sckmied, ki je igral v moštvu Viehne kot spa-ring partner proti Romunom. Rom lini predstavljajo za J »gostova n e veliko oviro na poti v Stockholm. Imajo tudi točko prednosti pred nami in to je že veliko. Zalo bo treba priprave v Novem Sadu dobro izkoristiti, čeprav se naša- reprezentanca v bistvu ne bo tepremenila. Velika želja vseh, ki spremljajo jugoslovanske reprezentante na poti proti težkim in odgovornim nalogam, je, da bi v nedeljo v Bukarešti zmagali. S tem bi verjetno že dobili več upanja za pot na svetovno prvenstvo. Če pa Jugoslovanom to ne bo uspelo, pti-tem pa bodo vse nade naše reprezentance pokopane. V Bukarešti vlada za to srečanje skoraj nepopisno zanimanje. Športni časopisi posvečajo vso pozornost tej tekmi in sploh jugoslovanskemu moštvu. Romuni se že od 16. septembra pripravljajo im je bito poklicanih na priprave 46 kandidatov za A in B ter za mladinsko reprezentanco. Splošno mnenje‘prevladuje, da bo točka, ki so jo Jugoslovani izgubili v Atenah, usodna za nadaljnji razplet te nogometne drame, ki bo dala odgovor, kdo bo potoval v Stockholm. Vsi upamo — Romuni in Jugoslovani — kdo bo torej srečnejši... ? Naročajfe se NA POLET Rezultati tekem I. kola Celjske nogometne podzveze: Sloga (Trb) : Kovinar (Št) 6:2 (2:1) Svoboda (T) : Rudar (V) 5:1 Brežice : Proletarec 3:2 (1:2) Rudar (H) : Bratstvo (H) 1:4 muBiVim v md$h/u Preteklo nedeljo so tudi v mariborsko-varaždiusko-celjski nogometni ligi začeli s prvenstvom. Zaradi slabih telefonskih zvez smo objavili le dva rezultata, kar tokrat dopolnjujemo. Poleg .Kladivarja in ptujske Drave je bil na tujem uspešen tudi trboveljski Rudar, ki je premagal Zagorca z 2:1, soliden uspeh pa je dosegel še Aluminij iz Kidričevega, saj je prav tako na tujem igral s Slogo neodločeno 1:1. Mariboru še vedno ne gre in ga je Tekstilec v Oroslavju premagal s 3:2, tekma med Podravko in Mla-dostja pa se je končala neodločeno s 4:4. Po prvem kolu so v vodstvu kar trije slovenski klubi: Kladivar, Drava im Rudar. Kladivar 1 100 4:0 Drava 1 1 0 0 1:0 Rudar 1 1 0 0 2:1 Tekstilac 1 1 0 0 3:2 Aluminij 1 0 1 0 1:1 Sloga 1 0 1 0 1:1 Mladost 1 0 1 0 4:4 Podravka 1 0 t 0 4:4 Maribor 1 0 0 1 2:3 Z aro rac 1 0 0 1 1:2 Jeainstvo 1 0 0 1 0:1 Sloboda t 0 0 t 0:4 Se nekaj ugotovitev po nogometnem srečanju z Avstrijo Nedeljska nogometna tekma med A reprezentancama Jugoslavije in Avstrije v Beogradu je bila takšna, da bi jo bilo moč kaj kmalu pozabiti. Toda, ker se bodo naši reprezentanti prihodnjo nedeljo srečali z Romuni v Bukarešti, je prav, da se povrnemo nekoliko nazaj in posredujemo našim bralcem nekaj misli našega stalnega beograjskega komentatorja Mileta Kosa, ki je prav dobro orisal to srečanje. Oglejmo si torej njegovo oceno: »Srečanje v Beogradu je bila bleda igra dveh starih rivalov. Zmagovalca ni bilo, to pa je edino pravično, kajti Avstrijci so bili precej podrejeni našim nogometašem, le-ti pa niso znali izkoristiti svoje premoči im tako se je tekma končala neodločeno. Kaže, da je kriza prav resno načela kvaliteto avstrijskega i:n jugoslovanskega nogometa. Vse je biilo »režirano« tako, da se lahko hitro pozabi: igra obeh enajsteric, njihovih vrst. in posameznikov, pa tudi goli, ki so bili bolj slučajni, kot pa plod zrelih aikcij. Samo sodnik Orlandini zasluži vse priznanje in, če v oceni nismo prestrogi, bi njemu ramo ob ramo postavili še Kornerja II. in Milutinoviča. Že sanna sestava moštva je napovedovala, da reprezentanca ni najbolj posrečena, še slabša pa je bila koncepcija -igre, ki si jo je zamislil zvezni kapetan. Prav zaradi tega so naši igrali pod svojim običajnimi zmožnostmi. Kritiko pa je treba izreči predvsem na račun napada. Prvih 15 minut smo imeli občutek, kot da se napadalci trudijo, da bi nekako »sinhronizirali« svojo igro. To pa ni šlo, ker je bilo v napadu 5 izrazi,tih solistov, od katerih je vsak zase odličen nogometaš, njihova individualna igra pa ni tokrat nič pomenila. Če pomislimo na to, da vsak od teh napadalcev igra v svojem klubu pomembno vlogo in da zanj na tekmah igra celotno moštvo, potem je jasno, da niso mogli biti med seboj povezani in vigrani. Pašič je to v Železničarju, -Milutinovič v Partizanu, Vukelič v Vojvodini, Mujič v Veležu in tudi Rajkov je prej igralec, za katerega igrajo drugi, kot pa da bi on igral za druge. Če dodamo k temu še dejstvo, da Mujič svoje naloge ni izpolnil, potem kaj več nismo smeli pričakovati. Izrazito slaba pa sta bila na tej tekmi Vukelič in Zebec. Oba' sta debatirala. Vukelič je prvič nastopil v državni reprezentanci. Zebec pa v državni reprezentanci prvič na mestu srednjega krilca. Mladi Vukelič se sredi med igralci, s katerimi ni bil viigran. nikakor ni znašel. Marsikatera akcija napada je prav zaradi njega propadla, čeprav je imel mnogo priložnosti za dosego gola. V tej igri se je počutil menda kot »riba na suhem«. Vrh tega je imel še veliko tremo in to je hromilo ves napad. Zebec pa je. odkar je prvič oblekel modro majico z državnim grbom, igral doslej najslabše. Povsem je .odpovedal, čeprav smo računali nanj, da bo svojo nalogo »štoperja« izpolnil tako zanesljivo, kot jo v svojem matičnem moštvu Partizana. I_,ahko bi rekli, da je bila to »najslabša izdaja nogometnega avtorja« Branka Zebca. Kriv je dveh prejetih gotov, kar pomeni veliko. Jugoslovanska reprezentanca je zamudila spet veliko priložnost, da bi dosegla zmago nad najboljšo avstrijsko enajstorico. To pa nam ustvarja temne slutnje, kajti čez teden dni nas čaka srečanje z Romuni, ki pomeni za Jugoslovane »biti ali ne biti«. S takšno koncepcijo igre ne moremo pričakovati nobenega uspeha. Treba jo bo precej iz-premeniti, pa tudi Tirnanič naj bi prenehal s takšnimi idejami, ki vodijo na« nogomet navzdol. Ali moramo ponovno poudariti, da je naš nogomet dosegel svoj višek v svetovnem merilu le tedaj, ko smo imeli v moštvu igralce, ki so igrali s pametjo. Pri tem namreč mislimo na Mitiča, Bobeka iin Čajkovskega. Ko so le-te zamenjali »golgeierji«, občutimo upadanje kvalitete. Ne gre sicer zato, da bi vlekli iz arhivov staro slavo, toda v resnici v reprezentanci nimamo pravega usmerjevalca. Mogoče je ta resnica nekoliko kruta, toda povedati jo je treba. Zdaj to še ni prepozno, čez teden dmi pa verjetno bo...« IZ ORGANIZACIJE fefeaA Delavci s terena se oglašajo... Mladina si želi športa Vskiadiai našo pel z družbeni! razvejem Uredništvo našega lista se je, kakor smo že poročali, obrnilo na vrsto znanih partizanskih delavcev na terenu, naj povedo svoje mnenje o izjavi, ki jo je podal predsednik Zveze »Partizan« Slovenije tov. Mitja Ribičič na posvetu v Kranjski gori in na tiskovni konferenci v Ljubljani. Med prvimi se je oglasil načelnik Okrajne zveze »Partizan« Celje in predsednik partizanskega društva v Gomilskem, tov. Vitanc Franc, za njim pa še načelnik okrajne zveze v Kočevju, tov. Arko Andrej, in predsednik »Partizana« v Konjicah, tov. Vitez Karl. »Partizanska organizacija se mola danes prilagoditi novim družbenim odnosom in upravni ureditvi. Naša Okrajna zveza je že pred meseci obvestila republiško zvezo, da sedanje organizacijske oblike vodenja osnovnih organizacij ne odgovarjajo času, razvoju in potrebam. Ce smo na vseh ostalih področjih družbenega življenja približali težišče dela teren«, če je v skladu s tem bil reorganiziran tudi upravni aparat, potem j*e jasno, da se tudi v partizanski organizacija ne bi smeli zapirati v ozek krog. Krenili smo na svojo pot im večkrat smo bili pri nekaterih članih 10 republiške zveze kamen spotike. Pričeli smo ustanavljati občinske partizanske zveze, .ki že uspešno delujejo v Celju,' Žalcu in Šoštanju, ustanavljamo pa jilh v Vitanc Franc, načelnik Okrajne zveze »Partizan« Celje Velenju in Mozirju. Povsod smo prisluhnili željam terena, pobude za nove organizacijske prijeme, ki niso »ustoličeni« v sedanjem statutu, smo dobili na samem terenu, po temeljitih analizah našega dela in problemov s predstavniki osnovnih organizacij, občinskimi odbori SZDL, ZK in LMS ter sveti za telesno kulturo. Na sedežih občin smo imeli že več posvetovanj, ki so pokazala, da marsikatere probleme naše organizacije lahko uspešno rešujemo v okviru občin. Danes se že kažejo prvi pozitivni obrisi našega dela. Vsi lokalni činitelji se zanimajo za našo organizacijo, v občinskih proračunih so že določeni zneski za razvoj telesne vzgoje, že se načrtno obravnavajo vprašanja telesne vzgoje in športa. Naša Okrajna zveza se tudi zavzema, da bi utrdila svoja društva in jim dala čim več samostojnosti ter iniciative pri delu. Društvo je naša osnovna celica, v kateri se mora razvijati vse naše delo, pestro po svojih oblikah vadbe in bogato po vzgojnih prizadevanjih. Tu se zavzemamo za popolno decentralizacijo. Naš letošnji tečaj z načelniki in načelnicami, ki smo ga imeli v Mozirju, je služil temu namenu, da smo vodilne strokovnjake seznanili s tistimi metodama dela, ki so za mlade ljudi najbolj privlačne in zanimive, pa tudi koristne. Tu je odveč vsako filozofiranje za zeleno mizo. Treba se je povezati s terenom in človek takoj ve, kaj si mladina želi. Zato v naših društvih poleg redne vadbe ne odklanjamo športnih metod dela. Telovadba in šport se medsebojno dopolnjujeta. Mi dopuščamo, če to ne škoduje splošnim interesom po enotnosti društvenega dela, da se razvijajo tudi športne igre in panoge, ki so specifične za razne kraje Tako se pri nas uveljavlja atletika, drugje odbojka, smučanjej, plavanje in ostali športi. Se več, menimo, da je danes treba razvijati v naših društvih vse te aktivnosti, saj spada znanje v osnovnih športnih panogah k splošni izobrazbi mladega človeka. S prenosom kompetenc na občinske zveze in društva, je naša Okrajna zveza napravila znaten korak v širino. Vzemimo na primer Velenje, kije baje kamen spotike zaradi »krše- nja statuta«. Z združitvijo športnega in telovadnega društva so v Velenju odpadle mnoge slabosti, 'ki so jih prej čutili, odpravljeno je klubaštvo, mladina je spoznala koristnost telovadbe in športa, probleme telesne kulture so v tem kraju začeli obravnavati enotno. Danes, čeprav ima novo društvo šele kratko življenjsko dobo, že čutimo velik polet in širino. Vse družbene organizacije živijo z novim društvom, koriistno uporabljajo družbena sredstva, v gradnji so novi športni objekti itd. Zamisel festivala telesne kulture je bila nadvse koristna. Na našem terenu čutimo po festivalu prav prijetno vzdušje. Če so bile prej kjerkoli še razne pregrade med »Partizanom« in ostalimi organizacijami, je danes čutiti vse več razumevanja in sodelovanja. Zato smo trdno odločeni, da bomo festivalsko misel v našem okraju razvili do najvišje stopnje. V načrtu za leto 1958 imamo organizacijo okrajnega festivala, ki je predviden v okviru Turističnega tedna. Ob koncu naj povem še to, da v celoti pozdravljam misli tov. Ribičiča, pa ne sam, marveč celotna okrajna zveza, ki je pred dnevi razpravljala o nesoglasjih v republiškem forumu. Partizanski delavci v celjskem okraju so že stopili na pot, ki jo je nakazal tov. Ribičič. Prepričan sem, da je ta pot pravilna in da bo prispevala k še večji množičnosti te ljudske organizacije.« »Msltim, da je nujno moralo priti na posvetu v Kranjski gori do ne* katerih zaostritev glede načelnih stališč. Istočasno lahko trdim, da smo izjave tov. Ribičiča sprejeli z velikim veseljem, ker je povedal to, kar nas je že dolgo »tiščalo«. Že več let smo čutili konservativne hazore o telesni vzgoji in večkrat smo prišli v spore z najvišjimi republiškimi funkeonarji. Bili smo Vitez Karel, predsednik »Partizana« Slov. Konjice primorani, da skoraj na skrivaj gojimo razne športne igre, pri Čemer je bil mnogim nogomet trn v peti. Še pred nekaj leti so na našem občnem zboru delegati okrajne zveze zahtevali, da prenehamo gojiti nogomet in še posvetimo samo telovadbi. Ko smo prosili republiško zvezo za podporo pri gradnji stadiona, so nam očitali, da gradimo nogometno igrišče in da bi nam zadostovalo samo telovadišče, t. j. nekoliko sp lani a rn travnik. Verjetno prav zaradi tega nismo dobili nobene dotacije. Ko smo res opustili nogomet, smo kmalu občutili posledice: izgubili simo člansko vrsto, na akademijah pa so nastopali samo šoloobvezni otroci. Pred vojno sem bil sam 16 let aktiven telovadec v Soikolu. Dobro so spominjam, kako nas je vedno mikala žoga, ki pa so nam jo branili. Prav iste svoje nekdanje vodnike sem opazoval na I. festivalu v Ljubljani, Jasno je, da svojih nazorov niso mogli izpremeniti, čeprav na drugi strani ne moremo zanikati ogromnega truda in požrtvovalnosti, ki so jo ti ljudje vložili v telesno-vzgojno dejavnost. Toda današnja mladina je napredna, ona si želi športa in športnih iger in nespametno bi bilo venomer n pretirano siliti jo v nekaj, kar je ne privlači. Ob koncu naj ponovno poudarim, dia sem zadovoljen, ker je slednjič vendarle prišlo do razčiščenja in razjasnitve načelnih stališč. Mislim, da bo ta diferenciacija stališč povzročila to, da bo »Partizan« postal organizacija, v kateri bodo včlanjeni vsi tisti, ki se želijo kakorkoli telesno usposabljati in da bo glavni cilj »Partizana« vzgojiti človeka v dobrega, zdravega, krepkega in. zavednega državljana.« Naše uredništvo je včeraj in danes prejelo še nekaj dopisov, v katerih partizanski delavci na terenu izražajo svoja mnenja k izjavi predsednika Zveze »Partizan« Slovenije, tov. Mitje Ribičiča. Žal pa teh pisem zaradi pozne dospelosti v uredništvo nismo mogli objaviti, ker bi sicer morali občutno skrčiti športna poročila današnje nedelje. Zato bomo mnenja delavcev s terena in ostale dopise, ki jih bomo še prejeli, objavili v naslednjih številkah. Uredništvo »Poleta« Naročajte se na 44POLET° Ne vem, To MoVeltifi sodelovanje in festivalsko misel. Košarkarice Celja so v prvenstve-z\eza »Partizan« J ugoslavije, smo jsfega mišljenja so vsi moji društve- ni tekmi porazile Rudarja (Trb) se na skupnem občnem zboru dru- n- SO(/e;apC1* Osnova vsega dela naj 40:36 (21:22), medtem ko so moški štev zedinili, da ustanovimo 1\D drUgtVO) katerega naj vodijo raz- izgubili proti Olimpiji II (Lj) s »Partizan«. gledani ljudje im usmerjajo po kra- 57:63 (30:31), Smelo trdim, da smo s tem kora- jevnill možnostih v cilju zajetja vse kom naredili veliko prelomnico na niladine in starejših za delo v te- • Murska Sobota — Dijaiki mur-polju telesne vzgoje in tvegan po- lovadniCL in na 'športnih igriščih. skosoboSke gimnazije so nedavno izlkus, ki nam pa je -z vztrajnim de- pri tem pa moramo posvetiti tudi sestaviti pester športni program, ki lom in pozornim prisluhom za za- vso pažnj0 na družbeno vzgojo pri- zajema skoraj vse panoge. Vse tek-nimanje in želje mladine popolnoma padnikov v dobre in predane člane me bodo večinoma v okviru zavoda, uspel. Z razumevanjem in pomočjo socialistične domovine. priredili pa bodo tudi nekaj srečanj političnih organizacij, ki so se stal- " želimo, da bi vodil Zvezo »Parti- v Ptuju, Mariboru in Celju, no zanimale za naše delo, smo si zarR Slovenije še nadalje tov. Ribi- V prvem kolu gimnazijskega no-uredili društvo, ki je danes v stanju ker smo prepričani, da bomo gometna prvenstva je Vlil. razred nuditi svojim pripadnikom vsestran- p0(j njegovim vodstvom uspeli naše porazil VI. z 8:2, VII. pa IV. s 3:0. s ko telesno vzgojo, za kar imamo dc}<) u,smeriti v korist mladine, ki Na košarkarskem gimnazijskem nešteto dokazov, oziroma so nas v ne sme čutiti, da nismo v stanju * turnirju, ki je bil v počastitev M- tem potrdili posebno v zadnjem ca- reg;t; se okornih statutov in pogte- kongresa LMS, je zmagal VIII. raz- su uspehi mladine same. Sodelovali cjati stvarnostl v oči.« red pred VII. razredom in ESS. smo z vsemi organizacijami, katere so se kakorkoli ukvarjale s telesno vzgojo. Vsi so nam nudili pomoč, tudi oni izven naše zveze »Partizan«, kot Smučarska zveza, Atletska zveza itd., saj je šlo končno vsem za zdravje mladine, ne pa za administrativno obliko organizacije in razne dogovore. S tem našim delom pa smo zašli v velike težave v vrhu lastne organizacije. Naše društvo je bilo stalni Po državnem prvenstvu v hokeju na kotalkah GORICA tretjič prvak! n iz adie. n ase aru sivo je mio siaim Preteklo nedeljo je bilo pozno zve- in »Viktor Lenac* (Reka). Mostič predmet kritike, bili - smo nekakšna čer v Novi Gorici končano državno Nove Gorice ima veliko izkušenj, »država v državi«, ki težko krši prvenstvo v hokeju na kotalkah s treba pa ga bo v bodoče pomladi* statute, meni osebno je bilo rečeno, tekmo Pula : Nova Gorica. V za- Od mlajše generacije_ sta se o“' da učim v telovadnici krivo vero in četku tekme, ki je bila zelo hitra, lik ovala zlasti Ipavec ra Lezelj še nešteto sličnih dogodkov in iz- so gostje povedli z 2:0. V drugem prv' kot najboljši vratar^ turnirja, jav smo bili deležni skoro na vseh delu so se Goričani zbrali in kljub drugi pa kot najuspešnejši stre * sestankih in zborih. Na lanskolet- nekajkratni smoli izenačili na 2:2. Nova ^Gorica je s svojo zmago P nem posvetovanju v Kranjski gori V zadnji tretjini pa so domačini za- stala ze tretjič državni prvak, h oi je bil iznešen celo predlog, da sc igrali kot prerojeni im dobesedno na lestvica: mora z društvom »Partizan« Kočev- pregazili Pulo s 5:1. Srečanje se je je nekaj ukreniti, ker je zašlo na tako končalo 7:3 v korist Nove Goti riva pota in v nesoglasje s Statuti, ricc, ki je nastopila v postavi Ipa- Zavcdali smo se težke naloge. Skup- v ec, Makuc, Pertot, Jug in Bezeljak, no r. načelstvom društva smo vztrn- Drugo mesto je zasedla Pula, slede jali na našiti, načelih iskati vse mož- Cement (Pula), Olimpija (Ljubljana) 1. Nova Gorica 2. Pula 3. Cement 4. Olimpija 5. Viktor Lenac 4 4 0 0 42 :10 8 4310 24:12 6 4220 26:15 4 4 1 3 0 11:29 2 4 0 4 0 7:44 0 c -/% J • NAJPREJ DELO V KLUBIH m oec Bolje piri posameznikih Prihodnje leto bo na vrsti svetovno smučarsko prvenstvo v Lahtiju in Bad Gasteinu. To bo prihodnjo zimo osrednji smučarski dogodek za vse narode s smučarsko tradicijo. Mimo tega pa bomo imeli v tujini in doma vrsto mednarodnih tekmovanj, tako da našim smučarjem res ne bo dolgčas, razen seveda, če bo ta obširen spored okrnjen ali spremenjen. Smo na koncu septembra in zima že počasi trka na duri. Kako bo letos z našimi smučarji? Ali bomo v tej sezoni kaj več dosegli, kot smo lani na olimpijskih igrah? Kdo ho zastopal Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu? Takšnih vprašanj je vse več in celo sami kandidati, ki pridejo v poštev za sestavo reprezentance, so verjetno močno nestrpni. Tokrat nekaj naših misli o pripravah in udeležbi naših smučarjev v prihodnji sezoni, ki naj hi spet prinesla razočaranje, ali pa morda, le kakšno veselo presenečenje. Mmožičimost že * kaj pa kvaliteta? Kdor pozna razmere v našem smučarskem športu, ne more mimo nekaterih ukoreninjenih navad, ki ®o tej športni panogi precej omajale že itak zrahljane temelje. Res je sicer, da smo za množično smučanje v zaidlnjih letih precej storili in s tem zadostili osnovnim in prin-cipialnim zahtevam. Prav je tako, le škoda, da nismo mogli doseči še vcč, zlasti tam, kjer so pogoji za množično smučajo naravnost idealni (n. pr. Gorenjska). Vzporedno s kvaliteto pa moramo, ali bi vsaj morali skrbeti tudi za kvalitetni vrh, saj brez tega ne more biti niti zn smučanje, niti za katero koli drugo športno panogo prave propagande in mikavnosti. Naše osnovne organizacije, torej klubi in društva, skrbijo tudi za svoj tekmovalni kader, vendar, kakor nam je Praksa pokazala, nekje pomanjkljivo, drugod pa bi z veseljem to nalogo opravljali, pa jim primanjkuje gmotnih sredstev. Toda tu gre še za nekaj drugega kot samo za denar, ki je danes po mnenju večine zaustavil kvalitetni motor. Sa-rio delno drži, da zaradi finančnih sredstev naše kvalitetno smučanje stagnira. Redki so namreč tisti, ki *%>rejo sami, ali društvo, nabaviti drugo smučarsko opremo, ki je osnovni pogoj za kvalitetne nasto-Pe- Res je" tudi, da nimamo žičnic *pt pogoj za napredek, predvsem ntpskega smučanja. Vse to drži in je resna ovira pri stremljenju zna-r|ia željnih smučarjev. Toda po drugi strani kar poglejmo, koliko ?eč .imamo danes kvalitetnih smuči k°t pred leti, pa primerjajmo dajanje uspehe z rezultati pred pe-t,nR ali šestimi leti. Imamo tudi na Primer več kot sto skakalnic, torej vfč kot preveč za uspešen razvoj Skakalnega športa. In uspehi? Men-» ni treba še posebej na ta vpra-s.aaja odgovarjati, krizna ti moramo, ,a tudi pred leti nismo bili sumerska velesila, vsekakor pa nas ta-kra't ni nihče uvrščal med Libanon-in Turke, kot so nas na olim-Pjjsikih igrah v Gortini. Če tako Sjeclamo na vse stvari, potem nekaj 1 v redu. Seveda, klubi in posameznik; bodo skušali svojo krivdo i'a vse načine zmanjševati. S prstom °do kazali na višje smučarske fo-llme, češ, tam so odgovorili za vse ^uspehe in tudi za to, da smuča r-■;M šport v zadnjih letih nazaduje. ®fn in tja že pride do napak tudi 1 v"rhu organizacije, toda po na- šem mnenju tičijo tu še drugi, mnogo važnejši vzroki, ki pojasnjujejo neuspehe in seveda bridika razočaranja. Voljcs je odločilna I Vprašujemo klube in posameznike, ka.j so pravzaprav do danes storili za načrtni razvoj našega kvalitetnega smučanja? Poglejmo na primer atlete. Ali niso v zadnjih letih dosegli presenetljiv razvoj, ki ga nam zavidajo celo narodi z bogatejšo atletsko tradicijo. Res je, da so pri smučanju spet druge zahteve in pogoji, morda težji, vendar ugotoviti moremo samo eno: naša atletika je šla navzgor predvsem zato, ker predvsem klubi skrbijo za na. p red ek svojega članstva, posamezniki pa še posebej_ vestno izpopolnjujejo svoje znanje. Vsi vemo, da je Stanko Lorger amater in da je svoje blesteče uspehe krvavo prigaral! Pa ne samo Lorger, tu moramo našteti še druge športne askete, kakor Vipotnika, Leska, Usen.i-kovo itd., ki so žrtvovali mesece in celo Leta, da so dosegli tolikšne uspehe. Seveda, smučanje zahteva spet druge priprave. Toda, kar priznajmo, za vse pa velja ista ugotovitev: samo vztrajnost, samozataje-vanje in borbenost vodijo k istemu cilju — vrhunskim rezultatom. In tega primanjkuje našim vrhunskim smučarjem! Vse Se to je treh 3 delati S Čez tri ali štiri tedne bo spet po običaju smučarski mnogoboj, ki naj pokaže pripravljenost naših najboljših tekmovalcev. Popolnoma prav, toda na drugi strani se vprašamo, kdo bo član naše smučarske reprezentance. Kaj pomaga takšen nastop, če bo na primer nepoznani kandidat preskočil višino 170 cm, če po drugi strani vemo, da reprezentance videl ne bo, ker je na dlani, da ga bosta na prvi specialni vadbi na snegu n. pr. Tinček Mulej ali Janko Stefe, ki imata dvakrat ali trikrat težji zlom noge, nažgala, da bo veselje. Takšni mnogoboji bi bili koristni, in še kako, če bi jih organizirali klubi vsak mesec, ne pa, da čakajo 2povelja« republiške ali centralne zveze za mnogoboj, ki je le enkrat v letu. Pa še nekaj moramo povedati. Naša atletika je šla navzgor tudi zaradi velikega prizadevanja in sposobnosti vodnikov in trenerjev. Pred leti jih še nismo imeli v zadostnem številu, toda iz leta v leto jih imamo več, kar je najlepše poroštvo, da bo šla atletika še bolj navzgor. In pri smučanju? Znano je, da predvsem na podeželju primanjkuje požrtvovalnih smučarskih učiteljev in seveda tudi trenerjev. Kaj nam pomaga, če imamo 120 skakalnic, če pa nimamo ljudi, ki bi znali mladino poučevati o vseh finesah smučarskega skoka. Če bi atleti čakali tako, kot večkrat čakajo smučarji, da jih višji forum pokliče na skupne priprave, potem bi se verjetno jugoslovanski atleti lahko merili le še z Libanonci. To so torej naše ugotovitve in mnenja pred začetkom letošnje smučarske sezone. Vemo tudi da so se posamezniki še kolikor toliko pripravljali i.n v ta namen je bilo tudi že n cikaj tečajev, predvsem oni v Rovinju. Vprašanje pa je, kdo je te priprave nadzoroval in posamezne kandidate vodil v sončnih dneh. Morda nam bo letošnji mnogoboj kaj več pokazal kot prejšnja leta, čeprav od njega ne pričakujemo velikih koristi. Vsekakor pa bi bilo prav, da bi naše smučarsko vodstvo poslalo na pomembnejše mednarodne prireditve tudi mlade, neizkušene tekmovalce, ki bodo lahko ugotovili, da najboljši inozemski smučarji dosegajo vrhunske storitve samo zato, ker vadijo skozi v:se leto. Lipar Marjan Mladi državni prvak v plavanju na 1500 m prosto, Vlado Brinovec (Triglav-Kranj), bo imel v Rimu mnogo dela s svojim nasprotnikom. Italijan Denneriein je 400 m prosto preplaval letos v času 4:46.2 ' F»- I V V' N',^J ’Eč Pred mladinskim plavalnim dvobojem Italija : Jugoslavija Telita preizkušnja za RIM Prihodnji teden bo na rimskem plavalnem stadionu meddržavni mladinski dvoboj med Jugoslavijo in Italijo. Na tem dvoboju, ki bo obsegal vse tri discipline (plavanje, roaterpolo in skoke), bodo sodelovali mladinci do 20. leta, tako da bo nastopila skoraj popolna plavalna reprezentanca. V vrstah naših najboljših plavalcev bodo manjkali le nekateri starejši plavalci (Jager, Pandur, Skanata, Jeričevičeva). Naša mlada reprezentanca bo imela letos drugi mednarodni nastop. Po dokaj neuspešnem startu v Londonu, ki je bil za naše razmere mnogo prezgodaj, smo to pot naleteli ob pravem času na enakovrednega nasprotnika. Plavalni šport se je v zadnjih letih v Italiji kvalitetno močno razvil, zato naši tekmovalci ne bodo več v taki premoči, kot je bilo to pred nekaj leti v Ljubljani im Splitu. Italijanski plavalci bodo v soboto in nedeljo nastopili že tretjič zaporedoma na mednarodnem srečanju. V prvih dneh septembra so premagali Švede, kar je bilo za italijanski plavalni šport velik uspeh. Naši plavalci imajo večjo premoč v metuljčku, kjer sta tako Volčan-šek pri moških, kot Koncilja v ženski disciplini, skoraj zanesljiva zmagovalca. Na vseh ostalih progah pa bodo borbe zelo izenačene. Brinovec, ki mu bo to prvi mednarodni nastop, bo imel v novem italijanskem prvaka Dennerleinu (4:46.2). močnega nasprotnika, prav tako pi bo tudi za Pelca Italijan Ma speri (2:47.7) enakovreden tekmec. Slično kot imamo mi premoč v metuljčku, imajo Italijani več jzgledov na zmago v hrbtnih disciplinah. Elsa je letos preplaval 100 m v odličnem času 1:06.6, kar bo za našega Dor-čiča prav gotovo prehitro. Prav tako je tudi v ženski disciplini Faidigova, ki je že dvakrat izenačila italijanski rekord v času 1:18.0, glavni fa- vorit v tej disciplini. Italijani imajo tudi na 200 m prsno za ženske odlično tekmovalko, ki je nastopila že lani na olimpiadi v Melbournu. To je 17-letna Zennaro, ki je prav na dvoboju s Švedsko postavila nov italijanski rekord s časom 3:00.4. Dvoboj z Italijo bo istočasno tudi prva preizkušnja naše mlade plavalne reprezentance za dve veliki med-* narodni prireditvi v prihodnjih letih, in sicer za evropsko prvenstvo v Budimpešti (1958) in za olimpijske igre v Rimu. Prav posebno pa nas veseli to, da si je v mlado reprezentanco utrla pot številna skupina slovenskih plavalcev in skakalcev. moški: 100 m prosto 400 m prosto 200 m prsno 200 m metuljček 100 m hrbtno ženske: 100 m prosto 400 m prosto 200 m prsno 100 m metuljček 100 m hrbffio NAJBOLJŠI REZULTATI V LETU 1937 Jugoslavija: ' 58.7 Volčanšek 4:48.6 Brinovec 2:47.3 Pelc 2:32.9 Volčanšek 1:08.0 Dorčič Italija: 59.0 Perondini 4:46.2 F. Denneriein 2:47.7 Masperi 2:35.8 C. Dennerlei 1:06 6 Elsa 1:09.8 Zeier 5:25.1 Zeier 3:04.8 Matekalo 1:21.0 Koncilja 1:19.1 Stapič 1:08.7 Valle 5:22.6 Veschi 3:00.4 Zennaro 1:23.7 Bcneck 1:18.0 Faidi.gr. Končno tudi na JESENICAH iUKistAuHO ke§£ji$če Od naše državne reprezentantke, Barbkc Koncilje, skoraj zanesljivo pričakujemo, da nam bo v Rimu osvojila prvo mesto in s tem priborila reprezentanci dragocene točke Ob letošnjem občinskem prazniku 1. avgusta so dobile Jesenice spet nov športni objekt, moderno štiri-stezno kegljišče. S tem se je športni park pod Možaki jo dokončno izpopolnil iin je eden najbolje urejenih in na imoderneje opremljenih športnih parkov v Sloveniji. Kegljišče je v samostojni, lepo opremljeni stavbi. Z gradnjo so začeli že pred leti in so nameravali odpreti že pred tremi leti, ob 85-letnici obstoja železarne, vendar do tega ni prišlo, ker je zmanjkalo denarnih sredstev. Letos je ObLO Jesenice prispeval tri milijone, železarna pa 700.000 dinarjev in tako je bilo mogoče objekt dograditi. Jasno, da so veliko prispevali k dograditvi tudi sami jeseniški kegljači, ki so opravili 1300 prostovoljnih delov- nih ur, razna podjetja pa so pomagala z drugimi deli. Kolektiv Lesno-galanterijskega obrala je izdelal brezplačno pet garnitur kegljev, Gradis je opravil brezplačne prevoze, posamezni strokovnjaki pa so pomagali z nasveti, da je bilo lahko premostiti vse težave. Slavnostna otvoritev je bila na predvečer občinskega praznika, na kateri so bili navzoči predsednik ObLO Jesenice tov. Dolinar, sekretar OK ZKS tov. Ščavničar, zastopniki občinskega sindikalnega sveta, Železarne Jesenice ter predstavniki Zveze kegljaških športov. Po otvoritvi je bilo tekmovanje, odtlej dalje pa je kegljišče vedno polno in kaže, da bo kegljanje tudi na Jesenicah postalo množičen šport. Polde Ulaga ^Qymond Lambert: REKORD NA HIMALAJI . Kaj je bilo z mojimi tovariši? Skušam se spom-šl(l in vidim jih, kako prihajajo v Bombay najprej s? naalo pijani od morja, nato pa zaradi bežnih pri-ankov, ko se zdi, da skuša vsak pasivno poiskati s'tih vtisov v zrcalu brez pozrcaline. Muka in kes je to za tistega, ki je s tako skrbjo ^‘Pravi] to odpravo. V boj smo šli z najbolj zlim v atoenjem: nekateri možje so bili namreč premagani Pred naskokom. L ’ endar pa je gora kot žena. Tisti, ki je zaljub-Pri° vanj°’ ne more biti robot, ki ga poženeš ~ vhodu v dolino. Misliti mora nanjo kot na Prin daljno Ceso, do katere mu ne puste usoda in elementi. *e ^i?.° mi /e ie pred očmi dan, ko sva že čutila, da , r"*ijo vsi najini upi. še mi zveni v ušesu moj lastni \f° Sem de]al: p ‘ 'raz je, Claude, in prsti se mi lepijo na nalivno 0 • •. Brž, brž nadaljuj ti, Claude! Štiriindvajseto poglavje Če se bo veter usmilil Dobro vem, da je miru konec. Poslušam veter, kako v viharju zavija okoli našega igluja. Leživa z nogami proti odprtini tega negotovega zavetišča. Brž jih pokrije sneg. Kuhalnik in hrano, ki je nakopičena poleg naju, morava odkopati z lopato, šerpe ne kažejo nobenega znaka življenja. , 25. o k t o b e i Miru je konec. Zunaj divja hud vihar. To noč je nesel veter sneg notri, da je skoraj zamašil vhod v jamo in zamedel najine noge. Kuhalnik in živež je treba odkopavati z lopato. Nič ne kaže, da bi se šerpe v šotoru kaj zganili. Najbrž imajo za seboj hudo noč. Bodo šli v taborišče IV? Prva se zganeva midva in zloživa svoje stvari, da prednjačiva z zgledom, zlasti pa zato, da jim pokaževa, da sva trdno odločena iti gor. Okoli desetih odide Lambert kot prvi sam. Šerpam očitno ni do tega; kolovratijo okrog in zavla- čujejo. Ker sem zadnja v igluju, da pripravim hrano in predvsem Bertholetovo kamero, mislijo menda, da ne grem gor in se najbrž tolažijo: »Če ostane Mem sahib, je tudi za nas upanje, da ostanemo.« Juge je že odšel. Nataknem si svojo volneno masko in odidem po njegovi sledi. Veter je tako silo* vit, da smo prisiljeni hoditi po strani, obračajoč glavo vstran pred pišem, da lahko dihamo. Od časa do časa je sunek tako močan, da nas kar vrže. Tedaj globoko zasadimo cepin in čakamo, da se vihar malo poleže. Sneg na strmini je kljub svoji trdoti povsem razjeden od vetra, ki ga načenja kot kislina, spodjeda in odnaša cele plošče, ki se kaj kmalu razprše v prah. Lambert je izbral za taborišče na višini 7.150 metrov obrobno poč in to na kraju, kjer spaja gornjo in spodnjo ustnico snežni rob. Poč ni globoka, ker je zaphana s snegom, ki ga kopiči vanjo veter. Lambert zleze pod most in s pomočjo treh šerp koplje in odkopava, da bi povečal notranjščino. Malo zatem pride v taborišče IV. Ber-tholct v spremstvu svojega šerpe. Takoj ga pozove Lambert, naj mi pomaga graditi zid, tako da čim bolj mašiva enega od obeh koncev mostu, ki trenutno tvori preduh, v katerega se veter besno zaganja. L ,.Nogomet nekdaj in sedaj" Mnogi ligaši Na tem stadionu so bile konec pre jšnjega meseca ostre borbe za na-slove balkanskih prvakov v atletik i. Atenski stadion je znan po tem, da ima zelo ostre zavoje, saj znaša razlika med ravninama le 16 m. Starejšim poznavalcem nogometa najbrž ni treba posebej predstavljati Raymonda Braineja. Ta nogometaš je zastopal Belgijo v 54 reprezentančnih srečanjih in pred dobrimi 20 leti je sodil med najboljše v Evropi. Naj omenimo še to, da je nastopil tudi o reprezentanci kontinenta, ki se je leta 1958 prvič pomerila z Anglijo. Vojna pa je prezgodaj končala njegovo blestečo športno kariero. Po vojni so ga obdolžili sodelovanja z Nemci in dve leti je presedel v zaporu po nedolžnem, kajti kasneje se je ilzikazalo, da ni zakrivil ničesar in je bil popolnoma rehabi- litiran. Po vojni se je še nekaj časa udejstvoval kot trener, sedaj pa se je izključno posvetil svoji veletrgovini z barvami v Antwerpenu. Poglejmo, kaj pravi ta izkušeni igralec o nogometu pred leti in sedaj in kdaj so igrali po njegovem mnenju najboljše: »Najprej bi želel zanikati trditev, da teče igra danes mnogo hitreje kot nekdaj. Res je, da igralci danes več tečejo, toda to ni dokaz, da ie Premalo treninga z žogo Danes nos večajo preveč pozornosti teoriji. Jaz nisem pri vseh svojih uspehih, s čemer se ne bi hotel seveda hvaliti, nikoli poslušal niti enega teoretičnega predavanja. Na treningu premalo delajo z žogo in zato je tudi tehnika cesto kaj žalostna. Prav napačno pa bi bilo kriviti trenerje. Večina trenerjev so vendar nekdanji igralci, ki poznajo več tečejo, toda to ni dokaz, da: je ™et Kopnina zla toTna tudi igra sama hitrejša. Kako bi bilo nQgvmetnih funkcionarjih. Ti so ve- S® nekaj utrinkov iz Pariza • • _vi _ v, P . J xz 1AA nogometnih funkcionarjih. Ti so večinoma nogometu tuji elementi, ki so se vrinili v vodstva iz različnih egoističnih motivov, n. pr. častihlepnost, finančne prednosti, sodelovanje na raznih banketih in sprejemih, vstopnice za meddržavne tekr me itd. Trener pa mora v prvi vrsti Hitrost igre namreč ni izključno gledati, da bo ugajal funkcionarjem odvisna od tega, kako hitro potuje in čim več teorije prodaja igralcem, ~ /4 irvr. nlnn dn ir&f nloo TJ i i fAm Vinil I HA TTAI T TTf» nr! Vp 11 sicer mogoče, da se še vedno odlično uveljavljajo starejši igralci kot Stanlev Matthews, Fritz Walter in tu v Belgiji Freddy Chaves in Jef Mermans, ki so danes zanesljivo precej počasnejši kot pred 13 ali 20 leti. Hitrost (Nadaljevanje in konec) Vsak tekmovalec je imel svojo sobo, po dva skupaj pa predsobo. Tudi hrana je bila dobra in obilna. Študentje so si stregli sami in naj-podjetnejši med njimi so si na ta ali oni način priborili še »repete« — ev kosih ali celo telkoč. Tudi prevoz na tekmovališča je bil dobro speljan, slabša pa je bila organizacija samih tekmovanj. Tak-o se je na primer zgodilo, da so finalni tek na 80,m z ovirami za ženske ponavljali. ker so tekmovalke prvič pretekle samo sedem zaprek. Prireditelji so osmo — enostavno pozabili postaviti. Toda tudi ta intermezzo je minil v splošno zadovoljstvo, ker je bil vrstni red v reprizi povsem isti kot prvič. SVETOVNI PRVAKI IN OLIMPIJSKI ZMAGOVALCI STARTAJO Izmed vseh panog so bili boji atletov na naj višji kakovostni ravni. Na startu je bilo mnogo svetovnih rekorderjev in olimpijskih zmagovalcev. Škoda, da Američani niso poslali številnejše ekipe, kajti znano je, da je večina njihovih najboljših atletov študentov. Pičla udeležba ZDA pa ima svoje tehtne vzroke. V Ameriki je v tem času magati Brazilce. Kitajce, 1 rancoze in Italijane. Ker so se v finalu šteli tudi rezultati iz predtekmovanj, j e pred zadnjim kolom prišlo do zanimivega položaja. Vsa štiri moštva — Poljska, Madžarska, Bolgarija in ČSR so imele po eno zmago in en poraz. In potem odločilni tekmi! V velikem pokritem stadionu »Coubertin« je napetost dosegla vrhunec. Po izredno razburljivi igri so Madžari v prvi tekmi knockoutirali Cehe: njihov »Huj, huj hujrac je bil mogočen. Toda Madžari bi postali zmagovalci turnirja le, če bi v naslednji (zadnji) teikmi Poljska porazila Bolgarijo. To pa se ni zgodilo in Bolgari so dobili zlato kolajno, iker so 'bili že prej premagali Madžare, kar je ob istem številu točk končnovelj a v no odločalo. In še zanimivost s košarkarskega tekmovanja: ekipa Irana je bila ljubljenec občinstva. In zakaj? Ker so Perzijci pred vsako 'tekmo delili občinstvu orientalske cigarete!! športni izkupiček pa: Iranci so bili enajsti med trinajstimi. OSTALE PANOGE Madžari, Cehi, Francozi in Italijani so si razdelili prva mesta na m “'““Ji 1SZ VS poznalo tudi tistim redkim Američanom, ki so nastopili v Parizu: bili so izven forme in ZDA so ostale brez zlate kolajne. Smetano so pobrali Rusi. ki so samo v atletiki osvojili 14 zlatili kolajn. Fr a v njihovi tekmovalci so dosegli tudi najboljše rezultate prireditve: Ste-panov je skočil v višino 212 cm, Čili ulemik© je vrgel kopje čez 80m, Rjakovsfci je v troskoku zabeležil znamko 16,01 m itd. Vsekakor pa drži, da bi bili rezultati tudi v tekih boljši, če ne bi atletom nagajalo vreme (vsak dan je deževalo ali pa je vsaj pihal veter) in če ne bi bila steza na novem stadionu Charles mnogo, mnogo pod povprečkom. To sd ugotovili tudi Francozi sami, ki že sedaj opozarjajo, da je treba stezo čez zimo podvreči temeljitemu »zdravljenju«. WATERPOLISTI BREZ TEKMECA Med petimi moštvi, ki so se udeležili ivaterpolskega turnirja, ni bilo nobenega, ki bi Jugoslovanom lahko odvzel prvo mesto. Rezultat odločilne partije z Madžarsko (6:3) je sicer tesen, toda gre predvsem na račun naivnosti sodnika, ki je kar naprej nasedal znanim trikom madžarskih igralcev, ki so si s flotami prislužili kar tri četverce. Sicer pa tudi madžarsko moštvo ni bilo tako. da bi lahko pripravilo presenečenje. Naši sedmerici, ki so jo sestavljali sami državni reprezentanti, se je zoperstavilo precej mešano madžarsko moštvo — z eno samo zvezdo — Karpatijem. Ostali udeleženci so bili samo statisti. Tre-t jeplastrani Brazilci so hitri, Nemci borbeni in rdeča luč — Japonci s tole posebnostjo: pred vsako tekmo so polagali roke na rame zmagovalcem prejšnje tekme. Verjetno so pričakovali, da jim bo to prineslo srečo... V vednost: ostali so brez točke! KVALITETNA KOŠARKA Dokaj kvaliteten je bil košarkarski turnir, na katerem so se vzhodnoevropska moštva (SZ ni nastopila) v finalu štirih med seboj pomerila za prvenstvo. Pot v finale pa ni bila lahka, saj je bilo treba pre- nju so bili najuspešnejši Madžari, zelo dobre igre pa ie dal odbojkarski turnir, ki se je končal z zmago Romunov in Poljakinj. Boji v plavanju so bili tudi na precejšnji kakovostni ravni, čeprav so zaostajali za atletiko. Nemci in Rusinje so pobrali največ prvih mest. Francozi pa .so bili najbolj veseli zmage svojega sprinterja Treilleta (58,6), saj ie bila to edina zlata kolajna v plavanju in ena izmed skupno le treh, ki so_ pripadle domačinom (še moške dvojice v te- nisu in moška štafeta 4 X 106m v atletiki). SLOVENCI V PARIZU Od Slovencev so bili v Parizu trije: atleti Lorger, Usenilkova in •Vipotnik. Št. 1 med njimi je bil znova Stanko Lorger, ki je svojim velikim uspehom dodal še enega. Škoda, da ni bilo v njegovi disciplini na startu Nemcev, saj bi tedaj lahko pokazal, koliko velja tudi v primerjavi z njimi. Je pač talko: Lauer je šele letos maturiral in torej še ni študent, Steines pa se je tik pred odhodom v Pariz poškodoval. Menimo pa, da bi Lorger obračunal tudi s slednjim, kajti premoč, kj je z njo osvojil zlato kolajno, je bila zares velika. Tudi njegov čas 14,6 je za pariške razmere odličen, odšteti je treba najmanj tri desetinke — in to je že odlična znamka 14,5. Lorgerju je bil sicer Pariz zelo všeč, l-s da si je zaradi velike temperaturne razlike med Atenami in Parizom moral mesto ogledovati z robčkom pred nosom (nahod!). _ Usenilkova je na študentskih igrah zamudila veliko priložnost. Ce bi bila samo v malo boljši formi, bi lahko premagala znano ameriško črnko Brownovo. Tako pa se je z metom le nekaj nad 14 m morala zadovoljiti s tretjim mestom. Vipotnik je st ar tal poškodovan. Njegova noga še vedno ni povsem v redu, vendar kaže, da bo Vipotnik še letos spet lahko tekel z vso močjo. Velika škoda je, da v Parizu ni nastopil v najboljši formi, kaiti_ zelo verjetno bi se odlično plaši ral. Prvoplasirana tekmovalca Nemec Lavvrenz in avstrijski Madžar Cse-gledi sta namreč prav njegove vrednosti. Sicer pa: študentski Pariz je bil lepo doživetje in upajmo, da čez dve leti v Ritimi ne bo nič slabše! Pred finalom zveznega ficeUadfti zastavi ekipnega prvenstva v atletiki PARTIZANA.. ODRED? žoga od igralca do igralca. Hitrosti žoige pa je odvisna od sile, ki jo igralec vloži v strel. Ta nekdaj vsekakor ni bila manjša kot danejs. Včasih je bilo videti mnogo več direktne igre, danes je vse preveč na-čina-podaja naprej in dve podaji nazaj. Nasprotniku puščajo preveč časa, da organizira svojo obrambo. Nekdaj smo dosegli zelo veliko število golov z volley streli, kar je danes na vseh igriščih precejšnja redkost. Denar ubija nogomet Današnje stremljenje igralcev, da bi svoje znanje čim boljše vnovčili, ima za moštveno igro zelo slabe posledice. Ne nazadnje trpi pri tem tovarištvo v klubu in če pride človek v klubske prostore, bo videl skupaj vedno iste skupine igralcev. Te skupine pa človek na žalost opazi potem tudi na igrišču in često prihaja do rivalitete v moštvu samem, kar je nedvomno zelo negativen pojav, V mojih časih je obstajalo moštvo iz 11 tovarišev, ki so v vsakem primeru držali skupaj. Res je, da smo zmage tudi primerno proslavili, toda na splošno smo živeli dokaj bolj vzorno športno življenje kot današnji nogometaši. Nekoč lepše in boljše Po mojem mnenju so včasih igrali ne samo lepše, ampak tudi boljše. Boljši nogometaš si v svojih časih ni mogel privoščiti toliko napačnih podaj kot jih danes opažamo tudi pri vrhunskih igralcih. Te pomanjkljivosti prišvetamo na račun hitrejše igre, toda ta izgovor le deloma drži. Danes so namreč v ligaških moštvih često igralci, ki so tehnično tako slabo podkovani, da bi imeli nekdaj celo težave priti v rezervno moštvo. Krivdo za to nosi v precejšnji meri tudi razvoj, ki je prinesel vse preveč šablonske igre, ireveč sistemov in preveč taktike, igrišču ni več velikih igralcev, bi tvorili moštvo, ampak lt stroji- to često nepopolnih ali pokvarjenih strojev. Taktični načrt odr. di vsakemu igralcu njegovo nalogo in v okvira tega nogometaši nimajo možnosti, da bi se individualno razvijali. Kako često se danes dogodi, da začne tildi aktivno moštvo igrati' zafcnčeno, čim mu prve poteze določenega načrta ne pre’ Na ki jev LETO XIII Štev.38 Stran 6 Atletska sezona se bliža koncu, pa vendar nam še manjka eden od viškov. Konec prihodnjega tedna bo finale zveznega ekipnega prvenstva za člane in članice. V Beogradu bo nastopalo 6 najboljših ženskih ekip. Po prvih dveh kolih so se ekipe razvrstile takole: 1. Kladi var 28.836, 2. Odred 28.041, 3. Mladost 26.727. 4 Crvena zvezda 25.012. 3. Senta 23.828, 6. Vojvodina 25.125, 7. Slo-boda 23.006. 8. Ljubljana 23.011, 9. Branik 22.409. 10. Maribor. 21.020. Samo tri ekipe lahko kolikor toliko računajo na osvojitev prehodne zastave, ki jo dobi vsakoletni prvak Jugoslavije. To so atletinje Odreda, Kladivarja in Mladosti. Čeprav nočemo ig ra ti pretiranih optimistov, sodimo, da imata obe slovenski ekipi nekoliko več možnosti od Mladosti im da je v slovenski borbi za prvo mesto lanski zmagovalec Odred, zopet nekoliko močnejši, če upoštevamo trenutno formo in rezultate atletinj obeh klubov. Ne smemo pa pričakovati, da bo Odred slavil takšno zmago kot Jani, ko je bil za razred boljši od vseh ostalih ekip. Beograjsko tekmovanje bo (nedvomno zopet dalo številne odlične rezultate, saj bo na startu skoraj vsa jugoslovanska elita. Judi kak nov državni rekord bi ne bil preveliko presenečenje. Kako pa je s finalom atletov, ki bo soboto in nedeljo v Zagrabil ? Vrstni red pred finalom je naslednji: 1. Partizan 69.257, 2. Crvena zvezda 63.219, 3. Kladi var 62.312, 4. Odred 58.574. 5. Mladost 58.204, 6. Dinamo 56.346, 7. Sarajevo 55.643, 8. Ljubljana 55.000. Favorit za končnega zmagovalca je le eden. To je ekipa beograjskega Partizana, ki je po nekaj letih ostre 'borbe s C rveno zvezdo zopet trdno stopila na čelo. Crvena zvezda bo sicer druga, toda prednost pred celjskim Kladivarjem bo vsekakor manjša kot v zadnjih letih. Za preostala mesta bo huda borba in Odredu bi lahko pripisali mrogo možnosti za osvojitev četrtega mesta, če se ne bi v zadnjih dneh pojavili problemi z nekaterimi tekmovalci, ki so bili menda nepravilno registrirani za ta klub in v finalu ne bodo smeli nastopiti. V takšnem primeru seveda ne smemo pričakovati kaj posebnega. Tekmovanje v Zagrebu bo zadnja velika prireditev letošnje sezone^ ki. bo združila skoraj vse najboljše in istočasno tudi zadnja preizkušnja jugoslovanskih predstavnikov v reprezentanci Balkana, ki se bo teden dni kasneje pomerila v Atenah z .najboljšimi atleti Skandinavije. Svetovni rekorder v teku na 1 miljo, Anglež Derek Ibbotson, hiti na zadnjih tekmovanjih od poraza do poraza. V Helsinkih je nastopil na 1 miljo !n dosegel s časom 4:07.0 šele tretje mesto za Fincema Vuorlsalom 4:03.3 in Salone-nora 4:04.2. uspejo. tem bolj pride do veljave pri teh nogometnih analfabetih. Krivi so funkcionarji Toda, joj trenerju, če ni uspehov. Potem pade vsa krivda nanj in to je danes usoda trenerjev v večini kltilx>v. Lahko rečem, da sem se sam umaknil iz nogometa prav zaradi prej omenjenih težav s funkcionarji, ki nimajo pojma o nogometu, a vendar hočejo vedno vedeti več od vsakega poznavalca. Tncli psihološki prijemi so danes napačni. Mlade talente zasujemo z denarjem in slavo. Zaradi visokih prejemkov jim v svojem pravem poklicu ni treba več tako delati kot bi morali sicer, ali kot so morali delati nogometaši nekdaj, ki pa so kljub temu igrali boljši nogomet. Moram priznati, da sem s svojimi mnenji v nekaterih stvareh precej osamljen, toda prepričan sem, da bo nogomet dosegal uspehe še naprej le, če se bo vrnil k nekdanji lepi, enostavni igri, ki jo bodo igrali igralci ne zaradi denarja, ampak zaradi užitka.« PRVI NASTOP BEOGRAJSKIH ŠPORTNIH NOVINARJEV Beograjski športni novinarji so pred kratkim v Zemunu odigrali svojo prvo nogometno tekmo proti nekdanjim reprezentantom, Tekma je bila zelo kvalitetna in so novinarji vodili že s 5:1. Rutinirani reprezentanti .pa so uspeli, pred koncem igre izenačiti rezultat na 4:4. Tekma se je končala 4:4 (3:2), v novinarskem moštvu pa se ie najbolje izkazal nekdanji reprezentativni vratar Ljubomir Lovrič. • Split — Hajduk je suspendiral svojega igralca Rebeca, ki je nedavno na skrivaj zapustil svoj klub in se vrnil v Mostar. Pravi jo, da se pojavlja spet neka afera »kapra-nja«, Rebec pa je baje izjavil, d® odhaja od Hajduka zaradi nesoglasij s trenerjem Matošičem, • Beograd — Te dni bodo člani ligaškega moštva Crvene zvezde Nešovič. Rudi n siki in šekularac odšli v JLA, Nešovič bo kot stud en j medicine služil eno leto, Rudimsk1 prav tako, Šekularac pa dve le!*' zato ker še nima velike mature. . • Zagreb — V prijateljski tek m1 sta se srečali ligaški moštvi Zagreba in Dinama in se je to srečanj6 končalo z 2:2 (0:0). Obe moštvi st® nastopili nekompletni. Lep uspeh v Mariboru Mariborska reprezentanca častno poražena 8:12 pokazal Sreda zvečer je za mariborski ljubitelje boksa pomenila precejšnje doživetje. V Maribor so namreč prispeli egiptovski atleti, ki so sestavljali reprezentanco Aleksandrije in nastopili proti izbrani mariborski reprezentanci. Okrog 5500 gledalcev je napolnilo novi stadion Branika in pod reflektorji so se zvrstile dokaj zanimive borbe med domačini ter gosti. Organizatorji so sicer napovedovali nastop egiptovske državne reprezentance, ki pa v resnici ni nastopila, toda kljub temu so ljudje prišli na svoj račun. Tembolj zaradi tega, ker so Mariborčani doživeli proti dokaj močnemu nasprotniku le tesen poraz. V reprezentanci gostov so nastopili tudi trije črnci, kar je zanimivost dvoboja še povečalo. Če bi se Žurman, ki je odlično začel v peresno lahki kategoriji, proti Abduli, vzdržal do konca, bi biil rezultat 10:10. Zelo dobro Me boksal Kous, najbolje pa se je držal Vojnovič, ki je 14 kg težjega nasprotnika skoraj knockoulirah Vojnovičevega nasprotnika je rešil samo sekundant, ki je v dragem krogu predal borbo.'Vojnovič ga je zares neusmiljeno obdeloval svojo popolno premoč. Gostje so bili vsekakor primere nasprotnik reprezentanci Maribor11’ ki je tudi tokrat pokazala zelo SP lidno kvaliteto. Vendar velja P*V pomniti, da je bilo nekoliko pre' * reklame, češ, da bodo nastopali a. j kateri boksarski svetovni prvaki, * pa jih ne moremo enačiti z vojass’ mi svetovnimi prvaki. Prireditev P j je bila kljub temu na zadovolji) kvalitetni ravni in dobro organi/ rana, svoj delež k uspehu pa so n prinesli tudi solidni sodniki in ?* j. dva Egipčana ter domačina 10 bevšek in Grošelj. ,.-5 Rezultati sn bili naslednji: mjrh, kategorija: Tomažič : Gendi 0:2 ti t., bantam: Kajzer : Farak el S® . 0:2, t. k. o., peresno-lahka: ZurmaU Abdula 0:2 t. k. o., lahka: HaU° ; mam : Habashi 2:0, polmelter: K0**"^ Nessim 1:1, melter: Šibila : Slo' . 1:1, polsrednja: Strukar : Arafa, Gideli 0:2 t.k t.*: srednja: Kranjc --------- - — poltežka■ Peršak : Darvish 0:2 *•.j o., težka: Vojnovič : Ben HaDiiA-t. k. o. Končni rezultat: 12:8 za sandri jo. Finci so odpravili Svode MEONAfiOD V Stockholmu sta se sreča"li atletski reprezentanci Finske in Švedske in gostje so zmagali z 208:201 točko, pri čemer so za vsako reprezentanco nastopili Do trije tekmovalci, zanimivo je Se to, da so po prvem dnevu vodili Švedi precej visoko s 108:87. To tekmovanje je bilo še posebej pomembno zato, ker Je bilo istočasno nekakšna izbira za sestavo reprezentance Skandinavije, ki bo Nastopila čez 14 dni v Atenah proti reprezentanci Balkana. Važnejši rezultati: 'M m Malmroos (Sv) 10.8, 200 m Malmroos' (Sv) 21.5, Hellsten (Fi) 21.6, 400 m Hell-sten (Fi) 46.5, Rekola (Fi) 47.7, 800 m 'Vaern (Sv) 1:48.9, Vuorlsalo (Fi) 1:48.9, Salonen (Fi) 1:49.5, 1500 m Vuorlsalo (Fi) 3;42-l. Waern (Sv) 3:42.6, Salsola (Fi) 3:«.s, 5000 m Kakko (Fj) 14:26.2, 10.000 m" Rantala (Fi) 29:37.4, Ahlund (Sv) 29:40.2, Ko m ovire Andersson (Sv) 14.7, 400 m “Vire Trollsas (Sv) 52.0, Mildh (FI) 52.4, 3000 m zapreke Helander (Sv) 8:56.0, vi* ^na Pettersson (Sv) 207, Dahi (Sv) 204, daljina Valkama (Fi) 7.67, troskok Rah- kopje Ahveniemi (Fi) 79.84, Sillanpaa (Fi) 79,05, kladivo Asplund (Sv) 60.14, Hoffren (Fi) 59.89, 4 X 100 m Švedska 41.3, 4 X 400 m Finska 3:11.2. V Hannovru je atletska reprezentanca Zah. Nemčije dokaj visoko s 119.5:92.5 točke odpravila reprezentanco Vel. Britanije. S to zmago si je Nemčija priborila zopet tretje mesto na evropski lestvici za Sovjetsko zvezo in Poljsko. Važnejši rezultati so bili naslednji: 100 m Germar (N) 10.3, 200 m Germar (N) 20.8, Haas (N) 21.2, 400 m VVrighton (VB) 47.7, Ptirschke (N) 47.7, 800 ni Johnson (VB) 1:53.7 1500 m. Brenner (N) 3:46.8, Law-renz (N) 3:47.6, Ibbotson (Vel. Britanija) 3:48.0, 5000 m Pirie (VB) 14:20.2, 10.000 m Knight (VB) 29:16.4, 11 m ovire Hildreth (VB) 14.4, 3000 m zapreke Laufer (N) 8:55.2, višina Pilil (Nemčija) 196, daljina Witte (Nemčija) 7.35, troskok Strauss (Nemčija) 14.83, palica Drumm (Nemčija) 4.20, krogla Lingnau (N) 17.19, disk Kopenhtifer (N) 49.29, kopje Smith (VB) •čarno (Fi) 15.60, Norman (Sv) 15.32, pa- 75.16, kladivo Ellls (VB) 64.56, 4 X 100 m llca Landstrom (Fi) 4.35, Sutinen (Fj) Nemčija 40.7, Velika Britanija 40.9, 4 X < 30, krogla Uddebomm (Sv) 16.75, disk 400 m Arvidsson (Sv) 53.93, Edlund (Sv) 51.49, 3:08.0. Nemčija 3:07.3, Vel. Britanija Fiilop svetovni prvak v floretu V začetku tedna se je v Parizu pričelo letošnje svetovno prvenstvo v sabljanju, ki se ga udeležuje z majhnimi izjemami vsa svetovna elita. Prvi naslov je pripadal v borbi s floretom ekipi Madžarske s 3 zmagami pred Francijo 2, Italijo 1, Sovjetsko zvezo 0. V nadaljevanju svetovnega prvenstva v sabljanju v Parizu je naslov prvaka v borbi z električnim floretom osvojil Madžar Fiilop, ki je zmagal v vseh sedmih borbah. Preseneča drugo mesto Rusa Midlerja s petimi zmagami pred Angležem Jayem 4 in Francozom Netterjem 4. V tekmovanju ženskih ekip s floretom je zmagala Italija, ki je v finalnem srečanju premagala Nemčijo z 9:4. Tretje mesto je zasedla Avstrjia z zmago nad Romunijo z 9:3. Končano je tudi že tekmovanje moštev v borbi z mečem. Italija v odločilnem srečanju premagala Madžarsko. V polfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Los Angelesu je Amerikanec Seixns premagal Peruanca Olmeda 9:7, 6:2 in 7:5, Amerikanec Giammalva pa Japonca Kama s 6:2, 6:1 in 7:5. Preporod madžarske atletike blizu 47 km na uro Mlademu francoskemu kolesarju Rokerju Rivieru je v Milanu uspelo izboljšati svetovni rekord v vožnji na 2 Ur°, ki ga je imel Italijan Baldini s 46.393 km. Riviere je začel zelo hitro in v vmesnih časih na 10 km (12:31.4) in 20 km (25:15.0) dosegel dva nova svetov-na rekorda. Proti koncu je sicer neko-Kko popustil, vendar še vedno za več bot 500 m izboljšal dosedanji rekord na 46-923 km. Na istem tekmovanju Je bil dosežen svetovni rekord tudi v isti di-teiplinf za ženske. Francoska kolesarka ^issac je prevozila 38.596 km, d očim je b‘l dosedanji rekord Rusinje Novikove Za 123 m slabši. Ka kolesarski dirki za pokal Bernoc-cbi s startom jn ciljem v Legnanu, je na 241 km dolgi progi zmagal Belgijec van Lo^y s časom 5:39.30 pred Ita- lijanom Ciampijem in svojim rojakom Schilsom. Kot poročajo iz ZDA so težave v zvezi s prihodom nekaterih tekmovalcev na zimske olimpijske igre leta 1960 v Squaw Valleyu odpravljene. Po pred-psih, ki veljajo v ZDA, morajo namreč vsi tujci dati ob prihodu svoje prstne odtise, kar bo olimpijskim tekmovalcem oproščeno. Prav tako bodo izdali vstopna dovoljenja tudi tekmovalcem onih držav, s katerimi ZDA nimajo diplomatskih odnosov, na primer Bolgarijo in LR Kitajsko. Bivši evropski boksarski prvak težke kategorije, Nemec Heinz Neuhaus, je pred dnevi izgubil celo naslov nemškega prvaka, ko ga je premagal malo znani Kalbfell s t. k. o. v 8. rundi. Avstralski teniški igralci nimajo sre- če na mednarodnem teniškem turnirju v Los Angelesu. Najprej Je Amerikanec Giammalva premagal Andersona z 11:8 in 10:8, potem je prav tako Amerikanec Green odpravil Cooper ja s 6:4 in 6:2, nazadnje pa Je še Peruanec Olmedo izločil Fraserja s 7:5, 3:6 in 11:9. Minnskin dasefrti mi 100 tn pesna nov svetovni rekord 1:11,5 Mb Ka kratko smo že poročali o dveh ne- evropskih rekordih Zierolda in banove doseženih v Laipzigu, kjer 30 se srečali najboljši! plavalci Vzh. e Mči j e in Sovjetske zveze. Najboljši rezultat pa je bil dosežen v nadaljeva-*^u- Ruski plavalec Minaškin je namreč Sel na IDO m prsno čas 1:11.5, kar Je bose: hov ^hhde boljši od dosedanjega, ki ga Je ,r,lcl Kitajec Ci Len Jin. Posebej mo-akio omeniti še evropski rekord šta-,Cte Sovjetske zveze na 4 X 200 m prosto, je v sestavi Nikolajev Struzanov Nikitin — Sorokin plavala 8:27.1. So- ®bin je zmagal na 100 m prosto s časom v'6, kar je najboljši evropski rezultat u!eh časov, dosežen v sladki vodi. Od-j*^na rezultata sta prinesli tudi. mešani ^afeti, kjer so Rusi plavali 4:19.4, nji-°''8 rojakinje 4:59.9. U te jim bo večina klubov da-sejjj D°v°d za to. Edino kar je razvedo^' te dejstvo, da v ljubljanski $>o ,na&topa kar 16 klubov z 29 moštvi, stomi, Dlatl množičnosti ttai4n kvaliteta . sstnt>, ° torej stanje na lestvicah po-zn|h lig? smo mnogo pa caplja daleč zadaj. conske lige — moški Le«tvica n. Kropa Kamnik vrhnika PaPlrničar ^regern Ktektna ^‘hipija H. v Ltebijana n. ... __________ hvo 1.11®1 te brez dvoma najboljše 10,Pe. ki daleč prekaša 25:10 19:10 18:16 18:19 17:14 18:19 10:22 7:25 mo-vse po Žirovnica Kočevje Graflčar Mladost Ježica Kamnik II. 7 7 7 8 8 10 8 1 5 2 5 2 3 5 2 6 2 8 23:7 14:12 15:15 10:17 9:20 9:24 Skozi vse leto je Madžarska atletika preživljala precejšnjo krizo in prav malo rezultatov Je bilo takšnih, da bi se z njimi lahko postavili. Proti koncu sezone pa so Madžari vendarle krenili zopet naprej in zabeležili v Pragi tudi pomembno zmago nad reprezentanco CSR s 108:104 točkami. Najvažnejši rezultati s tega dvoboja: 800 m Jungwlrt (CSR) 1:49.8, 1500 m R»zsav81gyl (M) 3:45.1, Jungvvirt (CSR) 3:45.6, 5000 m Szabo (M) 14:06.8, Jurek (CSR) 14:08.2, 10.000 m Szabo (M) 29:46.3, Zatopek (CSR) 29:47.0, 3000 m zapreke Brlica (CSR) 8:56.8, višina Kovar (CSR) 203, Lansky (CSR) 203, Bodo (M) 203, krogla Skobla (CSR) 17.54, disk Szetcsenyi (M) 55.05, Merta (CSR) 54.26, kladivo Zsivocky (M) 61.38, 4 X 100 m Madžarska 41.1. Na tekmovanju v Kijevu Je vrgel ruski metalec Viktor Clbulenko kopje 83.34 m, kar Je nov rekord Sovjetske zveze in četrti najboljši rezultat vseh časov. Važnejši rezultati s prvenstva Italije v atletiki: 100 m Berrutjj 10.6, 400 m Loddo 48.6, 800 m Scavo 1:51.1, 1500 m Baraldi 3:49.4, 110 m ovire Mazza 14.7, 400 m ovire Morale 51.8, daljina Bravi 7.42, troskok Gattl 15.21, krogla Meccml 16.70, disk Consolinl 51.72, kopje Lievore 74.00, ženske: 100 m Leone 12.0, 80 m ovire Mu&so 11.5, višina Giardi 163, krogla Paternoster 12.93, disk Paternoster 44.74. Stamejčičev« - so m ovire wa Tudi letos je prineslo mednarodno pr- ruski tekmovalki Cenčik, ki Je Skočila venstvo Romunije v atletiki, ki Je bilo pred dnevi zaključeno v Bukarešti, lepo število odličnih rezultatov. Za nas so seveda najbolj zanimivi rezultati Jugoslovanskih tekmovalcev. Posebno sta se izkazali Stamejčičeva in Sikovčeva. Sta-mejčičeva Je namreč v finalu teka na 80 m ovire dosegla 5. mesto in nov slovenski rekord z rezultatom 11.4. Zmagala je Romunka Serban z 11.1 pred dvema tekmovalkama lz LR Kitajske ln še drugo predstavnico Romunke. Pravijo, da so našo tekmovalko tudi oškodovali za eno mesto In verjetno tudi za desetinko sekunde. Olga Sikovčeva pa je dvakrat tekla 12.2, kar je enako slovenskemu ln jugoslovanskemu rekordu. Od ostalih rezultatov velja posebej omeniti še izenačenje evropskega rekorda v skoku v višino za ženske po 175 cm. Ostali rezultati: 100 m Murchl-son (ZDA) 10.4, 200 m Thorbjdrnsson (Isl) 21.6, 400 m Wiesenmeier (Rom) 47.5, Ni-kolski (SZ) 47.5, 800 m Depastas (Gr) 1:50.3, 1500 m Gregescu (Rom) 3:53.4, 5000 m Gregescu (Rom) 14:13.0, 10.000 m Bo-lotnikov (SZ) 29:40.2, 110 m ovire Mihaj-lov (SZ) 14.5, 400 m ovire Litujev (SZ) 51.6, 3000 m zapreke Ržifin (SZ) 8:45.8, višina Sitkln (SZ) 208, Shelton (ZDA) 204, Marjanovič (Jug) 200, krogla 0’Brien (ZDA) 18.55, kopje Kuznecov (SZ) 75.94, Vujačič peti s 64.64, kladivo Krivonosov (SZ) 65.91, ženske: 100 m Bltimhof (Niz) 11.8, 400 m Aframova (SZ) 55.3, 800 m Aframova (SZ) 2:08.8, disk Ponomareva (SZ) 51.47, kopje Diti (Rom) 51.24. Češki tekmovalec v hitri hoji Milan Skront Je dosegel v Pragi nov tekord v hoji na 30 milj s časom 4:08:21.8. Dosedanji rekord Je imel Ceh Moc s 4:12;03.4. - Po prvem dnevu atletskega dvoboja med ženskima reprezentancama Francije in Italije v Parizu vodijo Italijanke s 50:25 točkami. Nekaj rezultatov z nočnega tekmovanja v Bruslju: 100 m Steinbach (VN) 10.6, 200 m Pohl (N) 21.5, 800 m Moens (Belg) 1:48.6, Reinnagel (VN) 1:49.4, 1500 m Rozsav61gyi (Madž) 3:46.2, 10.000 m Latvrenze (Avstral) 29:35.4, Togersen (Dan) 29:45.0, disk Consolini (It) 52.80, kopje Sidlo (Polj) 76.02. Nogometna prvenstva evropskih držav ITALIJA — II. kolo: Atalanta : Roma 0:0, Florentina : Sampdoria 1:1, Genoa : Padova 1:4, Lazič : Bologna 4:3, Milan : Napoli 2:2, Spal : Internazionale 2:0, Torino : Aleksandria 0:0, Udinese : Ju-ventus 0:1, Verona : Lanerossi 1:0, vrstni red: Padova 4, Juventus 4, Aleksandria 3, Napoli 3, Spal 3. NEMČIJA : južna liga — VI. kolo: Fiirth : Nurnberg 0:1, Frankfurt: Ein-tracht 0:1, Stuttgart : Klckers 1:0, Ba-yern : Miinchen 3:3, Karlsruhe : Regensburg 3:0, Augsburg : Schtveinfurt 2:2, Mannheim : Offefibach 1:0, Aschoffin-burg : Reutlingen 1:3, vrstni red: E in* tracht 10, Ntlrnberg 10, Miinchen 9. Francija — II. kolo: Relms : Lyon 4:0, Schaux : Valenclennes 1:0, Metz : Lens 1:4, St. Etienne : Aleš 2:2, Angers : Monaco 3:2, Nice : Sedan 8:0, Lille : Racing 1:3, Toulouse : Marseille 1:1, Nimes : Beziers 2:0. CSR — XVII. kolo: Ostrava : Slovan 4:0, Spartak : Ruda Hvezda (Brno) 1:0, Trnava : Kiadno 4:0, Pardubice : Duk-ia 2:2, Ruda Hvezda (Bratislava) : Hra-dec Kralove 2:2, vrstni red: Spartak 24, Slovan 22, Dukla 21. V petek je bila v Spindlerovem Mlinu v CSR končana šestdnevna vožnja za motoriste. Presenetljivo zmago je dosegla nemška ekipa, ki je osvojila prvo mesto v konkurenci državnih ekip. V tekmovanju za srebrni pokal sta bili na prvi hmestih moštvi CSR. Ker so po pravilih tekmovanja vedno v državi zmagovalne ekipe bo prihodnje tekmovanje v Nemčiji. Vendarle tudi Madžari? tovarna Športnega orodja KUPUJTE ' -fcadfflu/nloTv- ________ LOPARJE BEGUNJE NA GORENJSKEM Preteklo nedeljo je bila v Sofiji kvalifikacijska nogometna tekma za svetovno nogometno prvenstvo med reprezentancama Bolgarije in Madžarske. Zmagali so Madžari z 2:1 (2:1). Oba gola za Madžarsko je dosegel Hidegkuti, za Bolgare pa je bil uspešen Dijev. Za zmago se imajo Madžari zahvaliti predvsem svojemu odličnemu vratarju GrOsiscu. Tekmo je sodjl Italijan Bernardini. Stanje v III. evropski kvalifikacijski skupini je sedaj naslednje: 4 2 7 2 tehniki, borbenosti, saj imajo predvsem mlade igralce. S tako igro si bodo čez nekaj let priborili eno izmed prvih mest v Sloveniji. Kamnik in Prešeren sta letos precej razočarala. Pri ženskah je na prvem mestu Gra-fičar, ki je letos nekoliko boljši kot lani. Manjka mladih moči. Ekipa iz Jesenic pa ima nasproti Grafičarju samo mlade igral-ke in zato veliko več mož- Madžarska 3 2 0 1 7 Norveška 2 10 13 Bolgarija 3 1 0 2 4: Manjkata še tekmi med Bolgarijo in Norveško in Madžarsko in Norveško, reprezentanci Madžarske zadostuje že neodločen rezultat, saj je malo verjetnosti, da bi Norvežani v Sofiji prema- gali Bolgare. V primeru takšnega rezultata pa bi morali Madžari Norvežane premagati, sicer bi bila potrebna tretja tekma na neutralnem igrišču, kajti razmerje golov ne odloča. Prešeren sta še novinki, lige — ženske: 440 12:0 8 321 6:3 4 3 12 3:9 2 404 1:12 0 pi Elektra in Lestvica II. conske Grafičar Jesenice ' Elektra Prešeren V III. conski ligi je Žirovnica letos prvič začela tekmovati in ima že lepo število zmag ter je zato prvi kandidat v II. consko ligo. Čeprav še nimajo tehničnega znanja, jih moramo vseeno pohvaliti. Kočevje je slabše kot prejšnja leta, medtem ko bi bilo moštvo Mladosti veliko boljše, če bi imeli igralci več discipline in borbenega duha. Kamnik II. je v jesenskem delu odstopil. Lestvica III. conske lige — moški Poletov nagradni natečaj Odrezek št. 2 1. Romunija A : Jugoslavija A 2. Romunija ml. : Jugoslavija 3. Odred : Tekstilac 4. Branik : Jadran 5. Orient : Ljubljana 6. Uljanik : Lokomotiva 7. Kladivar : Aluminij 8. Drava : Zagorac 9. Jesenice : Krim 10. Izola : Ilirija 11. Ljubljana : Proleter 12. Crv. zvezda : Olimpija 13. Grafičar : Rudar (Idrija) 14. Slovan : Tržič 15. Triglav : Nova Gorica Priimek in ime: Kraj: Ulica, hišna št.: Moskovski Spartak se je uvrstil v finale pokala Sovjetske zveze z zmago nad Torpedom z 1:0. Finalno srečanje bo torej med mosikovskima kluboma Spartakom in Lokomotivo, ki je v polfinalu izločila moštvo armade. Vodstvo Fiorentine je prejelo brzojavko, s katero javlja znani igralec Julin-ho, da bo prispel prihodnji teden v Italijo, ker se je končno le odločil da sprejme pogoje, ki so naslednji: pogodba do 31. maja 1958 z mesečno plačo 20.000 kruzeirosov (približno 150.000 din), nagrada za angažma milijon kruzeirosov, po poteku pogodbe Julinho ne sme igrati v katem drugem italijanskem moštvu, v kolikor to ne plača 10 milijonov kruzeirosov odškodnine Fiorentini. Lahko pa bo nastopal zopet v brazilskih moštvih. Zgoraj omenjene vsote seveda niso. ves zaslužek nogometaša, saj bo precej zaslužil še z raznimi premijami. V tekmi II. kola italijanskega nogometnega prvenstva Lazio : Bologna je prišlo do obračunavanja med igralci jn tudi nekateri gledalci so posegli v vsesplošno »borbo«. Zato je disciplinska komisija kaznovala nekaj igralcev s prepovedjo igranja, igrišče Lazla pa zaprlo z eno tekmo. Italijanski list La Gazzetta sportiva je uvedla poseben način ocenjevanja nogometašev. S posebnimi listki lahko v tem ocenjevanju sodelujejo vsi bralci, ki morajo za vsako kolo posebej izbrati najboljšega nogometaša vseh treh lig, V I kolu je bil vrstni red naslednji: 1. Hamrin, 2. Ricagni, 3. Charles, 4. Vu-kas, 5. Invernlzzi, 6. Grillo, 7. Vinicio, 8. Nicole, 9. Liedholm, 10. Boniperti. Mladinska reprezentanca Bolgarije je v Varni premagala odgovarjajočo ekipo Madžarske z 2:1. Opomba: 1. meddržavna nogometna tekma za svetovno prvenstvo v Bukarešti, 2. meddržavna mladinska nogometna tekma v Bukarešti, 3.-6. I. conska nogometna liga, 7.-8. VMC nogometna liga, 9,—10. ljubljansko primorska nogometna liga, 11,—12. zvezna košarkarska liga, 13.—15. rezervni pari (ljubljansko-primorska nogometna liga). LETO XIII. Štev.58 Stran Z Ljubljansko-primorska nogometna liga Spet vroča kri Ljubljana, 22. sept. 'Vrana vrani Rudar : Triglav 1:4 (1:2) (ko nellaalfco je izglodalo v zadnjih °s* ®° * minutah današnje nogometne tekme med Krimom in Slovanom, (ki jo je pred približno 600 gledalci sodil lov. Kraljič. Krim : Slovan 5:1 (1:0) se po tem golu ogreli in v 15. minuti izenačili. Obe moštvi sta imeli še nekaj prilik za dosego gola, trda ni dn ni jim šlo. V 44. minuti je napad gostov povišal na 2:1. V dr gem polčasu pa so gostje zopet zagospodarili na igrišču In si popolnoma upravičeno' priborili zmago. Golob Republiška košarkarska liga Maribor : Triglav 96:42 (37:24) Maribor, 22. sept. Včeraj je bila prvenstvena košarkarska tekma članov, ki jo je Maribor odločil v svojo korist. Pri Mariboru je bil najbolj uspešen Potrč s 36 koši, pri Triglavu pa Klavora s 17 koši. »Partizan« Vrhnika : Domžale 45:37 (24:23) Zenske — Celje : Maribor 48:28 (20:12) Mariborsko - varaždinsko - ceij ska nogometna liga RUDARJU ni šlo Za Krim so bili uspešni: Bergel j v 10 min., C vetkovič v 62 in 72 min. (11 met rovki),, Švigelj v 87 min. (avtogol) in Hočevar v 89 min. Že v peti minuti prvega polčasa bi igralci Slovana lahko'pri šli v vodstvo. Vratar Mozetič pa jie bil vedno na mestu. Moštvo Slovana je bi- TENISKO PRVENSTVO KRANJA , Kranj, 22. sept. — Danes je bilo zaključeno teniško prvenstvo Kranja, na katerem je sodelovalo 15 članov in mladincev. Vrstni red: Ahačič, Rebolj, Lakner, Gunčar, Be-denk. Mladinci: Gunčar ml., Žnidar. Tržič : Izola 3:1 (1:1) Tržič, 22. sept. Tekma je potekala v enakovredni igri. V začetku so domačini napadali in po prostem strelu Peternela kmalu dosegli gol. Žoga se je namreč odbila od živega zidu igralcev, nato pa je dosegel Rustja i V1 v i • v in jo neubranljivo poslal v mrežo. Tik pred- Jo v tem delu igre nekoliko boljše, koncem u.asa so v izenačili po medtem ko so Knmovi napad, bik Pra5llikarj„. v dtugem polčasu pa so gostje veliko bol, nevarna. Ko je Krmi po cj 3tili> tako da je Tržig z !ahkoio Bergel ju .prišel v vodstvo, ,e rgra d 5e dya go!a p0 Domiku, in sicel T ipostala se boli, hitra in ostra 61. in minuti. Igra ni bila kosebno lepa, V drugem poloa®U pa ie bilo mo: bl!a ■ precej ostra. Domača krilska vrsta stvo Krima ibolj us pesno, njmova JESENICE ZMAGOVALEC V STRELJANJU Kranj, 22. sept. V okviru Tedna strelcev je bilo v Kranju prijateljsko tekmovanje gorenjskih 'strelskih družin. Prvo mesto so osvojile Jesenice s. 1011 krogi. Pri posameznikih je bil najboljši Sekne (Jes) 324 krogov. Rudar : Sloboda (Var) 0:0 Trbovlje, 22. sept. — Za prvo prvenstveno tekmo v novi sezoni je bilo precej zanimanja in so gledalci pričakovali zmago domačih nogometašev, ki pa danes v 60 minutah niso našli vrat nasprotnika. Sloboda je ves čas’ igrala podrejeno vlogo, vendar je dobra obramba zadržala vse napade domačih, ki so premalo streljali in preveč komplicirali igro. Lahko bi že v prvi minuti dosegli gol, Majcen pa je zadel v vratnico. Od vseh petih kotov v prvem polčasu domači niso izrabili nobenega. Po odmoru se je nadaljevala igra slično kot v prvem polčasu. Kljub premoči domačih pa bi gostje v 78. minuti skoraj dosegli zmago. Če se to ni zgodilo, je pač pripisati nespretnosti njihovega srednjega napadalca. Ini. Petrič Maribor : Drava 7:0 Maribor, 22. sept. Pred 4000 gle dalci je Maribor slavili .visoko zma go. V prvem polčasu so domačin zaigrali prav dobro, v drugem pf so se očitno poigravali. Gole so do segli: Vidic 3, Sinovčič, Kroa< (11 m), Pirc, poleg avtogola Drave Zagorac : Tekstilac 3:1 Mladost : Kladivar 4:3 LESTVICA MFC LIGE Aluminij : Podravka 2:1 Jedinstvo : Sloga 1:1 LORGER spet 14,2 Rudar 2 1 1 0 2:1 1 Aluminij 2 i 1 0 1:2 1 Mladost 2 1 1 0 8:7 3 Maribor 2 i 0 1 9:1 2 Kladivar 2 1 0 1 7:1 3 Zagorac 2 1 0 1 4:3 2 Sloga 2 0 2 0 2:2 2 tekstilac 2 1 0 1 4El 2 Drava 2 1 0 1 1:7 2 Podravka 2 0 1 1 5:6 1 Jedinstvo 2 0 1 1 1:2 1 Sloboda 2 0 1 1 0:4 1 Celje, 22. sept. V pripravah za napadalci pa 'so bilfpred Vrati Slo- d ^ “J* P°' ^OŠ!tven,° P^enstvo FLRJ v atleti- v a n-ovi igralci so velikokrat zaustavljali žogo z roko. Zato sta bili tudi dosojeni obe 11-metrovki. Pri stanju 2:0 v korist Krima jie Slovan po hitrem predoru znižal rezultat na 2:1. V nadaljevanju pa }e postajala igra vedno bolj surova. V 80. min. je obležal na igrišču igralec Slovana Trček, še predno je mogel sodnik pravilno ukrepati, je nastalo med igralci in nekaterimi gledalci fizično obračunavanje. Zaključek je bil ta, da sta bila izključena Cvetkovič (Krim) dn Bajc (Slovan). Pravilno bi bilo, da bi posebno tiste igralce, ki. so začeli s surovimi izpadi na j s lrož je kaznovali. P. A. Krim 4 4 0 0 12:5 8 Nova Gorica 4 5 0 1 11:6 6 Triglav 4 3 0 1 11:7 6 Grafičar 4 2 1 1 9:6 5 Tržič 4 2 1 1 7:6 5 Jesenice 4 2 0 2 9:7 4 Rudar 4 2 0 2 10:10 4 Slovan 4 1 0 3 7:13 2 Izola 4 0 0 4 4:11 0 Ilirija 4 0 0 4 5:14 0 T eniški turnir za jem stadionu na društvenem tekmovanja. Dosegli so vrsto prav do- Silan 13.0, 200 m Silan 27.6, Rečnik 28.1. Na včerajšnjem tekmovanju pa je bil med najboljšimi Lorger v teku na 110 m ovire s 14.2, s čimer je brd.h rezultatov. Tako so bili pri izenačil državni rekord. Ostali re- moških najboljši: 100 m Bučer 11.0, Kovač 11.2, Cmovršnik 1-1.2, 200 m Vučer 22.8, 2000 m Male 5:49.3, krogla Pantoš 13.72, Brodnik 13.36, disk Peterka 44.75, ženske 80 m ovire Rečnik 13.2, višina Rečnik 133, Cater 135, kopje Škomik 37.21, Pr.i-stovšek 33.41, 100 m Rečnik 13.0, zultati: 110 m ovire Kovač 15.6, 400 m Bučer 50.8, 100 m Lorger 10.8, Crnovršnik 11.5, višina Brodnik 180 cm, daljina Brodnik 6.23, ženske 80 m ovire Rečnik 13.3,60 m Šikovee 7.9, kopje Škornik 38.04 (nov društveni rekord), daljina Rečnik 4.95, 200 m Šikovee 26.2. Uspeh Šikovčeve v Bukarešti Starec Moore še vedno najmočnejši Svetovni boksarski pr vik poltežke katego rije 45-ieini Archie Moore je zopet ohrani svoj naslov v borbi z 22 let mlajšim ameriškim boksarjem Tonyjem Antkonyom. Borb! je bila v Los Angelesu in se je končala > tehničnim konck autom v osmi ruotlt za dosedanjega prvaka. To jc bila že 159. zmag« starega črnca, ki je od lega v 117 borbo! zmagal pred koncem. Včeraj je bilo v Budimpešti mednarodno plavalno tekmovanje, ki so se S* udeležili tudi nekateri jugoslovanski plavalci člani kluba Primorje iz Reke-Nekaj rezultatov: 100 m hrbtno Kovači Zmagovalec PUCIHAR Na mednarodnih atletskih tekmah 1:07-9, Dorčič (P) 1:09.5, 200 m prsno v Bukarešti je Šikovee Olga na Banduž (P) 2:52.2, 100 m metuljček Var- 100 m dvakrat izenačila jugoslovan- szesy (M) 1:07.4. siki rekord s 12.2, in sicer v pred- v prvem dnevu atletskega dvoboja Ilirija : .Grafičar 2:5 (2:1) tekmovanju in finalu. S tem rezul- med reprezentancama Zahodne Nemčije močni mednarodni konkurenci. Tu- ®ija z 58:48 točkami. Najboljši rezultat di na 200 m je z znamko 25,5 ize- Prvega dne je dosegel svetovni rekor- der Ceh Jungvvirt s 3:41.5 na 1500 m. Maribor, 22. sept. Od petka do Pucihar je bil uspešnejši na mreži tatom je dosegla šesto mesto v in CSR vodi v Berlinu Zahodna Nem-, dane-s je bil na lepem teniškem in zasluženo zmagal. Ljubljana, 22. sept. — Prvenstve- .parku Branika turnir na jboljših Pri članicah je tekmovalo 8 igralk na tekma med Marijo in Grafičar- slovenskih igralcev tenisa za lepo in je v finalu Lovrec Truda prema- načila slovenski rekord, jem je v začetku igre kazala, da stalno prehodno darilo TZS v sp-o- ga la svojo sestro Heleno. Dobra bo Grafičar tokrat doživel prav mj,n na lBnj umrlega, odličnega or- udeležba je bila tud pri starejših hud poraz, Harijam so namreč zaceli gianilZ.atorja. Srečka Voglarja — Te- članih, ki so pokazali, da igrajo prav takoj ostro napadati in prišli v <}yja. Tudi letos so igralci tenisa dober tenis. V finalu sta se srečala vodstvo, medtem ko se igralci G ra- počastili njegov spomin in se v stara konkurenta Bergant in dr. ficarja ^sprva ^niso znašli. Polčas^ se. £asbn,em številu udeležili tekmova- BLeivveis. Bergant je bil taktično Zvezna moška odbojkarska liga je končal z 2:1 v korist domaSh. „j:a, pri 6i-anih je nastopilo 32 tek- boljši in je zmagal 7:5, 6:5. Ko pa je V 52. nu n Hanžič izenačil, .m.ovH lnev Oli.mni tp Alinmnniin li n Tildi inion i r r.l s-o n a s ioni ! JV-o pa je v 3— mi-n Hanžič izenačil, jnovalcev Olimpije, Aluminija in Tudi pionirji so nastopili in so je postala igra zel-o ostra ter je 'ka- domačega Branika. Borbe so bile borbe veljale za naslov prvaka Slo- cilrorp t na rp-n-r 1.7.0 min sikecra 1- . • '_______• • -1—1----------1 _________ _____:• txr t:.. - i . _■ _ ... . i • 1_____i: Spet poraz Fužinarja V nadaljevanju zvezne moške od- dalo skoraj na reprizo lanskega o,s.(re jn zanimive, kakovostno prav veni j e. 'V finalu je v ostri borbi bojkarske lige je danes t ožina r iz dvoboja med obema moštvoma na do$)re- Bilo-je tudi več presenečenj. Štajner premagal Germovška. in Raven nastopil .proti Magliču na fc+rvTv« irrncmi T -rti- t*o 4 7Pin flanrprmi mi • v , , p- i i r> v v . . .1__ istem igrišču Tokrat zelo dobremu Tako 'je v četrtfinalu dr. Božo Že- 'tako osvojil -najvišji naslov." sodniku inž. Skalarju pa gre pri- ro.Tec jzIoeil lanskoletnega zmago-znanje, da je obdržal igro trdno v T;alca Suharja s 6:3, 5:7, 6:1. Lovrec svojih vajetih m jo srečno pripeljal je premagal Slano. Čebular pa lepo do konca. Ihnjam so v drugem delu napredujočega Toša. Finalna borba zeiO| popustili^ in* so gostje zlahka me kl z voiejem pošlje žogo v mrežo dosegel Potrč s 184 cm. Rezultati: obramba Šibenika na mestu, š.benik _ 2;L odred po tem goiu močno napada moški — 100 m Torkar (K) 11.1, Bi- nat0 zopet začne ostro napadati, toda jn lma ?e zopet nekaj prilik za zniža-žal 11.2, 400 m Germovšek (NM) 55.2, tudi pri Odredu je obramba na mestu nje rezultata_ Frig je zrušen v 16 me-150-0 m Bregar (K) 4:21.1, višina Po- 111 čisti nevarne napade Šibenika. V 31. terskem prost0ru, na kar pa sodnik ne trč 184, Koncilja 184, Bavdek 170 minuti strelja ostro žogo Berginc, toda boljšega nogometaša-strelca med slovenskimi klubi, ki tekmujejo v prvi conski nogometni ligi. Zaradi tehničnih ovir nismo mogli priobčiti lestvice strelcev minulo nedeljo, kl je bila takžnale: Plaznik (Br) 2 gola, Elzner, Čekov in Najberg (vsi Br; po 1 gol, Gruden (Lj) 1, Zumbar in Cubai. (oba O) po 1 gol. Po današnjih tekmah je prevzel vodstvo član Ljubljane Gruden s 3 goli, ki mu sledijo: Plaznik (Br) 2, Elzner, Čekov, Najberg (vs: Br) po 1, Blaznik in Perharič (oba Lj) po 1 ter Zumbar, Cu-ban in Frič (vsi O) po 1 gol. Med moštvi vodi Branik s 5 goli (razlika v golih 5:1) pred Ljubljano, ki ima tudi 5 golov (5:8) in Odredom s 3 goli (3:0). Pionirji — Kladivar : Kovinar (S) 4:0 t3’6* Pionirji — Celje : Olimp 0:1 (0:1) Bled : Bohinj 5:3 (2:3) Tržič-B : »Partizan« (5k. Loka) 3:3 (--^ Mlad. - Tržič : Triglav 0:6 (0:1) Pion. - Tržič : Triglav 1:3 (1:3) Rudar II. • »Partizan« Senovo 5:1 (4:l1 Rudar (Hrastnik) 3' Mladinci - Rudar II. . ------ ----- Mladinci - Rudar (Trb) : Domžale 4:0 t-Pionirji - Radar (Hrast) : Rudar II. (Trh) 3:0 (1:0) Mladinci - Mladost : Jesenice 6:0 (3:31 Mladost : Svoboda (Šenčur) S:0 (3:0) Škofja Loka : Naklo 8:0 (4:0) Pionirji - Mladost : Triglav 3:0 Državno žensko prvenstvo v košarki (vsi NM), daljina Špilar 6.55, Zuic vratar Jazbinšek je na mestu in žogo 6.38 (-oba NM), troskok Gabrijelčič Ujame. Nato sledi zopet napad Odreda, (NM) 12.77. Cih-al II (K) 12.37, krogla t°da tudi ta brez "speha- Nat0 sledl Potrč (NM) 12.30, Čihail (K) 12.24, vse do konca prvega polčasa oster pritisk disk Dolenc 38.58, Potrč 36.82 (oba Šibenika. _ __ _ _ _ _ NM), kopje Žagar 44.57, Špilar 41.34 V drugem polčasu začne takoj ostro ginc> Medved in Zumbar ter Cuban in (oba NM), ženske: 60 m 1,—2. Kot- napadati in že v 49. minuti streljano milk (NM), Era.th (K) 8.6, 400 m Bač- žogo iz kota dobi Freganovič in jo pošlje nik (NM) 1:11.3, višina Kotnik 130, v desni zgornji kot. Odred po tem golu reagira. V nadaljevanju igre se menjajo napadi in Odred ima v tem delu igre znatno premoč. Vendar pa ostane rezultat neizpremenjen. Sodnik Vulanič je močno oškodoval moštvo Odreda. Pri Odredu so' se odlikovali v obrambi Ber- Igralke Branika zadnje? Zagreb, 22. septembra. Če-prav še Rezultati; I. kolo — C. Zvezda : niso -odigrane vse tekmfe z-a -državno komotiva 80:31. Proleter : R8 ,!„ia Halilagič v napadu. žeiusiko prvenstvo v košarki, že Jak- 57:56, Split Branik 74:33^11^..j; Kotnik (NM) (NM) 30.19. ■ 12.99, kopje Vidmar toda obramba domačinov je na mestu. Mikec V 53. minuti zviša Šibenik na 2:0. V ko trdimo, da bo Crvena zvezda že Radnički : Lokomotiva' 58:52, - - „ Za Odred so igrali: jazbinšek, Med- dvanajstič’ osvojila državno prv-en- Proleter 59:47, C. zvezda s "gpjft stv-o. Branik je slabše igral kot smo 69:50, III. kolo C. zvezda : pričakovali. Vsekakor mašim košar- 59:51, Radnički ; Branik 74:61; karicam še veliko primanjkuje, leter : Lokomotiva 53:40. daljina Bratil 4.11, krogla (3 kg) začne' močno napadati vrata Šibenika, ved, Udovič, Zumbar, Berginc, Limo, sivo. Branilk je slabše igral kot smo 69:50, 111^ kolo C. zvezda ^ j»'j-o' Cuban, Hočevar, Frič, Klančišar, Halilagič. Pišek