Za gospodarje
Maribor, dne 21. novembra 1934.
Izhod iz krize.
Beseda, ki je bila pred svetovno vojno skoraj neznana, je danes poznana že vsakemu otroku; cel svet, vsi govorijo o krizi. Vsem je znano, še posebno je to znano kmetu, da je danes kmetijstvo pri nas v veliki krizi, saj kmet to sam vsak dan sproti znova čuti in znova doživlja, ko ne more prodati svojih kmetijskih pridelkov. Če jih pa proda, dobil za nje tako ceno, da ta cena ni niti malo v razmerju z njegovim delom in s stroški, ki jih je moral kmet vložiti v te svoje pridelke.
Toda samo govoriti o krizi ne pomaga nič; s samim govorjenjem o krizi ne bomo prav nič pomagali našemu kmetijstvu. Tudi sama ugotovitev, da kriza obstoja in da radi nje kmetijstvo vsakdan bolj dn bolj propada, ne pomaga nič. In če smo našli končno tudi prave vzroke krize, to še vse ni nič, ako se iz tega tudi nekaj ne naučimo, naučimo namreč, da je kriza sicer po celem svetu, da je kriza v kmetijstvu povsod, da pa ni prav nobenega pravega vzroka, da je pri nas kriza tako velika. Zavedati se moramo, da smo tudi mi sami krivi ,da je kriza tako velika, da bi se dala s primernimi ukrepi znatno omiliti.
V čem pravzaprav kriza obstoja, ati drugače rečeno, kako se ta kriza v kmetijstvu Izraža?
Mlad kmetski gospodar iz naše Gorenjske je sestavil te-le številke: Za 100 kg ali litrov se je dobilo pred vojno v primer: z danes: ra mleko pred vojno 500 škatljic vžigalic, danes 100; za fižol: pred vojno 35 kg sladkorja, danes 12 kg; za fižol: pred vojno 666 kg cementa, danes 266 kg; za krompir: pred vojno 275 škatljic vžigalic, danes 50; za deteljo: pred vojno 640 kg železa, danes 200 kg; Za deteljo: pred vojno 26 m blaga, danes 6 m.
Prednje številke nam zelo jasno povedo, koliko je prejel kmet pred vojno za
svoje pridelke in kolik je padec kupne, moči kmeta danes, če proda 100 kg ali 100 litrov lastnih pridelkov.
Zelo zanimiva pa je tudi primerjav^ glede davkov, ki. jih mora kmet plače-, vati. Tu je navedel omenjeni gorenjski kmet te-le številke, ki so sestavljene na, podlagi točnih in zanesljivih podatkov, Za primer je vzeto posestvo v izmeri 271 ha, kakor so velika posestva v teh krai jih. Izračunano v kmečke pridelke jej plačal za to posestvo kmet davke s sle-i dečimi svojimi pridelki:	Pred vojnoj
1300 1 mleka, danes 2400 1, 2364 kg kronn pirja, danes 4800 kg, 433 kg fižola, dai nes 1200 kg, 81 kg detelje, danes 300 kg^ 325 kg žive teže goveje živine, danes pai 600 kg.
Ta primer velja za posestvo, za katera se plačuje samo zemljiški davek in za posestvo v občini, v kateri se plačuje doklad samo 45 odstotkov.
Iz gornjih številk, ki so vsaj v glav« nem pravilne, dale bi se pa še izpopolniti, je razvidno, kako je težko danes, gospodariti na kmečkem posestvu, koj mora kmet počen-' prodajati svoje pridelke, če jih sploh prodati more, mora,' pa dajati velike cene za vse to, karkmetj potrebuje in mora kupovati. V tem ne-j pravilnem razmerju cen kmetijskih inj industrijskih/proizvodov temelji današ-, nja kriza našega kmetijstva. Zato je paj dolžnost vseh merodajnih, da poskušaj,oj vplivati na to, da to nepravilno razmer« je izgine, dolžnost kmetov saipih pa je, da to ob vsaki priliki tudi povdarjajo in od vseh merodajnih zahtevajo.
To uvidevajo po vsem inozemstvu ini zato so poskušali določiti za nekatere najvažnejše kmetijske pridelke najnižje, ali minimalne cene, pod katerimi nifcdo, ne sme prodajati kmetijskih pridelkov.
Tako je določila kanadska vlada mi« nimalna cene za pšenico, določil je naj-niižje cene za pšenice tudi švicarski ev*-sni svet. Tam je posebna konferenca po
— 150 —
tri in polurnem posvetovanju sklenila s proti 6 glasovom, da predloži zveznemu svetu prevzemno ceno za pšenico s 34 švicarskimi franki za 100 kg (to je preko 500 Din). Pri nas kmetje tako izrazite zaščite niti ne zahtevajo, ker hi bilo to spet v škodo drugim stanovom, imajo pa pravico zahtevati tako ureditev cen, da vsaj morejo skromno shajati.
Pred kratkim je na zboru delegatov švicarske kmetijske družbe v Curihu govoril dr. Howald o razdolžiitvi švicarskih kmetov. Povedal je, da znašajo dolgovi švicarskih kmetov okrog 5 milijard švicarskih frankov (1 frank je okrog 15 dinarjev), od tega je 1 milijarda nad donosno vrednostjo švicarskega kmetijstva, Povdarjal je, da se kmetijstvu ne more koristiti samo z razdolžitvijo in z raznimi naredbami o razdolžitvi, more se pomagati kmetijstvu samo tako, da se napravi istočasno tudi boljše razmerje med cenami kmetijskih dar industrijskih prozvodov. Razven tega je po mnenju švicarske kmetijske družbe izhod iz kriza v osnovanju pomožnih kmetijskih blagajeo, v razširjenju pravne zaščite za prezadolžene kmete ter v pravnih predpisih proti novi zadolžitvi.
Tudi pri nas je kmetijska družba in so raane druge ustanove, o katerih mislimo vsaj, da so tu zato, da pomagajo kmetu. Kmet ima pravico zahtevati od teh ustanov, da nekaj za njega napravijo. Jasno je namreč, da naša kmetijska kriza ni le posledica svetovne gospodarske krize. Kdor trdi to, ta govori neresnico in prepričuje le samo lahkovorneže. Tudi kmet nima nič od tega, če sliši in ako ve, da se drugod kmetom tudi slabo godi. Zato je popolnoma pravilno zapisal »Kmetski list« v eni zadnjih svojih številk: »V naših državnih proračunih so doslej kmetje vedno precej slabo odrezali. To nesorazmerje ''izvira odtod, ker kmet v naši državi ni organiziran kot kmet in je zato vedno žrtev onih, ki jih brani močna organizacija. Združiti bi se moralii kmetje v enotni kmetski stanovski organizaciji, ki bi jo vodili kmetje sami In si tako zagotovili merodajen vpliv povsod, kjer je treba, da se sliši tudi kmetska beseda.« Lepo je to pove. dano, toda gospodje okrog »Kmetskega lista«, ki to pišejo, imajo že dolgo vrsto
let edino besedo pri obravnavi proraču; nov In zakonov,
♦
Kupčija s hmeljem.
Savinjska dolina:
Zadnjih 14 dni je v hmeljski kupčiji povpraševanje zopet živahnejše. Cene so ostale pri tem sicer nespremenjene in se plačuje 15—40 Din za kg, vendar pa je presoja kakovostt vedno bolj mila in sedaj že tudi prej le kot drugo- in kot tretjevrstno ocenjeno blago doseže 25—33 Din za kg. Sicer pa je ocenjevanje blaga po različnih kupcih zelo različno in prav tako tudi cena. Računa-se, da je Iz prve roke prodanega že nad 80% letošnjega pridelka.
Vojvodina:
Pretekli teden je hmeljska kupčija zopet nekoliko oživela in se plačuje sedaj po 10—35 Din za kg. Prodanega je iz prve roke že blizu 90% pridelka. Zadnje dni jo bilo tudi za starejše letnike nekaj zanimanja.
češkoslovaška:
V preteklem tednu je nastopila v kupčiji zopet nagla hausse. Pri izredno živahni in čvrsti zaključni tendenci se cene stalno dvigajo in se plačuje za letos-nji žateški hmelj že 75 do 87 Din za kg. Povpraševanje je izredno živahno in so kupi vse, kar se še dobi1, v prvi vrsti za izvoz, nekaj pa tudi za domače pivovarne, ki še niso krite. Slično je v Ušteku in Roudnici, kjer so se cene dvignile na 55—65 Din, ter v Dubi, kjer se za pozni hmelj plačuje 43—48 Din za kg. Povsod so producenti rezervirani in ponudba ne more kriti viharnega povpraševanja. Računa se, da je iz prve roke prodanega že nad 95% pridelka. Znamkovanih je dosedaj v Žatcu 29.714 stotov hmelja 1. 1934. Celo za starejše letnike je zopet oživelo povpraševanje in se za žateški letnik 1933 plačuje 48—51 Din, za letnik 1931 za 14—16 Din za kg. Tudi liz druge roke se je razvila zelo živahna kupčija, ker so pri producentih neprodane le še prav redke partije pridelka 1934.
Najvišje cene,
"plačane zadnji čas za najboljši hmelj raznih provenienc so bile naslednje: Nemčija Spalt 97 Din za kg, Češkoslovaška Zateč 87 Din, Francija alzaški 46 D,
~ 151 —
Jugoslavija savinjski 39 Din, Poljska wolinjski 35 Din, Belgija Alost 28 Din in Amerika Oregon 25 Din.
Gospodarske
zanimivosti.
Nova ureditev sadnih drevesnic na Ogrskem. Pred približno dvema letoma je ogrsko kmetijsko ministrstvo izdelalo velikanski načrt za obnovo ogrskega sadjarstva. Določeni so bili natančno okoliši, ki so zlasti primerni za sadonos-nike, določen je bil tudi poseben Sortiment za posamezne okoliše. Sedaj je izšla še nadaljna naredba, da je dovoljeno vzgajati sadna drevesca samo v 83 od države kontroliranih občinskih drevesnicah. Teh 83 drevesnic bo v bodoče preskrbelo vse sadjarje v celi državi z drevesci. Vse ostale privatne drevesnice, ki so bile do sedaj dovoljene, pa so morale vsa svoja drevesca — z izjemo akacije in murve — uničiti , do 15. oktobra t. 1.
Slaba letina na Poljskem. Letina je letos na Poljskem mnogo slabša kakor lansko leto in sicer povprečno za 10 do 25%. Tako je letos pšenice manj za 25 in pbl %, rži za 20, ječmena za 10, ovsa za 15%, krompirja pa je štirikrat manj kakor lani.
Znižanje obresti za hipotečne dolgove v Nemčiji. Leta 1932 je znižala Nemčija obresti za vse dolgove na nepremičnine za 2%. Uredba o tem znižanju je veljala do 27. septembra letos. Sedaj pa je ta naredba podaljšana do konca leta 1935. Po tej naredbi je tudi določeno, da se obresti ne smejo pripisati k glavnici.
Povratek k menjalnomu gospodarstvu. V času, ko še ni bil denar kot menjalno sredstvo, so ljudje zamenjavali posamezne pridelke, ki so jih imeli več kakor treba, za druge proizvode, ki jih sami niso imeli. Tak način menjalnega gospodarstva se zopet širi vedno bolj v sedanji moderni dobi gospodarstva kot posledica velike krize. Tako eo bile zadnje čase med državami sklenjene sledeče menjalne ali kakor jih imenujejo: kompenzacijske pogodbe: Avstrija — Litva: Avstrija bo izvozila v Litvo tekstilne izdelke, kmetijsko orodje in kmetijske stroje. Litva pa bo dala Avstriji 660 prašičev, 200.000 kg perutnine, več milijo-
nov jajc in žito. = Anglija =? Avstrija! Neka angleško-avstrijska skupina je kupila pod vplivom gospodarske krize iv Srednji Evropi velike stroje po industrij-! skih obratih za elektrotihniko, tekstilne,' usnjarske in strojne obrata Te stroje bodo prepeljali iz avstrijskih pokrajin, kjer je ta industrija radi krize v zastoju,1 v kitajske pokrajine, ki so bogate na surovinah. Tako bodo tam nastale tovarne, ki bodo obratovale s stroji iz propadlih avstrijskih tovarn. Kitajska pa bo dala v zameno srebro za denar sred-nje-evropskih držav. — Plzenska pivovarna — Nemčija: Mestna pivovarna v Plznu je sklenila z Nemčijo dobavno pogodbo, po kateri bo dobavljala pivovarna v Nemčijo več tednov pivo, Nemčija pa bo dala zato razne stroje, ki jih rabi pivovarna. — Amerika — Poljska. Amerika bo poslala na Poljsko bombaža 100 tisoč bal. Za plačilo bodo skrbele ameci-kanske velebanke. Kot protiplačilo bo dobavila Poljska Ameriki razne kmetijske proizvode in nekatere industrijske izdelke.
Jabolka za premog. Avstrijske zvezne železnice so sklenile z nemško premogo-kopno družbo v Porurju pogodbo, da dobavi ta družba zveznim železnicam 160 tisoč ton rurskega premoga, zato pa je upravičena izvoziti Avstrija v Nemčijo na račun tega premoga 1500 vagonov ja-1 bolk. Ta^pogodba je bila sklenjena dne 30. oktobra in se kažejo že posledice v lem, da je cena jabolk zlasti na štajerskem zelo porasla. Glavne zasluge za to dobavo ima štajerska kmetijska zbornica v Gradcu. Do 20. decembra more izvoziti Avstrija 1200 vagonov, 300 vagonov, pa od 20, decembra do konca meseca marca. Za ta izvoz bo izdajala kmetijska zbornica v Gradcu izvoznice, za katere bo plačal izvoznik po 100 šilingov in bo vsaka izvoznica veljala za 1 vagon; jabolk, tako da pride na 1 kg jabolk 1 groš za izvoznico. Če primerjamo ceno teh izvoznic z zneskom, ki ga zahteva naš Prizad, vidimo precejšnjo razliko.| Slaba stran te pogodbe za nas je ta, da bo nemški trg preplavljen s štajerskim avstrijskim sadjem in nam bo tako zopet iztrgan trg v Nemčiji. Tudi pr:i nas bi se dalo napravili kako pogodbo z Italijo ali Nemčijo v zameno za naše proizvode.
— 152 —

Naše zadružništvo. Iz poročila glavne Zadružne zveze v Beogradu je razvidno, da je združenih v zadrugah vseh vrst v Jugoslaviji več kakor pa ena tretjina celega prebivalstva. Število zadrugarjev je znašalo koncem leta 1933 nad 1 milijon, tned tem ko je bilo zadrugarjev 1. 1928 še samo 579.448. Znano je, da je predsed-hiik glavne zadružne zveze, ki združuje ivse zadruge v državi, predsednik Zadružne zveze v Ljubljani, dr. Korošec.
Slaba vinska letina na Ogrskem. Na Ogrskem je letos vinska letina izredno slaba in pridelek ne bo znašal niti polovico lanskega pridelka. Ves pridelek vina se ceni na Ogrskem lettos na nekaj čez 2 milijona hektolitrov. Posledica tega je znatno naraščanje cen za mošt. Plačuje se danes na Ogrskem za litersko stopinjo novega vina po 1 do 1.20 filirja, za staro vino pa po literski stopinji po 1.8 do 2.5 filirja (1 filir je priblžno 10 para).
Na Holandskem koljejo krave. Radi gospodarske krize je cena mlečnim pro-dizvodom in mesu na Holandskem tako padla, da se kmetu ne izplača več reja živine. Znano pa je, da dobi holandski kmet skoraj vse svoje dohodke ravno iz živinoreje. Da se temu odpomore, je izdala holandska vlada narćđbo, po kateri bo nakupila vlada okrog 150.000 krav, ki jih bodo zaklali in prelati v konzerve.
Razna obvestffta.
Gospodarsko predavanje pri Sv. Juriju v Slov. goricah. Vzajemna zavarovalnica priredi že svoj čas nameravano gospodarsko predavanje o raznem zavarovanju nepreklicno v nedeljo dne 25. novembra, po rani službi božji v stari šoli. Ker je solidno zavarovanje zelo važen gospodarski predmet, pridite na to predavanje v obilnem številu!
Poštna hranilnica na Dunaju. Pripravljalni odbor društva za zaščito interesov vlagateljev bivše poštne hranilnice na Dunaju naznanja vsem vlagateljem ter ime ji te! jem tekočih računov, ki so se gornjemu odboru prijavili, da je naša ptštna hranilnica že stavila predlog m'i-nistrskemu svetu, da reši vprašanje iz-plač-la Odbor bo pristopil sedaj akcij?, da rešitev zadeve pospeši in da doseže čim ugodnejši kurz. Oni, ki so leta 1928-29 svoja terjatve pri poštni hranilnici
prijavil:, pa se doslej podpisanemu odboru še niso prijavili, naj se čimpreje prijavijo, da bo moglo društvo merodajnim činiteljem dokazati, kako velik je interes prizadetih na skorajšnji in ugodni rešitvi tega vprašanja. Prijave sprejema za pripravljalni odbor še nadalje društvo žandarmerijskih upokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani.
Cene in sejmska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg dne 17. t. m. so pripeljali 115 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10—12 Din, slanina 11—12. Kmetje so pripeljaliii 9 vozov sena po 40—45, 6 otave 35—40, 4 slame 25—30, 20 voz krompirja 0.50—0.75, 32 voz zelja 0.50—1. Jabolka 2—4, hruške 3—5, suhe slive 7-‘. 11, celi orehi 6—8, luščeni 24, kostanj 1.50—2, pečen 4—5. Na trgu je bilo 11 vreč pšenice 1.50, 0 rži 1, 17 ječmena 1, 18 koruze 1.25, 14 ovsa 0.75, 8 prosa 1.50, 4 ajde 1, 14 fižola 1.50—2.50. Smetana 8—10, surovo maslo 20—24, čajno‘28—32. Prinesli so na trg 72 kokoši 20—30, 892 piščancev 18—50, 11 gosi 30—40, 65 puranov 30—50, 19 rac 15—20, 30 domačih zajcev 5—30 Din.
Mariborski živinski sejem 11. XI. 1934.
Prignanih*je bilo 17 konj, 17 bikov, lit volov, 565 krav in 18 telet, skupaj 727 ko madov. Povprečne cene za različne vrsti so bile sledeče: debelil voli 1 kg žive teže od 3 do 3.75 Din, poldebeli voli 2.50 do 2.75, plemenski voli 3 do 3.75, biki za klanje 3 do 3.75, klavne krave debele 2 do 3.50, plemenske krave 2 do 2.25, krave za klobasarje 1.50 do 1.75, molzne krave 2.50 do 3, breje krave 2.50 do 3, mlada živina 3 do 3.50, teleta 4.50 do 5 Din. Prodanih je bilo 32 Ikomadov.
Mariborski svinjski sejem 16. 11. 1934. Na ta sejem je bilo pripeljanih 246 svinj in so bile cene sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 50—70 Din, 7—9 tednov 80—90, 3—4 mesece 130—150, 5— 7 mesecev 200—300, 8—10 mesecev 320— 380, 1 leto 500—580, 1 kg žive teže 5—6, 1 kg mrtve teže 7—9 Din.
Mense cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 8—11 Din, II. vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav in telic 5—6 Din, telečje meso I. vrste 10—12 Din, II. vrste 5—7 Din, svinjsko meso sveže 10—15 Din.