Stew. __
izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiŠkega št. 20, i. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma ?e ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorc!) !is',a .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge S omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška As škega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta ...»............ • 12.—
za tri mesece................ 6.—
za nedeljsko izdajo za celo leto....... 5.20
za pol leta.................2.60
V Trstu, y čafrtek, 2£. decembra
L »krici sil?.
Pofc.imezne številke .Edinosti" se pro««jaj.> po 5 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v ilrokosti ene kolone-
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....nun po 10 vin«
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............rnm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta............ .2,—
Mali oglasi po i vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno Ia upravi .Edinosti" — Plača in toži sc v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnlčni račun št. 811.652
Prihod CESorske Mce s prestolonaslednikom u ogrsko prestolno
mesto In sijajen sprejem. - Izročitev inauguralne diplome cesarju.
DUNAJ, 27. (Kor.) Cesar in cesarica sta odpotovala danes z velikim spremstvom k slav ii ost i m kronanja v Budimpešto. V spremstvu Veličanstev se nahajajo med drugimi: prvi najvišji dvorni mojster knez Montenuovo, drugi najvišji dvorni mojster grof Berchtold in generalni pobočnik princ Lobkovic.
BUDIMPEŠTA, 27. (Kor.) Cesar in cesarica sta prispela ob 2 popoldne semkaj in imela ob velikem navdušenju prebivalstva po slavnostno okrašenih cestah slovesni vhod v kraljevi grad.
DUNAJ, 27. (Kor.) S cesarsko dvojico je odpotoval v Budimpešto tudi prestolonaslednik Franc Jožef Oton. Čeprav ura odhoda veliki večini prebivalstva ni bila znana, se je vendar zbrala pred vzhodnim kolodvorom številna množica ljudstva, ki je priredila cesarski dvojici navdušene ovacije.
DUDIMPEŠTA, 27. (Kor.) Na vožnji z Dunaja v Budimpešto se je vlak s cesarjem in cesarico ustavil v Požunu, kjer so pozdravili Njuni Veličanstvi zastopniki Požuna, načelniki civilnih in vojaških oblasti in mnogobrojno občinstvo, ki se je nahajalo v bogato okrašenem kolodvoru. Cesar je na pozdravni govor župana Brollyja odgovoril: »Sprejmite Mojo prisrčno zahvalo za Vaš prihod in izraz Vaše poklonitve. Iskreno Me veseli, da zamo-rem na tej poti sprejeti ravno pozdrave starosiavnega kronskega mesta Požuna. Izročite ta naš pozdrav tudi Vašim odposlancem z zagotovilom, da mi bodo koristi tega slavnega mesta vedno pri srcu.
BUDIMPEŠTA, 27. (Kor.) Glavno mesto je slavnostno okrašeno, da sprejme kar najdostojneje cesarja in cesarico. Ceste od kolodvora do kraljevega gradu so podobne morju zastav. Ob eni popoldne je na obeh straneh cest, po katerih se je peljala cesarska dvojica, čakala ogromna masa ljudstva. K sprejemu na kolodvoru so prišli: člani ogrskega kabineta z ministrskim predsednikom grofom Tiszo, bivši ministrski predsednik grof Khuen Hedervary, 50 člensko zastopstvo Budimpešte pod vodstvom župana dr. Bar-czyja in poveljnik cesarskega nemškega nadziralnega urada major Pychl; dalje je bila postavljena častna stotnija budimpe-štanskega domačega pešpolka št. 32. Grof Tisza in grof Khuen sta došla s svojima soprogama. Pred kolodvorom je stal es-kadron huzarskega polka št. 7. Točno ob 2 je prispel pod vodstvom predsednika ogrskih državnih železnic, državnega tajnika Tolnayja, se nahajajoči vlak na kolodvor. Vojaška godba je zasvirala pesem »Bog ohrani«. Iz tretjega voza vlaka, ki je bil okrašen s hrastovim listjem, je izstopilo Njeg. Veličanstvo, spremljeno od cesarice. Navzoči so došla Najvišja gosta viharno pozdravljali. Cesar je pristopil najprej k ministrskemu predsedniku grofu Tiszi in mu segel v roko. Nato je korakal mimo častne stotnije, nakar je župan dr. Barczy pozdravil cesarsko dvojico z nagovorom, v katerem Je izražal poklonrtev in prisrčno ljubezen prebivalstva mesta Budimpešte. Cesar je odgovoril: »Ne samo besedam naših zakonov, ampak sledeč tudi čustvom srca sem prišel s kraljico v krog Mojega ljubljenega, zvestega ogrskega naroda, da že po par dneh prevzamem kot nositelj svete ogrske krone, kot Vaš venčani kralj v sveti kroni skrito polno vladarsko moč. V tem za nas vse važnem trenotku Me z odkritosrčnim veseljem in ponosnim zaupanjem razveseljuje zvesta vdanost in vdanostna ljubezen, s katero ste Nas sprejeli in ki se jako toplo izraža v Vaši poklonitvi. Sprejmite za to Moj prisrčni pozdrav in Našo iskreno zahvalo.«
Med tem so prinesli iz drugega voza vlaka tudi prestolonaslednika. Ko je dospela cesarska dvojica s prestolonaslednikom pred kolodvor, so zaorili viharni dolgotrajni eljen-klici velike množice. Vmes je bilo slišati klice: »Živel osvoboditelj Sedmograške! Živela kraljica!« Cesarska dvojica se je s prestolonaslednikom vsed-la v četverovprežni voz a la Daumont, nakar se je pričei premikati izprevod. Viharni eljen-klici so doneli po vsej poti, po kateri se je vozila cesarska dvojica. Moški so mahali s klobuki, ženske z ruticami. Njegovo Veličanstvo se je neumorno zahvaljevalo s salutiranjem in pokloni za navdušene ovacije. Tudi kraljica se je zahvaljevala neprestano s pokloni. Vzklike čarobnosti je izzval pogled na malega, v belo obleko oblečenega prestolonaslednika, ki se je zahvaljeval za ovacije rnahaje z obema rokama in deleč poljube na vse strani.
Ko je prispela cesarska dvojica v grad, je bila sprejeta na glavnem stopnjišču od dvornega maršala grofa Nikolaja Szecse.
na in dvornega kapitana Rotha, nakar se je podala v najvišje sobane.
BUDIMPEŠTA, 27. (Kor.) Ob 6 zvečer se je vršila v kraljevem gradu slovesna izročitev od zbornice sklenjene inauguralne diplome. Navzočih je bilo pri tem v smislu sklepa obeh zbornic državnega zbora 64 poslancev in 32 članov magnat-ske zbornice. Točno ob 6 je stopilo Njeg Veličanstvo, ki je imelo ogrsko generalsko uniformo v dvorano, pred njim najvišji dvorni dostojanstveniki in člani ogrske vlade. Navzoči so viharno vzklikali. Cesar se je vsedel na prestol in pokri svojo glavo s kalpakom. Poslanci in magnati so se postavili krog prestola v polkrogu. Kardinal, knezonadškof dr. Jvan Czernoch, je stopil pred cesarja in ime med viharnim navdušenjem sledeči nagovor: »Vaše cesarsko in kraljevo Veličanstvo! Najmilostljivejši gospod! Prosimo z najvdanejšim zaupanjem, da sprejmete milostno to ustavo garantirajočo diplomo in jo izročite slovesno državnemu zboru; kajti ta najvišji odlok kraljeve diplome se ima v smislu temeljnih zakonov ustave izvršiti pred kronanjem. S to ustavo garantirajočo diplomo obnavljamo in ako mogoče, utrdimo neločljivo vez med najvišjo vladarsko hišo in ogrskim narodom. S tem postavljamo neomajno trdni temelj kroni Vašega Veličanstva in Vašemu uspešnemu vladanju. To pričenja sacer v krvavi vihri svetovne vojne; toda že prve dni je modrost Vašega Veličanstva na oblačno nebo spustila prve nadepolne žarke miru in sprave. Prosimo z najpodložnejšo vdanostjo, da naj blagovoli smatrati Vaše Veličanstvo to inauguralno diplomo kot poroštvo zaupanja naroda, njegove usta-voverne zvestobe, neskončne ljubezni in požrtvovalnosti. Prosimo, da se sprejme ta diploma, opremi v znamenje po/iiicjSc sankcije z Najvišjim lastnoročnim podpisom in odpošlje potem državnemu zboru. Prosimo Vaše Veličanstvo, naj se blagovoli kronati s krono sv. Štefana in izvršiti pri kronanju v smislu ustave prisego. Istočasno prosimo Vaše Veličanstvo najvda-nostneje, da naj se izpolni naša vroča želja, da naj bo Njeno Veličanstvo, naša najmilostljivejša gospa in kraljica, kronana istočasno s kronanjem Vašega Veličanstva za ogrsko kraljico, da se Njeno Veličanstvo, ki je pripravljeno kot vdana soproga deliti vladarske skrbi Vašega Veličanstva, vživajoč prirojeno češčenje ogrskega naroda, postavi v kraljevem dostojanstvu ob strani Vašega Veličanstva, udeležujoč se slave vladanja Vašega Veličanstva, ljubezni in zvestobe narodov Vašega Veličanstva.«
Njegovo Veličanstvo je odgovorilo: »Z zadovoljstvom sprejemamo inauguralno diplomo. Naš tozadevni sklep bomo naznačili že jutri. Upamo iz vsega srca, da bomo s potrditvijo inauguralne diplome za kronanje izpolnili zakoniti predpogoj Našega kronanja. Odredili bomo določitev dneva kronanja nemudoma. Z veseljem Nas navdaja prošnja državnega zbora, da naj bo istočasno kronana za ogrsko kraljico Naša Najvišja soproga.« Odgovor Njegovega Veličanstva je bil sprejet z navdušenimi eljen-klici. Cesar je nato odložil kalpak, stopil k članom deputacije in jih več nagovoril. Po daljšem cerclu je cesar med ponovnimi entuzijastičnimi vzkliki odšel iz dvorane.
Deputacija se je podala nato v drugo dvorano, da predloži Njenemu Veličanstvu kraljici prošnjo, naj se da kronati. Potem ko se je postavila tamkaj deputacija, je stopila cesarica s spremstvom v dvorano in se podala k prestolu, kjer je bil poprej cesar/Kardinal, knezonadškof dr. Czernoch je imel nanjo sledeči nagovor: »Vaše cesarsko in kraljevo Veličanstvo! Najmilostljivejša kraljica! Ravnokar nas je doletela sreča, da smo Njegovemu cesarskemu in kraljevemu apostolskemu Veličanstvu predložili prošnjo, da naj bo istočasno z Njegovim kronanjem kronano po stari šegi in navadi tudi Vaše cesarsko in kraljevo Veličanstvo, da bo s tem sreča in veselje ogrskega naroda popolno. Sedaj ponavljamo to prošnjo pred Vašim Veličanstvom, našo najmilostljivejšo kraljico in prosimo najvdaneje, da blagovoli izpolniti vročo željo vedno zvesto vdanega vitežkega ogrskega naroda glede kronanja za kraljico Ogrske, da bo smatral narod svojo kraljico za angelja varuha v žarečem svitu ogrske krone sv. Štefana. V srcih nas vseh so ljubeznive besede in dejanja Vašega Veličanstva napram od vojne prizadetim sedmograškim bratom, kakor tudi pripravljenost, s katero je Vaše Veličanstvo Vaše Najvišje ime stavilo na razpolago akciji za varstvo otrok ter se blagovolilo tudi udeleževati te akcije našli mogočen odmev. Ogrski narod smatra že to kot osrečujočo ljubezen Vašega Veli-
čanstva, ki bo po toli bolestni osirotelosti in tako dolgi sirotniški dobi sedaj njegov tako drag zaklad in mi upamo s trdnim zaupanjem, da bo njegova najpodložnejša prošnja uslišana od Vašega Veličanstva. Naj sprejme Vaše cesarsko in kraljevo Veličanstvo najvdanejšo poklonitev ogrskega državnega zbora, katero izražamo tu kot njegovi zastopniki.«
Austrijsko uradno poročilo.
DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se razglaša: 27. decembra 1916.
Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armada: V Veliki Valahiji se boji kljub nastopu znatnih ruskih ojačenj razvijajo ugodno. Ob dolnjem Caimatuiulu je bil pridobljen prostor. Jugozapadno Rimnicu Sarata so čete generala Falken-hayna v petdnevni bitki prebile močno zgrajene postojanke sovražnika v širini 17 km. Od 22. decembra dalje je bilo ujetih tu 7600 mož (večinoma Rusov) in uplenjenih 27 strojnih pušk. Izgube nasprotnika na mrtvita in ranjenih so izredne velike. — Fronta nadvojvode Jožefa: V mejnem ozemllu vzhodno in severovzhodno Kezdi - Vasarhely zvišano bojno delovanje. Sicer ob visokem snegu in mrazu le praske in topovski ogenj. — Fronta princa Leopolda Bav.: Severozapadno Zalošč so
ujeli avstroogrski oddelki na nekem uspešnem poizvedovanju 34 mož in uplenili 2 strojni puški.
Italijansko in jugovzhod no bojišče. — Nobenih važnih dogodjtov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. H6fer, fml.
ffemiko uradno poročilo.
BEROLIN, 27. (Kor.) Veliki glavni stan, 27. decembra 1916.
Zapadno bojišče. — V kolenu Yperna in na severnem bretju Moze je bil vsied lepega vremena opoldne močan topovski boj, ki je proti večeru vsled dežja zopet ponehal.
Vzhodno bojišče, — Fronta princa Leopolda Bav.: V odseku Graberke, severnzaoadno Zalošč. so ujeli avstrijski oddelki pri neki posrečeni akciji 32 mož in upleuili 2 strojni puški. — Fronta nadvojvode Jožefa: Razven živahnih patruljnih akcij, ki so dovedle često do ugodnih spopadov s sovražnikom in od časa do časa živahnejšega topovskega boja ob višinah na vzhodnem bregu Zlate Bistrice, le neznatno bojno, delovanje. V dolini Oitoza topovski boji. — Macken&enova armada: Deveta armada je v petdnevni borbi na več točkah prebila z žicami prepletene, žilavo branjene postojanke Rusov ; jugozapadno Rimnicu Sarata so zavzete v celem obsegu v širini 17 km Tudi donavska armada je pO zavzetju več utrjenih vasi prodrla v fronto sovražnika in ga prisilila, da se je uinakuil dalje severno v pripravljene postojanke. Boji so bili srditi in se je za uspeh zahvaliti le krepkemu vodstvu in trdni vdanosti čet. Krvave izgube sovražnika so zelo velike. Ostavil je vrh tega od 22. decembra skupno 7600 ujetnikov, 27 strojnih pušk in dve minovki v rokah devete armade. Število ujetnikov pri donavski armadi znaša nad 1300. V Dobrudži so v napadu na pred-mostje pri Macinu izvojevani napredki Zrakoplovi in Jetalška bredovja so z uspehom operirala za hrbtom sovražnika proti važnim železniškim in pristaniškim napravam. — Macedonska fronta: Nobenih večjih bojnih dejanj.
Prvi generalni Tcvartirmojster: pl. Ludendorff.
Turško ursdno poročilo.
CARIGRAD, 26. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaska fronta: Na levem krilu smo izvršili nenaden napad na predstražno črto sovražnika, uplenili več municijskih vozov in drugih opremnih predmetov, kakor tudi mnogo drugega vojnega materijala. Potem ko so naše čete porušile barake v sovražnih postojankah in jih zažgale, so se v smislu ukaza vrnile na prvotno mesto. Na drugih frontah nič važnega.
P O D L I S T E K.
Njegov čas.
Roman. Iz angleškega.
Pogledala ga je žalostno in se je instinktivno skušala zakriti z raztrgano bluzo.
Po bliskovo je spoznal, kaj je mislila, "in v svojem zapletenem značaju je sklenil takoj, da ji ne pove, da se moti, dokler mu prostovoljno ne daruje svoje ljubezni. Z mirnim in resnim obrazom je stopil bliže. Iz njegovega izraza se ni dalo spoznati nič. Njena bolna domišljija ji je pravila. da je zato tako miren, ker je zmagal. Sram jI je pognal kri v lica. Pokrila je obraz z rokami in zaihtela. Njena bol je molela tudi njega in skoraj bi se bil vdal. Ko je prišel bliže, se je ozrla vanj.
Sovražna uradna porošHa.
Italijansko uradno poročilo.
DUNAJ, 27. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 26. t. m. — Na vsej fronti osamljeno artiljerijsko delovanje, ovirano po slabem vremenu. Na Krasu smo južno Fajtega hriba popravili našo fronto, porinivši jo z nenadnim napadom naprej za kakih 300 m. Na nekem griču v omenjenem okolišu smo našli 150 zabojev artiljerijske municije, ki jo je zapustil sovražnik. ____
Glasovi o odgovoru naše vlade na
Wiisonovo noto.
DUNAJ, 27. (Kor.) Razpravljajoč o odgovoru naše vlade na Wilsonovo mirovno noto, naglašajo vsi listi, da nikakor ni iskati vzrokov naše pripravljenosti za mir v slabosti, kakor trdi ententa, ampak v naši moči, kajti nadaljevanje vojne ne more več izpremeniti položaja. »Frem-denblatt« pravi: S polnim zaupanjem pričakujemo nadaljnih bojev. Vendar pa smatrajo vlade četverozveze napram svojim narodom za dolžnost, da preprečijo nadaljno prelivanje krvi, ako je to mogoče. Zato smo tudi odgovorili na VVilsono-vo noto. »Neue Freie Presse« piše: Z našim odgovorom je z eno samo potezo Wil-sonova politika spojena z našo. Ententa ne more osrednjim vlastim zabraniti ničesar, kar ne bi zabranila tudi Wilsonu. »Neues Wiener Tagblatt« smatra odgovor kot izraz naše poštene želje po miru. Naš predlog se obrača na srečen način na trezni razum Ainerikancev. Naj se odločijo naši nasprotniki, kakor hočejo, mi smo bili in bomo vedno pripravljeni delovati za mir. »Arbeiter Zeitung« pravi: iNov korak na potu k miru je storjen, segajoč mnogo globlje kakor mirovna ponudba z dne 12. decembra. V svesti si romunskih zmag greste osrednji vlasti dalje svojo pot, ne meneč se za besedičenje in pisarije entente.
Socijalistični kongres v Parizu.
PARIZ, 25. (Agence Havas. — Kor.) K seji socialističnega nacijonalnega kongresa je bilo, koi običajno, povabljenih nekoliko voditeljev inozemskih socialističnih strank. Posl. Mistral je pozdravil sodruge Vandervelde, Hendersona, Ro-bertsa in Rubanovtča, zastopnika stranke ruskih revolucionarnih socijalistov. Angleški minister Henderson in član dolnje zbornice Roberts sta govorila angleški in so njuna govora raztolmačili zboru. Izjavila sta. da se more vojna nadaljevati do zagotovitve trajnega miru. Vandervelde je prinesel kongresu pozdrav belgijske socijalistične stranke, socijalistov, ki so morali iskati zavetja na francoskih tleh, kakor tudi onih, ki so ostali v zasedeni Belgiji. Govornik je izjavil, da se mora boj nadaljevati do osvoboditve Belgije, Srbije in francoskih provincij in tako dolgo, da se doseže brez izsiljenih aneksij končni mir, ki poda svobodo malim narodom, da bodo sami odločevali o svoji usodi, ki prinese konec cesarjevanja in omogoči vzpostavitev delavske internacijona-le. Po teh, z odobravanjem sprejetih govorih, je prešel kongres k razpravi finančnih poročil.
Joffre — maršal.
PARIZ, 26. (Kor.) Vlada je skienila, da podeli generalu Joffru v priznanje njegovih velikih zaslug dostojanstvo maršala Francije.
Ministrska posvetovanja v Londonu.
LONDON, 26. (Kor.) Kakor poročajo »Times«, so bili poklicani v London ministrski predsedniki vseh dominijev (samostojno se vladajočih angleških prekomorskih dežela) v svrho posvetovanja z vojnim svetom o vojnih organizacijah in vprašanjih nanašajočih se na čas po vojni. Ministrske predsednike povprašajo morda tudi glede mirovnih pogojev.
Nameravan atentat na Venizela.
SOLUN, 26. (Havas. — Kor.) Neka kmalu za Venizelorn v Solun dospela nepoznana oseba je pri arzenalu spustila na tla zavoj z bombo, ki je eksplodirala in ubila neznanca. Misli se, da je bila bomba namenjena Venizelu.
Prevažanje grških čet v Moreo.
LUGANO, 26. (Kor.) Agenzia Štefani objavlja sledeče poročilo: Grške čete, med njimi one, ki so bile dosedaj v atenski okolici, namreč druga divizija in peti polk gorske artiljerije kakor tudi elementi dvanajste divizije iz Preveze, so že pasirale Korintski preliv.
Snežni plaz zasul vas.
DUNAJ, 27. (Kor.) Kakor poročajo iz Bolcana, je na vas Rabensteiri zaporedoma prihrumelo pet snežnih plazov, ki so zasuli devet hiš, enajst oseb in veliko število živine. Škoda se ceni na četrt milijona kron.
Ne, v tem razpoloženju si je ni hotel pridobiti. In ostal je zvest svojemu sklepu.
Očitala mu ni ničesar; stisnjena v kot je sedela na tleh, slika in prilika bridkosti in obupa.
—	Snežni metež je minil, — je dejal mirno, — sedaj se moreva odpeljati. Nekaj svojih mužikov je prodrlo do nas, da sem mogel sporočiti kneginji, da ne bo v skrbeh.
Potem pa ji je____ko je Tamara še dalje
nepremično čepela na tleh____ ponudil
roko in jo dvignil. Zdrznila se je, ko se ji je doteknil, in solze so se ji zopet vlile po licu.
Kje je bil sedaj njen ponos? Pohojen je ležal na tleh.
—	Trudna ste in lačna, gospa, — je dejal Gricko. — Tu je zrcalo, glavnik in ščet.
Odprl je vratca visoke omare, ki je sta-
vesSB.
w
Kronanje v Budimpešti. Cereinonijel kronanja je v glavnem tale: Na dan kronanja se sestanete obe zbornici in imate skupno kronitveno sejo. Potem gredo člani poslanske zbornice v trdnjavo Budim, kjer se vrši kronanje in kjer so zbrani vsi tisti, ki sodelujejo pri kronanju. Kralj in kraljica se odpeljeta okolo 10 ure v osmo-vprežni kočiji; ob straneh gredo peš dvorni lakaji, a ogrska garda na konjih. Na vhodu cerkve sprejme vladarsko dvojico primas z duhovščino, ter jima izroči križ in blagoslovljene vode. Potem stopita v cerkev, kjer so pripravljene insignije in krona. Potem gresta kralj in kraljica skozi glavna vrata na prestol, na obeh straneh pa nosilci insignij in 11 zastavnikov. Sedaj se začenja služba božja in kronanje. Primas in namestnik palatina (to pot bo mi nistrski predsednik grof Tisza) položita klečečemu vladarju krono na glavo. Stotnija izstreli salve in topovi z gore Gellert odgovarjajo in zvonovi zvonijo. Glasba svira Lisztovo mašo »Kronanje«. Po maši se vrne kraljica z najbližjim spremstvom na dvor in začne se cerimonija odlikovanja vitezev za viteze zlate ostroge, ki so se odlikovali v vojni. Kralja se dotakne vsak^z mečem sv. Štefana na ramenu. Potem gre kralj s spremstvom na estrado, kjer položi prisego, držeč v roki križ in dvigajoč tri prste desnice. Obrnlvši se proti vzhodu, priseže na ustavo. Namestnik palatinov vzklikne »Eljen kiraly!« in pri tem izpuš£ajo> salve puške in topovi. Potem se kralj s spremstvom zopet povrne v cerkev, a zunaj se sestavi sprevod, ki gre do griča, kjer se razvrsti. Tu zamahne kralj z mečem sv. Štefana na štiri strani sveta, na kar se povrne v dvor, kjer je pripravljena kraljeva gostitev. Potem imate zopet obe zbornici skupno sejo in zaključite kronanje z zapisnikom.
O grofu Otokarju Czerninu, novem našem ministru za zunanje stvari, pišejo »Miinchner Neueste Nachrichten«: Živimo v času ne samo vojaških, temveč tudi političnih presenečenj. Ko se je grof Oto-kar Czernin pred nekaj meseci preko Rusije in Švedske vrnil iz Bukarešta na Dunaj, je mislilo veliko ljudi, da je končana neobična karijera tega češkega aristokrata. Ogrska opozicija je v javni seji obsodila njega in barona Buriana kot njegovega predstojnika, in marsikdo je mislil, da je prišla tudi že za barona Buriana zadnja ura. Sedaj pa je prišlo čisto drugače: Burian se je vrnil v skupn* finančno ministrstvo in njegov naslednik v ministrstvu zunanjih stvari je grof Ofcokar Czernin. — Grof Czernin ima za seboj eno najne-običnejših karijer v Avstro-Ogrski. Star je šele 44 let. Prej je nekaj malo časa deloval v diplomaciji, nazadnje kot legacij-ski tajnik pri poslaništvu v Haagu. Nato se je umeknil iz javne službe in je bival v Vinarju pri Pragi, baveč se vsekakor z resnim političnim delom. To delo in njegovo sorodstvo z vojvodinjo Hohenberško ste ga zbližali s pokojnim nadvojvodo Franom Ferdinandom in bil je kmalu med njegovimi najbližjimi prijatelji. Poleg grofa Silva Tarouca in sedanjega ministrskega predsednika grofa Clam-Martinica je pripadal k najintimnejšim v Konopištu. Kot tak je pač tudi sodeloval pri gotovih veli-koavstrijskih nadvojvodovih načrtih in zato ni bil posebno priljubljen pri ogrskih skrajničarjih. To se je pokazalo tudi tedaj, ko je leta 1913., in sicer po direktnem ukrepu nadvojvode Frana Ferdinanda zopet vstopil v javno službo in prevzel kritično mesto v Bukareštu. na katerem te-
la nasproti peči v kotu, in je vzel te stvari iz nje.
—	Gotovo vam bo ljubo, da se nekoliko uredite, a jaz v tem poskrbim za prigrizek.
—	Kako morem stopiti pred druge v tej bluzi, — je rekla žalostno, in zopet je zardela in povesila oči.
Gricko ji ni povedal, na kak način se je raztrgala bluza. Bil je to res čuden trenutek za oba.
~Tamaro je objel neki prav poseben, nepoznan občutek, a Gricko pa je hitro odšel skozi vrata, ker se je komaj še mogel premagovati, da je ni objel in ji s poljubi razpršil njeno bridko žalost. Po ja bila zopet sama, ji je prišla na pomoč premetenost, s katero so obdarjene vse Evine hčere.
:	(Dalje.)
Stran H.
EDINOST« štev. 362.
V trstu, dne 28. decembra 1916.
daj ni bilo lahko vziraiaii. Naravno se tudi njemu ni mq£k> posrečiti, da bi dosegel preobrat^ v nazorih romunskih državnikov, toda popolnoma napačna bi bila trditev, da je tamkaj kakorsibodi slabo zastopal Avstro-Ogrsko in da ni pravilno presojal in upošteval razmer. Grof lisza je po ro-jnunski vojni napovedi najodločneje ugo^ varjal temu nazoru, in baron Buriaji se je odločil za čisto neobičajen korak, da opo-vrže ta nazor. Objavil je del poročil grofa Czernina. Kdor jih čita objektivno, mora priznati, da je ppslanik sodil hladno, jasno in dalekovidno in gledal gospodu Bratia-nu na dno njegove umazane duše. Ravno ta poročila nas morejo navdajati z zaupanjem, da je Otokar Czernin mož, ki je sposoben za jasno spoznavanje stvari. — Naravno pa vzbuja pozornost, da je bil z vendar primeroma malega poslaniskega mesta v Bukareštu poklican v vodstvo zunanjih poslov in sicer v zelo mladih letih. Pozornost vzbuja pač tudi, da sedaj ni več Nemcev niti v skupnem ministrstvu niti na čelu avstrijskega ministrstva. — Czernini namreč pripadajo češkemu visokemu plemstvu. So češko prapiemstvo, so bili že leta 1652 povzdignjeni v grofovski stan in imajo dedni sedež v gosposki zbornici avstrijskega državnega zbora. Grof Otokar je tudi svak prvega najvišjega dvornega mojstra kneza Montenuovo in Je v najožjem sorodstvu s celo vrsto drugih velikih čeških rodbin. — Reklo bi se, prehitevati s sodbo, če bi jo že sedaj izrekli o njem; toda dvoje je gotovo: dober diplomat je, kar so dokazala njegova bu-kareška poročila, in da drugače tudi ne more biti neznatna ličnost, kaže okolnost, da ste mu enako zaupali dve tako različni naravi, kot nadvojvoda Fran Ferdinand in pil adi cesar Karel. — Istočasno, ko prihaja grof Czernin na Ballhausplatz in. se baron Burian seli v skupno finančno ministrstvo, zapušča to palačo mož, za katerega vsi, ki žele dobro Avstriji, neradi vidijo, da odhaja s svojega mesta. Vse Nemce v Avstriji, in reči se more tudi, vse Nemce v nemški državi, boli, da princ Konrad Hohenlohe - SchiHingsfflrst zcpet odhaja iz skupnega finančnega ministrstva, v katero je komaj vstopil. Cesar Karel je v svojem lastnoročnem pismu od-slovljencu poudarjal, da računa kmalu na njegovo zopetno namestitev v državni službi; je pa tudi nujno želeti, da se najde mesto, kjer se more prav uporabiti velika sila, poštena volja in pomembna zmožnost tega moža. Lahko ga ne bo dobiti tega mesta, ker so bila ravno sedaj nanovo zasedena skoraj vsa mesta, ki prihajajo v po-Štev. — Tako »M. N. Nachrichten«, ki pa takoj nato objavljajo brzojavko z Dunaja, j da je bli princ Hotienlahe imenovan za prvega najvišjega dvornega mojstra.
Na Wii-*ffl»vo noto za dosego miru je naša vlada odgovorila s spomenico, katere vsebino nam ie priobčila brzojavka v včerajšnjem izdanju našega lista. Predsednik Zjedinjenili držav ameriških je s svojo ponudbo govornik v imenu nevtralnega sveta — za povrnitev miru. Kaj hoče Wilson, kako hoče zasnovati svojo akci io v dosego mirovnih pogajanj? — Pred vsem noče, ua bi mislil svet, da mu je do-£!a pobuda, ali celo kaka prošnja za posredovanje od ene ali druge vojskujočih se skupin. Zato naglasa izrecno, da njegov korak ni posledica mirovne ponudbe centralnih vlasti. Posvedočuje, da je storil ta korak iz lastnega nagiba v človekoljubni želji, da bi bilo skoro konec klanju med narodi. In s tem naglašanjem je WiIson dobro pogodil, kajti, če bi biJ njegov kiorak prišel vsled kake pobude ali prošnje za posredovanje, bi to namenu le škodilo, ker bi nasprotna stran vojskujočih smatrala to za zn; !■ mešanja in bi jo to vzpodbujalo k nadalj nvztrajanju. Še več: Wilson niti ne p< .t kakega posredovanja. Tudi to je modro in previdno, ker če bi hotel posredovati, to je razsojati o zahtevah vojskujočih, bi moral enega ali drugega neprijetno zadeti s svojo sodbo, kar bi zopet škodovalo plemenitemu cilju. Pač pa noče nekako otipati, da vidi. kako je razpoloženje, je-li sploh dana možnost dosege miru? Sele potem, če bo videl, da so na vseh straneh vsaj kali ugodnega razpoloženja, pride morda — tako vsaj si je domnevati — s kakim predlogom, da bi $e sestali zastopniki vojskujočih se držav In te stopile tem potom v stike med seboj. 8 tem bi bilo morda že veliko doseženo, kajti že za navadno Življenje ie znan tisti rek:beseda da besedo. A z direktno besedo se odpravljajo marsikaka nesporazum-Ijenja, nasprotniki se približujejo drug drugemu in često vidijo v svoje začudenje, da prepad med njimi vendar ni tako velik, da bi se ne dal premostiti ob dobri vo4ji. Zato je Wilsonov korak na vsak način človekoljuben čin, ki obvezuje človeštvo v hvaležnost. Znamenit poizkus je to, da se mirovni misli odpro poti. Pozdravljamo ga torej iz srca, pozdravljajo ga milijoni, pozdravlja ga po miru hrepeneče Človeštvo. Zato pa moramo z istim srčnim zadoščenjem pozdravljati odziv naše vlade, ki ne odklania Wilsona, marveč sprejema misel na Izmeejavo mneni met! vojskujočimi. In sicer, kakor naglasa naša nota: direktne izmenjave, torej brez kakega posredovanja, torej po poti, ki je bila tudi predsedniku W ilsonu na misli. In le ta more torej že beležiti dva velika uspeha: njegovi akciji se je pridružila Švica in odziv iz Avstro-Ogrske je ugoden: odgovarja njegovemu namenu in načinu, kakor hoče doseči namen. — Aii korak \Vilsonoy govori vojskujočim še drugo resnico, ki Utegne biti sicer grenka za vojne fanatike, ki pa je kardinalni predpogoj: na vseh straneh mora prodreti izpoenanje, da morejo pač militarično premagovati drug drugega, ali uničiti se ne morejo. Za to so vsi prešibki, oziroma premočni. Logična konsekvenca tega iz^joznania pa mora biti ta, da se povsod, odpovedo misli, da bi nHigU mir — diktirati v siu*k svw4ib
za! :v. In potem ostane le ena pot: izme-jse že nepretrgoma 23 mesecev na .'.V njave misli, sestanka, direktnega stika, po- fronti.
gajanja in modrega odnehavanja. Tudi tu C. kr. davčna administracija Trst I. raz-kaže večna železna resnica, da se življe- glaša: Z 1. januarjem 1917 zapade anteci-
nje — in tudi življenje med narodi in dr- patno plačilo tretjega četrtletja občnega
zavami — sestavlja iz kompromisov, da v življenju ni in ne more biti nič absolutnega, da tudi te vojne ni možno končati in priti do zaželjenega miru drugače, nego
obrtnega davka in davka podjetij, podložnih javnemu obračunu, s pridatki. Zato se vabijo davkoplačevalci, da vplačajo te davke pri tukajšnji c. kr. davkariji (Piazza
na ta način, da ne bo zmagovalcev, ne i Chiesa evangelica 2/1. Pri tem se opaža, premagancev. Ne udajamo se ni kakim j da so glasom postavnih odredb dolžni pla-
iluzijam. Zavedamo se, da je pot do cilja težka in strma, zastavljena z mnogimi ovirami. Ali eno neizmerno vrednost moremo na vsak način pripisovati koraku Wilso-novemu: propagira misel miru!! Ta se bo širila In poglabljala v vseh narodih. A to je dragocen zaklad za bodočnost narodov. Tem večja je naša hvaležnost do vodtfnih činiteljev v naši državi, da ne odklanjajo te misli, marveč jo sprejemajo in so pripravljeni za sodelovanje k nje uresničenju. S čutom globoke hvaležnosti se spominjamo cesarja in kralja Karla na tem, da že izpoJnjuje besedo, dano narodom v manifestu.

Hm
Avstrijski črnovoini zavezanci
1877,1175,1875,1874,1S73 in 1£72
ki
so bili na prebiranju do spodaj določenega roka za prihod v službovanje spoznani, da so sposobni za črnovojno službo z orožjem, morajo odriniti v službovanje, ako se niso že pritegnili na službo z orožjem ali niso bili iz ozirov javne službe ali javnega interesa oproščeni te službe na določen ali nedoločen Čas, in morajo priti k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, oziroma k c. kr. deželnobram-bovskemu (deželnih streicev) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ki je ozname-njeno v njihovi črnovojni izkaznici,
10. cfiie la ^arja 1117» I,
Tisti izmed zgoraj oznamenjenih roj-stvenih letnikov, ki bodo spoznani za sposobne na dodatnem prebiranju po tem roku za odhod v službovanje, morajo odriniti v službovanje v 48 urah potem, ko bodo odbrani.
Za tiste, ki morajo zaradi začasne obolelosti odriniti v službovanje šele ob poznejšem roku, nego velja zanje po gorenjih določilih, velia za to določeni rok, ki ga je posneti iz črnovojne izkaznice.
Petrjeijci zgoraj imenovanih rojsrvenih letnikov, ki so biH potrjeni potom prostovoljnega vstopa v skupao vojsko, voj«o mornarico ali v deželno hrambo na podstavi vojnega zakona, morajo tudi odriniti v službovanje
10. asa ianycrjs 13*7. I.
Tisti, ki so dolžni odriniti v službovanje, muraju pi Hi ira dan, KI ]!rri je (luHOCen 2a prihod v službovanje, vobče najkasneje do II. ure dopoldne. Kake manjše zamude te ure so dopustne le tedaj, če se morejo utemeljiti s prometnimi razmerami.
Ako bi bilo v črnovojni izkaznici ozna-menjeno c. in kr. dopoinilno okrajno poveljstvo. oziroma c. kr. deželnobrambov-sko (deželnih strelcev) dopolnilno okrajno poveljstvo med tem časom menjalo svoje stojališče morejo njemu odkazani črnovojni zavezanci odriniti v službovanje tudi k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, oziroma c. kr. dezelnobrambovske-mu (deželnih strelcev) dopolnilnemu o-krajnemu poveljstvu, ki je najbližje njihovemu bivališču.
V	interesu vsakega črnovctfnega zavezanca, ki odhaja na službovanje, je, da prinese seboj par močnih, v vojni porabnih čevljev, volneno perilo, po možnosti krpe za noge (obojke) iz ovčje volne, najmanj dve raini garnituri perila (vsaka obstoječa iz srajce, spodnjic hlač, enega para krp za noge (obojkov) ali kratkih nogavic, brisače in žepnega robca), potem žlico, nož in vilice ter posodo za jed, kakor tudi o-rodje za snaženje. Za seboj prinesene čevlje, potem za perilo se bo dala odškodnina po cenah, običajnih v kraju — ako se spozna, da so te stvari pripravne za vojaške namene. Stvari, ki jih prevzame vojaška uprava za plačilo, preidejo v last erarja. Dobro ie tudi prinesti seboj živila za dan prihoda; za to se bo dala določena odškodnina.
Črnovojna izkaznica daje pravico do brezplačne vožnje po železnici, kadar se odrine v službovanje — izvzemši brzovla-ke — in pred nastopom te vožnje jo je dati kolkovati pri blagajnici za osebe na postaji odhoda.
Kdor ne sluša tega pozivnega povelja, se strogo kaznuje po obstoječih zakonih.
V	Trstu, dne 27. decembra 1916.
Ces. kr. nainestsištveni svetnik.
zmćrne.
in CMD, prosi podružnica CMD, da bi se	efcftfllfi*
ji naklonili kaki primerni darovi za sreč-i&^UU čllUlijil kanje in čajevo pogoščenje. Darove spre- " jema ga. Gradišar, Sv. Ivan 541.
Novo Rendićevo delo. Naš stari mojster je dovršil novo krasno delo. Je to grupa v gipsu, ki predstavlja mlado deklico, ki jemlje z osliča leseno posodo za vodo. Držeč jo na kolenu, jo izprazuuje, med tein ko osel živo voha vodo. Mojster Rendič je bil toliko Ijubeznjiv, da nam je pokazal io grupo, namenjeno v Dalmacijo (menda za okrasek nekega vodnjaka). ^Narodnemu listu« pišejo: »Stari mojster se nikdar ne oddaljuje mnogo od svojega navadnega načina. V vsakem njegovem delu ste združeni dobra in primerna zamisel in precizna izdelava. Tako tudi tu. Idilična lepa grupa je nadaljevanje onih njegovih davnih del, ki so izzivala toli mnogo simpatij in priznanja, ter nam kaže jasno, da je stari mojster v 63 letu svoje dobe še vedno mlad in neizčrpen.« Živel naš mojster Rendie! Naj nam ostane tak še mnogo let kot živa priča o snovanju na poiju umetnosti na našem slovanskem jugu!
»Vormerk - Kalender«. Pod tem naslovom je izšel v nemškem jeziku koledarček, ki poleg navadnih koledarskih podat-kov vsebuje razne vojne podatke, poštne! in brzojavne pristojbine in druge take stvari. Cena 30 vin. Dobiva se v vseh knjigarnah, papirnicah in večjih tobakar-nah.
čokoladinega nado mesika Maršner je danes dospio in se prodaja škatljica (90 dkg netto) po K 15.—. Pojasnila daje Kar! Rexinger, Via Kandier št. 7 od 9—9Vs in od 2 — 3.	(j)
čati davek, četudi niso prejeli za tekoče leto tozadevnih plačilnih nalog(*v, in sicer na temelju zadnje definitivne odmere. — Plača se lahko potom poštne hranilnice.
Lase bi si pulil dr. Lueger, ako bi danes vstal iz groba in bi videl, kam so zašli njegovi nasledniki. On je začel gigantsko borbo, hodil je z zborovanja na zborovanje. da je ustvaril na Dunaju gibanje, ki je odneslo nemško-liberaJno gospodstvo. On je bil, ki je velel: »Pustite mi moje (dunajske) Cehe na miru, on je bil, ki je imel v mislih organizacijo po vsej državi na podlagi krščanske pravičnosti do vseh. — Nevredni epigoni pa so sedaj oprode tistih, ki jih ie on zrušil, so zavezniki sovražnikov češkega naroda, zatajujejo načelo krščanske pravičnosti, sprejemajo programe v zatiranje vseh narodnosti in postavljajo namesto načela enake pravice zahteve, ki morajo izzvati najhujše boje. — S smrtjo dra. Luegerja je umrla tudi njegova stranka. Kar se danes zbira pod zastavo nemškega krščanskega socijalizma, si je oh ranilo od Luegerjeve politične zapuščine le še — ime. Vse drugo je žrtvovalo nemškemu radikalizmu. Temu primerno jih danes presojajo vse poštene konservativne stra-nke v državi.
Sijajen uspeh darovanjskift dni. Iz vojno-pomožnega urada c. kr. ministrstva notranjih zadev se sporoča: Porodila o daro-vanjskih dneh, prirejenih povodom - Najvišjega godu po vseh mestih in krajih države, so z nabranimi denarnimi zneski vred večjidel že prispela na centralo. Na podlagi dosedaj došlih izkazov se more ugotoviti da kosmati dohodek darovanj-skih dni že sedaj dosega svoto nad 1% milijona. K temu pa je treba pripominjati, da v tej.svoti niso zapopadeni na Oornje-avstrijskem, na Štajerskem in v Šleziji nabrani zneski, ki jih obračunajo dotične dežele same, in da se v Galiciji in Bukovini niso priredili darovanjski dnevi. Da se more akcija Čim prej dovršiti ter se more napraviti zaključni obračun, se vse občine, ki dosedaj še niso poslale obračunov in nabranih zneskov, naprošajo, da store to čim prej, da se bo moglo, ako ie mogoče, do konca tega meseca poročati v celotnem rezultatu te prireditve. Ena polovica čistega dohodka darovanjskih dni, se, kakor znano, uporabi v korist preskrbe za preostale padlih vojakov, ena četrtina v korist invalidskemu skladu _____
sicer se bo skupna svota razdelila na ta j način, da pridejo v vsaki kronovini na- j brani zneski zopet v korist dotični deželi.
Priporoči jlya_tvrdka.
Manufakturne trgovine.
ST7CCESS0RI (Nasledniki) PIETRO TAV0LAT0
Trst, Leseni trg (Piazza della Legna) štev. 1. — Bogata iyb«ra manufakturnoga blaga. — Cene
194
Odvetnik dr. Fran Šolar
javlja, da je vodstvo svoje odvetniške pisarne za čas do svojega ozdravljenja poveril
cf.ru Hererikt* Turna
cJvetmku v Trst«.
DAROVI.
Za božićnico daruje gdč. Olga Vatovče-va 10 K. Denar hrani uprava.
Moški CM podružnici pošilja kot novoletno darilo Fran Polh K 10. Denar hrani T. o. z.
Poziv za novoletna voščila. Prosimo vse naše cenjene inserente, čitaieije in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo ustme-no ali pismeno podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemaii, ako ne bomo imeli prostora v listu.
Inseratni oddelek »EDINOSTI«
— Gdvetnih
naznanja p. n. kSiJen^^ in ueieiaienim strankam, da posSuje od 1. Januarja 1317 dalfs	na prifavs tudi
pepoldne v posebnih jpro-sterrfc g. dr. Karfi T/žSSsrieve pssarne v Ljubljani, Da9?aa-ftšnova uEica šf. 7, pritSižle.
1
ČEŠKO - BUDJEMŠKA R6STAVRV
ČIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaia v ul!ci deiie Poste štsv. 14. vhod v uiici Giorjjio GalatiL, zraven glavne poŠte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni iiiti.	^
Trst - (Ha Stadion 10 - Trst
| Odprt ođB'zZurar«
Cena: i. itsfe R 2. !i. ursfe K l.
a
se NičKaoja ]>o i »Uit. Utl&stoo tiskana bsscie 50 računajo t n krut v«ć. — NajTiaa jŠa : priBtojbiaa anaia 40 •toiliilc. : L L~i


nemški
\JK tal
ti Kostimi, plašći, suknje, krila, biuze
iepni koledar (Vormerk taleuder)
obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
ob-egajoč nove poštne /prte in 'itoBtCmte« tet, U,Cm9«IIe2]
je naprodaj v ve<*ji množini. 1 a V ldiri o št. 29. M. Mozetič. (2S0
ani znesKi z-oper v Korist aonem aezen. |B -.ir r ^t« po K 1.50, barvane Razpis štipendij. Za šolsko leto 1916/17	lUnjB bombaž K 8. -, volnen
po —.8 ,
a pokriira a
»c podele naslednje Štipendije te ustanove | UTk'-^oVo^o K^eČt^fJ^ »Marco Levi«, pe 40U n vsaka, v Trstih. Lonznrich.	828
je naprodaj r ve^i množini. Via Val- I dirivo št. 29. M. Mozetič.	1S2
vsake vrste knpnje Jakob Margoa Via
Solitario št. 2L	7??)
■■■	■■■■	,623,
pristojnim in v Trstn b-ivajo^ni podpore
vrednim in dokazano revnim mladeničem:
1. dve za diiake židovske vere v me*hanJ-
čnem ali stavbnem oddelku državne obrt- i s
"ne šole v Trstu, 2. ena za dijaka nežidov- 1 LilhllB
ske vere v mehaničnem ali stavbnem od- tz—-----—-
delku državne obrtne šole v Trstu. Sti- fltl 086610 SHR10 ZB pF§3F8t&j2!£3. pendije, ki se ne dele zaraidi pomanjkanja Nogavice, snkanec, pipe, milo, gumijev* podpet-primernih prosilcev, se podele kot »izred-	r*"11 gumbi, denarni««, mazilo za čevlj«,
ne štipendijo« dijakom drusih panog. Proš- ^^^^^^^^^ nje, opremljene Z rojstnim listom, domov- tr,ma za brado, žlice, razua rezila, robdi, mreži«« [
— ..T—— --u brkt, pletenine, »raje«, spodnje olaČe, ogi«laia, \
ustnik«, razne glavnike, zaponk« „PaUnt Kuopfe"
Poroka. V Ljubljani se je poročil naš tržaški rojak, g. Ljudevit Batista z gco. Josipino Cimermanovo. Čestitamo.
Odlikovanje. Naš goriški rojak, gosp. Davorin Gostiša, bivši skladiščni mojster drž. žel. v Ajdovščini, sedaj računski podčastnik pri našem domačem pešpolku, je bil, za hrabro vedenje pred sovražnikom, povodom junijskih bojev, odlikovan z srebrno hrabrostno svetinjo II. vrste. Nahaja
in drugo prodaj* JA.Ji.OU itev. 19
:vr. ulica S.
JSiK^olo
-2«
Cunje Hete
po K l-f-0, barvane po K — *80, bombaž K 6*—, volneaa pokrivala K S 60. leteni e K 4-—, rabljeno obleko & 2' — , belo volno K 7'—, sive volno K (r—. Zaloga ulica G-eppa 10. Nacson.	8U4
nico, ubožnim listom in zadnjimi dvemi semestralni m i izpričevali, je vložiti do vštetega 25. januarja 1917. pri mestnem magistratu.
Popravek. Pogreb Baltazarja Klamin-gerja se bo vršil danes, 28. decembra, ob 2V2 popoldne, in ne ob 10 predpoldne, kakor je bilo objavljeno v včerajšnji »Edi-
Rojanski Sokol priredi tudi letos obi- Umiuojfs si roke jenfčnim razkuževaln;m j Čajni Silvestrov večer, V prijazni dvorani patentnim praškom .Patent Wadchpulver" kateri ;
»Konsumnega društva« vRoJan«. Spored -	1
je zelo zabaven. Cisti dobiček je namenjen sandro marangoni. Trat, ul. Chiozza 38 kraškemu skalovju, saj drugače ne moremo imenovati naših živih skal, naših sivih Sokolov. Pridite torej vsi ta večer v Ro-jan in pokažite s tem ljubezen do svojih hrabrih braniteljev, do svojih hrabrih bratov.
K prireditvi ženske podružnice CMD,
Dr. J.
v 7rsi», ul. Posta večale 12, vogal uSice dslle Poste.
Izdfranie	brez
bolečin®. :-: Plombiranje, UMETNI ZOiJgi.
□
ki se" je vršila 17. t. m. v »Narodnem do- q mu«, je prispevala »Tržaška Posojilnica in Hranilnica« s tem, d* nam je prepustila brezplačno dvorano v znesku 100 kron in prevzela stroške za uporabo elektrike in druge stroške v znesku 100 kron, tako da je prispevala s skupnim zneskom 200 kron. Nadejame se, da ji norm^hri časi o-bilo povrnejo vse stroške, 6 koiuni prispeva pri vsaki dObro**elni prireditvi bodisi na korist naših soških braniteljev ali na korist naše revne dece na CM šolah. A. S.
Silvestrov večer bo v nedeljo, 31. dec., ob 8j/2 zvečer pri Sv. Ivanu v zgornjih prostorih »Konsumnega društva« pri cerkvi. Na sporedu so pevske in glasbene točke, dve enodejanki, polnočni prizor L dr. Vršilo se bo tudi srečkanje in poak>vaJa bo šaljiva pošta. Med prireditvijo pa se bo serviral čai in še marsikaj drugega. Ker gre ves čisti dobiček v korist vojnih sirot
n Piazza Caserma S^L^^J^ EDISON ^»'azzo VicraeHo
ii
□ □ □
D
□ □ □ □ □ □
DANES se producira za zadnjikrat vzvišen in poetičen umotvor
...„Pa	mola n^š umrle
v 6 dejanp.
nb. Hov posnetek: Divna In sijajna Inscenacija.
□ ser Te zanimive predstave se lahke udeležijo Ml dečki.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□gagnDaDDaanaa
Zlstarnka 1	Zlatarnica!
NOVOLETNO DARILO! .
Velika iz&era zlatih m srebrnih ur in drusih predf^stev. — Kupujem ziato, srebro in dragulje p@ »ajvišjih cenah.
■ C^^S	zSatar, Trst, Passo S. Giovanni t
IbEOb^^S rMtfSVe (pod portfcl di Chiozza prolungatl).
^aaarii
p§i§jilnica in hranilnica
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 l/a % na menice po 6*/» na zastave in amortizacijo za daljšo ctobo po dogovoru ISKOMPTU^ TRGOVSKE MKNIC1.
HRANILNE VLOGE
•4 k«£>i 6* iudi ni -od in jih obrestuj« po
mr
stalno vfOfO In vloge na tok. račun po
Ml (tvnk Bla«tL't xavo4 Mm. — Vlaga k lahko p« eno krono. — OUDAJA DOMAJB NABIHALNLKli HRANILNE PU§lCE.)
S^ariM^BMBBSai«': registrovdna zadruga z omejenJm poroštvom T"ST - Piazza deiia Časerma S»- 2, I. nasl. - TWT (v lastni hial) vhod po glavnih sftapnjlcah.
Poštno hranilniftrfi rac u u ItUiOl.	TELKFON du 952
Ims varnostno celico ^safe deposits) za shrambo vrednost, nih listla, dokumentom in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu ;n poitara, nrojt-no po n^lnorejšam naiinn ter je oddaja strankam v najem po naJnlI|iH COliah* STANJE VLOG NAD 10 Mli-UONOV KRON.
Bridu! m: ud 9 do 12 io p. in od 3 do 5 poo. Igtačajo vsak dalanik ob mMl in b