GLASILO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO Med zasedanjem 151. seje predsedstva Gospodarske zbornice SR Slovenije, kije bila v naši tovarni ANALIZA CELOTNEGA NOVOTEKSOVEGA POSLOVANJA V PRVEM POLLETJU 1. Poprečno število zaposlenih po tozdih TOZD 0 Plan 197 8 I - VI/77 0 I - VI/78 Indeks I - VI/78 I - VI/77 Indeks I - VI/78 I — VI plan Metlika 320 306 309 101 97 Tkanina 1050 1020 1022 100 97 Konf. N. m. 339 361 322 90 96 Konf. Vin. 230 22 220 99 96 Konf. Treb. 230 220 227 103 99 Trgovina 82 78 80 103 98 DSSS 136 136 137 101 101 SKUPAJ 2387 2387 2317 99 97 2. Doseganje proizvodnih pla nov in primerjava z enakim obdobjem lani TOZD ENOTA MERE Doseženo I - VI/77 Plan I - VI/78 Metlika Tkan (+ plet.) Konf. Konf. N. m. Konf. Vin. Konf. Treb. Trgovina B. kg g. m. min. min. min. min. bru. real. 550.616,70 1.769.713,20 20.976.815 8.140.780 6.605.156 6.230.879 26.863.350,85 541.740 1.736.210 21.486.524 7.773.318 6.856.603 6.856.603 32.310.000 Doseženo Ind. Ind. I - VI/78 78/ dos. 77 pl. Proizvodni načrti so v 573.399,20 104 106 letošnjem letu v glavnem do- 1.719.002,50 97 99 seženi, pod planom je tozd Tka- 21.123.019 101 98 nina za 1 % in tozd Konfekcija 7.987.573 98 103 Trebinje za 9 %. 6.882.268 104 100 6.253.178 100 91 37.326.194,70 139 116 3. Doseganje planov prodaje in primerjava z enakim obdobjem lani TOZD enota Izvrš. Plan Izvrš. Indeks Indeks mere I - VI/77 1978 I - VI/78 I - VI/78 I - VI/78 tkan. + plet. m 1.926.465,00 3.439.000 1.702.780,25 I - VI/77 88 plan 78 50 preja kg 61.185,94 80.000 70.360,14 115 88 Konf. izd. kom. 540.715 915.000 570.133 105 62 trgovina brut. real. 26.863.350,85 71.500.000 37.326.194,70 139 52 Količinski plani prodaje so v I. polletju 78 doseženi in celo preseženi, prav tako tudi v primerjavi z istim obodbjem lanskega leta, kjer je le tozd TKANINA zmanjšal prodane količine za 12 %. 4. Zaloge got. izdelkov Enota mere Tkan. + plet. m Konf. izd. kom 5. Pregled gibanja bruto OD in 1. 1. 1978 30. 6. 1978 402.569,05 400.395,60 223.964 121.100 ostalih osebnih prijemkov Zaloge gotovih izdelkov so se v tozd Tkanina glede na stanje 1. 1. 1978 zmanjšale za 2.175,45 m ali 0,01 %, v tozd Konfekcija pa za 102.864 kom. ali za 45,93 %. Planirani Izplačani Dogovorjeni Ind. Ind. I - VI/78 I - VI/78 I-VI/78 izpl. 78 iz. 78 Metlika 10.854.932 10.799.379,08 12.546.287,57 plan 78 99 dog. 78 86,0 Tkanina 38.666.969 39.825.596,42 41.095.605,31 103 96,9 Konf. N. m. 10.975.268 11.461.859,89 12.132.572,13 104 94,4 Konf. Vin. 5.931.711 6.646.311,83 8.036.206,51 112 82,7 Konf. Treb. 6.070.881 6.432.681,27 8.127.373,98 106 79,1 Trgovina 3.369.492 3.574.322,95 3.502.128,47 106 102,0 DSSS 6.031.136 6.119.172,75 6.550.463,54 101 93,4 Podjetje sk. 81.900.390 84.859.324,00 91.990.638,00 104 92,2 6. Poprečje izplačanih neto OD I — VI/78 TOZD 01-Vl/1977 01-VI/78 Indeks Metlika 3.135 4.175 133 Tkanina 3.449 4.287 124 Poprečni izplačani neto OD Konf. N. m. 2.659 3.470 131 na zaposlenega v DO Novoteks Konf. Vin. 2.609 3.330 128 je bil v prvem polletju leta 1978 Konf. Treb. 2.563 2.860 112 za 23 % večji kot v istem ob- SS Konf. 4.506 5.494 122 dobju lanskega leta. Trgovina 3.918 5.182 124 SSC 4.184 5.129 122 PODJETJE 3.353 4.132 123. Planirana masa bruto OD je prekoračena v vseh tozd razen v Predilnici Metlika, medtem ko je sporazum prekoračila le tozd Trgovina. (Nadaljevanje na 3. str.) (Nadaljevanje z 2. str.) 7. Pregled rezultatov za podjetje I — VI/1978 TOZD Fakturirana Ostanek po Ostanek po plač. Metlika realizacija I-VI/78 79.410.212,07 fakt. real. I - VI/78 1.988.247,92 real. po pokritju SSC in topli obr. 1.327.141,51 Skupna fakturirana reali- Tkanina 183,500.691,60 2.501.176,96 667.312,55 zacija je bila v I. polletju za Konf. N. m. 49,239.421,00 1.459,566,12 736.966,69 1 % večja od lanske v istem Konf. Vin. 34.811.420,59 1.079.493,69 572.612,89 obdobju. Ostanek po faktu- Konf. Treb. 21.836.150,03 1.190.113,97 742.332,66 rirani realizaciji je v letoš- Trgovina 33.811.542,05 1.133.118,36 909.035,12 njem I. polletju večji od Menza N. m. 2.519.107,50 6.817,04 lanskega za 46 %, medtem Poč. dom GOSP. 363.498,80 76.814,07 ko je ostanek po plačani SKUPAJ DSSS 10.493.216,05 274.097,63 realizaciji manjši za 47 % od Skupaj podjetje I-VI/78 415.985.259,69 9.695.811,68 4.955.401,42 lanskoletnega. Skupaj podjetje I - VI/77 411.781.922,54 6.638.257,45 9.288,030,49 Indeks 78/77 101 146 53 V Novoteksu je bila 151. seja predsedstva GZ Slovenije V torek, 22. avgusta, je bila v novomeški tekstilni tovarni Novoteks 151. seja predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije. Udeležili so se je predsedniki GZS Andrej Verbič, republiškega sindikata Vinko Hafner, tekstilnega združenja pri GZS Bruno Ravnikar, sekretar republiškega odbora tekstilcev Vera Marin, vsi člani predsedstva ter predstavniki tekstilne industrije Slovenije. Na seji so obravnavali predloge sklepov o zagotovitvi manjkajočih sredstev za odpravo posledic potresa v Posočju, predlog za vključevanje GZS v delovni program zborov skupščine SR Slovenije, glavna tema seje pa je bila „Ocena sedanjega družbenoekonomskega položaja tekstilne industrije v Sloveniji in perspektive njenega nadaljnjega razvoja." Tekstilna industrija še vedno zavzema pomembno mesto v slovenskem gospodarskem življenju ter bo še ostala velik dejavnik gospo- v—i * « ~ —------------ M * * darskega napredka vse Jugoslavije. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da je bilo lani v slovenski tekstilni industriji zaposlenih 50.000 delavcev (15,9%), ki so ustvarih 9,8 % celotnega republiškega prihodka. Zaradi nizke akumulativnosti tekstilne industrije, previsokih obremenitev, uvoza surovin in ne nazadnje tudi zaradi velikega števila zaposlenih žensk (76 %!), tekstilna panoga, žal, nima najbolj rožnate perspektive. V srednjeročnem načrtu za obdobje 1976 — 80 pa so bila nakazana izhodišča, ki se jih bo morala tekstilna industrija temeljito držati: vsako povečanje obsega proizvodnje mora izhajati predvsem iz večje produktivnosti, zajeziti bo treba stopnjo rasti števila zaposlenih, znižati delež uvoženih surovin, povečati izvoz, izboljšati dohodkovne odnose ter povečati proizvodno in tržno elastičnost. Med potekom 151. seje GZS Strokovni pogovor 15. AVGUST-PRAZNIK VSEH DELAVCEV NOVOTEKSA Letos smo že drugič praznovali v tekstilni tovani Novoteks 15. avgust; v mesecu avgustu pred 28. leti so namreč delovni ljudje Novoteksa sprejeli vsa pro izvajalna sredstva v svoje roke. Na ta dan se bomo tudi v bodoče spominjali vseh tistih delavcev, ki so v podjetju 10, 20 oziroma že 30 let. Prav njim se moramo zahvaliti, da je ime Novoteksa ponovno po vsej ožji in širši domovini ter še v mnogih državah Evrope in preostalega sveta. Na začetku strme poti je bilo potrebno veliko samoodpovedova-nja, žrtvovanja prostih ur in dni, prelitih je bilo nešteto znojnih kapelj in marsikateri žulj se je pojavil na delovnih rokah — vse za boljši jutri, za naš sedanji Novoteks! Res je. da ne smemo pozabiti tudi zadnjega kriznega obdobja, vendar le-ta ni prizadel samo naše tovarne, temveč lahko govorimo kar o svetovni krizi tekstilne industrije. Kljub temu, da se je podjetje znašlo v težkem položaju, saj smo morali najti kar precej kreditov, da smo pokrili nastalo izgubo — nista izneverih glavni značilnosti novoteksovega delovnega potenciala: delavnost in vera v boljšo prihodnost. Rezultati prizadevanja celotnega kolektiva so danes že močno opazni; tozd Konfekcija se je izkopala iz težav, zaloge tozda Tkanina so se zelo zmanjšale, dobili smo nekaj novih temeljnih organizacij združene- ga dela, ki so se osamosvojile, letošnje prvo polletje pa smo zaključili z dokaj ugodnim rezultatom. Skratka, iz težke situacije, v kateri smo bili še pred dobrim letom, smo se kljub Po končanem uvodnem delu, so bili vsi slavljenci še pogoščeni s skromnim prigrizkom. In prav v tem delu, kjer sta prevladovala sproščen pogovor in vesela pesem, so se delavci spominjali veselih in žalostnih dni v Novo-teksu, časov blagostanja in kriz; v izrazu vseh pa je bila močno prisotna misel o našem skupnem boljšem življenju in boljši bodočnosti! Pogled na vse letošnje jubilante nekaterim pesimističnim gleda njem vendarle izkopali in stopamo po predvidevanjih strokovnjakov že novim uspehom in zmagam naproti! 15. avgusta so se vsi slavljenci zbrali v sejni dvorani podjetja. Pozdravili so jih predsednik sindikata, poslovni sekretar in glavni direktor podjetja. Po nekaj doživeto zapetih pesmi Dolenjskega okteta, so dobili delavci, ki so v podjetju 10 let spominske vaze, naši 20-letniki pa so dobili zapestne ure; delavci, ki so v podjelju že polnih 30 let, so bili obdarjeni finančno. C 'N LETOŠNJI JUBILANTJE: Seznam delavcev, ki so v Novoteksu 10 let (52): Frančiška Ašič, Peter Bukovec, Alojz Blažič, Ivan Belšak, Zvone Bavčar, Olga Berlogar, Mirjana Bavčar, Angelca Beci, Dimče Časovski, Marija Dobovičnik, Stanka Djaip, Savo Danev, Jože Fabjančič, Matija Gazvoda, Leopold Gliha, Ana Grivec, Ivan Hrastar, Stane Hočevar, Vinko Hribar, Anton Ivančič, Ivan Ivkovič, Anton Janc, Stane Jarc, Jožica Kranjc, Anton Kočija:, Jože Kralj, Marija Krakovv, Ana Klobučar, Milena Malenšek, Alojz Metelko, Anton Miklič, Franc Murgelj, Nada Mišjak, Ludvik Novak, Jože Novak I, Darja Novinec, Amalija Pelko, Stane Parkelj, Martin Pleskovič, Anton Pate, Jožefa Primc, Nevenka Repovž, Alojz Sepaher, Darinka Šiler, Alojz Tramte, Dominik Vesel, Jože Vidic, Peter Zajc, Franc Zupančič, Jože Zurc, Anica Željko in Marija Žagar. Delavci, ki so v podjetju 20 let (28): Fani Blatnik, Marija Bučar, Štefka Božič, Jožefa Franko, Janez Gramar, Jožefa Hribar, Danica Hrastar, Rafaela Ivančič, Antonija Janc, Franc Klemenčič, Marija Kastelic, Janez Rifelj, Viktor Rozenberger, Ivan Rataj, Alojz Rifelj, Jožef Redek, Anton Ravbar, Jože Rifelj, Antonija Rukše, Francka Redek, Marija Sitar, Antonija Srebrnjak, Štefka Škedelj, Angelca Šprajcar, Olga Tutin, Marija Udovič, Nada Vidic in Magda Zupančič. Delavci, ki so v Novoteksu že 30 let (22): Justina Brudar, Jožefa Cesar, Angela Dragman, Ivan Deželan, Jože Grgič, Rozi Hočevar, Boža Iler, Anton Jevšček, Joža Kobe, Jožefa Klemenčič, Angela Mandič, Ana Pungartnik, Draga Pate, Jožefa Redek, Jožefa Rozman, Marija Seničar, Alojz Slak, Franc Sitar, Franc Štamfelj, Draga Štamfelj, Marija Teropšič in Marija Turk. Obdaritev delavcev, ki so v podjetju 10, 20 in 30 let Kako izračunamo vrednost točke in osebne dohodke Ker menimo, da precej naših delavcev ni v celoti seznanjeno z načinom izračunavanja vrednosti točke, bomo v tem sestavku skušali to pojasniti. Sistem gibljive vrednosti točke poznamo v Novoteksu že več let in je v svoji zasnovi ostal praktično nespremenjen. To pomeni, da se mesečna vrednost točke po posameznih obratih oziroma tozdih giblje navzgor ali navzdol od neke stalne vrednosti (planska vrednost točke) glede na dosežene rezultate dela, to je glede na doseganje mesečnega proizvodnega načrta obrata ah tozda, glede na doseženo kvaliteto tkanin oz. konfekcijskih izdelkov in glede na doseženo realizacijo tozda (prodajo). Najprej bomo poskušali pojasniti nekaj izrazov, ki se pojavljajo pri izračunu vrednosti točke. Planska vrednost točke je tista vrednost, s pomočjo katere izračunamo plansko maso sredstev za osebne dohodke. To je masa, ki je vnesena v letni gospodarski načrt. V letošnjih načrtih je ta vrednost 11,00 din. Osnovna vrednost točke je povečana ali zmanjšana planska vrednost točke; ta višina (vrednost) je stalna za tri mesece oz. za o bdobje periodičnega obra čuna. Merilo za povečanje ah zmanjšanje je rezultat poslovanja tozd. Osnovno vrednost točke sprejemajo delavski sveti temeljnih organizacij. Za obdobje od aprila do junija letošnjega leta je znašala ta vrednost pri 184 urah na mesec v tozd Tkanina, Predilnica Metlika in Trgovina 11,75 (za mesec maj 10,68, ker še ni bilo uveljavljeno 10 % povečanje) in za tozd Konfekcija 1, II in III 11,16 (za maj 10,15). Mesečna vrednost točke se izračuna na osnovi doseženih mesečnih planskih obveznosti in je lahko za 15 % večja ali manjša od osnovne vrednosti. Preračun višine osnovne vrednosti točke glede na število plačanih ur v mesecu. Planska oziroma osnovna vrednost točke je postavljena za 184 plačanih ur. Glede na dejansko število plačanih ur v posameznem mesecu pa se ta vrednost preračuna, kar pomeni, da je višina osebnega dohodka enaka negle-4e na število ur, seveda brez .poštevanja ostalih vplivov na OD (dopusti, bolniška, uspešnost itd.). Primer za naslednje trimesečje: julij: 23 plačanih dni ali 184 ur, vrednost točke 11,75; avgust: 24 plačanih dni ali 192 ur, vrednost točke 11,26; september: 22 plačanih dni ali 176 ur, vrednost točke 12,28. Če bi bili na primer v vseh treh naslednjih mesecih doseženi 100-% mesečni rezultati, bi znašal osebni dohodek „tkal-ke“, ki ima 148 točk na uro (brez upoštevanja doseganja norme) za mesec: Do manjših razlik prihaja zaradi zaokroževanja vrednosti točke n. pr.: 11,7480 = 11,75 ah 11,1625= 11,16. Merila za izračun vrednosti točke so tisti kazalci, s pomočjo katerih se ugotavlja mesečna višina točke. V vseh obratih oz. tozdih imamo v pravilnikih določena naslednja merila: — doseganje mesečnega plana proizvodnje obrata ah tozda; — doseganje mesečnega normativa kvalitete proizvodov; — doseganje mesečnega plana realizacije (prodaje) tozda. Vpliv posameznih meril ji različen. Proizvodni plani vplivajo s 60 %, kvahteta z 20 % in realizacija (prodaja) z 20 %. Primer izračuna mesečne vrednosti točke za delovno enoto Predilnica Novo mesto za mesec junij (podatki iz Novic). 1. V mesecu juniju je bil proizvodni plan v Predilnici 58.000 kg preje ah 58 ton. Predilnica je dejansko spredla 58.730,6 kg, iz česar izhaja, da je plan presegla za 730, kg ah za 1,26% (101.26%). Tabela, iz katere odberemo število točk za doseganje proizvodnih planov, je naslednja: f % doseganja število točk do 90 % 0 nad 90% do 94% 20 nad 94% do 96% 30 nad 96% do 99% 40 nad 99% do 101% 60 nad 101 %do 103% 70 nad 103 %do 106% 90 nad 106 % in več 120 Predilnica je dosegla 101,26 % plana, za kar ji pripada 70 točk. 2. No rmativ slabe kvahtete (II, III, IV in škart) je postavljen glede na kolekcijo (letna, zimska) in znaša za Predilnico 0,23 %. To pomeni, da je pri gotovih tkaninah v apre-turi lahko 0,23 % ah konkretno za mesec junij 633 ur tkanin slabe kvahtete, ki jo je povzro- čila Predilnica. Dejansko je bilo doseženih 0,31 % (773 ur slabe kvalitete zaradi napak v Predilnici in 81 ur po razmejitvi neregularne metraže, to je metrov slabe kvahtete, za katere ni bilo mogoče določiti povzročitelja. Skupaj je to 854 ur slabe kvahtete ah 65,2 %. Iz tabel za ugotavljanje števila točk po merilu doseganja normativa kvahtete je doseženih 0 točk. /- % doseganja normativa kvahtete točke do 79 % 0 nad 79 % do 99 % 10 nad 99 % do 109 % 20 nad 109 %do 129 % 30 nad 129 % in več 40 V. 3. Za tozd Tkanina je bilo v mesecu juniju planirano 27.47,1,538 din neto realizacije (ali 2,471 milijarde starih din prodaje). Dejansko pa je tozd Tkanina prodala za 31.849 din svojih proizvodov ah presegla plan za pa je tozd Tkanina prodala za 31.665.849 din svojih proizvodov ah presegla plan za za vse obrate, tako tudi za Predilnico, ki je po tem merilu dosegla 40 točk. S \ Doseganje mes. plana realizacije Točke do 94 % 0 nad 94 % do 99 % 10 nad 99% do 104% 20 nad 104% do 109 % 30 nad 109 % in več 40 L J Skupaj je obrat Predilnica dosegel 110 točk oz. meseca). To pomeni, da se je osnovna vrednost točke (11,75 pri 184 plačanih urah) povečala za 2 % (1,02) 11,75x 1,02= 11,98 din. Na enak način je bila ugotov-Ijana vrednost točke za vse ostale obrate in temeljne organizacije. Na koncu lahko ugotovimo, da je sistem izračunavanja vrednosti točke na prvi pogled zelo zapletem Treba pa se je vanj poglobiti in ob pomoči vaših predstojnikov boste lahko razumeli celoten potek izračuna. Namen tega sestavka je doseči to, da bodo vsi zaposleni razumeli način izračunavanja vrednosti točke in bili tako stimulirani za doseganje boljših delovnih in poslovnih rezultatov in s tem tudi boljših lastnih osebnih dohodkov. julij: 184 ur/mesec x 148 točk/uro x 1175 S din = 319.976 S din avgust: 192 ur/mesec x 148 točk/uro x 1126 S din = 319.964 S din september: 176 ur/mesec x 148 točk/uro x 1228 S din = 319.869 S din v_________________________ ___________________________________________________________y Tabela za določitev poveča nja ah zmanjšanja vrednosti točke točke do 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 koUčnik 0,85 0,87 0,89 0,91 0,93 0,95 0,96 0,97 0,98 0,99 l-00 točke do 110 120 130 140 150 160 170 180 190 200 koUčnik 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,07 1,09 1,11 1,13 1,15 Aktualna naloga mladih v LO in družbeni samozaščiti Se vedno si marsikdo predstavlja Zvezo socialistične mladine kot organizacijo, ki skrbi predvsem za udeležbo mladih na raznih delovnih akcijah, na raznih proslavah, za organizacijo izletov in športnih tekmovanj. Vsi ti vidijo samo nekatere oblike delovanja organizacij ZSM. Veliko pa je dejavnosti, ki niso tako vidne. Ena med njimi je tudi dejavnost ZSM oziroma njenih članov v našem konceptu splošnega ljudskega odpora in družbeni samozaščiti Prav zaradi tega bi rad poudaril naloge, ki so postavljene pred ZSM na tem področju. , Organizacije ZSM morajo pri mladih krepiti zavest, da bodo ob vsakem času pripravljeni varovati pridobitve socialistične revolucije, samoupravne družbene odnose, neodvisnost in nedotakljivost države, samoupravne in gospodarske temelje socialističnih odnosov, bratstvo in enotnost, družbeno lastnino, ki jo upravlja in z njo gospodari naš delovni človek, zagotavljati osebno in premoženjsko varnost ter krepiti in usposabljati mladega človeka tako, da bo ob vsaki priložnosti znal braniti svojo domovino. Z izobraževalnimi oblikami je potrebno zagotoviti da si bo vsak mlad človek pridobil najnujnejše znanje, ki mu je potrebno za udeležbo v obrambi in zaščiti ter osnovne vojaške spretnosti, da bi se lahko vključil v oborožen boj. Vse organizacije in organi ZSM r morajo v lastnih sredinah vzpostaviti vsebinske oblike sodelovanja z organi ki se ukvarjajo z delovanjem na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev. Organizacije ZSM morajo s svojim delovanjem mobilizirati slehernega člana, da bo v okviru svojih samoupravnih pravic postal nosilec podružbljanja varnostnega sistema. Med te dejavnosti ZSM sodi predvsem idejnopolitično delo, mednarodna dejavnost, kadrovska politika, informativna dejavnost in sodelovanje s strokovnimi organi Velikega pomena pri usposabljanju mladih so skupne aktivnosti organizacij ZSMS in ZRVS. Razviti moramo skupne oblike idejnopolitičnega in vojaško-strokovnega usposabljanja, kot so: predavanja starešin v osnovnih organizacijah ZSMS o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti o mednarodni vojaško-politični situaciji, dogajanjih v svetu, skupne orientacijske in taktične vaje in drugo. Zavzemati se moramo, da se bo do mladinke in mladinci aktivneje vključevali v prostovoljne enote teritorialne obrambe, hkrati pa jih moramo kot prostovoljce intenzivneje vključevati v druge aktivnosti ZSMS z obrambnega področja. Pomembno področje, ki nudi mladim številne možnosti vključevanja in usposabljanja za obrambo, so dejavnosti civilne zaščite. Glede na to, da je civilna zaščita sestavni del sistema SLO in daje vanjo treba vključevati vse prebivalstvo, moramo v ZSMS posvetiti večjo pozornost prav organiziranemu vključevanju mladih v te dejavnosti Veliko pozornosti moramo posvečati področju kadrovske politike. Pri podružbljanju obrambnih in samozaščitnih nalog ima izreden pomen vključevanje mladine v vse sestavine SLO in družbene samozaščite. Ena od aktivnosti ZSMS je tudi ohranjanje revolucionarnih tradicij in pridobitev narodnoosvobodilnega boja. Tradicije NOB in izkušnje naše socialistične graditve predstavljajo bogato in neizčrpno zakladnico za vzgojo današnje in prihodnjih generacij. , V povezavi z organizacijami ZZB v krajevni skupnosti, delovni organizaciji in mladinsko organizacijo osnovne šole moramo ugotoviti ali za vsa spominska obeležja iz NOB skrbijo omenjene orgamzaccije in ponuditi pomoč pri oskrbovanju določenega spomenika ali obeležja s strani naše organizacije. To je najmanj, kar lahko storimo za vse tiste, ki so padli za naš danes. Aktivno se moramo vključevati v praznovanje jubilejev, obletnic dogodkov ah osebnosti, ki predstavljajo trajno zgodovinsko vrednost in ki simbolizirajo cilje, smisel in vrednote naše osvobodilen borbe in socialistične revolucije. Posebno se moramo zavzeti ob proslavljanju pomembnih dogodkov našega mladinskega revolucionarnega gibanja. Ena izmed najpomembnejših in najprivlačnejših oblik delovanja ZSMS na področju ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij so vsekakor mladinske pohodne akcije. Enodnevni ali večdnevni pohodi po poteh partizanskih enot ob jubilejih teh enot in drugih priložnostih z udeležbo borcev, ki mladim pripovedujejo spomine na težke, a slavne dni naše zgodovine, morajo postati še številnejši in množičnejšl Z obogatitvijo vsebine in programa bomo to aktivnost še bolj približali mladim. Z našim sodelovanjem z JLA pa nikakor ne smemo in ne moremo biti zadovoljni Športna srečanja so samo ena od mnogih oblik sodelovanja. Tudi na tem področju moramo spremeniti oblike in vsebino sodelovanja. Največja pozornost mora biti posvečena usposabljanju mladih za vse naloge, ki se postavljajo prednje. Najti moramo nove oblike usposabljanja, kajti stare oblike ne zadovoljujejo več našim potrebam. V šolah imajo uvedene oblike obrambnih krožkov in obrambnih dnevov. Te lahko v rahlo spremenjeni obliki prenesemo v organizacije združenega dela. Prav tako nas ne sme zadovoljiti celoten sklop usposabljanja mladih v okviru mladinskih učnih enot, kajti tu so izvzete predvsem mladinke in pa mladinci, ki so iz različnih razlogov nesposobni za služenje vojaškega roka. Za te pa lahko poskrbimo mi! Naj vas na koncu tega članka seznanim še s prizadevanji koordinacijskega sveta ZSMS NOVOTEKS, ki se je na zadnji seji odločil za povsem novo obliko organiziranosti mladine na področju SLO in DS. Ustanovili smo sekcijo ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki bo iniciator in organizator vseh akcij mladine na tem področju dejavnosti ZSMS. Vodstvo sekcije sestavljajo vsi predsedniki komisij za SLO in družbeno samozaščito v osnovnih organizacijah, sekretarji aktivov mladih članov ZK in delegat mladine v odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito delovne organizacije. Obenem vabim vse mladince, ki se zanimajo za to področje delovanja, naj se javijo nekomu od vodstva sekcije, ki bo v najkrajšem času pričela z delom. R AVBAR Pred proslavo 150. letnice slovenske tekstilne industrije V soboto, 16. septembra 1978, bo v Ajdovščini osrednja proslava 150-letnice slovenske tekstilne industrije v spomin na začetek obratovanja ajdovske „Cesarsko-kraljeve privatne mehanične predilnice,“ id je bila prvi tekstilni industrijski obrat na Slovenskem. Sklep o proslavi te pomembne obletnice slovenske tekstilne industrije je sprejel izvršni odbor združenega tozd tekstilne industrije na svoji 23. in 25. seji 16. novembra 1977 oziroma 26. januarja 1978. Odločitev za proslavo temelji na dejstvu, da poteka letos 150. let od začetka obratovanja predilnice v Ajdovščini kot najstarejšega tekstilnega industrijskega obrata na Slovenskem. Slovenski tekstilci razen osrednje proslave v Kranju leta 1976, ko smo proslavljali 40-letnico velike stavke, še nismo imeli priložnosti, da bi se sestali v tako velikem številu in da bi se poleg proslavljanja pogovorili tudi o današnjem času in vlogi tekstilne industrije v našem gospodarstvu. Tekstilna industrija zavzema pomembno mesto v gospodarskem življenju v SR Sloveniji in je, ter bo še ostala, pomemben dejavnik gospodarskega napredka Jugoslavije; podobno mesto ji mora pripasti tudi v Sloveniji Pri tem ne smemo pozabiti da je slovenska tekstilna industrija imela v svojem povojnem družbenem, ekonomskem in socialnem razvoju republike pomembno mesto in vlogo. V začetnem obdobju je bila eden od glavnih nosilcev industrializacije in je s svojo akumulacijo in sedanjo višjo stopnjo razvitosti materialno in s svojimi kadri mnogo pripomogla h graditvi ostalih nujno potrebnih in v tistem času še nerazvitih vej industrije. Danes je v SR Sloveniji zaposlenih v tekstilni industriji 52.360 delavcev. To predstavlja 15,9 % vseh zaposlenih industrijskih delavcev v republiki Med zaposlenimi tekstilnimi delavci je 76 % žensk. Po obsegu proizvodnje, ustvarjenem družbenem proizvodu proizvodnje in številu zaposlenih se uvrščamo na drugo mesto med industrijskimi panogami - takoj za kovinsko industrijo. To ie le nekaj skopih podatkov, iz katerih je očitno, da smo izredno pomembna veja v celotnem našem gospodarstvu in da s svojimi ne majhnimi osnovnimi sredstvi, precejšnjim deležem d ružbenega kapitala, strokovnjaki, razvojnimi in izobraževalnimi institucijami osvojenim tržiščem, še vedno zadovoljivim asortimentom in kvaliteto in peko 50.000 sposobnimi delavkami in delavci danes predstavljamo pomemben ekonomski socialni in družbeni dejavnik razvoja slov. go spodarstva. Pa se povrnimo proslavljanju 150-letnice prve tekstilne tovarne na Slovenskem v spomin na delavce tekstilne industrije, ki so s svojim delom gradili nov čas, ki je prinašal delu čast in oblast Zasnova in obseg proslave sta bila predlagana na širšem posvetu tekstilcev v Ajdovščini 9. marca 1978, dokončni predlog programa pa je oblikoval pipavljalni odbor kot celota in v svojih petih delovnih skupinah ter ga posredoval predsedstvu pripravljalnega odbora. Program proslavljanja zajema naslednje prireditve in akcije: 1. Osrednjo proslavo v soboto, 16. septembra 1978, v Ajdovščini s predhodnim odkritjem spomenika v parku pred proizvodnimi prostori in predilnica 2. Kulturni program: V kulturnem programu bodo sodelovali: - pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine; - godba na pihala Tekstilne tovarne Prebold iz Prebolda; - Primorsko narodno gledališče iz Nove Gorice v recitalu s tekstilno tematiko in - folklorni ansambel Tine Rožanc iz Ljubljane. 3. Razstava: a) medvojne tekstilne dejavnosti za NOV za gasilsko vojno področje; b) izdelkov slovenske tekstilne industrije. 4. Modna revija (350 modelov) vse tekstilne industrije Slovenije. 5. Ju bilejna publikacijaa. 6. Delovna in športna tekmovanja. 7. Propagandno in informativno gradivo. 8. Priznanja udeležencem. Osrednja proslava, na kateri bo govoril predsednik repubhškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tovariš Vinko Hafner, je zamišljena kot široka manifestacija in skup vse slovenske tekstilne industrije. Pripravljalni odbor je predvidel 5500-člansko delegacijo iz vseh tekstilnih delovnih organizacij, v kateri naj bi bili zastopani samoupravni organi in organizacije sindikata, ZK in mladine. Po dosedanjih prijavah je zagotovljeno več kot 2000 delegatov tekstilne industrije Slove nije. , Te proslave se bodo udeležili tudi delegati TOZD Novoteksa ter športniki, ki so v soboto, 26. avgusta 1978 zmagali na področnem tekmovanju Dolenjske v Novem mestu. Skica spomenika, ki so ga odkrili v Ajdovščini Cepljenje varuje vašega otroka pred najhujšim (Nadaljevanje s prejšnje št.) Omeniti moramo še cepljenje proti tuberkulozi s cepivom BCG (be-seži tanje). S tem cepivom cepimo otroke že ob rojstvu ter cepljenje kasneje še ponovimo. Uspešnost cepljenja je poleg drugih dejavnikov pripomogla k temu, da dandanes tuberkuloza pri nas ni več poseben problem. Proti virusnim boleznim (razen proti kozam) dolgo časa nismo imeli nobene zaščite. Zato je odkritje cepiva proti otroški ohromelosti ali poliomielitisu prineslo ne samo napredek na področju vakcin, ampak je pripeljalo do tega, da otroška ohromelost ni več bolezen groze in gorja. Bolezen, ki je verjetno razsajala že pred 3000 leti, se je pojavljala posamezno ali v manjših ali v večjih epidemijah. Najhujša je bila leta 1916 v ZDA, ko je zbolelo 40.000 ljudi. Samo v mestu New York je takrat zbolelo 9.063 ljudi in jih 2.308 umrlo. Veliko število jih je ostalo za vse življenje invalidniL Pri nas otroška ohromelost pred vojno ni bila pogosten pojav, po drugi svetovni vojni pa se je število obolelih povečalo. Od leta 1930 do 1940 je v Jugoslaviji zbolelo 727 oseb, od 1950 do 1960 pa 6339. V Sloveniji smo imeli zadnjo veliko epidemijo leta 1956 in 1957, ko je zbolelo 384 ljudi (umrlo jih je 32), predvsem otrok. Leta 1954 je prišla v uporabo mrtva (inaktivirana) vakcina proti poliomielitisu, ki jo je odkril Američan Jonas Salk, leta 1957 pa je bila pripravljena živa (atenuirana) vakcina znanstvenika Sabina. Svet se je s cepljenjem začel boriti proti otroški ohromelosti Pri nas smo pričeli cepiti že jeseni 1957 z mrtvo vakcino, 1961 pa z živo. V letu 1964 je cepljenje postalo obvezno. Leta 1962 je zbolel v Sloveniji en sam otrok in žal tudi umrl To je bila zadnja žrtev te nevarne bolezni Od leta 1964 naprej nismo imeli več nobenega bolnika s poliomielitisom Med otroškimi boleznimi, proti katerim smo tudi že dobili uspešno cepivo, moramo omeniti še ošpice, ali morbile. Bolezen, ki jo je včasih prebolelo 90 % otrok in je na splošno nismo imeli za nevarno, je v resnici zahtevala veliko smrtnih žrtev. Tudi številne lažje in težje komplikacije so bile pogostne. Vse to nam pove, da so ošpice daleč od tega, da bi jih imeli za nedolžno bolezen. Zato so se znanstveniki lotili tudi tega problema in leta 1960 je Američan Edners pripravil učinkovito cepivo proti ošpicam Prejšnja cepiva, prva že iz leta 1954, niso bila dovolj dobra. Potrebno je bilo večkratno cepljenje, zaščita je trajala le 3 leta. Sedanje cepivo spada med živa cepiva m je zelo učinkovito. Povprečno je bilo leta 1975 cepljenih v Sloveniji 75 % obveznikov. To število je, žal dosti pod predpisano mejo, res pa je, da se v posameznih področjih giblje odstotek v višjih mejah, med 86 — 92 %, povprečje pa kvarijo tisti kraji z nizko precepljenostjo, ki je dosegla celo število 56 %! Ko Hvala za vašo kri. W ki rešuje življenja! Od 29. junija do 15. avgusta so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Ivan Kastelic (do sedaj že 8-krat), Jože Kinčič (17), Franc Nadu (18) Martin Kozjan (22), Alojz Kristan (25), Alojz Samec &)’ ®rai}e Avbar (25), Ljuba Avguštin (20), Branka Bojanič (8), Manja Belavič (10), Peter Kumer (27), Milena Malenšek (2), Fani Zupančič (4), Marica Gril (6), Vesna Sitar (2) Damca Pirnar (1), Metoda Bukovec (3), Marija Grum (8^ ^raga ivajiazovič (52), Alojz Medic (9) Karolina Barbič (15), Janez Dular (23), Anica Potočar (7) Martin Može (15), Bogdan Avbar (12), Anica Smole (10) O M IZIS' & S I \ A. I «vi r I % t _ _ / 1 w w • w—, . /i ->/ . o*'' V* ’/> jvvvjan j, Del Radež (15), Slavko Dravinec (17), Jožica Ferenčak (1) Marija Skedelj (10), Cvetka Tomšič (9), Alojz Hočevar (12) Franc Murgelj (15), Anton Pate (14), Ladislava Kostrevc (15) Franc Iljaž (19), Ana Kralj (18), Viktor Avsec (24) Stanko Anžlovar (12) in Zdenka Kostadinovska (1). Čestitamo! bomo odpravili te in še nekatere morda bolj tehnične pomanjkljivosti, bomo lahko tudi ošpice uvrstili med bolezni preteklosti Tako smo pogledali v preteklost in se seznanili s tem, kar zadeva zaščito pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi predvsem tistimi, ki ogrožajo otroke. Kaj pa prihodnost? Najbrž bomo kaj kmalu cepili naše malčke tudi proti mumpsu ali parotitisu. Bolezen je zelo razširjena, leta 1974 je v Sloveniji zbolelo 6972 otrok, 1975 je bilo bolnih 10.194, v letu 1976 pa 5.248. Bolezen je pravzaprav blage narave, vsaj bila je, v zadnjih Pa vtdtmo, da se v več kot 60 % pridruži kot posledica mumpasa komplikacija menigitisa, ko virus napne možganske opne. Te meningitis je na srečo brez posledic m ga otroci zlahka prebole. Vendar se bolezen s tem podaljša in nekateri opazujejo tudi že resnejše posledice. Zato je marsikje ze uvedeno obvezno cepljenje, ki je enkratno in daje dobro zaščito. Obisk moškega modnega sejma v Koelnu Počitniška sezona je za nami. Modni ustvarjalci so si po zasluženem oddihu zopet zavihali rokave — in že so tu prve velike modne revije in sejmi, ki se bodo vrstih vse do naslednjih poletnih počitnic. Tudi mi smo že obiskali prvi pomladanski sejem v Koelnu, ki je bil namenjen predvsem moškim oblačilom. Nekdaj utesnjeni moški stil oblačenja je vse bolj svoboden — ne samo v športnem delu, ampak tudi v klasičnem, vendar le-ta vedno bolj izgublja ta naziv. Moške obleke niso več olikane kot iz škatlice41, so svobodnejše, delujejo športno. Suknjiči so nepodloženi, z naravno padajočimi rameni Ovratniki so majhni, reveiji ozki, nepoškrobljeni, padajo svobodno. Priljubljeno je dvojno zapenjanje, našiti polkrožni in dvopaspulni žepi K takim suknjičem obvezno sodijo hlače z visoko krojenim pasom, z gubicami — enojnimi in dvojnimi okoli stegen so ohlapne, proti stopalu se zožujejo in končujejo z manšeto (3,5 cm). Zalikane so na rob, vendar obvezno „površno“. Znano je, da vsi vodeči kreatoiji ženske mode obujajo petdeseta leta, kar velja tudi za moški svet; to se vidi predvsem pri modnih dodatkih. Srajce so ohlapnega kroja, z majhnim ovratnikom; kravate so ozke — do 4 cm, iz svile in bombaža v drobnih in zabrisanih vzorcih, modne so tudi iz grobega pletiva. Aktualni so šali, ki se vržejo kar preko suknjiča, pod ovratnik. Čevlji so ozki, na koncu rahlo zaokroženi in v dveh barvnih kombinacijah usnja. Pasovi so ozki, us- njeni in platneni ter z metalnimi svetlečimi sponkami. Tkanine so na pogled grobe, teksturiranega videza, toda mehkega otipa s svobodnim padcem. Barve so pastelne, malce zatemnjene, osrednja barva je naravna; novi, svetlejši toni pa se pojavljajo v rjavih in sivih barvah. TAM. odšli Od 18. julija do 31. avgusta so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: tozd Tkanina — predilnica: Mirko Zupančič, Štefica Jurič, Ružiča Ahmetovič; oplemenitilnica: Miha Cimermančič, Milenka Maletič, Gordana Matkovič; priprava: Sefik Hodžič; IVS: Stanko Miklič, Zvone Gimpelj, Stanislav Junc; tozd Konfekcija: Janja Nardin, Nedeljka Kuzma-novič, Majda Krese, Fani Sinur, Avdulah Klapija, Breda Golob, Marija Zore; skupne službe podjetja: Marinka Krevs, Slavica Miklavčič, Milena Martinčič, Jožica Dular, Angela Bulič, Breda Hafner; tozd Trgovina: Anka Nikolič (trg. pom. v Vrbasu), Slavka Jovanovič (trg. pom. v Boru). V istem obdobju pa so našo delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: tozd Tkanina: tklanica — Vladimir Drenovec, Ana Progar, Ana Turk, Angelca Madnič — vse tri invalidsko upokojene, Alojz Kobe; predilnica: Sefket Kroni, Stane Hude, Ciril Progar, Ahmet Habibovič, Ferid Smailovič, Janez Primc; oplemenitilnica: Marta Muhič, Miran Hočevar - upokojen, Stanka Luzar, Antonija Blažič - invajid. upokojena; IVS -Franc Šorn (umrl); tozd Konfekcija: Zdenka Zupančič, Milena Krhin, Marjan Canželj, Zineta Tahirovič; skupne službe podjetja: Irena Cujnik. ZAHVALA Ob boleči izgubi matere Bare Ivkovič se iskreno zahvaljujem 4 vsem, ki so mi izrekli sožalje in ki so jo pospremili na njeni4" zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. A Področno tekmovanje tekstilcev Rešitev vretena iz prejšnje številke: M, MA, MAK, MRAK, MARKO, MAROKO, KOMAR, KOMA, OMA, OM in O. Vreteno n 2 3 4 5 7 8 9 ! 0 It 1. meter 2. znamka avtomobila 3. sladkovodna riba 4. živilo 5. večja naselbina 6. kraj, kjer je znana smučarska skakalnica 7. del Ljubljane 8. objekt, ki povezuje bregove 9. ribiško orodje 10. Split 11. žveplo V počastitev 150-letnice tekstilne industrije v Sloveniji je bilo v Novem mestu 26. avgusta področno prvenstvo tekstilcev Dolenjske. Nastopile so ekipe Jutranjke, Lisce, Beti, Laboda, Tekstilane in Novoteksa v naslednjih disciplinah: streljanje, odbojka in kegljanje tako v moški kot tudi v ženski konkurenci Tekmovanje je organizirala komisija za šport in rekreacijo pri 00 sindikata Novo-teks. Prvaki s tega tekmovanja v posameznih disciplinah se bodo udeležili finalnega dela tekmovanja tekstilcev Slovenije, ki bo Na 250 prodajnih mestih v Sloveniji, v samopostrežnicah, kioskih in seveda knjigarnah, čakajo ljubitelje branja nove knjige iz zbirke ŽEPNA KNJIGA. Decembra lani je izšlo v tej zbirki prvih 12 knjig v modemi opremi in vezavi Hitro so si pridobile številne prijatelje in v tistih trgovinah, kjer jih niso skrili v kak kot, so nekateri najbolj priljubljeni naslovi kma lu pošli. Letos izhajajo knjige v tej zbirki postopoma, doslej jih je izšlo osem, tik pred izidom je deveta, VOJNA ZVEZD, po kateri je bil posnet najuspešnejši znanstveno-fantastični film vseh časov - knjiga bo prišla v prodajo ob istem času, ko se bo v naših kinematografih začel vrteti film. Komisija za šport in rekreacijo bo v sklopu svojega letnega 14., 15. in 16. septembra v Ajdovščini. Tam bo tudi centralna proslava tega visokega jubileja. Rezultati po disciplinah so naslednji: Odbojka — ženske: Novoteks-Lisca 0:2, Jutranjka—Lisca 0:2, Novoteks—Jutranjka 2:0. Vrstni red: 1. Lisca; 2. Novoteks; 3. Jutranjka. Pri moških je bil Novoteks edini udeleženec in se je uvrstil v Ajdvoščino brez borbe. Kegljanje - ženske: 1. Novoteks 1356 podrtih kegljev (Staniša 359, Makše 351, Konda 304, Zupančič 342); 2. Labod 1167; 3. Jutranjka 1158; 4. Beti 1093. Pred tem pa so že izšle knjige: SATTLER: Bitka na Neretvi — pričevanje o najbolj krvavi bitki jugoslovanskih partizanov; ZORMAN: Draga moja Iza — sodobni roman domačega avtorja; PRIKRIL: Pekel na Pacifiku — boji med mornaricama ZDA in Japonske v drugi svetovni vojni; programa organizirala športni dan, ki bo predvidoma 23. septembra. Na njem naj bi se delavci Novoteksa pomerili med seboj v netekm ovalnih disciplinah (teku okoli tovarne, teku v vrečah, vlečenju vrvi itd). Tekmovanje bo potekalo med obrati; vsak obrat bo imel svojega vodjo in vsi, ki bi želeli nastopiti, se mu bodo lahko prijavili Pozivamo vas, da se tega predvsem rekreativnega tekmovanja udeležite kot tekmovalci ali navijači svojih ekip v čim večjem številu. Tekmovanje v vseh disciplinah bo na tovarniškem dvorišču. KOMISIJA ZA ŠPORT . IN REKREACIJO Moški: 1. Novoteks 2390 (Klobučar 366, Zabukovec 405, Dravinec 391, Bojane 411, Pirc 385, Zupančič 432); 2. Novoteks II. 2231 (Bec 398, Radovanovič 326, Vesel 370, Podvinski 369, Geršič 415, Mišmaš 353); 3. Beti 2218; 4. Tekstila-na 2113; 5. Labod 2059. Streljanje — ženske: 1. Tekstilana 413 krogov; 2. Jutranjka 346; 3. Novoteks 303 (Bajič 112, Horvatin 103, Židanik 88); 4. Labod 129. Moški — 1. Tekstilana 603; 2. Jutranjka 592; 3. Novoteks 491 (Šepetave 138, Hrastar 128, Bukovec 114, Pirc 111); 4. Labod 447. WERTHEIMER: Kleopatra — kraljica, ljubimka in pustolovka na prestolu egipčanskih faraonov; SEGAL: Ljubezenska zgodba — svetovni bestseller, predloga znanemu filmu; KONSALIK: V omami LSD — roman o sužnjih mamil; CAPOTE: Zajtrk pri Tiffany- ju - umetniško dognana sodobna povest, po kateri je bil posnet znani film; KOŠIČEK: Ljubezen, spolnost, sreča — nasveti seksologa in psihologa za življenje v dvoje. Najcenejše od teh knjig so po 30 din, večinoma se njihove cene gibljejo med 40 in 60 dinarji, najobsežnejše pa so po 90— din. To so cene, ki dosegajo komaj četrtino tiste cene, ki bi jo take knjige imele v normalni trdo vezani izdaji. flmtfOkS' NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2500 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet: Bogdan Avbar, Bogdana Iličin, Jana Jovič, Lada Kostrevc, Danilo Kovačič, Mira Kovačič, Teodora Kovačič. Hinko Šintler in Darko Štampfel. Predsednik izdajateljskega sveta je Hinko Šintler. Odgovorni in tehnični urednik Miha Gošnik. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foersterjeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list. Tiska Knjigotisk, Novo mesto. Vaša najboljša prijateljica - „ZEPNA KNJIGA” ŠPORTNI DAN NOVOTEKSA Prizor s področnega tekmovanja tekstilk v odbojki