Simpatije mariborskim Nemcem.
Simpatije gojiti in izražati je vsakemu j prosto. Gre samo za to, ali so te simpatije j dovolj utemeljene in ali tistemu, ki se ga tičejo, bolj ne škodijo kakor pa koristijo.
Nemška Avstrija je vedno imela preveč simpatij za Maribor in njegovo nemštvo. Te simpatije kajpada izvirajo iz sebičnosti. Pri sreo jim je Maribor zavoljo tega, ker bi ga radi pritegnili v svoje državno ozemlje. Njihove simpatije segajo èe dalje preko Maribora do Ptuja, Sv. Lenarta, Gornje Radgone, do vrha Pohorja itd. Nemška Avstrija ima torej veliko srce, v njem je ljubezai dovolj za pre mnogo slovenskih krajev. Ima pa tudi dober želodec, ki bi v kratkem povžil in prebavil tiste tisoče Slovencev, ki bi jih simpatija Nemške Arstrije požrla.
Da bi simpatija Nemške Avstrye mariborskemu nemštvu bila v korist, po pondelj-kovih dogodkih noben pameten človek ne more trditi. Ker je nemški narodni zbor v svojem volilnem zakonu volilno ozemlje Nemške Avstrije tudi raztegnil na sodne okraje Maribor, Marenberg. Ptuj, Sv. Lenart, je s tem tukajšnjemu nemštvu dal ne samo potrjenje njihovega stremljenja, marveč tudi izpodbudo I h korakom, ki so jih tukajšnji Nemci storili I zoper sedanje jugoslovanske oblasti in njihove ukrepe. Brezsmiselna fanatična strast maribor-i skega nemštva pretekli pondeljek ne bi bila j tako zdivjala, če bi mariborski Nemci ne dobivali potuhe in izpodbude iz Nemške Avstrije.
Tudi po krvavih pondelj kovih dogodkih Nemška Avstrija svojih simpatj do spodnještajerskega nemštva in nemčurstva ni omejila do zakonite meje n.ti jih ni napeljala v pravo j strujo. Protest nemškega državnega urada označuje mariborske pondeljkove demonstrante kot nedolžne jjudi, kot ljudi brez krivde, in j njihovo tulenje, razgrajanje, razbijanje, upiranje zoper sedanjo državno oblast, pobijanje državnih oseb, napadanje vojaštva kot prijazno,
! milo demonstracijo. Ali se to ne pravi uradno
in sicer od naj višjega zunanjepolitičnega urada Nemške Avstrije potrditi prot5državne izgrede ter dajati izpodbudo k sličnemu nastopanju ?
Mariborsko nemštvo ima torej več kot, dovolj vzrokov za željo in prošnjo: „Naših prijateljev v Nemški Avstriji nas reši o Go spod!“ Pošten, razborit, plemenit prijatelj jo velika podpora za človeka; kdor ga je naš J, je našel zaklad. Toda možje kakor Wasthm in Markhl, ki sta največja politična hujskača spodnještajerskega nemštva, so nemškerm ljudstvu v naj večjo nesrečo. Pred in med vojno sta ta dva moža pripadala tisti radikalno nemški stranki, ki je ra'paljevala vojno strast in kateri se mora začetek in dolgo trajanje vojne pripisati kot njena velika krivda. Po vojni pa ta dva moža —- Wastian v Gradcu, Markhl na Dunaja — hujskata nemštvo na upor iu boj zoper Jugoslovane in iyihove popolnoma upravičene težnje. Ko se bo spodnještajersko nemštvo in posilinemštvo otreslo teh dveh mož in tudi dalo brco njihovemu z deželno oblastjo obdanemu pokrovitelju štajerskemu deželnemu glavarju Kaanu, se bo iznebilo ne svojih prijatel ev, marveč svojih največjih Škodljivcev. Potem bo zmagal razum in red in mir bo kraljeval povsod na Spod. Štajerskem.
tnnumunnwiinn n «fr» mrmii i —nii»«iin i ihwi»ii»ii««wi ■■lini »	h msanMaMnwmamnp
Tistim, ki tarnajo in javkajo.
Po Maribora in c količi naletiš vsak hip na ljudi, ki se sicer prištevajo med navdušeae narod njake —pri kupici rajnega seseda — jamrajo in jadikujejo pa tako, da se jim kar hlačice tresejo. Vse vidijo v črni megli. Če jim kdo natveze, da bodo Nemci udarili, že govorijo okoli, da ko prišlo nad Maribor kar 10.000 Nemcev in bodo Slovence kar na kisli jnhi pohrustali. Ti ljudje se dajo tako nalagati od vsakega nenčurčka, da je neverjetno. In potem, ko jim ta natveze najstrašnejše reči, ki še čakajo Slov enee, pa jamrovci stokajo in tekajo okoli ter javkajo: >0 joj, o joj!« To so ljudje, ki niso vredni svobodne Jugoslavije, ljudje, ki nimajo resnega značaja in krepke volje. »Jamrovci« jih bomo odslej imenovali. In ravno tako, kakor prinašamo imena vojaških ubežnikov ter nemčurskih trgovcev, ki so se udeležili vsene raške demonstracije, ravnotako bi b lo primemo, da ob-
javimo imena tistih, ki po nepotrebnem begajo na Se ljudi. Naj izve slovenska javnost, kdo so ti jam-rovci. Največ jih je med takozvano polinteligenco. — Odločno oovdirjamo, da Slovenec, ki Se danes dvomi, kam bo spadal Maribor in ki plaho kakor zaje vprašuje: »Kaj praviš, ali bo Maribor slovenski?«, da tak človek s svojim srcem ni naš On aima zao panja in vere v bodočnost in svobodo svojega naroda. Mirno in sigurno pa lahko rečemo: Maribor ne bo nikdar več nemško mesto. Mesto Maribor in vse Slove n n k e g o r i c e n a j m an j došpilja je zagotovljena slovenska p os est.
noti««.
Častno občanstvo. Občinski odbor občine Sv. Miklavž pri Hočah je imenoval generals Maistra in okrajnega glavarja dr. Lajnšiča častnim občanom. Čestitamo!
Nov napis. Na vratih voditelja mestnega pre-hranilnega urada so zginili vsi nemški napisi. G. vodja Kjuder jih je nadomestil s samo slovenskimi. Na glavnih vratih je nabit velik napis: »Tokaj se govori same slovenski«.
Nestrpni prodajalki. V mestni prodajalni v Freibaus ulici v Mariboru poslujete dve narodno zelo nestrpni nemški prodajalki. Prejšnji pondeljek predpoldne sta na žaljiv način zatrjevali, da je Maribor že eelih 12 sto let nemški in da bo tildi ostal nemški. Še le na odločno zahtevo neke v prodajalni navzoče Slovenke sta utihnili. Opravičena je zahteva, da se napravi red v tej prodajalni.
Vabilo na Obisk. Gostilničarka Marija Seneko witsch (Senekovič) v Gosposki ulici v Mariboru je pretekli ponedeljek tudi imela gostilniško znamenje okrašeno s frankfurtarico. Gotovo primerno vabilo za 8loveaske goste, ki kaj radi obiskujejo njeno gostilno!
Ravnatelj mariborskega gledališča, Siege, se je tudi udeležil pondeijkove demonstracije m je upil »Nieder mit Südslavien!« Sedaj pa mož prosjači okoli naših oblasti, naj ga rešijo poloma, ker so mu gledališče in kino zaprli.
Vsenemški hnjskač v Pekrah. Gostilničar v Pekrah pri Mariboru in nadučitelj v Studencih, Hal-leker, s pomočjo kmeta Antona Valzer hujska proti Jugoslaviji ter v svoji gostila! in od hiše do hiše pobira z že znanimi listi podpise za Nenaško Avstrijo. Nektere kmetice so mu pokazale vrata.
Milijonar Scherbaum je po pondeljkovih dogodkih takoj odslovil Slovenko, ki je bila pri njem uslužbena v kuhinji. Izjavil je, da ne mar® bin-dinarskega volka. Milijoni, ki smo mu jih Slovenci pridobili, pa mu dišijo.
Nesramni lažnjivci. Po mestu se še vedno tro sijö laži, da se je pretekli ''pondeljek iz bogoslovja streljalo na demonstrante. Take nesramne lažnjiv ce javite takoj policiji ali pa sodniji.
Lažejo. Mariborski Nemci so ražbobnaii v svet vesti, da je mrtvih izza pondeljkovih dogodkov 12, 15, 17 ali celo nad 20. Te vesti širijo z namenom, da bi predočili svetu »mesarsko klanje«, ki so ga
baje izvrševali Slovenci nad mariborskimi Nemci. Mrtvih je samo 7 (sedem) oseb. Povdar-jamo, da so todi na rešilni postaji širili take neresnične vesti, Našemu uredništvu se je poročam z rešilne postaje v sredo popoldne, da je vsega skopaj 12 mrtvih, kar pa seveda ni res.
Kdo so hujskači? Neverjetno je, da se ?kljub strogim odredbam generala Maistra ; vozijo mariborski nemčurski voditelji hujskat v Gradec. Dne 29. jan sta s»e peljala Orosel in Jurtsch s pravil no izstavljenimi potnimi listi v Gradec. V vlaku — od Špil j naprej seveda — sta proklinjat« Jugoslavijo in se norčevala iz naredb kraljevine SHS. ■— V Gradcu sta se takoj sestala s Pfrimerjem, ki je znan kot najbolj hinavski nemški mogotec. Da je ta trojica, ki vživa pri nas vse ngodnosti, v Gradca ščuvala zoper Slovence v Mariboru, se da sklepati iz dejstva, da se je drugi dan izrazil neki natakar v Roseggerjevi kavarni: »Vendar se je Gradec ojunačil, da so se vsi nemški visokošolci in vsi moški v Gradcu priglasili v »Volkswehr«, da bodo napadli Maribor in pobili vse Slovence (rekel je seveda Windisehe) in se tako maščevali za »nedolžne« mariborske žrtve « —* Vprašamo, kdo izdaja mariborskim nemškim hujskačem, ki spadajo že davno v ječo, potna dovoljenja (Orosel in Juritsch sta menda dobila potne liète na okraj, glavarstvu), kdo krši s tem narodno disciplino? Prosimo, da se vendar e c krat obračuna z nem čurskimi hnjskači.
Izjava. Trgovec g. Weigert na Tegethofovi cesti izjavlja, da se ni udeležil ponedeljkove demon.^ str* rije in tudi ni razobesil nikake zastave.
Hedviga Hobacher (vdova), trgovka s klobuki na Tegethofovi cesti, je pobirala podpise za Nem ško Avstrijo od sobe do sobe. Kdor se ni betel podpisati, Bin je grozila, da bo izgnan iz Maribora. Hobacherca je tudi kričala pri pondeljkovi de monstraciji.
V mestni prodajalni na Stolnem trgu se sprejmejo di prodajalci, ozir. prodajalke. Pogoji: Slovenski in nemški jezik ìd navedba zadaje službe. Pismene ponudbe na mestno prodajalno Stolni trg štev. 15, Odgovor dobijo saoio tisti, ki bodo spre jeti:
Tržni dnevi v mestni prodajalni. Prihodnji teden bo mestna prodajalna na Stolnem trgu za splošno prodajo odprta vsak dan od pol 8. do psi
12.	ure predpoldne. Za revnejše sloje za črke H A 2 se bo blago prodajalo vsak pondeljek popol dne od 2. do 4 ure. Za črke H A 3 pa v sredo v istem času. Živila se bo odslej oddajalo samo za 8 dni in ne za 14 dni Za čas od 2. do 9. febr. se bo dobilo na osebo 1 četrt kg fine bele moke, 1 četrt kg krušne moke in še 1 osminko kg ovsenega riža.
Sladkor se bo oddajal prihodnji teden v mest ni prodajalni na Stolnem trgu ss mo na karte H A 2 in H A 8 ter na nakaznice, ki jih izdaje gospodarski urad Rotovški trg št. 6.
Maribor. Mestni gospodarski urad poziva mariborske trgovce in trafikante, da pridejo v pon deJjek, dne 3. februarja po dobavne listke ža vžigalice in sicer predpoldne med 9 in 11. um