Leto XI., št. 17 (»jutro« XXI., st 92 a> Ljubljana, ponedeljek ti. aprila 1940 UpravmStvo. ujuDljaaa, Knafljeva d — Telefon »t 3122. 8123, 3124. 3125, 3126. Inseratn) oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg 1. Telefon 3t 2455. Podružnica Celje: Kocenova allea 2 — Telefon SL 190. Podružnica lesenlce: Pri kolodvoru 9L 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta §t 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gärtnert a Cena 2 D?« PONEDELJSKÀ IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uL 5. Telefon SL 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Na» roča se posebej ln velja po poŠt) prejemana Din 4.-. po raznašal-cib dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St. 7. lelefon št 2455. Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. Nadaljnje Izkrcavanje zaiaznikov na Norveškem Francoski vojaški krogi so optimistični glede razvoja vojaških operacij na Norveškem — Veliko zadovoljstvo v angleški in francoski javnosti zaradi izkrca vanja zavezniških čet na norveškem ozemlju Pariz, 21. aprila. AA. (Havas) Izkrcavanje francosko britanskih čet na Norveškem se nadaljuje brez slehernih incidentov ter po načrtu, v katerem so določene vse najmanjše podrobnost.. Izkrcavanje poteka na splošno v najbolj ugodnih okoliščinah. V francoskih poučenih in vojaških krogih vlada pravi optimizem glede razvoja nadaljnjih operacij na Norveškem. V prvi vrsti poudarjajo, da niso Nemci niti en zavezniški transport potopili, dočim so Nemci izgubili pri svojem izkrca-vanju mnogo transportov in ie pri tej priliki utonilo več tisoč nemških vojakov. Na severu je pri Narviku položai nespremenjen. V ostalem so v francoskih vojaških krogih zelo molčeči. Glede operaci! na jugu. namreč severno od Osla, pravijo, da ie norveško vrhovno poveljništvo namenoma pretrgalo zvezo in da se norveški oddelki umikajo na nove postoianke. ki so nedaleč od črte Elverum - Hamar - jezero Mjös. Zdi se kot gotovo, da so Nemci zasedli Elverum. Novi norveški umik na tem bojišču ie moral biti nuien. ker imajo Nemci dve diviziji, ki sta dobro oskrbljeni z vsemi modernimi vojnimi potrebščinami, dočim so Norvežani tukai številčno slabši, pa tudi po oborožitvi /aostaiaio za Nemci. Sedaj bodo Norvežani po umiku iz relativno ravnih krajev, kjer so Nemci lažje prodirali, odšli v planine, ki predstav-ljajo pravo gigantsko trdnjavo, katero sem pa tja sekajo doline. Ta ugodnost na terenu bo nadomestila pomankljivosti v številu čet in v oborožitvi. Britansko letalstvo še nadalje bombardira letališča, na katera bi Nemci radi pripeljal: ojačenja. Najprej so Angleži razbijali letališča na Norveškem, sedaj pa so začeli bombardirati tudi letališča, odkoder se Nemci z letali dvigajo. Pariz, 21. aprila. AA. (Havas) Francoski listi izražajo veliko zadovoljstvo zaradi izkrca vanj a francoskih čet na Norveškem, kjer se bodo poleg Angležev borile za norveško svobodo. Diplomatski komentarji v francoskem tisku se vse boli umikajo poročilom o pomembnih vojaških dogodkih. Vsi listi poročajo o izkrcavanju čet. kakor tudi. da ie bilo včeraj sestreljenih sedem nemških letal. Pet letal so sestrelili An- gleži. dve pa Francozi. Poleg tega posvečajo listi pozornost tudi diplomatski aktivnosti v Evropi. Politični, diplomatski in vojaški strokovnjaki smatrajo, da ie nemško voievanje na Norveškem pustolovsko. Listi izrekajo priznanje sklepu zaveznikov, da pošljejo čete na Norveško, ter hvalijo tudi naglico, s katero so bili prevozi izvršeni. Obljube, dane Norveški, so izpolnjene. Po mnenju francoskega tiska Norvežani v celoti zaslužijo, da jih zavezniki pod-pro. ker so se pokazali kot hraber in odporen narod. London, 21. aprila. AA. (Havas) Listi izražajo silno zadovoljstvo zaradi prihoda francoskih čet na Norveško. List »Sunday Graphic« pravi, da francoski kopenski vojski ni enake na svetu in da se tudi francosko letalstvo odlikuje po hrabrosti in drznosti. Prav tako je tudi francoska mornarica prvovrstna. London. 21. aprila br. Na Norveškem potekajo dogodki še vedno v znamenju intenzivnih priprav za odločilno borbo. Za uspeh zavezniške vojne akcie na norveških tleh sta važni dve dejstvi • popolno razdejanje vseh nemških letalskih oporišč na norveških tleh in uspešno izkrcavanjc in razvrščanje zavezniških čet na najvažnejših strateških točkah ob zapadni norveški obali. Doslej so zavezniške vojne sile v teh dveh pogledih dosegle velike uspehe. Angleška admiraliteta kakor tudi letalsko ministrstvo sta v zadnjih dneh obja-villi več komunikejev, ki demartirajo nemška poročila o uničenju zavezniških transportnih ladij, na drugi strani pa podajajo konkretne podatke o uspehih zavezniških letal pri bombardiranjr letališč v Stavangerju, Kristijansandu in Bergenu. Vodstvo zavezniških operacij na Norveškem Amsterdam, 21. aprila AA. (Stefani) Posebni dopisnik agencije Stefani poroča, da vodi zavezniške operacije v južni Norveški francoski generalni štab, operacije v severni Norveški pa angleško vojno ministrstvo s sodelovanjem admiralitete in norveškega vrhovnega poveljstva. Napad na nemško letalsko oporišče na Danskem M, Angleški bombniki so bombardirali letališče Aalborg na Danskem London, 21. aprila, br. (Reuter). Letalsko ministrstvo je izdalo davi naslednji komunike: V pretekli noči je formacija britanskih 'bombnikov uspešno bombardirala letališče Aalborg v severni Danski. Letališče Aalborg leži 80 km od severne danske obale. Kakor zatrjujejo angleški vojaški krogi, so se ga Nemci posluževali kot oporišča za transporte nemških čet in lažjega orožja na Norveško. To je bil prvi angleški letalski napad na dansko letališče. Letališče v Stavangerju je od njega oddaljeno 320 km. London, 21. apr. br. V zadnjih dneh so angleški izvidniki dognali, da dovažajo Nemci svoja ojačenja po večini preko velikega danskega letališča v neposredni bližini Aalborga. V preteku noči je bil zato na to letališče izvršen prvi napad, ki ga kratko beleži letalsko ministrstvo v svojem današnjem komunikeju. Zvedelo pa se je, da so angleška letala na tem letališču z bombami razdejala velik hangar ter uničila več velikih nemških transportnih letal. Angleški napad na letališče je bil tako nepričakovan, da se ie nemško protiletalsko topništvo oglasilo šele. ko ie bil napad malone že dovršen. Vsa angleška letala so se nepoškodovana vrnila v Anglijo. Tudi letališče v Kristiansandu ki ie bilo že pri prejšnjih napadih skoraj popolnoma razdejano, je bilo po zatrjevanju angleških letalcev sedaj tako poškodovano, da sa Nemci zlepa ne bodo mogli več uporabljati za svoje oporišče. Angleška letala so snoči bombardirala tudi pristajališče nemških hidroplanov v Stavangerju. V Kristiansandu so angleške letalske bombe uničile več nemških hidroavionov. Bombardiranje Kristian-sanda in Stavangerja London, 21. aprila, br. (Reuter). Angleško letalsko ministrstvo je opoldne objavilo komunike, ki pravi: Snoči so britanska vojna letala bombardirala letališči v Kristiansandu in Stavangerju. Na letališčih je bilo razdejanih več objektov in uničenih nekaj letal. Povratek zmagovite podmornice v Anglijo London, 21. aprila, br. (Reuter). V pretekli noči se je vrnila na svoje oporišče angleška podmornica »Truant«, ki je bila 14 dni na bojnem pohodu v Skagerraku in Kategatu. Kmalu po svojem odhodu iz neke angleške luke je v Skagerraku potopila nemško križarko »Karlsruhe«, ki jo je dobro ščitilo brodovje rušilcev. Podmornica je morala prodreti do nje skozi minsko polje ter skozi bariero rušilcev. Ko ji je napad uspel, se je takoj pogreznila pod morsko gladino, vendar so jo rušilci napadli s podvodnimi bombami. Podmornica se je spustila do največje globine in mirno obležala v vodi. K sreči je bombe niso poškodovale, šele uro pozneje je lahko nadaljevala svojo pot. Izvršila je še druge naloge, nakar se ji je posrečilo znova prodreti skozi minska polja nazaj proti zapadu. Dosedanji uspehi zaveznikov Curih, 21. aprila, z. »Neue Zürcher Zeitung« objavlja danes uvodnik, v katerem ocenjuje prve rezultate borb na Norveškem. List ugotavlja, da je Angležem uspelo kljub najhujši letalski akciji izkrcati na Norveškem že večje oddelke svojega vojaštva ter si predvsem zagotoviti nemoten prevoz čet in vojnih potrebščin po Severnem morju. Zavezniki sicer niso dosegli nikakih bliskovitih uspehov, zato pa so postojanke, ki so si jih priborili na Norveškem sedaj že tembolj trdne. Nemci lahko prevažajo na Norveško čete. obenem pa le lažje topove. Angleži pa lahko postavijo na Norveško tudi svoie najtežje topništvo. Prav v tem je njihova prednost in je verjetno, da bo cd tega odvisen tudi končni rezultat borbe na Norveškem. Verjetno je, da bo v kratkem prišlo do odločilne bitke. Tedaj se bo pokazalo, ali bodo Angleži spričo pozicij, ki jih sedaj zavzemajo, in spričo orožja, s katerim razpolagajo. v resnici mogli Nemce potisniti iz Norveške. Nemško poročilo Berlin, 21. aprila, br. (DNB.) Vrhovno poveljništvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Včeraj popoldne so se sovražne pomorske vojne sile pojavile pred Narvikom ter so nekaj časa obstreljevale luko in mesto, sovražnik pa ni niti poskusil, da bi se izkrcal. Na področju okrog Narvika razmeščene čete so v dosedanjih akcijah zbra- le velik plen, med katerim je tudi 8000 pušk in 315 strojnic s pripadajočim strelivom. V Trondhjem so po načrtu prispela nadaljnja ojačenja pehote in topništva. Pri Bergenu in Stavangerju so nemške čete zavzele novo ozemlje ter ga očistile manjših norveških oddelkov. Na področju okrog Osla so ojačene nemške čete nadalje naglo prodirale v vseh smereh. Motorizirana udarna četa je prodrla pred Asmot, druga je prodrla 50 km preko Hamarja proti severu. Nemške čete stoje pred Gjövikom. Nemške letalske vojne sile so v Hard-angerskem fjordu potopile nekaj manjših norveških vojnih ladij, med njimi tudi norveški minonosec »Tyr«. Uničile so tudi nekaj obalnih baterij. Prevoz čet in potrebščin na Norveško se v ojačenem obsegu nadaljuje. Neki rušilec, ki je prej pripadal Poljski, je bil severovzhodno od šetland-skih otokov potopljen od nemške podmornice. Kakor je bilo že objavljeno, so bile 19. aprila o priliki napadov nemških vojnih letal na angleške pomorske vojne sile zadete skupno 1 težka in 1 lažja križarka ter 4 transportne ladje. Pri včerajšnjih napadih na sovražno ladjevje, ki je poskušalo pri Namsosu in Anvaldsnesu (na otoku Karmu, 45 km severozapadno od Stavangerja, op. red. ) izkrcati vojaštvo in potrebščine, so velike formacije nemških vojnih letal prizadele sovražniku hud udarec. Pri Anvaldsnesu je bomba težkega kalibra zadela neko križarko tako, da se je takoj potopila. Dve letali sta odvrgli na neko drugo križarko več bomb srednjega kalibra. Na ladji je nastal požar in je nekoliko pozneje nasedla na p :ine. Na drugem mestu je več bomb udarilo v veliko 15.000tonsko transportno ladjo, na kateri je bilo vojaštvo. Tudi na tej ladji je nastal požar. Neko drugo transportno ladjo z vojaštvom je bomba poškodovala na boku. Na obeh krajih so nemška vojna letala učinkovito bombardirala tudi angleške čete, ki so se pravkar izkrcavale, tako da je imel sovražnik velike izgube na ljudeh in vojnih potrebščinah. Na kolodvorih v Namsosu in Anvaldsnesu je izbruhnil požar. Tudi dovozne ceste in mostovi v bližini obeh kolodvorov so bili razdejani z bombami. Norveško vojno poročilo London, 21. aprila, br. Nocojšnje norveško vojno poročilo ugotavlja, da postaja sodelovanje zaveznikov in Norveške na vojnem področju zmerom tesnejše. Sedaj so vzpostavljeni tudi že tesni stiki med rveškim vrhovnim poveljništvom ter zavezniške ekspedicijske vojske. Severno od Elveruma in Hamarja so Norvežani danes Nemce znova zadržali. V teh borbah so sodelovali tudi Angleži. Ob jezeru Mjösu so Nemci skušali obiti norveške postojanke, a se .iim je ta poskus ponesrečil. Bili so krvavo odbiti. Nemška letala so dopoldne bombardirala Lillehamo ter še neke druge kraje v srednji Norveški. Severno od Trondhjema je bilo sestreljeno nemško letalo. V Raamsfjordu je bilo uničenih nekaj nemških tankov. 50 nemških vojakov, ki so pripadali oddelkom padalcev, je bilo ujetih pri Dombasu. Pri Trondhjemu je položaj Nemcev popolnoma omajan. Trdnjava Hegrö je še vedno trdno v norveških kah. Letališče Bernes, ki je tam v bližini je pod norveško kontrolo. Nemci ga ne morejo uporabljati. Angleško vojno poročilo London, 21. aprila, z. Angleško voino ministrstvo ie popoldne objavilo naslednji komunike: Operacije angleške vojske na Norveškem se intenzivno in nemoteno nadaljujejo. Britanske čete so vzpostavile nove zveze z norveško vojsko. Boji pri Namsosu Stockholm, 21. aprila. AA. (Havas) Zdi se. da so se vodile borbe med zavezniškimi in nemškimi četami pri Namsosu. Nemci so prepeljali nekatere čete z letali in iih odlagali s padali. Dejstvo, da Nemci niso mogli zavzeti Gronga. se tolmači kot dokaz, da Nemci ne morejo prevažati svojih čet po železnici od Hela do Gronga. Nemci morajo uporabljati padala, kar pa ne gre brez velikih težav. »Svenska Dagbladed« pravi, da Norvežani še vedno držijo utrdbo Hegro. Nemci so poslali v Hegro parlamentarce. ki pa so iih odklonili. Proti severu sta dve ozki poti. Ena gre po Gud-brandski dolini, vendar pa so tu že zavezniki. Druga gre po österdalu. to pot pa so zaprle norveške čete. Stockholm, 21. aprila. AA. (Reuter) Računajo. da so se zavezniške čete spopadle z Nemci v Namsosu. na eni izmed točk. kjer so se britanske čete izkrcale. Nemci so spustili na tem kraju večje število čet s padali. Dejstvo, da nemške čete ne morejo zavzeti mesta Gronga. ki ie 40 km vzhodno od Namscsa. se tolmači kot znak. da jim je onemogočen prevoz čet po železnici. Mislijo, da ne bi spuščali svojih čet s padali, če ne bi bile velike težave pri prevozu »Svenska Dagbladed« pravi, da Norvežani še naprei drže Hegro. ki ie 40 km vzhodno od Trondhjema. List tudi pravi. da so Nemci skušali branitelie te trdnjave pripraviti do predaje, vendar pa niso uspeli. Dopisniki švedskih listov poročajo s švedsko norveške meje. da so nemške čete pri Trondhiemu prisiljene obračati vso pozornost na operacije, ki se razvijajo sedai v Namsosu. Stockholm, 21. aprila. AA. (Havaš) Po vesteh, ki prihajajo v Stockholm, se norveška trdnjava Hegra še vedno drži. Nemci so trdnjavo dvakrat napadli, pa so bili vselej odbiti. V trdnjavi je samo 100 mož. Umik Norvežanov Iz Hamarja in Elveruma London, 21. aprila, br. (Reuter) Norveške čete na področju severno od Osla so se po odredbi svojega vrhovnega poveljstva umaknile iz Hamarja in Elveruma na novo utrjeno črto. ki je bila zgrajena nekoliko severno od obeh mest. Umik ie bil potreben zaradi premoči nemške vciske. Nemci so postavili na to fronto dve diviziji vojaštva. Angleško bombardiranje Narvika Amsterdam. 21. aprila, z. Po vesteh iz Švedske so angleške vojne ladje, ki so včeraj popoldne bombardirale Narvik, prizadele Nemcem v luki izredno veliko škodo. Skoraj vse obalne baterije so bile uničene. Angleške granate so razdejale tudi celo vrsto skladišč v luki. Nekaj granat je udarilo tudi v mesto. Nastala sta dva požara. šele predigra večje akcije Od razvoja dogodkov na severu bo odvisno tudi bodoče zadržanje nevtralcev London, 21. aprila AA (Reuter) V svojem današnjem članku v »Observcru« piše Garvin, da se dogodki na severu razvijajo povsem v korist zaveznikov, pri vsem tcin pa odločitev še ni padla. Ves svet pričakuje, kaj bo. Zlasti nevtralci čakajo nestrpno, kaj se bo zgodilo. Ker so še mnogi v negotovosti in neopredeljeni, se zdi, da sc pojavljajo stvari, ki b< bile sicer v korist zaveznikom. vendar pa bi mogle postati zanje tudi neugodne Od izida borbe na severu je odvisno, če se bodo omahujoči ncvtralc' odkrito izrazili za Veliko Britanijo in Francijo. Nato pravi člankar, da je sedaj glavna naloga potisniti nemške čete iz Norveške, pripominja pa. da ni treba precenjevati pomena de'ne zasedbe Norveške po Nemcih. Nadalje navaja, da so bile med svetovno vojno v celoti ali pa delno zasedene Belgija, Srbija in Rumunija, toda vse te države so dobile potem svojo svobodo. Vse to, kar so zavezniki doslej naredili na severu, je šele predigra akcije, ki bo morala postati še močnejša. Na koncu pravi Garvin: Zaveznik- morajo narediti na severu močno potezo Če nočejo napraviti take poteze potem bi bilo bolje, da ne store ničesar. »Sunday Times« prav: med drugim, da je imela nemška akcija na severu to dobro stran, ker jc odprla oči nevtralcem. List objavlja tudi članek svojega diplomatskega urednika, ki pravi, da so merodajni krogi v Londonu z največjo pozornostjo spremljali vso razpravo o Nizozemski Indiji. V teh krogih izjavljajo, d? se jc dejansko treba bati, čc bi v gotovih okoliščinah utegnilo priti do motenj v obstoječem redu na Tihem oceanu. To mnenje prevladuje tudi v službenih nizozemskih krogih, čeprav nc mislijo da bi takoj ali pa sploh neizbežno moralo priti do takih motenj. Nobenega dvoma ni, pravi list da je bilo v Nizozemski Indiji mnogo izvršenega za obrambo, tako da bi bile bogate nizozemske kolonije same sposobne z uspehom upreti se vsakemu nenadnemu napadu, čeprav bi bil izvršen z znatno močnejšimi silami. Po mnenju člankarja ne more Japonska odtrgati zadosti pomorskih sil od svojih glavnih oporišč, čc bi izvršila tak nenadni napad s premočnimi silami. Ni treba pozabiti, da sc na T'hcm oceanu nahaja večina ameriške vojne mornarice, tam pa je tudi britanska vzhodno-azijska eska-dra, ki se opira na svoje močno oporišče v Singapuru. Pomorske sile Zedinjenih držav in Velike Britanije so po mnenju člankarja faktor v korist ohranitve obstoječega reda v tem delu sveta Nizozemski voditelji mislijo, da je za sedanje resne čase najbolje, če ostanejo pri dosedanjih temeljnih smernicah, namreč da v Nizozemski Indiji še naprej vodijo gospodarsko politiko odprtih vrat, pri čemer pa so pripravljeni z oboroženo silo odbiti vsak napad na Nizozemsko Indijo. Reakcija med nevtralci Značilen preokret med švedskim socialističnim delavstvom Stockholm, 21. aprila iNastala je reakcija, ki bo svedskemu narodu v veliko korist. Množice socialističnega delavstva, ki so odslej odklanjale sleherni militarizem, so v hipu izpremcnilc svoje stališče. Na Švedskem se opaža, da so postale prav delavske množicc po duhu najboli militaristične. V enem samem tednu se je ustvarilo najtesnej še duhovno sodelovanje med švedsko vojsko in švedskim delavstvom. Švedski tisk opozarja na tak preokret in beleži, V teh nevtralnih državah se razvijajo sedaj z izredno brzino močne nacionalne fronte, na katere se bo lahko moralno opirala vojna sila vsake izmed teh držav, če bi sc morala angažirati za obrambo. Vsekakor je treba računati s tem, da se bo lava iz srednjeevropskega vulkana kmalu razlila spet v neko novo smer. Sven Hedin aretiran? Stockholm, 21. aprila. AA. (DNB) V francoskem tisku se ponovno pojavljajo vesti, da jc znani raziskovalec Sven Hedin bil aretiran. Kakor znano, je švedska vlada žc ponovno zanikala tc vesti in ugotavljala. da ni bila niti ena vidna osebnost aretirana v zadnjih dneh. Odhod Švedov iz Kodanja Kodanj, 21. apr. AA .(DNB). Okrog 500 švedskih državljanov je včeraj popoldne zapustilo Kodanj in se odpeljalo v Mal-mö. Z isto ladjo je odpotoval na Švedsko tudi dosedanji norveški poslanik v Berlinu, ki je pol ure prej prispel v Kodanj. Stockholm, 21. aprila, br. V Stockholm je prispel norveški poslanik iz Berl:na. Z njim se je pripeljalo tudi vse osebje tamkajšnjega norveškega poslaništva. 7 neko ladjo se je pripeljalo v Malmö tudi 500 Švedov, ki so zapustili Dansko. Švicarska vohunska afera Curih, 21. aprila, z. švicarski listi se danes bavijo podrobneje z vohunsko afero, ki je bila odkrita v švicarskem vojnem ministrstvu. Pri tem ugotavljajo, da dr. Truend po svojem značaju ni dorastel po- slom. ki so mu bili poverjeni. Imel je stike z vojaškimi in športnimi organizacijami. Od njih nihče ni dvomil o njegovi zanesljivosti. Dr. Truend je bil v težavnem finančnem položaju. Izjave poveljnika švicarske vojske Bern, 21. aprila. AA. (Reuter) Na neki proslavi je govoril poveljnik švicarske vojske general Guisam, ki ie pri tej priliki dejal: Imamo tri sovražnike. Prvi ie zunanji sovražnik, o katerem danes ne mislim govoriti. drugi je naš notranji sovražnik, ki se pojavlja v obliki tujih državljanov, ki so med nami in ki ne razumejo, da ne bomo dopustili nobenih sabotaž ali pa propagande neresničnih vesti proti naši državi, tretji sovražnik pa so oni Švicarji, ki ne razumejo sedanjega položaja in niso pripravljeni za nobene žrtve. Nai se zgodi karkoli, mi bomo branili svojo Švico. Hočemo biti gospodarii v svoji hiši. Za to idejo ni nobena žrtev prevelika. Mi smo svoboden narod in svobodni bomo tudi ostali. Praznik rojstva Rima Rim. 21. aprila, br. (Stefani) Po vsej Italiji so danes praznovali praznik tako zva-nega rojstva Rima in dela. Vsa mesta so bila v zastavah. Po raznih krajih ie bilo svečano zaključenih večje število javnih del. Delavskim invalidom ie bilo razdeljenih na tisoče invalidskih kniižic. ki iih upravičujejo do rednih podpor. V Beneški palači je Mussolini razdelil rimskim delavcem večje število takih knjižic. Ob tei priliki ie delavce nagovoril z nekai bese-sedami: »Reči vam hočem le eno besedo.« ie dejal. »treba je delati in oboroževati se zaradi veličine Italiie. To ie geslo, ki mara veljati za ves italijanski narod prav v ?e-danjih časih.« Na Kapitolu ie imela italijanska akademija svojo izredno svečano sejo. Ob tej priliki je govoril njen predsednik o njenih dosedanjih uspehih in o njenem programu. Rumunski trgovinski minister v Italiji Bukarešta, 21. aprila A A. (Havas) Rumunski trgovinski minister Christu bo odpotoval jutri v Milan, kjer si bo ogledal mednarodno razstavo. Zbližanje med Rumunijo In Rusijo S poredno z jugoslovenskiml napovedujejo tudi rumunska trgovinska pogajanja z Rusijo Rim, 21. aprila. (Dr. O. A.) »Messaggero« poroča. da pričakujejo v Bukarešti, da se bodo v kratkem pričela tudi soviet-sko-rumunska trgovinska pogaiania. ki se bodo razvijala vzporedno z iugoslovensko-sovjetskimi posaianji. Teren za to ie že pripravljen. Vsekakor bodo ta pograjani dokaz, da se odnošaji tudi med Sovjetsko Rusijo in Rumunijo zboljšujejo. Rumunski politični krogi so prepričani, da .ie v doslednem času izključena sleherna sovjetska vojaška akcija proti Rumuniji ali jugovzhodni Evropi sploh. Sovjeti sicer grade močne utrdbe vzdolž svoje rreie v Be-sarabiji. toda to še ne more biti znak. da se pripravljajo za kak napad. Tudi odnošaji med Madžarsko in Rumunijo se polagoma zbolišuieio. Prvi vidni element ie bil v tem pogledu sporazum glede policijske službe na Dunavu. Sedai i e napovedan prihod madžarske trgovinske delegacije v Bukarešto. Madžarska delegacija bo prispela v torek. Na drugi strani, pravi »Messaggero«, se tud: odnošaji med Madžarsko in Jugoslavijo vedno boli izpopolnjujejo v smislu prijateljskega sodelovanja. Za to Dričata napovedana obiska iugoslovenskega trgovinskega ministra dr. Andresa v Budimpešti in neke madžarske vladne osebnosti v Beogradu. Italijanska sodba o položaju na Balkanu Rim, 21. aprila. (Dr. O. A.) Rimski politični krogi danes znova splošno ugotavljajo, da se položaj na Balkanu čim dalje bolj razčiščuje. To poudarja tudi glasilo italijanskih vojnih dobrovoljcev »Voce d'Italia«, v katerem pravi Gayda, da Italija v nasprotju z vsemi propagandnimi govoricami iz nasprotnih taborov nima nikakega namena napasti katero koli balkansko državo, nego ji je nasprotno vse na tem da vpliva na zboljšanje odnosov med balkanskimi državami, kakor ji je to uspelo tudi glede svojih odnosov do njih. Angleška trgovinska pogajanja s London. 21. aprila, z. »Sunday Times« objavlja danes zanimive informacije o razvoju nemško-sovjetskih gospodarskih odnošajev. Med drugim ugotavlja, da Sovjetska Rusija doslei ni hotela priznati nemške caz-inske unije s Češko in Moravsko. V zvezi z napovedanim nadalievaniem angleško - sovjetskih trgovinskih posai an j. ugotavlja list. da ie pobudo za to dal poslanik Majski že pred tremi tedni. Tedaj i e angleškemu zunanjemu ministrstvu predložil posebno noto sovjetske vlade, ki je vsebovala vrsto predlogov o ureditvi najaktualnejših vprašani v gospodarskih odnošajih med obema državama. Soviet-ska vlada je podala tudi neke garanciie. da blago, ki ga bo uvažala iz Velike Britanije. ne bo reeksportirala v Nemčijo. Angleška vlada pa se ie postavila na stališče, da te garanciie še niso zadostne, vendar pa se ie odločila na podlagi teh predlogov pogajati se za sedai o pogojih, ki bi omogočili obnovo pogajani za novo trgovinsko pogodbo med obema državama. Angleški pogoj Rim, 21. aprila (Dr. O. A.) Veliko pozornost jc v tukajšnjih političnih in gospodarskih krogih zbudila vest iz Londona, da se je angleški zunanji minister lord Halifax sestal s sovjetskim poslanikom Majskim ter mu sporočil pripravljenost angleške vlade za trgovinska pogajanja. Lord Halifax pa je pri tem postavil pogoj, da mora Sovjetska Rusija prenehati z dobavami svojega blaga Nemčiji. Današnji »Sunday Times« ugotavlja tudi novo zbližanje med Moskvo in Ankaro. ■»Popolo di Roma« ugotavlja danes, da so bile vesti o preokretu v odnošajih med Moskvo in Beogradom na zapadu spočetka sprejete zelo rezervirano, včeraj pa so angleški krogi zavzeli povsem novo stališče do napovedanih jugoslovensko-sovjet-skih trgovinskih pogajanj in iih presojajo zelo simpatično. Konferenca ameriških vojaških atašejev Genova, 21. aprila. (Dr. O.A.). Tu so se v četrtek sestali vojaški atašeji Zedinjenih držav iz vse Evrope. Konferenca je bila pod vodstvom ameriškega generala Mille-sa, ki je šele te dni prispel v Evropo. Prisostvoval ji je ves čas tudi ameriški poslanik v Rimu Phillips. General Milles je prispel v Evropo s posebno vojaško misijo. Kakor je imel Sumner Welles nalogo proučiti razvoj političnega položaja v Evropi, tako je Millesova misija enakega pomena in značaja, le da se nanaša na vojaška vprašanja. Konferenca ameriških atašejev je bila danes zaključena. Letalski sia zapadu Z zboljšanjem vremena so oživile tudi letalske operacije Pariz, 21. aprila. AA. (Havas.) Čim se je vreme zboljšalo, se je ojačilo tudi letalsko delovanje. Včeraj so se na obeh straneh dvignila številna ogledniška letala. V Franciji so angleška letala sestrelila dve nemški letali, francoski piloti pa prav tako dve nemški letali. Peto nemško letalo je prišlo v ogenj francoskih letal ter je nato pobegnilo preko Belgije in končno padlo na nizozemsko ozemlje. Zavezniško letalstvo ni imelo nobenih izgub. Le eno francosko letalo se je moralo spustiti na belgijsko ozemlje. Na kopnem je ostal položaj nespremenjen. Le na nekaterih krajih je bil živahen topniški ogenj. Pri Niedu so nemške patrole prišle do prvih francoskih postojank, vendar pa so se morale takoj umakniti. Pariz, 21. aprila br Nad zapadno fronto so se letalski spopadi danes nadaljevali. Po informacijah agencije Havas je angleškim in francoskim letalcem uspelo sestreliti nadaljnja štiri nemška letala. Neko peto nemško letalo je bilo prisiljeno pristati na belgijskih tleh. Po naknadnih zanesljivih informacijah je bilo včeraj nad zapadno fronto sestreljenih 9 nemških letal. Le eno angleško letalo je bilo tako poškodovano, da je moralo pristati v neposrednem zaledju francoske fronte. Nemško in francosko vojno poročilo Berlin, 21. aprila, br. (DNB). O dogodkih na zapadni fronti pravi vrhovno poveljstvo nemške vojske v svojem današnjem vojnem poročilu: Na zapadu so bile odbite sovražne iz-vidniške čete jugozapadno od Saarlau-terna in Bergshaberna, ki so imele pri tem velike izgube. Na nemški strani ni bilo izgub. Nad nemško-francoskim obmejnim ozemljem je bilo včeraj več letalskih spopadov. Eno nemško letalo je bilo pri nekem takem spopadu sestreljeno, nemška lovska letala in protiletalsko topništvo pa so sestrelila 5 sovražnih letal raznih tipov nad nemškim in sovražnim ozemljem. Pariz, 21. aprila AA. (Havas) Jutranje poročilo vrhovnega poveljništva se glasi: Nič posebnega. Pristanek nemškega vojnega letala v Švici Bern, 21. aprila br. Dopoldne je na letališču Bierfeld pri Baselu nenadno pristalo nemško letalo, ki se je pri tem poškodovalo Nemški letalci so bili takoj internirani. Bern, 21. aprila ž. Letalo, ki je bilo prisiljeno pristati dopoldne na letališču v bližini, je bombnik tipa »Dornier«. Označeno je bilo z »Do 17« čeprav se je pri natančnem pregledu letala izkazalo, da je dejansko tipa »Do 21«. Nemški bombnik je moral preleteti veliko daljavo, ker so bili njegovi bencinski rezervoarji že prazni. Po nekih podatkih je letalo priletelo iz Šle-zije. Nad Švico je izgubilo orientacijo ter je zaradi pomanjkanja bencina pristalo na Bierfeldu. Nad Švico je prodrlo do Möhli-na, kjer je velika tovarna orožja. Na letalu so bili ironični napisi na račun Churchilla in angleške admiralitete. Švicarski vojaški organi v letalu niso našli letalskega dnevnika. Znatno povečanje francoske vojne mornarice Zgraditev štirih bojnih ladij po 35.000 ton — Izjave ministra za vojno mornarico Campinchija .1 , ,T1 v t 1 • . i ». 1 ___; • c. Pariz, 21 aprila br. (Havas) »Journal« je danes objavil nekaj pomembnih izjav ministra za vojno mornarico Campinchija, ki jih je dal njegovemu poročevalcu o gradnji francoskih vojnih ladij in naraščajoči francoski pomorski vojni sili. Francoski minister je izjavil, da bosta prvi dve francoski bojni ladji po 35.000 ton »Richellieu« in »Jeane d'Are« v kratkem vključeni v francosko vojno mornarico Obe vojni ladji sedaj oborožujejo Nadaljnji dve enaki bojni ladji »Clemenceau« in »Gascogne« bosta prav tako kmalu dograjeni. Tako bo devršen del francoskega vojnega gradbenega programa. Poleg Velike Britanije, ie dejal Campin-chi, ima Francija sedaj največjo vojno mornarico na svetu. Ta uspeh pa je bil tudi nujen, če hočemo braniti vse svoje kolonialne posesti. Ni mogoče ohraniti svoje lastnine če se np zaščiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi Frar.cija nima najmanjšega namena, da bi odstopila tujcu še tako majhen del svojega ozemlja in svojih kolonn Zato mora biti močna Tem večja pa mora biti naša moč, če hočemo v resnici doseči zmago v sedanji vojni. Francoska vlada trdno vztraja pri svoji odločitvi, da mora Francija dobiti toliko vojnih ladij da bo lahko uspešno branila svoje posesti, svoje pomorske trgovinske poti, a se tudi sicer uveljavljala na svetu kot velesila. Izpremembe v italijanskem vojnem letalstvu Rim, 21. aprila br. Na povdljniškiih mestih italijanskega vojnega letalstva so bile izvršene velike izpremembe. Za poveljnika I. letalske eskadre ie bil imenovan general Fouger. Za poveljnika III. eskadre general Pellegrini, za poveljnika letalstva v Libiji general Porro, za poveljnika civilnega letalstva pa general Bernasconi. Nova italijanska podmornica Spezia, 21. aprila, br. (Stefani). Tu je bila danes splovljena v morje nova velika podmornica »Baracca«. Gasilci varujejo narodno premoženje Pripravljeni so tudi na odločno varstvo domovine Ljubljana, 21. aprila V verandni dvorani Uniona je bilo danes dopoldne zborovanje gasilske zajednice dravske banovine, katerega se je udeležilo 51 delegatov žup, 17 članov osrednjega odbora m 5 članov nadzornega odbora. Prišli so tudi odposlanec banske uprave inšpektor dr. Franc Logar, komandant vojnega okrožja polkovnik Živanovič ter zastopniki starešinstva gasilske zveze in mestne občine. Ob viharnem navdušenju zborovalcev so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., pokrovitelju Nj. Vis. kraljeviču Tonuslavu, ministru za telesno vzgojo naroda in banu. Zatem je predsednik počastil spomin v preteklem letu preminulih članov, katerim so zborovalci izkazali čast s trikratnim »Sla- va:« Ker so bila med zborovalce razdeljena obširna tiskana poročila o delu zajednicc v pretekli poslovni dobi, so b;h na zborovanju prečitani le nekateri podatki. Posnemamo naslednje: Notranje delo V pretekli triletni poslovni dobi so bili po vseh župah administrativni tečaji za tajniško in blagajniško poslovanje. Število plačujočih naročnikov »Gasilca» se je dvignilo za 75 odstotkov in iteje sedaj 3500 članov. »Samopomoč« je bila deležna precejšnjega nezaupanja s strani članstva. Zaradi tega je bilo treba nezgodno zavarovanje prepustiti poklicnemu zavarovanju. Zavarovanih je blizu 7000 članov. Gasilska odlikovanja so povzročala precej zme29 odstotkov članstva. Iz fondia, ki naj bi ga gasilska zveza prejela od ministrstva za telesno vzgojo naroda, do danes še ni prejela nobene podpore. Zlasti gasilci v pasivnih krajih, kjer so zelo težke življenjske razmere in je požarna varnost manjša, bi bili potrebni podpor za zidavo domov in nabavo orodja. Zajednica sama pa nima sredstev, da bi mogla kriti te potrebe. Razumljivo je, da si marljivi gasilci pomagajo po svoje. Lani so priredili 148 tombol, 48 srečOlovov in 8 loterij. Ob teh prilikah so spravili v promet 1,061.000 tablic z vrednostjo 2,771.000 din, dobitkov pa so razdelili 44.331 v vrednosti 1,676.735 din. Nič manj zanimive podatke ni prineslo poročilo gasilskega inšpektorja inž. Dolenca o strokovnem tehničnem delu ter o delu gasilskih žup in čet: Samarijanske odseke ima 20 odstotkov naših čet, izprašanih samarijanov pa je okrog 300. Čete imajo 28 avtomobilov za prevoz bolnikov in ponesrečencev. Zupe so imele 91 tečajev, čete pa 1123 strokovnih predavanj in 10.941 raznih vaj. Požarna statistika je zabeležila skupno 661 požarov (315 malih, 263 srednjih, 55 večjih in 28 velikih). Vzroki teh so bili v 39°/o zaradi nepazljivosti in samovžigov, 3%> zaradi dimnika, 4% zaradi električnega toka, 4% zaradi strele, 23°/« po krivdi požigalcev, 2% so jih zanetili otroci, 28% pa niso mogli ugotoviti vzroka. Gorelo je v 73.5°/o na zavarovanih poslopjih, pri katerih je ocenjena škoda znesla 13,696.112 din ali 85% skupne škode, v 26 5% pa na nezavarovanih poslopjih, kar je povzročilo 2,521.210 din ali 15% škode. Skupna škoda je torej cenjena na 16,217.322 din. Le v 37 primerih, torej 6% gasilci zaradi oddaljenosti ali neobveščenosti niso nastopili. Na požari-ščih pa je delalo skupno 11.964 gasilcev 2183 ur, to je 26,117.412 delovnih ur. S temi akcijami so preprečili približno za 95 milijonov nadaljnje škode. Ponesrečilo se je pri tem delu 49 gasilcev 5 smrtno, poginilo je pri požarih 84 glav živine in 524 kosov perutnine. Zanimivo je tudi, da je največkrat gorelo v opolnočnih in prvih popoldanskih urah. Premoženje vsega gasil stva v naši banovini se ceni trenutno na 60 milijonov, dolgov pa ima nekaj nad 4 milijone. Sledila so poročila predsednika tehničnega odseka Konrada Gologranca, predsednika samarijanskega odseka dr. Frante Misa in zelo obsežno poročilo predsednika kongresnega odbora Pavla Japlja. Lanski kongres je bil deficiten. O delu uprave >Sa-mopomoči« je poročal še poslovodja Zdravko Mikuž, nakar je bil sprejet proračun za bodoče leto v skupnem iznosu 728.097 din. Preureditev zveze O reorganizaciji gasilstva v naši državi je govoril starešina Snoj. Slovensko gasilstvo ie vedno prednjačilo ostalemu v državi. Slovenski, hrvatski in srbski gasilci so se spričo notranje preureditve države zedinil:. da ustanove tri narodne gasilske zveze, ki bodo združene v vse:lr-žavno zvezo z reprezentativnim značajem. Državna zveza bo odločala tudi v tehničnem cziru. V njej bodo narodne zveze zastopane z enakim številom zastopnikov, vsi njeni sklepi pa bedo morali biti soglasni. K besedi se ie oglasil tudi II. podsts-rešina zveze Markovič. ki je našim gasilcem čestital zavoljo uspehov pri delu. Up ava zajednice cslane v glavnem nespremenjena. Pred zaključkom zborovanja je bila sprejeta naslednja resolucija: »Slovensko gasilstvo kot narodna organizacija, ki šteje 31.000 izvršujočih č^nov. je pripravljeno vsak čas braniti interese in kerist: Jugoslavije ped narodno dinastijo Karadjordjevičev. Smatra, da rnu je zagotovljen uspešen napredek in razvoi edino v narodni državi Jugoslaviji v zvezi s Srbi in Hrvati ter v samoupravni Sloveniji. Zahteva skorajšnjo preureditev jugoslovanskega gasilstva na osnovi narodnih samouprav. ki nai ga gasilska zveza izvede v polno zadovoljstvo slovenskega, nr/at-skega in srbskega gasilstva.« Pančo Vladigerov in današnji konesrt Ljubljana, 21. aprila V Ljubljano je poslednje dni prispel priznani bolgarski komponist svetovnega slovesa, profesor sofijskega konservatorija Pančo Vladigerov. 2e v četrtek je imel v našem radiu koncert lastnih skladb, ki so izzvale veliko zanimanje. Pančo Vladigerov je danes popularna in znana skla-dateljska osebnost ter bo sodeloval tudi na jutrišnjem koncertu. V zvezi s tem je dal nekaj izjav. Kako boste udeleženi na filharmonlčnem koncertu ? Ljubljanska filharmonija bo jutri izvajala mojo »Vardarsko rapsodijo«, ki je doživela že čez 3000 izvedb po vsem svetu in moj »Klavirski koncert«, ki je bil na sporedih velikih koncertov tudi že nad 40 krat, tako n. pr. v Sofiji, Bukarešti, Bruslju, Pragi, Bratislavi, Stuttgartu, Zagrebu, Varšavi, Parizu, Budimpešti, Anversu. Amsterdamu in drugod. Klavirski del bom izvajal sam, saj se bistveno posvečam tudi solistični pianistični igri. Kakšna bo izvedba? Prepričan sem, da bo odlična. Poslušal sem že več skušenj, na katerih sem se uveril o velikih sposobnostih dirigenta dr. švare, ki je vsekakor Izvrsten muzik ter je z velikim smislom zajel ne le komplicirano ritmiko, temveč tudi prav tako komplicirano interpretacijo obeh mojih skladb. Tudi filharmoniki so odlični in tako bomo skupno jutri nudili koncert, od katerega bo imela publika prvovrsten umetniški užitek. Kakšni so Vaši odnosi do naših glasbenikov ? Najboljši. Cenim jih zaradi kvalitete njihovih del in zaradi ambicioznosti, ki jo izkazujejo. Naj omenim zlasti Osterca, enega najpomembnejših jugoslovanskih skladateljev, s katerim me že dolgo vežejo prijateljski ta strokovni stiki. Vesel sem, da sem ga našel živega ln zdravega po njegovi težki bolezni; sedaj mi je posvetil svojo zadnjo, sijajno zvenečo klavirsko skladbo, ki jo bom seveda marsikje izvajal. Dalje omenjam priznanega skladatelja škerjanca, Bravničarja in druge. Na Ljubljano vobče pa me vežejo lepi in tesni spomini ter se v njej počutim kakor doma. Tu so z lepim uspehom izvajali pred nekaj leti mojo opero »Car Kalojan«, tu sem že večkrat koncertiral in tu imam dolgo vrsto iskrenih prijateljev iz muzi-kalnih ter ostalih umetniških in izven umetniških krogov. Verjemite mi, da bom te stike gojil vedno tudi naprej in da se bom trudil za čim tesnejše sodelovanje bolgarskih in slovanskih muzikalnih ter kulturnih osebnosti vobče. Saj moramo samo na ta način graditi mogočno slovansko stavbo, ki bo jamčila za neovirano vsestransko rast slovanstva. In vaši skladatelji ? Delajo pridno, da se čimbolj približajo novim smerem in evropski muzikalni višini. Na mojo pobudo smo osnovali tudi ^Združenje sodobnih skladateljev«, ki mu predseduje direktor sofijskega konservatorija Canko Cankov. predsednikov namestnik pa sem jaz. Vaši bodoči načrti? Mnogo jih imam, čeprav je danes težko delati načrte. Pomislite, zaradi vojnih dogodkov na evropskem zapadu mi je šlo v izgubo čez 50 koncertov v različnih norveških. finskih, švedskih, belgijskih, ho-landskih, danskih in drugih mestih. No, pa človek kljub temu ne sme postati pesimističen. Načrte uresničujem, kolikor mi je spričo izrednih prilik mogoče ta trdno verujem v čas. ko bomo mogli spet mimo, brez ovir delati vsak na svojem kulturnem področju. Ste poslušali svojo rojakinjo Leven to vo v operi? Da, razume se. Poznam jo že od prej in sem bil prepričan, da bo doživela velik uspeh. In res! Včeraj je pela »Madame Butterflv« v formatu velike pevke ta v četrtek bo v »Adrijani« nedvomno tudi zmagala. Lepo poje in lepa je! To pa je maksimum, ki ga more nuditi operna pevka občinstvu. Prav gotovo bo v Ljubljani veliko zanimanje tudi za predavanje našega odličnega muzikologa in kritika Kam-burova. In vse to je zasluga delavnosti vaše jugoslovensko-bolgarske lige, ki je našla na pristojnih mestih v operi, filharmoniji in drugod polno razumevanje. Takšna stremljenja kulturnega izmenjavanja in združevanja dveh slovanskih narodov je opaziti le redkokje drugod. Kako dolgo ostanete pri nas? Žal bom moral iz vašega lepega, privlačnega in kulturnega mesta kmalu odpotovati, ker imam na sporedu vrsto koncertov v Bolgariji, razen tega pa me čakajo moji učenci na konservatoriju. Vendar upam, da se kmalu spet vidimo. Sicer pa se še itak vidiva jutri na koncertu. Poslovil sem se od prijaznega umetnika v prepričanju, da se bo kulturna Ljubljana velikemu skladatelju za njegovo pozornost oddolžila z lastno pozornostjo ter se ne bo prikrajšala za izredni estetski užitek, ki ji ga bo nudil ponedeljski filharmonični koncert. cd. Pevski zbor Glasbene Matice v torek ne bo imel vaje, pač pa v sredo in četrtek, obakrat ob 20. uri pod vodstvom ravnatelja Poliča. Odbor. Jugoslovensko - bolgarska liga v Ljubljani vabi vse svoje člane in prijatelje bolgarske kulture, da se udeleže nocojšnjega koncerta Ljubljanske filharmonije, ki je prirejen v okviru bolgarskega glasbenega tedna ta bo ob 20. v veliki dvorani hotela »Union«. Naša dolžnost je, da s svojo udeležbo počastimo slavnega bolgarskega skladatelja g. prof. Panča Vladige-rova, ki bo pri koncertu osebno sodeloval. Bolgarski odmevi Izjav dr. Mačka Sofija, 21. aprila. AA. List »Slovo« objavlja dolg članek Kožuharova pod naslovom »Dr. Vladko Maček«. Pisec ugotavlja med drugim, da bi bil dr. Maček eden izmed najbolj popularnih političnih mož naše celine, če ne bi obstojale figure današnjih diktatur v Evropi. Narava ga je usposobila za veliko vlogo ne samo v usodi svojega naroda, temveč tudi Jugoslavije. Nato opisuje Kožuharov sprejem pri dr. Mačku in podaja simpatičen popis njegove osebnosti. Nadalje navaja dr. Mačkovo izjavo o organizaciji miru na Balkanu in o jugoslovensko-bolgarskih odnosih ta pravi, da je dr. Maček s še bolj prepričljivim tonom izrazil svoje prepričanje, da bodo navzlic črnogledosti nekaterih krogov volitve v Jugoslaviji razpisana, čim bodo razmere dovoljevale. List pravi dalje, da se je dr. Maček dolga leta boril za individualnost svojega naroda in da je bil istočasno propovednik zbližanja med slovanskimi narodi, zlasti pa med južnimi Slovani. Glavni urednik »Mira« dr. Brzicov piše med drugim, da je dal tridnevni obisk bolgarskih novinarjev v Beogradu povod tisku, da je posvetil več pozornosti Jugoslaviji ter jugoslovensko-bolgarskim od- f Dotrpel je naS dobri oče, stari oče Martin Pavlin železničar v pokoja previden s tolažili svete vere. K zadnjemu počitku ga spremimo 22. aprila ob %17. uri. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. LJUBLJANA, 20. aprila 1940. FRANC, JOŠKO, PETER, ANICA — otroci, in ostalo sorodstvo. nosom. Nikoli ni bilo bolj kakor danes neogibno potrebno, da razmišljamo o naših sosednih odnosih, in sicer prav zaradi dogodkov na zapadu. Ti odnosi niso bili nikdar bolj pomembni in s tem se pojasnjuje sedanje zanimanje bolgarskega tiska, če bosta obe državi v resnici v dobrih odnosih, ne bosta mogli iti narazen. Iskreno prijateljstvo se doseže, če se odstranijo dvomi in nezaupanje. Zato je treba, da sodelujeta obe državi popolnoma kot enakopravni. Naše Prvo Rogozovo gostovanje v »Hamletu« je potrdilo njegovo priljubljenost pri občinstvu, ki je gosta prisrčno sprejelo. Uspela sobotna predstava je priča velike prizadevnosti in umetniške zmožnosti našega ansambla. Jutrišnje gostovanje bo za abonma A. OPERA Ponedeljek. 22.: zaprto. Torek. 23.: zaprto. (Gostovanje opere v Celju: Rusalka). Sreda, 24.: zaprto. četrtek, 25.: Adriana Lecouvreur. Izven. Gostovanje bolgarske sopranistke Vanje Leventove ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Torek, 23. aprila ob 20.15 Pekovska. Zgodbo o bogatem peku, ki se je oženil z neko plemkinjo ta si je z njo nakopal na vrat cel kup plemenite žlahte, ki bi ga skoraj upropastila, ste gotovo že slišali, šentjakobsko gledališče jo uprizarja pod imenom »Pekovska« z izrednim uspehom Jutrišnja predstava »Pekovske« bo ob 20.15. Je drobrodelna in sicer za revne učenke Državne ženske realne gimnazije v Ljubljani. Občinstvo opozarjamo, da si tudi za to predstavo pravočasno priskrbi I vstopnice. Tomšič še v grobu brez miru V obžalovanja vrednih okoliščinah se nam odpira problem poslednjega bivališča prvaka slovenskih novinarjev, njegovega spomenika in še nekih drugih vprašanj, ki se tičejo mariborske čitalnice in Slovenske Matice Anton Tomšič Vsak kraj je nekaterim njihova useda, tako je Maribor postal usodepoln za Antona Tomšiča. Najbrže bi ga tudi brez Maribora danes ne bilo več med živimi; skoro gotovo pa ne bi bil moral tako prezgodaj v grob, a prav gotovo njegov večni mir in pokoj ne bi bil že po komaj 70 letih nikjer tako kruto prekinjen, kakor se je to brez posebne potrebe dovoljenja in opravičila zgodilo tu v našem Mariboru drie 12. aprila 1940. In sicer zgodilo baš od strani tistih, katerih prednikom je Tomšič v življenju storil toliko dobrega. Ni to ironija: Tomšičevi nasprotniki so pred svojimi somišljeniki častno rešili mrtvega Tomšiča klevete samomora in dali so mu prostor za večni pokoj ter ga tudi ves čas pustili v miru počivati. Onim pa, ki so šele zdaj, ko je Tomšič že nad pol stoletja počival v grobu, postali njegovi politični nasprotniki. je postal Tomšič v svojem grobu naenkrat tako na poti. da je moral skrivaj izginiti iz svojega večnega doma na pokopališču, kjer je še danes na stotine drugih grobov. Vsilili so mu drugo pokopališče. kjer mora svojo večno domačijo zamenjati z grobnico v družbi rajnkih, ki jih v življenju ali sploh ni poznal, s katerimi pa gotovo ni imel nobenih zvez. — Problem izenačenja po smrti? Že s tem je Tomšič še v svojem grobu pestai oziroma nadalje ostal narodni mu-čenik. Usoda, ki ga je pred 73 leti privedla v Maribor, ga je tudi po njegovem tragičnem koncu spremila v grob. Ko se je zrahljala zemlja nad njim, je avstrijska vlada še stikala za zvezami iz njegovega delovanja za veliko jugoslovansko idejo. Tako važen se je še mrtev Tomšič zdel visokim in najvišjim vladnim krogom! (Tik pred smrtjo je imel več tiskovnih pravd, katerim naj bi v ugodnem izidu pred novo poroto v Celju sledilo še 13, od vlade in armade priporočenih.) Ko so Tcmašiča položili v to zemljo, to že ni bila več božja njiva miru, marveč že sporno polje starega boja za pokopališče. obstoječega iz starega in novega oddelka. na katerem se nahaja Tomšičev grob. Kot lastnica celega pokopališča se smatra stolna in mestna župnija. Temu nasproti pa obstoji trditev, da je bilo staro pokopališče last stare slovenske župnije (sder alten Windischen Pfarre), ki je prvotno obsegala vsa predmestja na levem bregu Drave, dočim se je mestna župnija omejevala le na notranji del mesta- iirela je svoje pokopališče okoli stolnice in se je šele po opustitvi tega pridružila pokopališču slovenske župnije, iz katere arhiva pa so izginile lastninske listine, še preden so to župnijo spet prevzeli frančiškani (1881.). To lastninsko sporno vprašanje samo beležimo. Važno za nas je dejstvo, da jte to pokopališče cerkveno in ne občinsko. V tej razliki namreč leži — Tomšičev primer kot problem. Občina ima do cerkvenega pokopališča le dolžnost nadzorne oblasti, nima pa nobene pravice samovoljnega razpolaganja z obstojem pokopališča; to je pogodbena stvar pokopališke uprave ln lastnikov grobov in spomenikov. Da bomo to v zvezi s Tomšičevim primerom še bolje razumeli, oglejmo si na kratko prej še Tomšičev spomenik. Takoj po Tomšičtvi smrti je izšel na slovenski narod naslovljeni poziv k zbirki za njegov spomenik. Že na prvi poziv je dospela za tisti čas lepa prva zbirka. Značilno je, da se v seznamu darovalcev nahaja zelo mnogo duhovnikov. Prihodnje leto je bilo že toliko denarja nabranega, da so lahko mislili na naročilo spomenika, še več. Mislili so celo na poseben duhovni spomenik, na ustanovo, o kateri bo še govora. Spomenik se je poveril ljubljanskemu kamnoseku čamerniku. Dovršen je bil 1. 1875. Za postavitev spomenika na Tomšičevem grobu je bila nameravana velika slavnost pod okriljem mariborske čitalnice. Toda pred to proslavo je dobil na- sprotni nacionalni šovinizem tak strah, da je vnanja javnost šele pozneje iz kratke notice v »Slovenskem Narodu« izvedela, da Tomšičev spomenik s takim napisom že stoji. Kako je spomeniški odbor še potem, ko je Tomšičev grob že dobil od vsega naroda darovani spomenik, ki naj bi bil prvi slovenski javni spomenik v Mariboru, skrbel tudi za trajen duševni spomin na Tomšiča; kako je Tomšičeva posmrtna usoda prišla v ožji stik z Matico v Ljubljani in s Slovansko čitalnico v Mariboru; kako je nastala širši javnosti sploh še neznana literarna in žurnalistična Tomšič-Jurčičeva ustanova, vse to je najbolj razvidno iz sledečega posnetka iz XIX. rednega občnega zbora Matice Slovenske z dne 5. decembra 1. 1883, ki se doslovno glasi: »član g. Leveč poroča o Tomšičevi ustanovi. Odbor za Tomšičev spomenik je nabral do 6. I. 1872 vsega skupaj 1721 gld. 50 kr. in sklenil v posebnej seji, postaviti pokojniku spomenik, ostale denarje pa za duševni spomenik osnovati ustanovo, kteri bi bil namen podpirati slovensko literaturo in žurnalistiko. Novce je oskrboval pokojni dr. Rapoc; poravnali so se pogrebni stroški, poravnali nekteri zaostanki, postavil se je lep spomenik, naročila se je pokojnikova slika, ter plačevali stroški za oskrbovanje groba. 31. maja 1881. 1. sklene odbor izročiti nekoliko nabranih novcev ma-riborskej čitalnici v vedno oskrbo Tomšičevega groba, ostalino pa prepustiti Matici v izvršitev sklepa iz 1. 1872. 1., da namreč skrbi za ustanovo. Po smrti dr. Rapoca in dr. Kocelija je bil dr. Sernec sodnijsko pooblaščen, izvršiti odborove sklepe. Dr. Sernec je svojo nalogo hitro in točno izvršil in mariborskej čitalnici poslal v omenjeni namen 508 gld. 42 kr. (podčrtal je pisec), Matici pa 1242 gld. 77 kr. Matičin odbor dosedaj o tem še nij sklepal, kako se porabijo ti novci, porabili se pa bodo gotovo v darovani namen. Sklenil je te novce naložiti na posebno knjigo ter o ustanovi voditi poseben račun. Slednjič predlaga poiočevalec: Naj slavni zbor presit no hvalo \ darovalcem in nekdanjemu odboru za Tomšičev spomenik in naj naloži od box u Matičnemu, da se če posebej pismeno ; ah vs.li g. dr. Sei-necu, odvetniku v Mariboru, za točno in hitro izročitev sklepov. (Predloga se sprejme''..) S predstoječo objavo (iz Letopisa Matica Slovenske za leto 1884., stran M0.) je za drugo priliko podana možnost za natančnejše pojasnilo o nadai:nii usodi Tomšičeve ustanove. Trenotno za r.as važnejša — kar se tiče groba in spomenika — je javna ugotovitev dejstev: 1. da je bilo že od vsega početka za Tomšičev grob in spom^aik stvarno in pravne tako skrbljeno, da bi morala ostati za vsakogar nedotakljivo; 2. da je bila ta posebna skrb poverjena Slovanski čitalnici v Mariboru, ki je — ker ves ta čas ni bila odvezana od omenjene oskrbe — moralno in po zakonu še danes odgovorna za sedanjo in bodočo usodo Tomšičevega groba in spomenika; 3. da pa zadene sood/o ornost tudi povzročitelje samovoljnega izkopa in prenosa Ton šičevih zemskih ostankov, zrušenia njegovega spomenika ter razpolaganja z njim. V koliko je za storjeno dejanje nadalje soodgovorna tudi stolna in mestna župnija v Mariboru, to spada v okvir posebnega pojasnila oziroma odgovora na vprašanje, zakaj se označuje baš primer Tomšiča kot problem naših pokopališč. Ko je bilo to poročilo pisano — in to je bilo en teden potem, ko so Tomšiča pregnali iz njegovega večnega počitka, Tomšič še ni prišel do svojega novega pokopališča na Pobrežju. Tam nekje na po-breškem pokopališču z drugimi v zaboju zaprt je moral počakati do izkopa še 6 drugih sličnih »sotrpinov«, tako da pridejo vsi v skupno grobnico na frančiškanskem pokopališču. Je pa na delu akcija, da dobi Tomšič za neopravičeno prekinje-nje njegovega večnega počitka in motenja tuje posesti primerno zadoščenje. Slika nam kaže dne 11, aprila porušeni spomenik in dne 12. aprila izkopani Tomšičev grob. Mož t. lopato je grobarjev pomočnik, a oni drugi je bil — namesto čitalnice — dolga leta skrbnik Tomšičevega groba Gumi, vladar sveta Na obisku v tovarni, ki preustvarja eno najbolj iskanih surovin naših dni Jugoslovenske tvornice gume v Kranju Sgomenik nekoč Nekdo si je pred dobrima dvema stolet-jima skrbno ogledal belkasto tekočino, ki se je cedila iz skorje tropskega drevesa heveje in se, prestrežena v posodo, sesedla, kakor se sesede mleko: na vrhu se je nabrala smetana, spodaj je ostala vodena tekočina. Indijanska plemena v Braziliji ln domačini Vzhodne Indije so že dolgo uporabljali to nenavadno mleko za izdelavo čevljev, za plamenice, posodo. Leta 1761. so se začele kemične preiskave »la-texa«, sesedenega mleka heveje. V tej čudežni smetani so ležale klice avtomobila, dežnega plašča, gumijevih škornjev, policijskega pendreka... človek, ki je prvi preizkušal lastnosti latexa, je prisluhi.il bodečim desetletjem in njegovo tenkočutno uho je zaznavalo ropot tisočerih ka-landrov, drdranje avtomobilov po asfaltiranih cestah, pridušene stopinje stoterih nog. obutih v cenene gumijeve škornje ... Dali bomo človeštvu dar neprecenljive vrednosti, dar, ki bo pospešil tok življenja, mu izpremenil videz ... dali bodo človeštvu gumij — so šepetala njegova usta. Milijoni ljudi bodo blagoslavljali te dneve, ko so izkušeni možje s tolikšno pozornostjo raziskovali lastnosti mleka tropskega drevesa heveje! Stotisoči črnih rok je seglo po nožih. Po črnilh hrbtih so padali udarci. Portugalci, Španci. Holandci — ljudje iz Evrope, ki se je naveličala starega načina živ 'ljenja, so mrzlično šteli dragocena debla heveje in črne roke, ki so doprinašale svoj krvavi davek Evropi... Koliko kubičnih metrov na dan delamo? Pospešite delo. ne štedite udarcev! Evropa čaka na gumij!... Brazilija, Afrika. Ceylon, Borneo, Avstralija — čez ves tropski svet se je raztegnila ena sama plantaža gumijevih dreves, človek je odkril nov idol, novo zlato tele, ki ga je molil: gumij... Kako se obnaša latex pod različnimi temperaturami? Kakšne so lastnosti gumija, če mu primešamo žvepla, bitumena. cinkooksida? Porajala so se vprašanja, na katera so strokovnjaki noč in dan iskali odgovorov. Svet — poslovni svet, seveda — je doznaval za nove genialne recepte. Vsak naslednji dan je prinašal novih možnosti za obdelavo gumija. Cele plantaže so delale za Američana Forda. Gumi si je osvojil svet — vseh pet kontinentov. Stotisoče mešalnih valjev gnete dan na dan gumijevo testo in ga po točno določenih receptih izpreminja v preko dva tisoč najrazličnejših izdelkov. Stotisoče rok pozna eno samo opravilo: v majhne lepenkaste škatlice spravljajo gumijeve podpetnike. jemljejo iz kalupov rdečkaste termofore, preizkušajo trdnost gumija v laboratorijih, preizkušajo nove recepte, izpopolnjujejo stare — vdinjane so proizvodnji gumija ... Sonce sije na hiše v Kranju, na visoke dimnike, ki se kakor ogromne, rdeče roke dvigajo v zrak. V Jugoslovenskih tvor-nicah gumijevih izdelkov dela preko štiristo parov rok. Daleč je Holandska Indija s svojim vročim podnebjem, s svojimi eksotičnimi drevesi, rastlinami in ljudmi. Delo, ki so ga nekega dne prekinili na Javi, na Sumatri, nadaljujejo roke naših gorenjskih delavcev. Ogromni valji mešalnih strojev gnetejo testo, ki mu delavci dodajajo krede, žvepla, plinskih saj, olja. stearina, barvil... Tri četi t ure se valja ropotaje vrtita, preden je testo uporabno za nadaljno predelavo. Med mešanjem je gumij izgubil nekatere svoje važne fizične lastnosti, utrudil se je, potreben je počitka. Zadostuje mu štiriindvajset ur — toda medtem se je testo pošteno ohladilo in strdilo. Treba ga je znova pregreti, da postane voljno, z glasnim pokanjem mešata druga dva ogromna valja spočito testo, ki se navija okoli valja, kjer ga spretne delavčeve roke razrezujejo in ga znova mečejo na vrh valja, dokler se vsa ta črna gmota ne segreje do določene temperature. Takrat steče kalander. Njegovi valji počasi žro črno testo in ga te-nijo v ploskve, ki teko po platnenem traku in se navijajo na vreteno. Ogromno nazobčano kolo kalandra se vrti. mikrometer pravi, ali je debelina ploskve pravilna, in dve žuljavi roki posipata tekočo ploskev gumija z belim prahom. To je gumijevo usnje za čevlje. Medtem ko se tu na leseno vreteno navija meter za metrom gumijevega usnja, mešajo valji sosednjega kalandra gumijevo testo s plinskimi ?ajami, do 100 kg na uro. To je gumij, ki bo odporen zlasti proti obribu. Ne smejte se! Potrošnja pol cijskih pen-drekov se je znatno povečala. Tudi zanje so dol'čili poseben recept, po katerem se gumiju primeša žveplo in drugi vulkaciti. To je samo eden izmed dveh tisočev proizvodov, ki jih izdelujejo v tovarni ... Osemurni delavnik je dolg. V osemur-nem delavniku prsti stotisočkrat ponove iste majhne kretnje — pobirajo s kupa lepenkaste škaltlice, vlagajo vanje pod*>et-nikc in jih zapirajo. Osemurni delavirk nikoii nima konca. Tam. kjer je bil prenehal danes, se bo začel jutri — podjetnikov in ler^nkastih škatlic nikoli u? tx> zmanjKalo in zmerom bo stala nad nj'mi ženska v svoji preprosti delovni bluzi in bo pona> ljala iste majhne kretnje. Vsaka teh žensk, ki stoje za dvaintrideset metrov dolgo mizo, ima pred seboj par neiz-gotovljenih čevljev, vsaka ima pred seboj svoj osemurni delavnik, svojo družino, svoje življenje, šestdeset majhnih mizic teče v nepretrganem krogotoku okoli mize. Vsaka mizica nosi s sabo po en par čevljev. Vsaka ženska mora izvršiti svojo določeno operacijo natanko v času, dokler ne priteče do nje naslednja mizica. Vsakih osem ur oddaja teh šestdeset parov rok novih tisoč opank, ki jih posebni vlaki odvažajo na jug. Vsakih štiriindvajset ur prihaja s krojev novih tisočpetsto pnevmatik za kolesa. Vsako uro, vsako minuto oddajajo stroji nove količine gumijevih oevi za škropljenje vrtov, za gasilske cevi, za zavore, za železnice, za okna avtobusov ... V hidravličnih stiskalnicah, pod pritiskom tristo atmosfer, v pari, segreti do stopet-in tri deset stopinj se vulkanizirajo in oblikujejo podplati za opanke, ročke za kolesa, termofori, podpetniki... vsakih osem ur novih pet tisoč podpetnikov. V ogromnem avtoklavu — ki je kombinirana stiskalnica s kotlom — se vulkanizirajo in oblikujejo gumijeva kolesa za tovorne avtomobile. Da se lahko ta ogromni aparat pravilno giblje in diha. sta potrebna dva kotla, ki razvijata paro s pritiskom desetih atmosfer — do milijon šeststotisoč kilogramov pare na mesec! Po železnih ceveh se pretaka ta para iz oddelka v oddelek kakor kri po telesu in napaja vso tovarno z energijo. Delajo stroji, delajo roke, delajo pa tudi skrivnostni fizikalni, mehanični in kemični zakoni. Vsak izmed teh dva-tisočev proizvodov je namenjen dobrobiti človeka. .V oddelku za termoloro Izkušnje na Finskem V . zvezi z vojnimi dogodki na Finskem so se v pogledu letalskih napadov in obrambe zbrale izkušnje, ki zaslužijo, da se objavijo tudi naši javnosti, švicarska revija »Luftschutz« pravilno navaja, da so sovjetski letalski napadi ovrgli splošno trditev: »Moje bivališče je tako majhno, da sovražnik na njega ne bo spuščal dragih bomb!« študij letalskih napadov na Finskem je dovedel do spoznanja, da je dobro organizirana opazovalna služba in hitro delujoča služba javljanja nevarnosti jako važna. Obojno službo je bilo v finskih obalnih mestih le težko izvajati, ker je polet sovjetskih letal iz Baltiškega porta na Estonskem do teh mest trajal približno le 20 minut. Veliko škodo, povzročeno pri letalskih napadih, je treba v prvi vrsti pripisati momentu presenečenja. Prebivalstvo ni imelo časa, da bi se podalo v zaklonišča, rove ali kleti. Sovjetski letalci so napadali tudi središča mest, posebno tam, kjer so se nahajali vojaški objekti (vojašnice itd.). Iz majhnih višin so padale mine kakor tudi vžigalne bombe. Vžigalne bombe so bile v splošnem 5—6 kg težke, nekatere tudi 50 kg. Rušilne bombe pa so bile v splošnem 50—100 kg težke, pri nekaterih se je ugotovila teža 200 kg in v dveh primerih celo 300 kg. Zelo zanimive so izkušnje o učinkih teh bomb ter o zaščiti, ki so jo nudila zaklonišča in navadne kleti. Poslopje tehnične visoke šole v Helsinkih je bilo porušeno od težkih bomb, ne da bi bile bombe prodrle do kleti. V soseščini je bila neka 5-nadstropna stanovanjska hiša istočasno zadeta od nekaj bomb. Stavba je bila dobesedno porušena, toda klet je ostala ne- poškodovana V vseh drugih primerih se je pri 5nadstropnih stavbah ugotovilo, da so bombe prodrle običajno do tretjega nadstropja, le redko pa do drugega ali prvega, to pa zaradi relativno majhne teže bomb in majhne višine padanja (75 do 150 m). Navodila finskih oblastev prebivalstvu, da se pri »alarmu« takoj podajo v kleti ali pod močne oboke pritličnih prostorov, so se torej v danih razmerah poka-zala kot pravilna. Od oseb. ki so se ob napadu zadrževale v zakloniščih (tudi v navadnih kleteh) ali v pokritih jarkih, ki so bili prirejeni na javnih trgih, ni bil nihče ubit. Neka 100 kg težka bomba je udarila 20 m od vhoda v zasilni jarek, ne da bi bila jarek ali koga v jarku poškodovala Neposredno ni bil zadet noben jarek. Po mnenju finskih strokovnjakov nudijo pokriti jarki dragoceno zaščito. Postavitev gasilske straže na podstrešju ali stopnišču zgradb (kar predvideva tudi naš pravilnik o zaščiti) se je pokazala kot neumestna, ker so spuščali na isto stavbo hkrati rušilne in vžigalne bombe. Na podlagi teh izkušenj je bilo odrejeno, da se morajo ob letalskem napadu zateči vsi člani hišne zaščite (gasilci, samarijani) v zaklonišče, in če je potrebno, nastopijo šele po napadu. Organizacija finske civilne obrambe proti letalskim napadom je bila do 15. novembra leta 1939, t. j. do časa, ko je stopil v veljavo zakon o obvezni zaščitni službi, osnovana na prostovoljni podlagi. Pred dvanajstimi leti so že pričeli z organizacijo civilne protiletalske obrambe ter so iz-vežbali 300.000 oseb. V tem številu ni za-popadena policija, gasilci in osebje v bolnišnicah. B. i. Viipuri po napada sovjetskih bombnikov L. KIAITA: M Novo iivlienie Tale da je Andrej Benčan? bi dejal kdo njegovih stai ih znancev pred časom iin bi se skoraj gotovo široko začudil. Ne. ne, gospoda, ta ni tisti, ki sem ga poznal, s katerim sva houila skupaj v šolo in srno ga imeli tako zelo raxii zaradi njegove poštene, iskrene odkritosti, zaradi prešerne, šegave narave, s katero je razveseljeval prijateljsko družbo, zaradi ostroumnosti in boga Lega znanja, ki je marsikomu odprlo oči in mu pokazalo pot 'lo resnice, do kritičnosti razuma. No. če je pa ta v resnici Andrej Benčan. potlej se je pa močno, močno izpreiuenil skozi leta. Zanemarjena, opletajoča se pojava pijanega človeka, ki dorralega večer za večerom v gostilni pri Zlati ribi« uganja svoje brez-miselne norčije, udarja onemoglo s pest-mi ob mizo in sc mu usta polna žgane pijače in velikih, poceni oesed o rečeh, ki bodo danes ali jutri zasukale trhle tečaje sveta. Tako klavrno mu pristoji takšna alkoholna vznesenost vodnika in preroka. sleherna njegova beseda izzveni kot porog, kot bedno norčevanje iz samega sebe — iz idealnega mlaaega fanta trdnih idej in z živo življenjsko vero v srcu, ki se je šel iz gimnazijskih klopi v življenje bit in se kovat v moža! Resnica je ta, da se je Andrej Benčan v svojem dvaitridesetem letu preprosto povedano zapi. Ne čisto- ampak toliko pač. da bi mu lahko vsakdo rekel v obraz: Izgubljaš se, bratec, šc korak ali dva in izgubljen boš do kraja! Izprva je živet se reče. spodobno, kakor po paragrafih. Stopil je v službo pri veliki banki, postal uradnik zavarovalnega oddelka. Privadil seje svojega posla, ki mu ni preveč stiskal motžgan. Bilo je za kruh. za suhe, stvarne potrebe dneva. Potlej se jc oženil, kajti v svoji motški samoti je moral slej ali prej srečati in spoznati žensko. Kam pa naj bi s prekipevajočimi čustvi srca. in glasom krvi, ki ga je porajala sleherna pomlad, človek se oženi, kakor da je to že stara, preizkušena navada, ki se ji ne smeš odreči — najame stanovanje dveh sob in kuhinje ter prične zakonsko ž:vlje-nje z vsemi radostmi m bridkostmi. Nihče ne more trditi, da ne bi imel Andrej svoje žene rad. bila je to skromna, tiha ženica. ki je debro gospcdinjila, prav po žensko razumna, brez velikih zahtev, pa tudi brez česa drugega, kar bi preseglo žvenket p'.ošč na štedilniku, skrbi za moževo obleko in Jjubezensko vdanost zakonske žene v postelji. Večji del j3 samo napol poslušala moževe govor ance, ki jih je pletel. preden sta pozno v noči zaspala ding ob drugem. O, Andrej je koval še velike načrte v svoji vsakdanjosti, bral je precej in budno spremljal dogodke v svetu. Nekaj bo že napravil, kar tako ne bo tiščal v sebi bogastva misli in znanja ter igral vlogo pisarniškega robota. Ali bo nekaj napisal, pošiljal politične članke v časopise, nemara poizkusil srečo v govor- Javna tribuna 0 hvaležnosti Govoriti danes o hvaležnosti sveta, je res precej težka stvar. Na žalost imamo na vseh koncih in krajih toliko nehvaležno-sti. Kljub temu smatram, da je vendarle nekaj izjem. Naj eno teh izjem v par vrsticah prikažem, da ne boste mislili, da ni na deželi nič posebnega in za današnje razmere upoštevanja vrednega. Hvaležnost bi po mojem mnenju lahko uvrstilli v razne kategorije, kakor so uvrščeni na primer državni uradniki. Gotovo mi bodo* gospodje državni uradniki oprostili, če se jih v teb vrsticah spomnim, ne v splošnem, ampak samo posameznih hvaležnosti. Saj veste, da roben deželan ne more mimo in tudi ne brez njih. Kajti v zadnjih letih so se nekateri resnično prav hvaležnega izkazali "našem srezu na Dolenjskem imamo uradnika, ki je v zadnjem času kaj hitro prišel v V. položajno skupino. Njegoya žena je prav tako državna uradnica višje po-ložajne skupine. Omembe vredno dejstvo je, da si je ta gospod svoj službeni okoliš sam izbral. V zasebnem življenju se je že opetovano izkazal kot odlličen agitator, dober govornik itd. Za njegovo zadržanje na prosvetnem polju je prejel mnoge ugodnosti, med drugimi tudi brezplačno stanovanje v uradnem poslopju. To stanovanje je namreč vedno na razpolago vodji uradov, ki se nahajajo v tem poslopju. Ker pa ta nc uporablja stanovanja v uradni hiši, ga uživa že del j časa uradnik V. položajne skupine. Seveda prejema za brezplačno stanovanje tudi stanarino. Preden se je vselil, je bila v njem nekaj mescev družina mladega naprednega uradnika. Prav v kratkem času se je morala izseliti in prepustiti stanovanje uradniku V. polložajne skupine, katerega gospa ima prav dobro službo in je brez otrok. In to še ni vse. Za vse navedene in še drage razne dobrote se je izkazala tudi njegova gospa na prosvetnem polju zelo hvaležno. V svojem poklicu kot pedagoginja je pretepala že večkrat otroke. Posebno pri srcu ji je sokolska deca. Ob neki priliki jo je ■pozdravil sin revnega delavca s sokolskim pozdravom: Zdravo! In kaj mislite, kako mu je odgovorila? S palico ga je pretepia! Kaj pravite, ali ni tako obnašanje prav tako neke vrste »hvaležnost«? Poglavje o cenah Gospod urednik! Nedavno je bil v Ljubljani ustanovljen odbor za pobijanje draginje, a zdi se mi, da ta odbor spi spanje pravičnega. Doslej vsaj še nismo čuli, da bi se v resnici izvajala stroga kontrola nad cenami, in v listih še nismo brali ničesar, da ta ali ona stvar ni v redu, ali da so cene na trgu in v trgovini v opreki s predpisi. Da odbor za pobijanje draginje menda res spi, naj vam ilustrira naslednji drastični primer: Sem stalni odjemalec zobne kreme Koly-nos — oprostite, nimam namena delati kake reklame za tvrdko. Oni dan sem stopil v neko trgovino in zahteval tubo Kolyno-sa. Trgovec mi je rekel, da se je zobna krema precej podražila, ker je pač inozemsko blago, da stane 17 din in da je v kratkem celo ne bo mogoče več dobiti. Nie nisem rekel, temveč mirno plačal, dasi se mi je že skok za dva dinarja pri tubi zdel malce visok. A kdo popiše moje začudenje ko sem pred dnevi v drugi, večji trgovini sredi mesta zagledal na listku črno na belem: Kolynos — 19 din. Torej že dva trgovca, ki se ne skladata s cenami ali vsaj s predpisi. S tem pa moje poročilo še ni izčrpano. Včeraj sem v neki lekarni opazil, da imajo Kolynosovo zobno kremo in namenoma sem malce naivno vprašal: — Ali se še dobi Kolynos ? Vljudno so dejali, da še, in ko sem vprašal za ceno, so rekli, da stane prav toliko kakor poprej — namreč 15 din. Za vsak primer pa je gospa še pogledala v cenik. Vprašam vas, gospod uredmk, kako je mogoče, da cena za tubo zobne kreme Kolynos diferira kar za reci in beri 4 din? če je taka razlika že pri zobni kremi — pa še celo v obratni smeri med trgovino in lekarno — kakšne morajo biti šele razlike pri drugem blagu, ki ga na oko ne morete razlikovati ? Upam, da moja pritožba ne ho ostala glas vpijočega v puščavi! Konstrukcija jadralnih letal V vseh državah, kjer goje jadralno letalstvo, je zelo razvito tudi Izdelovanje letal odnosno konstruiranje novih tipov. Konstrukterji, ki imajo stalno pred očmi rezultate enega, komaj v enem letu že skonstruirajo novo brezmotorno letalo, seveda izpopolnjeno tako v pogledu lepote kakor še posebno v letenju. Tako delo je smotrno in daje veliko prilike za uspeh. Tako je drugje, kjer imajo na razpolago dovolj sredstev. Pa si oglejmo, kako je pri nas. Svoj čas so bili naši jadralci primorani, letati na slabših letalih pač zaradi tega, ker so nastajale različne ovire, zaradi katerih ni bilo mogoče dobiti načrtov tujih konstrukcij (domačih konstruk-terjev pa je bilo malo), še pred kratkim so bila pri nas jadralna letala zelo draga. Hvala bogu pa se je zdaj nekako izboljšalo. K temu je pripomoglo, da imamo pri nas že skoraj ves potreben material doma, tako da je kupovanje tujega zmanjšano na minimum. Poleg tega pa so se pričeli tudi pri nas pojavljati konstrukterji, katerih veliko delo bi bilo treba še bolj podpreti, da bi lahko dosegli potrebne rezultate. Vendar se delo konstrukterjev deloma olajša s tem, da jim jadralni piloti ctalno poročajo o lastnostih letala v zraku. Tako bodo na podlagi pilotovih opazovanj lahko prišli do pravega sklepa, ki bo povod za izboljšanje novega letala iste konstrukcije. Vsaka vrsta jadranja zahteva ustrezajoči tip letala brez motorja. Razlike, ki sicer niso bog ve kako velike, so vendar važni faktorji za dosego uspehov v posameznih vrstah jadranja. Zato mora vsak konstrukter, preden prične z delom, točno vedeti, za kakšno vrsto jadranja bo služila njegova nova konstrukcija. V glavnem bomo visokozmožna jadralna letala razdelili na tri skupine: a) letala, namenjena za daljinske polete (potovanja), b) letala za letenje v nevihti in oblakih ter za izvajanje akrobacij in c) letala, v katerih so združene vse vrline, ki dajejo možnost, da se letalo vsestransko uporablja. Ta zadnja vrsta letal je pa zelo redka, saj je težko zbrati v enem aparatu veliko hitrost, majhno težo, izredno trdnost in veliko drsno razmerje, ker si ti faktorji deloma nasprotujejo. Letalo, ki je namenjeno daljinskim poletom, mora biti zgrajeno čimbolj po zahtevah aerodinamike, da bi tako dobili čim večjo hitrost. Teža pa tudi ne sme biti prevelika, ker bi s tem spet zmanjšali trdnost letala. Najprimernejša velikost letala za potovanja je od 16 do 20 m. Pri vsem tem pa moramo imeti pred očmi še nekaj. Pri letenju v oblakih z omenjenim letalom često nastane nevaren moment, ki ga nikakor ne smemo podcenjevati. Vsak jadralec, ki je kdaj že letel v oblakih, ve dobro, da je zelo težko s pomočjo inštrumentov držati letalo v ravnotežju. V oblaku se hitrosti letala silovito hitro menjavajo. Poleg tega pa mora letalo izdržati tudi nepravilne in močne udarce zračnih struj, ki prav za prav tvorijo oblak. Nevarnost je torej pri tem, da se odlomi krilo. Da bi preprečil nesrečo, napravi jadralec v takih primerih tako imenovani »vri«, to je padanje letala na glavo v obliki svedra, in sicer tako dolgo, dokler ne pride iz oblaka. Pa tudi tu se nam stavlja nov problem. Letalo mora v tem padanju imeti čim manjšo hitrost, sicer nastane tudi tu nevarnost, da se odlomi krilo. Razen tega pa mora letalo v to padanje in iz njega brez posebnih težkoč. Letalo, ki je namenjeno predvsem jadranju v oblakih, naj bi bilo približno takole: Teža mora biti zmanjšana na minimum, seveda ne slemo pozabiti, da je trdnost letala važnejša; lahko mora pasti v »vijak« in iziti iz njega; zmanjšati mu je treba hitrost, kar pa doležemo s tem. da mu damo oglat trup in debelejše profile krila. Povečamo s tem upor, obenem pa v padanju v vijak zavremo hitrost padanja in tako izključimo lom krila. Razpon krila je lahko manjši, ker tako postavimo manj možnosti za nevarnost, da pri hudem udar- cu vetra krilo odpade. Dobri rezultati, kakor vidimo, so odvisni predvsem od zmožnosti letala, seveda pa tudi od pilota in sreče, da najde povoljne atmosferske prilike. če hočemo skonstruirati letalo, ki bi bilo za letenje v daljino, v oblakih in v akrobacijah, moramo med prej omenjenimi faktorji doseči nekak kompromis, vendar se tako letalo nikdar ne more primerjati z letali, ki so gTajeni in konstruirani za specialno vrsto jadranja. Pri vsem tem pa moramo paziti tudi na to, da bo med vsemi krmili najobčutljivejše ravno višinsko krmilo. Praksa je pokazala, da velja to za vse panoge jadranja. kakor tudi za akrobacije. Posebno se je izkazalo, da so za letenje v oblakih odlična letala, ki nimajo predrepnih, to je. mirujočih delov višinskega krmila (stabilizatorjev), kajti pri njih se z večjo sigurnostjo premagajo velike hitrostne razlike. ki tako često nastopajo pri letenju v oblakih. Vse to, pa še prav posebno pilo-tova izvežbanost. so pogoji, pod katerimi se dajo izvršiti uspeli daljinski ter višinski poleti ali pa drzne akrobacije in pa jadranja, ki trajajo po več deset ur. Na vse to je treba gledati pazljivo, sicer ni upanja, da bi se dosegel zaželeni cilj. Dve vesaii iz Baaeciie O prebrisanem Benečanu Beneški Slovenci prebivajo deloma v videmski pokrajini, deloma so raztreseni po gorah in dolinah tik goriških Slovencev. Pred svetovno vojno so tihotapili Benečani preko meje avstrijsko sol in tobak. Izhodišče so jim bile Volče pri Tolminu. Znani so bili pod imenom »kontraban-tarji«. Pride nekoč tak Benečan k volčanskemu kmetu. Poprosi ga večerje in prenočišča. Kmetica mu postreže z mlekom in kruhom. Ležišče mu pripravi za ognjiščem. Ko hoče mož drugo jutro dalje, ga gospodinja zadržuje, češ naj počaka na zajtrk. »An tada, mati, saj nisem lačen: meseto v košeto, košpeto v lončeto«, se zahvaljuje mož. »Pa zbogom, Benečan«, de žena, ki ni razumela njegove latovščine in gre v kuhinjo, da pripravi kosilo za delavce. Ko hoče vzeti iz kotla meso, ji obvisi na vilicah — stara cokla. Zdaj je žena predobro razumela, kar ji je bil Benečan povedal, da je dal meso v koš, v kotel pa coklo. Benečani pravijo namreč cokli košpa, meso je pa prebrisanec popačil v meseto. Kosmato zelje Benečani nosijo na Tolminsko kostanj. Prodajajo ga ali pa zamenjujejo za koruzo, fižol in krompir. Vane je bil iz Dreke doma. Pa mu pravi Ž6Ild>! »Nesi, Vane, v Uče kostanj in zamenjaj ga za zeije!« Vane uboga, gre preko Slemena v Uče, zamenja kostanj in se vrača s polnim košem zelja domov. Ko pride na vrh hriba, se spotakne, pade in ojoj, vse zeljnate glave se zakotalijo navzdol po strmini. Vane gleda žalosten za glavami, ki so prehitevale druga drugo, in si misli: Vsaka glava svojo pamet. Malo ga je pa le skrbelo, kaj bo rekla žena, ko pride brez zelja domov. Sede pod grm. premišlja in zaspi. Ko se prebudi, zasliši šum. ki je prihajal iz koša. Pogleda: v košu sedi zajec in brezskrbno je ostanke zelja. Vane popade dolsroušca, pa sfiati v koš in pokrije z jopičem. Vesel odkoraka proti domu. »An tada, ljuba žena, povej, ali si že videla kosmato zelje?« žena pa huda: ništvu ter šel med ljudi, med narod in ga navduševal za dobro in lepo. Da, da, dobro bi bilo to, saj znaš in veš, kako in kaj je rekla žena nato, samo, da je nekaj rekla in si zraven goreče želela, da bi se prihodnji dan zbudila v lep erri, sončnem jutru, kajti treba bo na dvorišču razobesiti perilo, i. Potlej je Andrej pričel piti. Mimogrede ga je zvabila družba, peli so in pili, prijetno je bilo, veselo in razkošno, da, ko je prvikrat kolovratil, pijače nevajen, domov, se mu je kar zdelo, da je postal že davno to, za kar se je postavil v svojih hrepenenjih in načrtih. Ves zatopljen v visoke misli velikega, pomem onega človeka je poizkušal razodeti tudi ženi doma, med štirimi stenami zakonske spalnice. Pijan si, po vinu smrdiš! je rekla žena in mu obrnila hrbet. — Povabili so me, se je izgovarjal Andrej. Sicer pa, kaj koga briga, lahko se napijem, če se mi zdi. Jaz imam to pravico. Kajti jaz, jaz vendar nisem kar tako... Potlej dolgo ni pil, dokler se mu ni rodil sin. želel si je sina in dobil g a je. Močno ga je vznemirila radost in zrasel je sam v sebi. Napil se je in je vedel — vzgojil bo sina v pravega moža, že vse drugačnega kot on sam. To se pravi — kar bo njemu izpod-letelo, to bo sin popravil in izpeljal. Prijetno je takole posanjavati v bodočnost sebe in svojega rodu. Njegov rod — to je vendar njegov sin. žena je ostala daleč zadaj v svoji majhnosti. Dobra mati je, to je pa tudi vse, se je prepričeval, ko je kolovrati] v predmestje s pozno nočjo. Tako lepe so noči, skoraj ne čutiš peščenih tal, zvezde se ti pripogibajo z neba, drevesa pošepetavajo, kakor da bi bila živa bitja, moral bi zavriskati, v sladki tesnobi srca zapeti najlepšo pesem! Pijan si, ali pa nisi, toplo ti je pri duši in če ti daje to razkošno toploto pijača, zakaj bi ne pil? Ljudje njegove vrste pijejo, ker so prebogati v duši in jim je življenje dneva prepratzno. Da, moral bi biti prav za prav pesnik Doma pa očitki, loputanje z vrati: Zapravljaš! Piješ! še ob službo boš! Brez vesti si, vsaj zaradi otroki bi! — Mir! Ali imam še besedo pri hiši, ali je nimam! Tako je pač, če te žena ne razume! Saj se moraš pofiP'striti, zgniti. Saj me ni vredna, naj si šteje v čast, da mi je rodila otroka, mojega sina! Kje je otrok! Videti ga hočem! — Zdajle ne, ponoči, razumeš! Pojdi spa.t, pijanec. — Tako sta si stala iz dneva v dan bolj tuja nasproti, da, skoraj sovražila sta se in pozabljala na dni svoje davne ljubezni. Andrej je pil in tla so se mu izpodmika-la. Bilo mu je marsičesa žal, ko se je iz-trezml, pa je kesanje trdovratno nesel topit v pijačo. Bal se je srečati s sinom, ki je rasel in iskal z jasnimi otroškimi očmi v svet. Postal je slabič, slep, suženj strasti in glas zle vesti ga je z neodoljivo silo samoprevare pehal na dno. Sredi tega za dimi jen ega, glasnega gostilniškega vzdušja ie Andrej preživljal pri kozarcu svoj mračni večer. Vsenaokrog sami znani obrazi pivskih tovarišev, ki se jih je vsak dan nagledal do sitega in ki so postajali vse do polnočne ure zmerom bolj zaimegleni, spačeni, prav odvratni v svoji alkoholni podobi. Poznal jih je in vendar prav za prav nikoli natanko ni vedel, kdo in kaj so ti ljudje. Sestajali so se samo zvečer pri vinu — če pa je čez dan koga izmed njih srečal, se mu je zazdel strašno izgubljen, zavržen človek in mu je bilo nerodno sleherno svidenje z njimi. Kaj pa, če je nemara sam tudi takšen v očeh soljudi, v očeh kolegov v pisarni na priliko? Ne, ne, samo ne, za božjo voljo ne, takšnihle pogovorov s seboj — pijača je vendar na mizi, tovarišija zbrana, ški-lasti Franc, bradati Viki in pa tale vražji Matija, večni študent, ki jih ob kitari sproti razdira same debele in norčave — imeniten fant je to in talentiran, Matija, kar potrpi! Boš videl, kakšnega vraga bova še midva počela! Ne dava se! Ko pride najin čas, to bodo strmeli ljudje! V najinih pesteh bodo njihove usode. Tako. S p:-i s t jo ob mizo, da odskočijo kozarci, da se pijača na široko razlije. Kdo je še tu- ki dvomi v moč duha in silo pesti! Pravim ti, da se bo valjala v prahu pred nama ta banda puhloglavih lenuhov in špekulantov, ki jim je ideja nič, prašičje ugodje telesa vse! Ampak med nami rečeno, tale naša Fani je pa res ženka, halo, Fani! Komaj je še utegni! umakniti roko z natakaričnih bokov, kajti za vraga, kaj ni tule njegov sin Peter? Od kod se je vendar vzel? Torej ga je mati poslala za njim. Saj pravim ženska je zmožna vsega. Prvega je danes. Sam račun, sam račun! šestleten fantek je plaho pristopical do Andrejeve mize. »Mama pravi, da bi šel domov,« je izdavil jecljaje mali, potlej pa so ga oblile solze in zajokal je na glas, da bi se ga usmililo kameni to srce. — Saj je bil to vaš sin, ali ne, ki ste ga prejle tako nemilo in krivično nagnali domov. Niste prav storili, gospod, tako ne gre, kaj pa je kriv vaš sin tega, da je vaš sin! Sama sta ostala v gostilniški sobi — Andrej in neznani sobesedmik. Dvanajsta ura je že davno odbila in zehajoča natakarica Fani je postavljala stole na mizo, drugega zraven drugega. Andrej je molčal, napol iztreznjen, vase zaprt, in bobna! po pultu. Nocoj se slej ko prej ne bo mogel več napiti, napiti do dna, do nezavesti da bi otrpnili možgani, da bi za zmerom šle k vragu te težke, hude misli, ki ga počasi z nasladno krutostjo napadajo. O, prokleto življenje, kaj je to sploh življenje! Prav za prav bi se moral zdajle ubiti na mestu, če natanko presodiš, kajti pijače ne dado več in trezen, takole trezen vendar ne more pogledati sebi v obraz! — Kaj pravite? — Pravom same to, da ni bilo prav, kar ste s sinom storili nocoj. Nimam pravice vam reči besede, toda povem vam, da sem jaz sam v rani mladosti prav tako hodil po materinem naročilu klicat očeta v go-sf^'m Atpi, pojdite plamov. Veste, maoj »Vane, ne norčuj se, povej, kje imaš zelje!« Vane odloži koš in pokaže ženi zajca. Zdaj je bila tudi ona zadovoljna s — kosmatim zeljem. Toni Mešekov. Predrznost Gospod Danda je Izobražen mož in zadnjič se je za maškarado maskiral kot poučni slovar. Oblekel se popolnoma v črno, umeten usnjat hrbet si je pripel na svojega lastnega in na njem je bilo napisano z zlatimi črkami: »Veliki poučni slovar« I. del. A do Azovsko morje. Ta maska je vzbudila v dvorani veliko pozornost. Neprestano so ljudje hodili h gospodu Dandu, da bi jim razjasnil to in to. Ta je hotel vedeti nekaj o angorski mački, oni spet o Anglosasih, eden je vprašal za informacije o Andaluziji, drugi spet o Avstraliji. Nazadnje pa je prišla h gospodu Dandu mlada Španka in začela koketno vpraševati: »Lepo mi povej, dragi slovarček, kako bi si pomagala do avtomobila? Hitro prelistaj, avtokrat — avtokritika — avtomat — avtomedon, no, in že smo pri avtomobilu. Torej kako? Kako bi si pomagala do njega?« Gospod Danda se je sklonil k Španki in ji nekaj zašepetal v ušesce. Nato po se je Španka namrdnila, zardela in zavpila: »Nesramnež! Vsaka šala ima svoje meje — sram vas bodi!« Neki Dandov prijatelj, ki je stal blizu in ves dogodek natančneje opazoval, ga je vprašal: »Kaj pa ste tej lepi Španki tako nesramnega povedali, da ste se ji tako zamerili? Kako naj bi si pomagala do avtomobila?« Gospod Danda se je zasmejal: »Rekel sem ji: če bi vse življenje pridno delala in štedila, bi si ga na starost mogoče lahko kupila ...« Iz češčine M. š. oče je mnogo piL Zdaj me pa poglejte, kaj je postalo iz mene. Baraba, boste rekli in jutri vas bo sram, da ste me sploh poslušali, takšnega raztrganega, zapuščenega brezdomca, ki se ga drže arestan-tovske uši. A, tudi jaz pijem, po očetovi poti grem in ali veste, kako je moj oče umrl? Na pragu naše hiše .se je zgrudil, pijan, zadet od kapi, in moja mati ni pustila, da bi ga položili v njegovi lastni hiši na mrtvaški oder. Ničesar ne rečem o vas, bog ne daj, o sebi govorim. Oče je strašno pil in me takole podil domov iz gostilne, da me je potem mati doma pretepla na smrt. Kaj pa sem bil jaz kriv tistikrat vsega tega, vseh teh prepirov, zdražb, pretepov, maščevalnosti in sovraštva med možem in ženo? Pomislite vendar, da takne reči otroku zastrupijo ne samo mladost, vse življenje mu zagrenijo in mora se izgubiti, se utopiti v sovraštvu , postati propalica, klavrna žrtev greha staršev, ki je ne moreš z nečimer poplačati in spraviti s sveta. Sina imate, dom in kdo ve kaj še vse. Kaj vam ni pri srcu prav nobena odgovornost do ničesar? Pazite, dragi moj gospod, in raje premislite jutrišnji dan, da vas nekoč vaš lastni otrok ne bo preklinjal, kakor jaz danes preklinjam kri, ki me je rodila? Samo tole sem vam hotel reči, gospod. Pa lahko noč -. « In tisto noč, vprav tisto noč niso sijale zvezde, ko se je odpravil Andrej po peščeni poti do doma — za sinom, da mu otre solze užaljenih lic in da mu z dlani potegne preko čela, s tisto toplo, ljubečo, toda že davno, davno pozabljeno in zavrženo kretnjo. Kaiti ali nima vendar sina rad, ali se ne izteka njegovo življenje počasi, iz let v leta v sinovo bodočnost? Vprav tole uro moškega samospoznanja ter pogumnega, odkritega kesa je iskal v sebi ves ta čas. Nocoj mu bo tako lahko, brez vsakih očitkov vesti reči in prositi: »Odpusti!« In v kesanju je vendar še lep kos novega, prerojenega življenja. HUDOBEN JEZIK Lilka (ki se je nedavno poročila): »Ti, danes mi je nekdo rekel še: gospodična.« Eia: »I no! Kdo bi pa mogel verjeti, da si res dobila moža!« SE EDINA STVAR — Gospod gvardijan. sklenil sem, da vstopim v vaš samostan. _ Lepo, lepo. Ali ste spoznali ničevost posvetnega življenja? Kaj vas je privedlo do tega sklepa? — Vse je ničevo na tem svetu. Spoznal sem, da je edino še v samostanih pristno vino — in to me je privedlo sem. DOBER PODNAJEMNIK — Ali je pri tvoji gospodinji še kaka soba na razpolago, bi namreč stanoval pri nji! — O, nikar ne! To ti je zelo sitna ženska! Vsakogar, ki pride k meni, ozmerja, da je groza. — Baš ta bi bila zame. Mene namreč vedno iščejo upniki. TAKO JE CENEJŠE — Kako da ste kupili svoji ženi letno tramvajsko karto, da se vozi vsak dan tako kratko pot na trg? Ali se vam ne zdi predrago? — Ne, to mi je mnogo cenejše, če bi žena hodila peš na trg, bi videla vse izložbe — in to bi bilo mnogo dražje. MALO GOVORI — Kaj pa rečeš ženi, kadar prideš pozno ponoči domov? — Jaz rečem samo: Dober večer! — vse drugo pa pove potem žena. NE BO SE POBOLJŠAL Sodnik (tatu): »Malo krepko smo vas zašili. Upam, da se ne bova več videla.« Obsojenec: »Zakaj ne? Ali mislijo iti gospod sodnik v pokoj?« SAMOGOVOR »Ne vem, ali sem tako len, ker sem debel, ali sem tako debel, ker sem len.« Nekaj o snemalni tehniki spomladi smo navedli sicer že zadnjič, pa ne bo škodilo če neke stvari v zvezi s cvetnimi vejami in podobnim še enkrat ponovimo. Pomladna snemalna tehnika gre predvsem za tem, da bi obvladovala barve. Beli, rožnati, rdeči, modri, rumeni in drugi cveti, pisane obleke, temnomodro nebo in beli oblaki — marsikdo je s črno-belo fotografijo pred tem odpovedal. Izkoristiti moramo pripomoček, ki ga imamo v filtrih. S filtri se dado tonske vrednote, ki se ne razlikujejo mnogo med seboj, močneje ločiti, ta in oni ton se lahko poudari ali zadrži. Za filtre velja, kakor znano pravilo: Tisto barvo, ki jo ima filter sam, in sorodne barve napravi ta filter svetlejše (če presojamo učinek po po-zitivu), nasprotne barve pa napravi temnejše. Da dobimo tedaj bel cvet res bel na temnejšem nebu, moramo uporabiti ru-menico, ki zadržuje modro barvo neba kot komplementarno, nasprotno barvo. Da dobe rožnati ali celo rdeči cveti zadostno kontrasten ton, pa moramo vzeti že svetlejši rdeči filter, kajti sama rumenica teh cvetov ne bo napravila belih, temveč bodo imeli sivkast ton, ki se bo le malo razlikoval od ozadja neba ali sveti ozelene okolice listov. Seveda je to potem majhna »goljufija«, kajti rdeče bo v sliki potem svetlejše, kakor se nam vidi v naravi, zelenje in nebo pa bosta temnejša, toda fotografija nazadnje ni golo in brezdušno posnemanje narave, kakor si to predstavljajo mnogi, ki je ne štejejo med umetnosti, temveč ima svoje posebne zakone, svojo posebno tehniko in zahteva posebnega možganskega dela in iznajdljivosti. Nekoliko manjši bo kontrast v tem primeru, če uporabimo namesto rdečega filtra oranžni filter. Kar se tiče zelenega filtra, zelenice, ga priporočajo pogostoma v zvezi s pankro-matskim tvorivom, češ da je bolje pri-lagoden nanj kakor rumenica. K temu bi bilo omeniti, da izvira to naziranje pač še iz prve dobe pankromatskih tvoriv, ki niso bila za zeleno barvo tako občutljiva kakor nove ortopankromatske emulzije. Za te novejše emulzije pa nam rumenica popolnoma zadostuje. Zelenico moremo zanje uporabiti le v zelo redkih, izjemnih primerih, kadar hočemo na primer zelenje dobiti popolnoma belo. Pravilna razdelitev ostrine to se pravi polna ostrina v ospredju in na motivično važnih predmetih, neostrina v ozadju in na motivično manj pomembnih predmetih, je ena izmed temeljnih kompozicionalnih zahtev — v črno-beli fotografiji. Fotografija v naravnih barvah ima namreč v tem pogledu svoje zakone. Tu komponiramo z barvami in s svetlobami, neostrina kot kompozicionalni element pa skoraj ne prihaja v poštev. Neostrina se v barvnem posnetku namreč vse drugače izraža kakor v črno-beli fotografiji. Medtem ko utegne v tej učinkovati mehčalno in plastično, vpliva v barvnem posnetku v pretežni večini primerov neprijetno, volnato, in sicer zavoljo tega, ker se nedoločnosti obrisov pridružuje še periferno prelivanje barv druge v drugo, kar povzroča pogostoma tudi neugodne barvne mešanice. Pravilo barvne fotografije je tedaj: popolno in brezpogojna ostrina od najbližjih do najbolj oddaljenih predmetov! Amater, ki bi bo pridobil z barvno fotografijo nekaj prakse in posebnega pogleda, bo sčasoma sam uganil, ▼ katerih redkih primerih bo to pravilo lahko prekršil brez škode. Fotoklub Ljubljana. V torek projekcija diapozitivov, v petek slikovna kritika, v nedeljo v primeru ugodnega vremena skupni izlet. EkSekutlva Zveze SFAD ima sejo v sredo 24. t. m. ob 20. v lokalu FKL. Prosimo vse odbornike naj se te seje zanesljivo udeleže! Fotoklub Ptuj pripravila za začetek maja javno predavanje o fotografiji v naravnih barvah, ki ga bo imel tajnik Zveze SFAD K Kociančič. Na to predavanje opozarjamo že sedaj. Podrobnosti še ob-, javimo. V Črnem grabnu pred 150 leti Nekaj spominov po kroniki župnSka Ivana Vrhovnika, ki je svoj čas pastiroval v št Ožboltu pod Trojanami General Macdonald Trgovske skrbi niso bile edine, ki so stari Avstriji narekovale, da je gradila močne ceste, ki so vezale sever z jugom; tudi vojaški vidiki so bili pri tej brigi merodajni. Prihajale in odhajale so domače vojaške trume, ali tudi drugih vladarjev vojske so korakale po črnem grabnu skozi Trojane. Francozi in Busi Nobene čete niso zbudile toliko pozornosti kakor Francozi Bonapartove vojske, ki so korakali dne 8. malega travna 1797. prvikrat po črnem grabnu iz Ljubljane proti Celju. Ali je šumelo drugi dan — bila je cvetna nedelja — pred šentgotardsko cerkvijo, ko so pripovedovali obcestni kmetje, kakšne goste so imeli v soboto! Tedaj so zagospodovali Francozi prvi pot v naši deželi, ali za malo časa. 2e 18. malega travna 1797 je bil sklenjen mir v Ljubnu in naslednje dni so se vračale štiri francoske brigade preko Učaka v Italijo. Dne 5. velikega travna 1797. so odkorakali iz črnega grabna zadnji Francozi. Spet so se prikazali avstrijski vojaki. Vsaka hiša ob veliki cesti jih je morala sprejemati in nočevati. Odhajaje so vojaki puščali kmetom posebne položnice, na katere naj bi župani pozneje plačah nočnine. V to dobro spada pohod ruskih vojnih krdel, potujočih v Italijo sredi rožnika leta 1799. V enem tednu je šlo skozi črni graben 11.000 Rusov; za-ostalci — 205 ruskih vojakov — so se pomikali za prvimi mesec pozneje. Konec listopada 1805 so Francozi v drugo zasedli Kranjsko. Tedaj je prihajala iz Italije avstrijska vojska in z njo nadvojvoda Karel. Skozi črni graben se je vračala proti Dunaju. Za njo je pritiskala sovražna francoska vojska in spet je odmevala v črnem grabnu francoska bojna pesem. Po požunskem miru z dne 26. grudna 1805. se je vračalo v prvi polovici prosinca 1806. skozi črni graben 15.157 Francozov s 3551 konji v Italijo. Tretja francoska zasedba je bila 1809. Narod je najbrž nekaj slutil že poprej o tej vojni. Nek nadarjenejši domačin iz črnega grabna je zložil »Peisem od sedainih slabih zaitou uleit 1808«. Ta pesem se je nedavno našla med številnimi rokopisi posvetne in nabožne vsebine v podstrešju Bol-skarjeve hiše v Trojanah, kjer je bilo v francoskih časih županstvo za okoliške kraje. Pel je takole: IH (ASIH Oh Strashnu je sdei na sveitj k smo mi Dozhakali tu nam nabo mogozhe shveitj, oh usmili se Bogu. Ja nam vße sorte Nadluge Poshila sam vezhni Bog Ja zdei Ene kmalu Druge Bog naß Reshjis nadlog. Strashna Voiska se nam kashe. De she nkol take ni blu De Srezhen taisti bode ktir bode ostov taku Debnablu terbei skerbeitj Deb se Voiske vezh nabau oh Kolku jeh bo na sveiti k tir bo leben tam kei Dau. Kolku Leit je she minilu, teiga she nei nigdar blu Deb se blu taku godilu Deb sam k soy Smartj shou. Sdei se morejo Podati Gredo u Mesnizo Samy oh terbei Se je Jokatj Ozheta Mater sapustj uße bo moglu Soldat bitj. Bodi fantie al Moshie Ja teshku se bo lozhitj od otrouk jnu Shene ku bo mogli sapustitj otrozhizhke jen Sheno Bog Pomagej bodo upyli k Du nam kruhka talov bo. Oh Serze sem bo stopilu sdei kader smislim na vaß k se boste Jokali millu kader bom sapustu vaß Shena luba te objamem Morebit te vezh nabom De od tebe Slovou usamem Ja sdei te sapustu bom. Shena upije Bog se usmili oh Jest sapushena stvar oh kam se zhem obernitj kme sapusti moj Gospodar Otrozizhi lubj moje kaj bomo zazheli zdei kjei bomo kruhek Jemali kdu skerbu sanaprej. Shena luba Bog te obvari otrozizhke teb srozhim Bog nei zhes vaß Gospodary zdei vaß Jest uße sapustim k jr so Pershlj moy zaitj Pomagat namorem vezh sdej morem slovou Jematj Bog vei ak me vidte vezh. Oh kai sa enu klagvaine Po Desheli se gody k jr je tu slovou Jemaine od leteh Reunih ludij Starshy so Syna sgubilj o k du nam sdei Deilou bo Js skrbjo smo ga sredilj zdei zeeßariu Slushu bo: Oh moj Bog kaj sem Dozhakou na uße moje stare Dny de bom sdei souße pretakau Js mojeh starih ozhy Oh prelubu moje Deite Nekol vezh me vidlu na bosh Pokopan bom v zherno semlo preit koker tot hodu bosh - Matt se Joka moi Syn lubj kolkokrat sem Doyla te sate neißo veidli Drugi koker sdei kpomagash me Js skerbjo sem te sredilla sdei te vidla vezh nabom Ja tu sem si saslushila Jok sousie tu bo moi Ion. Lub moj Brat jnu sestriza k bosta ostala Doma sdei Podam mojo Rozhizo kushnem objamem oba oh proßita Boga same Jest bodem ußelej sa vaß de Jesus pernaß ostane sdei jnu na sadni zhaß. usadnizh tud Perjatli moy Jest usamem od vaß slovou padem na kolena Doli: preit ko bom na voisko shou k termu sem se kej samyru: Proßim nei my odpusti o Jesus odpusti teimo k tir se teb perporozhy Oh Prelubj ozha jen Matj Proßita same boga sdej morem slovou Jematj: Dem bog Dobro srezho Da Js skerbjo steme Redili sahvalim sa uße lepu sdei bom mogu Gvier noßitj vaß Perporozhim Bogu. Sam Bog nej pervaß ostane: Jesushik nej bo vash Syn k jr ta pervj Slovou Jemle k se tok Jokate Sainim moi ozha Slovou usamem jenu vaß kushnem lepu Poli na kolena padem Preden bodem od vaß shou Oh moja Matj lubesniva Jast bom omedlu popreit preit k bova na Dvoje mydva Bog se usmili zhes ta sveit Perporozhim vaß ußem svetnikam Jnu samemu bogu Jnu tud ußim Pomozhnikam: Deb sproßil sanaß Nebou Amen ta 1 Dan Marziasa. 809 Meja na Trojanah Konec mesca velikega travna 1809 se je prikazal general Macdonald vrh Učaka in korakal s svojimi vojaki proti Celju. Dne 17. in 18. rožnika pa mu je sledil skozi črni graben maršal Marmont z drugo francosko armado. Dne 14. vinotoka leta 1809 sta sklenila cesarja Napoleon in Franc mir v Schönbrunnu. Avstrija je izgubila svoje južne pokrajine, z njimi tudi Kranjsko. Nastalo je ilirsko kraljestvo in glavni guverner Ilirije je postal maršal Marmont. Kakor nekdaj za časa Rimljanov, je bil Črni graben v svoji najbolj vzvišeni točki — v Trojanah — obmejni kraj; meja je tekla severno od te vasi. Semkaj je fran-voska vlada prestavila svoj carinski urad kateremu je načelova! Jožef Repežič. ki je bil pred prihodom Fiancozov avstrijski cesarski nadzornik v Ljubljani. Vse blago, ki je šlo skozi Črni graben, se je moralo podvreči carini, ki se je pobirala na Trojanah od kolonialnega blaga in tuii od domačih pridelkov. Carinska straža je imela najstrožji ukaz, da ne sme pustiti prehoda nobeni reči, ki je prišla iz Italije; posebno strogo je bilo za riž, sir, sladkor in kavo. Prepovedano blago so zaplenili in javno sežgali. Domačini vedo o neki ženski, ki je hotela vtihotapiti hleb sira iz Krašnje na Vransko. Nesla ga je skritega pod obleko. Dasi so jo v Krašnji svarili — tam je bila tudi mitnica — naj ne nosi sira v »kontrabant«, ker jo utegnejo Francozi preiskati, in ji povedali, da ustrele ori tisti priči vsakogar, pri komer zalotijo več kot za 5 goldinarjev »kontrabanta« vendar ženska ni odnehala. Srečno se je I izmuznila mimo francoske straže v Trojanah. ali bila je tako prestrašena, da jp I smrtno zbolela, ko je prišla na Vransko. Francozi v črnem Grabnu Tako se je Francozom v črnem grabnu godilo, da so ga baje prekrstili v Krvavi graben in zažugali gorje, če se še kdaj povrnejo. »Ako spet pride semkaj Francoz, bo požgal dve uri na dolgo in uro na široko!« Tako bojazen je vžgal nemški duh trem rodovom, potomcem tistih, ki so pobijali Francoze. Da si razložimo krute dogodke v črnem grabnu, zlasti v okolici št. Ožbolta in Trojan, moramo poseči nazaj v leta, preden se je začela tretja francoska zasedba. Leta 1808. se je ustanovila avstrijska deželna bramba, ki je imela namen, vojaško izvež-bati vse moške za boj proti sovražniku. Gamberška gosposka, pod katero so spadali ti kraji, je priredila več brambovskih sestankov ob nedeljah popoldne pri cerkvi sv. Gotarda, pol ure od Trojan. Na teh brambovskih shodih so cesarski podžigali kmete za boj, pele so se brambovske pesmi in se tako budila bojaželjnost ljudstva, ki je bruhnila na dan, ko se je sovražnik polastil dežele. Seveda napadi na Francoze niso bili organizirani, zato so bili pogosto tudi za ustajnike usodni, šentgotard-ski župnik, ki je bil duša protifrancoskega odpora, je leta 1809. zbežal na štajersko. Kakor olje v ognju, tako je med ljudstvom delovala vest o velikanski vojni kontribuciji, naloženi kranjski deželi. Tlaka je sicer odpadla, ali desetina je ostala in z njo nove davščine. Kakor prej Avstrijci. tako so Francozi zdaj stiskali kmeta. Rokovnjači na delu Med ljudmi je vrelo. Nezadovoljneži niso mirovali. Na Smoglarjevem med Blagovico in št. Ožboltom so imeli uporniki, rokov-njači imenovani, svoje skrivališče. Trideset oborožencev, večinoma vojaških ubežnikov, je napadlo 19. rožnika 1809 na cesti pod št. Ožboltom šest francoskih častnikov, ki so potovali v Celje. Oropali so jih in pomorili. Da so bili uporniki na varnejšem, so imeli ob cesti barikade, od koder so streljali. Ta dan so ti vstaši ujeli tudi nekega Dalmatinca in mu zabranili potovanje. Menili so, da je Turek, ker je bil drugače opravljen kakor domačini. V resnici pa je bil ta mož Dalmatinec in je nosil poročilo maršalu Marmontu. šent-ožbaldski poštni urad je o tem obvestil vlado, ki je dala najstrožje ukaze in naprtila odgovornost za take pre^onke občinam, v katerih bi se zločini zgodili. Stari Koritnik je pripovedoval Nadvse drzen je bil napad na kapitana adjutanta Boissaca, na Vernazza, ki je bil sekretar in tolmač maršala vojvode Du-brovskega, in dva častnika spremljevalca. Osemdesetletni Koritnik — kmet iz Učaka — je leta 1861. o tem dogodku pripovedoval tole: »Nekoč so prišli štirje Francozi, ki so potovali z Vranskega v Ljubljano. S seboj so vozili državno blagajno. V št. Ožbaltu na pošti so zmenjali konje in zaukazali pot proti Ljubljani. Poštar mi je velel zapreči in voziti proti Trojanam nazaj na Vransko. Ko so bili mladi častniki sedli na voz, so me opomnili: Ne drži cesta dalje v Ljubljano? Saj so se bili pc tej cesti pripeljali. Poštar je pojasnil, da je cesta preko Učaka boljša in krajša kakor ta, ki drži dalje. Nalagal jih je samo zato, da bi jih spravil naprej. Na vrhu Učaka, kjer se cesta vzpne najvišje in začne padati proti Trojanam, je skočilo iz zasede pet neznanih moških. Ukazali so mi ustaviti in moral sem zapeljati na stransko pot. Proti kamnolomu, ki se vidi z državne ceste, sem moral konje voditi za uzdo. častnikom so zapretili, da jih takoj potolčejo, če se le ganejo. Za Učakom na desni sem moral ustaviti. Nato so kmetje potegnili častnike z voza in jih jeli pobijati, čudno se vam bo zdelo, da so se štirje častniki pustili umoriti petim kmetom, ne da bi se branili z orožjem, toda to nam bo razumljivo, če pomislimo, da je bila tedaj temna nor in kmetje so bili oboroženi s cepci. Pretili so z njimi častnikom, da jih ob najmanjšem premiku porabijo proti niim.« Koritnik je povedal, da so mu solze so- Boris Wider: » --B0.1 Vojna je zatekla fužinarja Antona Ja-nežiča v šestdesetem letu starosti in mu takoj prve dni vzela dva sinova, tri zete, pet kovačev, hlapca in dva konja. Zdelo se je, da se je poleg zaskrbljenosti v družini naselila žalost tudi v kovačnici, kajti številno znižanje delovnih moči je bilo občutno in odtlej so težka kladiva udarjala redkeje in je postala zvonka pesem železa tišja in manj ubrana. Res so mu ostali v pomoč stari kovači, toda njihove črne, izgarane roke, ki so sicer še znale srp lepo zakriviti in mu dati potrebno debelino in ostrino, so bile že utrujene, ker so pustile svojo silo in gibkost v kladivih in kleščah. Lili so že veterani svojega težkega poklica, saj so prestali ob nakovalu svojih trideset, štirideset let in pri tem z lesenimi coklami na nogah izgrebli v steptana tla prave kotanje, kri pa jim je že zdavnaj izsušila razbeljena peč sredi fužine. Tudi trije vajenci niso pomenili mnogo in edini sin, ki ni bil poklican, je bil vodoglaven. Zaradi bolezni ni bil v drugo pomoč, kakor da je sedel na oblazinjenem stolcu ob norcih in »dajal vodo«. Na znamenje kovača je namreč potegnil vzvod, da je voda v rakah pred fužino stekla na lopate ogromnega kolesa in pognala norce, velika kladiva, v besno udarjanje po debelih kosih razbeljenega železa. Tako Janežiču ni preostalo ničesar drugega, kakor da je pri svojih šestdesetih letih, tedaj, ko se je bil že polagoma pripravljal, da sam izpreže in prepusti delo mlajšim, močnejšim rokam, spet obul cokle, opasal usnjen predpasnik ter stopil za nakovalo. Bele roko so prijele kladivo in udar jale po rdečem, v ognju omehčanem železr čutja zalile oči, ko je videl uboge oficirje, ki so s povzdignjenimi rokami prosili usmiljenja. S kretnjami so kazali, da ne bo nihče zvedel o tem, ako jih puste živeti. Kmetje so bili trdi. udrihali so brez usmiljenja po njih, dokler niso bili mrtvi. Boisacca, adjutanta maršala Marmonta, so prav tako zagrebii. S trupli so pokopali tudi njihovo orožje in se to najbrže še danes nahaja nekje med Učakom in kamnolomom. Sodba m justi£ikacija Posledica teh grozodejstev je bila vojna sodba dne 30.prosinca 1810 v Ljubljani. Osem in trideset oseb je bilo obsojenih »de so skrivno umorili Boissaca in Ver-nozza inu druge officirje inu soldate druge na snane«. Pravici se je odtegnilo 25 osumljencev, le 11 jih je prišlo gosposki v pest. Izmed teh je bilo šest spoznanih za ne-krive in so bili izpuščeni iz zapora. Pet obsojencev je bilo po 1., 2., 4. in 6. členu postave z dne 29. svečnika leta —6 obsojenih na smrt in »de morejo plačati stroške za vso pravdo«. Sodba je bila natisnjena v 600 izvodih v francoskem, nemškem in slovenskem jeziku. Ti nesrečniki so bili: Martin Molka. 561etni cestar iz Učaka; Andrej Gril, 501etni kmet iz šent Ožbalta; Luka škofec, SOletni kmet iz Trojan; Luka Knez, 431etni kmet iz Trojan; Jurij Dobovšek, 201etni mladenič iz šent Ožbalta. Sodba je bila izvršena 31. prosinca 1810 popoldne za pokopališkim zidom pri sv. Krištofu, kjer so jih postrelili. Med obsojenci, ki so ušli kazni, je bil poleg kmetov »še sodnik per grajšini Gam-berski «. Njega so najbrž sodili zato, ker je podložnikom »djanju potuho dal«. Obsojena sta bila tudi dva šolmaštra Pavel Zore, šolmašter v št. Gotardu, na smrt in kcntumaciam je bil obsojen »fajmašter št. Osvaldski««, Anton Rozman, vrh tega zapade vse njegovo premoženje, »karkoli se ga znajde«. Obsojen je bil zato, ker je nagovarjal ljudi k uporu zoper Francoze, in sicer zato, ker je posestniku Jožetu Kralju obetal, da bo odlikovan, če bo to in to Francozom storil, kot Andrej Hofer. Francozi se p oslove Mesca velikega srpana 1813 so se začeli boji med francosko in avstrijsko armado. Prvi je prodrl na Kranjsko iz Savinjske doline avstrijski general Felseis, ki je napredoval po Črnem grabnu preko Trojan do Podpeči, pred njim se je umikala francoska vojska.. Dne 16. velikega srpana 1813 so ostavili Francozi carinarnico v Trojanah na ukaz francoskega carinskega nadzornika. Glavni uradnik, domačin Jožef Repežič. je pobegnil s carinsko blagajno v Ljubljano. Izgubil pa je vse svoje imetje v Trojanah, vredno 1600 gld. Z odhodom Francozov iz črnega grabna so minili razburkani časi. Ljudstvo se je posvetilo delu, za cesto so zrasle mogočne hiše in hlevi, ob katerih se je ustavljal »furberk« in še danes pričajo o tedanjem blagostanju. Po črnem grabnu živi danes že peti rod in pripoveduje izročila davnih dedov svojim sinovom in vnukom o hudih starih časih. študent. filme in dragi fotografski material. Naše napredne občine so v prvi vrsti dolžne, da ohranjajo zanamcem vse zanimivosti iz polpreteklosti in sedanjosti. Prav zato nai bi iz »ostavk za narodno prosveto :n tujski promet dale cbčine male nagrade ohranjevalcem narodnih zanimivosti. Razpisi v obliki tekem bi tako delo še boli poživili, občine oa bi prišle do bceatih. nikdar preolačanih arhivov V zadnjem času se ie smisel za pokrajinske muzeje precej razvil Nič ni t>reti-rana zahteva, če trdimo nai ima prav vsak okraj svoj posebni muzej. Koliko predmetov bi ohranili pred uničujočim zobom časa. Dcmorodni pouk je ena temeljnih zahtev sodobnega no"ka. Tak pouk ie onemogočen, če nimamo pri rok' nič iz domačega kraja in okraja (razne stare urbarje. patente o seimskih pravicah, staro orožje in orodje in kopico drugega). Delovno polje ie neizmerno in se ne da utesniti v nekai navodil. Vsakdo bo pač lahko delal še naiboli oo samolsstnem nagibu in v lastni iniciativnosti. Treba ie le stopiti v stik z narodom. S'ari Ijudie. očanci in mamke so neizčrpen v:r zanimivosti. ki izginjajo v pozabo. Vedno ie še čas. da otmemo. kar zgini a \ ì-r^tek'.ost. Varammo in nabirajmo narodno blago! Od inteli genta z dežele smo prejeli naslednji članek o narodnih šegah in o zbiranju narodnega blaga. Umestno je priporočilo, naj bi izobraženci skrbeli za ohranjenje in oživljanje narodopisja, zlasti pa se fotoamaterjem odpira široko polje. Uopisnik izvaja: Ohranjevanje in oživljanje narodnih šeg. proučevanje in zbiranje narodnega blaga je važno za prebujanje in krepitev narodne zavesti. Prav sedanja doba ie taka. da se moramo še bolj priklenit: na rodno grudo in obnavljati vse. kar nas veže z našo narodno preteklostjo. Iz davnine gradimo bodočnost! Mimo nacionalnega pomena so narodne šege važne tudi s tujsko prometnega gledišča. saj so velika privlačnost za domačine in tujce. Omenimo naj le narodne plese. K izvajanju starih šeg v Beli Krajini so Belokrajinci že večkrat povabili ostale rojake. Bilo je vedno mnogo prometa. Narodne šege se dandanes hitreje pozabljajo. To naše narodno bogastvo ie treba čuvati in vplivati, da se staro narodno blago še nadalje ohrani, med ljudstvom že opuščene navade oa spet prikličemo v življenje. Še največ so doslej storili naši narodni krogi v Mariboru in na ostali severni meji ter naši Beloki-ajinci. ko so priredili posrečene narodne festivale. Vse dosedanje prireditve so dokazale, da imamo krasno razvito folkloro. Vsi sloji po deželi, predvsem pa naši izobraženci, morajo storiti vse. da zbero zanamcem vse. kar ie še žlahtnega med nami. Zbirke v naših muzejih bi se dale še pomnožiti. Kar še ni zabeleženih narodnih pesmi, rekov, basni, pregovorov ugank, je treba zapisati. Precei takega blaga odhaja z rodovi v pozabo. Zvesti, neumorni narodni delavci bodo našli prav lepo polje svojega dela Posetijo nai stare ljudi in otmo pozabi, kar bodo gotovo sicer ponesli s seboj v grob. Sistematično bo treba ugotoviti, katere narodne navade, plesi in igre so v posameznih predelih še ohranjene in katere se že opuščajo ali so že opuščene. To ie važno terensko delo in bi ga lahko izvedli posamezniki ali pa skupine in društva. Sole lahko tudi mnogo store, ne samo ljudske, temveč vudi srednje in ostale Pri risanju, petju, ročnih delih in telovadbi, pa tudi pri drugih predmetih, kakor pri slovenščini, zgodovini in zemliepisju. vsepovsod bodo našli praktični pedagogi in j rodoljubi dovoli prilike, da opozarjajo j svoje dijake na slovensko narod »pisje. Dijaki naj dobe v šolah navodila, kako naj nabirajo narodno blago, ko iih bo zanesla prilika na deželo Risarji bodo lahko s počitnic prinesli motive z značilnih kapelic in znamenj pa s paniskih končnic in z orodja (preslic) in pohištva, zlasti skrinj. Neizmerno je tudi polje za naše številne fotoamaterje. Vsak okraj naj bi imel zbirko diapozitivov s folklornega področja. V ta pravec je zan'manje naših, sicer marljivih fotoamalerjev. premalo usmerjeno. Verjetno je. da prav zaradi stroškov za ii^viUNOST — Veš, tisti slikar mi je rekel, da imam prav karakteristično glavo. — Kaj pa je to? — Ne vem, toda za vsak slučaj sem slikarju prisolil krepko zaušnico ... PAMETNO — Vse svoje premoženje bi dal, če bi vedel za kraj, kjer bom umrl. — Nu in kaj bi imel od tega? — Ti si bedak! Kaj misliš, da bi šel kdaj na tisti kraj? PRI ZDRAVNIKU Če ne opustite vina. boste popolnoma oslepeli. Odločite se torej: ali žrtvujete vino ali pa oči.« »Ostal bom pri vinu, ker sem se tega zanikrnega sveta že dovolj nagledal, a vina se nisem naveličal.« Kupon za brezplačno „Minuto pomenka" štev. 31 Iskre so sršele vsenaokrog in odsekani kosci razbeljenega železa, podobni debeli tur-ščici, so padali v loku z nakovala na tla, na roke in noge, žgali in pekli ter pripravljali skelečo bolečino. Toda tudi njegove roke so bile že slabe, noge mehke, a hrbet trd in se ni več hotel dovolj gibko in globoko upogibati. Pri obdelavi prvega srpa, zajet v čar rdečega, pojočega železa, je upal, da mu leta ne bodo v napoto, da bo delo zmogel, kakor ga je nekoč, ko je bil mlad in stasit mož. Toda ko je posegel s kleščami v peč po drugi kos razbeljenega železa, so bile njegove črne roke pokrite s temnimi pikami tam, kjer so iskre in ogorki osmodili kosmate lahki, trde od utrujenosti in so podrhtevale od napora. Izprevi-del je, da ni več za delo, in se je žalosten umaknil od nakovala za pisalno mizo, v sobici na kraju fužine, ter se zazrl skozi okno preko hiteče vode v rakah daleč, daleč, kakor da bi hotel uteči bridkosti tega spoznanja. Potem je kmalu prišla še druga nadloga, železo je pohajalo in ga je bilo le stežka dobiti, švedsko jeklo je bilo znano in slavno le še po imenu. Zaradi zapore ga ni bilo več mogoče dobiti in delati je bilo treba z navadnim železom. V vsaki vojni je pač tako, da tedaj pade vrednost človeškega življenja in rase cena železu. Sprva se je Janežič stiske po železu skoraj razveselil, ker je našel v njej rahlo opravičilo za svojo nemoč. Vendar je prekmalu uvidel, kam utegne to zlo privesti njegovo fužino, staro obrt, obstoječo že stoletja, procvitajočo iz roda v rod. Kaj bi počel brez fužine, brez železa, on. ki je prinesel s seboj na svet v slednji kaplji svoje krvi globoko ljubezen, divjo strast do te očrnele, z drobnim železnim prahom vsepovsod pokrite fužine, v kateri je noč in dan, iz leta v leto, da, iz stoletja v stoletje, poleti in pozimi žarela neč in širila toploto, ki bi jo človek pogrebi tudi v npihujši vročini, če bi je ne bil" \cč bi cz fužine, v kateri so iz dneva v dan rohneli s svojim divjim bobnenjem ogromni norci, ki med delom niso smeli za-nemeti, če se je hotel ubraniti vtisa, da je zastalo življenje in mu je ušesa prevzela mrtva gluhost. Ne, njemu železo ne bo pošlo. Hodil je po velikem, hladnem skladišču in pregledoval zalogo napravljenih kos, srpov, lopat in kopač. Z ljubečim pogledom je šel preko neštevilnih izdelkov iz sivega, motnega jekla in nežno je potegnil tu pa tam po kosi, kakor bi ji hotel obrisati prah. Potem je šel v drugi prostor, založen z jeklom in železom v debelih, težkih palicah. To je bila zadnja zaloga iz mirnih časov, zlati zaklad neprecenljive vrednosti. Na obsežnem dvorišču. varno ograjenem, pa je čakala gora jeklenih odrezkov in odpadkov in nešteto velikih lesenih sodov, polnih drobnih jeklenih opilkov je bilo pripravljenih, da jih močne roke nalože na vozove in odpeljejo na Jesenice v tovarno. Zadnje čase so preplavili vso deželo majhni, neznatni ljudje, ki jim je iz kakršnihkoli vzrokov uspelo, da so se odtegnili vejni na fronti. Med njimi so bili starci in otroci, pa tudi ženske. Hodili so z kraja v kraj, z vrečami preko ramen, drugi so vlekli s seboj ročne vozičke, redki med vsemi temi pa so imeli celo izstradano kljuse, vpreženo v majav vozič. Vsa dežela jih je bila polna, vse ceste so bile njihove in pred njimi ni ostala skrita nobena vas, noben kraj. Hodili so od hiše do hiše in povpraševali po starem železu. Po starih zarjavelih obročih, žebljih, lopatah, loncih, plugih, kolesjih, po vsej stari šari, ležeči po podstrešjih, so povpraševali in ponujali zanjo lep denar. Bili so to ljudje vseh poklicev, vseh starosti, nenastavljeni agenti ne-protokoliranih prekupčevalnic s kovinami, nekakšnih borz za kovino, za katero so določali ceno po višini ponudb in povpraševanja in širili po deželi od ust do ust. In pod-•fr"šja so se praznila. Staro železo je vrelo ,-a dan umazano in zarjavelo, raslo v kupe Kariera Winsftona Churchilla Ime, ki se v sedanji vojni morda najbolj pogostokrat izgovarja in ki vzbuja pri nasprotnikih zapadnih demokracij največ mržnje in strahu, je vsekakor ime Winsto-na Churchilla, mornariškega ministra Velike Britanije, moža, v čigar rokah se stekajo domala vse niti oblasti največjega svetovnega imperija in čigar volja in odločnost bosta gotovo v veliki meri oblikovali zaključek sedanjega mednarodnega konflikta. Po svojem značaju in karieri, ki jo ima za sabo, spada Churchill med najbolj nenavadne, najbolj pustolovske med angleškimi državniki. Po rodu je potomec prvega kneza Marlboruškega, ki je v vojni za špansko dediščino skupno s princem Ev-genom Savojskim prizadejal Ludviku IV. toliko nevšečnosti in zadreg da ga je ta po pravici smatral za enega najbolj nevarnih sovražnikov, čc bi Churchill dora-ščal kje na evropskem kontinentu, bi mu že samo to poreklo prineslo knežji ali gro-fovski naslov, a kot stoodstoten Anglež se na svoji življenjski poti nikoli ni sramoval lotiti se kateregakoli dela, vreči se v kakršnokoli pustolovščino. Svojo kariero je začel kot vojak v Indiji, potem se je kot vojni poročevalec udeležil Burske vojne. Wickham Steed je nekje zapisal o njem: »V katerikoli družbi se spustiš v pomenek o političnem življenju in o politikih, ti bo Anglež brez dvoma zastavil vprašanje: Kaj mislite o Churchillu? In odgovori, ki jih čuješ na to vprašanje, so si zelo različni med seboj: eni izražajo občudovanje. drugi mržnjo in odpor, eni absolutno zaupanje, drugi bojazen in skrb, samo ne eno človek nikoli na naleti: da bi bil kak Anglež ravnodušen do Winstona Churchilla.« Vsakdo se jasno zaveda, da Churchill zavzema svoje mesto v angleškem političnem življenju in da ga nihče nikoli ne more prezreti. On je vse v eni osebi: vojak, državnik, govornik, politik, šaljivec, zgodopisec, novinar, umetnik, a za zabavo tudi krovec in športnik. Le na čigavi strani je. se Angleži zmerom vprašujejo s skrbjo o njem. In Churchill je zmerom na strani stvari, o kateri je v danem trenutku prepričan, da je nujno potrebna za čast, napredek, varnost veličino in slavo Anglije. Njegovi nazori o sredstvih in načinu. kako se je treba zavzeti za to stvar, se menjajo po časih in razmerah, nikoli pa se ne menja njegovo prepričanje, da mora storiti vse. kar je v njegovih močeh, da doseže ta cilj. A k temu. da tako ravna. ga ne žene kakšno malenkostno saiuo-ljubje, temveč njegova občudovanja vredna samozavest. Njegov smisel za humor, ki je neusahljiv, kakor gejzir. mu daje. da se lahko smeji tudi sam nad seboj. Pri vsem tem pa dobro pozna svoje redke sposobnosti in darove, in kadar nima prilike, da bi jih v polni meri izrabljal, lahko zaropota. Čakanje ni njegov talent. V času krize bi Churchill gotovo lahko pestai eden največjih angleških premierjev, kar jih je otoško kraljestvo imelo izza Pittovih časov. Toda ta kriza, pravijo poznavalci stvari, bi morala biti dovolj velika, da bi vse njegove moči priklicala na plan. življenje Winstona Churchilla je dovolj pestro in razgibano, da bi zaleglo za kakšen ducat človeških karier. Rodil se je kot sin lorda Randolpha Churchilla, ki je opa-dal med najodločnejše angleške oolitike prejšnjega stoletja, že kot otrok je kazal živo zanimanje za vojaški poklic. Rad se je igral s svinčenimi vojaki in polagoma je zbral lepo kolekcijo, 1500 komadov. Ko se je nekoč igral z njimi, ga je oče vprašal: »Ali bi rad stopil v armado Win-ston je pritrdil in oče ga je prijel za besedo. Svojčas, je Winston pripovedoval, sem mislil, da je oče po svojem nezmotljivem instinktu spoznal v meni vojaškega ženija. Šele čez dolgo sem spoznal, da me je namenil vojaški karieri samo zato, ker se mu za advokata nisem zdel dovolj odprte glave. Na vojaški akademiji v Harrov.-u se je malo naučil razen da je znal dobro pisati angleški. A ko je prišel v armado, se je naučil najprej pošteno jezditi in pa waterpolo. V Indiji se je marljivo lotil zgodovine in filozofije, a sredi enoličnosti vojaškega življenja se mu je zahotelo, doživeti veliko, resnično vojno. Takrat ce je začel ukvarjati z žurnalistiKo. Leta 1898 si je v vojnem ministrstvu izprosil poveljstvo nad majhnim oddelkom v Sudanu in tako se je udeležil odločilne bitke pri On-durmanu. Ves ta čas je pridno dopisoval raznim listom, s čimer je zaslužil lepe denarje. Denarja pa mu je tudi bilo treba, zakaj po merilih angleške aristokracije je bil razmeroma siromašen. Kot oficir je zaslužil 14 šilingov na dan, od doma pa je prejemal 500 funtov na leto, tako da je imel letnih dohodkov kakšnih 200.000 din. Živel je, kakor sam pravi, ob kroničnem deficitu, ki je stalno naraščal. Da bi več zaslužil, je dal vojaški karieri slovo in se povsem posvetil novinstvu. Leta 1899 je kot vojni poročevalec »Morning Posta« odšel v južno Afriko. Tam se je vojak spet predramil v njem. Buri so zaustavili oklop-ni vlak, v katerem se je vozi! na fronto, in ga začeli obstreljevati. Mladi Churchill je prevzel poveljstvo in skušal odbiti napad, a njegovo podjetje je ostalo brez uspeha. Na koncu se je moral predati mlademu burskemu vojaku, ki je z nabito puško stopil preden j. Kakor se je pozneje izkazalo, je bil ta vojak Ludvik Bohi, ki je kasneje postal ministrski predsednik južne Afrike. Iz tega razburljivega srečanja sc je razvilo nerazdružljivo prijateljstvo, ki je deloma tudi privedlo do tega, da se je Bohi v svetovni vojni s takšno vnemo zavzel za Anglijo. Ko je v senzacionalnih okoliščinah pobegnil iz ujetništva in se vrnil v Anglijo, je bil leta 1900 izvoljen v parlament, čeprav je pripadal konservativcem, je v mnogih zadevah sodeloval z liberalci in pri volitvah leta 1906 je Se kandidiral na njihovi listi. Po zmagi liberalne stranke ie postal podtajnik za kolonij?. Ko je kmalu za tem prešel v ministrstvo mornarice, je skupno z admiralom Fisher jem, stvariteljem dreadnouglita, vse storil, da je angleško brodovje do dobra usposobil za vojno. Njegova zasluga je bila, da je angleško brodovje tudi po končanih poletnih manevrih v letu 1914 ostalo v vojni pripravljenosti. A ko se je vojna začela, je Churchill razvil delavnost, o kateri bi se dale pisati knjige. Če bi mogla Anglija izvesti njegove načrte, bi bila svetovna vojna gotovo za dve leti krajša. Ker n: našel pravega razumevanja, je moral zapustiti admiraliteto in je odšel v Francijo na fronto. A že v letu 1917 ga je Lloyd George, ta bistrovidni poznavalec ljudi, poklical nazaj, da je prevzel ministrstvo za oboroževanje. Ko je po vojni Lloyd George stopil v ozadje, se je Churchill spet pridružil konservativcem in je v Baldwino-vem kabinetu postal finančni minister. V tem resoru pa ni imel kaj prida uspeha, in ko je Baldvvinova vlada leta 10.19 padla, se je umaknil v zatišje in se posvetil publicistiki. Njegovi knjigi > Svetovna ki i za«, in >:Marlborough« sta doživeli svetoven uspeh. V decembru 1D"0 je Cl:<> stopil v ospredje, ko se je i']'.:'! ponovno zadevi z gc- in gore, se prevažalo v samokolnicah in na vozovih z dežele v mesto, odtod pa v tovarno, v topilnico. Tudi k Janežiču so prihajali. Pregovarjali so ga. mu ponujali visoko ceno. Dobival je tudi pismene ponudbe. Nanje ni odgovarjal. Prekupčevalce je odpravljal trdo in neizprosno odklanjal njihove ponudbe. Sovražil jih je, te ljudi, ki so se oprijeli donosnega, a priložnostnega posla iz golega pohlepa po lahkem zaslužku z železom, s katerim je on. fužinar, rasel iz mladosti in je živel z njim še zdaj. ko je star. Res je onemogel, da ne more več kovati, toda železo ljubi s srcem, toplim ko peč v fužini. Ni se ponižal med starinarje. ampak je ostal fužinar, ponosen na obrt, ki so jo z ljubeznijo izvrševali že njegovi predniki pred sto, dve sto leti. s ponosom jo je opravljal on sam vse svoje življenje in njegova sveta dolžnost je. da jo preda svojim potomcem častno in neomadeževano, kakor je je bil sprejel. Iz previdnosti je določil nočno stražo na dvorišču, v pomoč pa ji je dal dva ovčarja, zvesta in nepodkupljiva čuvaja. Potem se je jel pripravljati, da prepelje opilke in od-rezke v tovarno in dobi iz njih železo, pre-topljeno v težke palice. Toda za to bi potreboval močnih rok in težkih konj. ki bi speljali to veliko breme tudi po najhujšem klancu. Vojaštvo pa mu je vzelo dva konja težaka in mu pustilo le staro izčrpano žival, ki te teže ne bo zmogla. Vprašati bo moral na posodo pri srsodih. Sam pa se je s kovači lotil nakladanja. Muka je bila, z oslabelimi rokami zvaliti težke sode na voz. počasi je šlo nalaganje izpod rok, a končno so le naložili prvi voz. Pod večer je zapregel vanj tri konje. V par dva izposojena, pred njima domačega. Preden so potegnili voz z mesta, so kresali s kopiti ob kamen svetle iskre, konj v pri-pregi pa je padel in si ranil kolena. Potem so v zaletu potegnili vsi trije hkratu in premaknili voz. Po ravnem je šlo dobro dalje. Kakor prejšnja leta. tako je imel Janežič namen tudi zdaj. potegniti voz preko najhujših klancev in ga pustiti ponoči na samotni cesti, da si živina medtem odpočije in se pri polnih jaslih ovsa in koruze popravi za dolgo pot prihodnjega dne. Prejšnja leta je šlo zmerom vse po sreči. Konji so bili boljši, pa tudi sinovi in mladi kovači so se oprli z rameni ob voz in pomagali živini premagati nabrekie vzpetine. To pot pa je bila živina slaba in tudi stari kovači niso mogli prida poprijeti. Janežič je držal vajeti in stopal ob vozu. Prvi klanec je upal prevoziti brez težave, zato je pognal konje v lahen dir, da bi dobili zalet. Toda konj v sprednji pripregi je nerodno stopil, s kopitom slabo poprijel trdo cesto in padel. Tedaj sta se ustavila tudi konja za njim. Vse se je zgodilo tako hitro in nepričakovano. da ni bilo moči ne zavreti ne podložiti kamna pod kolo. Težak voz je dr-čal navzdol po bregu, konja sta korakoma popuščala sili, ki ju je vlekla nazaj, dočim je sprednji konj polzel nazaj leže in je bil z razkrehnjenimi nogami podoben žabi. Janežič je hotel voz zadržati in se je oprl z ramo ob ročico. Toda teža je bila prevelika in sila. ki je vlekla voz nazaj, premočna. da bi ga mogel ustaviti in preprečiti nesrečo, že so bila zadnja kolesa na robu ceste, že se je voz nagnil na levo, se zamajal in padel pod cesto. Janežiča je pritisnil ob tla težak sod z železnimi opilki in mu obležal na trebuhu. Konji so bili upehani in so začudeno gledali, kaj se je zgodilo. Oni iz sprednje pri-prege je ležal in ni poskušal vstati. Tudi kovači prvi trenutek niso vedeli, kaj bi. Ko pa so pritekli h gospodarju in mu hoteli odvzeti težko breme, je ta odmahnil z roko, češ da ni več treba. Kmalu nato je umrl. Umrl je pod železom, s katerim je živel vse življenje in ki ga je tako zelo vroče ljubil... spo Simpsonovo postavil proti Baldwinu ob strani poznejšega vojvode Windsorske-ga. Angleško javno mnenje, oprto ob neizprosno tradicijo, mu je *.c njegovo ladr- I žanje takrat precej zamerilo. Dolgo jc mož, ki je kljub 65 letom še zmerom poln življenjskih sil. sameval na svojem domu v Kentu in ubijal čas s popravljanjem kIi he in s slikarstvom, o katerem pa pravijo da ni njegov pravi talent. Velini dosoi ki ki so začeli pretresati svet, pa so držav nika vnovič priklicali iz samete. in ko j< nedavno prevzel vodstvo mornariškega mi nistrstva in postal šef vojn-ga kabineta. ! so se oči vsega sveta z upan.em in strr-; hom uprle vanj. Idila na rušile Angleški novinar, ki je prebil teden dni na vožnji z rušile e m v konvoju, nam pricuve-duje nekaj zanimanja vrednih vtisov in doživetij Prebil sem teden dni na vožnji z rušil-cem, ki je bil na svojem običajnem izletu po Atlantskem oceanu, da pospremi konvoj. Brod je imel že kakšnih 20 let. in kdor pozna rušilce, bo vedel, da pri 20 letih ni več nov. In vendar je naš rušilec od pričetka vojne prebil 73r,r vsega časa na morju, kar je precej lepa številka in pomeni spoštovanja vreden poklon tistim, ki so gradili njegove stroje. Rušilec in ljudje na njem imajo po navadi precej težak posel in ta posel je toliko težji, kolikor slabše je vreme. Pripovedovali so mi, da je bil rušilec s svojo posadko nekoč 13 dni nepretrgoma na morju, potem je imel poldrugi dan oddiha, nakar ga je čaka! spet izlet 11 dni. Z oficirji vred je bilo na našem brodu 140 mož. Bili so to ljudje različne starosti od 20 do 50 let, a bilo je med njimi tudi nekaj penzionistov in rezervistov, ki so že v svetovni vojni služili na morju, se nato za nekaj časa vrnili na kopno, zdaj pa so se spet znašli na morju. Med njimi je bilo nekaj poštarjev, farmar, ki se je posvečal reji drobnice, zidar, liftboj. dva stavbna podjetnika, lastnik penziona v nekem letovišču, šofer avtobusa, kavarnar, lovski čuvaj in na koncu bolničar iz neke blaz- bili na morju sami. ko smo na primer šli kakšnemu novemu konvoju naproti. ali smo ga čakali na določeni točki na odprtem morju, smo morali svoj položaj, to se pravi. dolžino in širino, pogostokrat določati po soncu in zvezdah. Približno smo zmerom vedeli za svoj položaj, a včasih se pripeti, da burja in oblaki trajajo po nekaj dni, ko ne vidiš ne sonca ne zvezd. Ob takih prilikah smo morali dolgo čakati, preden smo odkrili svoj položaj. Najhujše pa je v megli, ki je gotovo najmanj prijetna zadeva, kadar moraš na odprtem morju odgovarjati za varnost številnih ladij, ki nosijo cela bogastva s seboj. Imeli pa smo vendar srečo, da smo se sami in vse trgovske ladje, ki smo jih spremljali, nazadnje vrnili v Anglijo brez nezgode. Pa nikar ne mislite, da je takšnole spremljanje konvojev posel za lenuhe. Vsakdo ve. kako težka je plovba, kadar se začne zimska burja na severnem delu Atlantika. Rušilec se neprestano preme-tuje in nagiba na to in na ono stran. Zdaj se zdi. da se prvi del broda vzpenja na strm, sivo obarvan hrib. na katerega vrhu se beli pena. Valovi pljuskajo čez palubo. Trenutek pozneje rušilec prepade navzdol, da se potrese vsa ladja, isti mah pa že Konvoj v Severnem morju niče. Razgovarjal sem se z njimi. Tega ne morem ravno reči, da so bili vsi srečni, ker so vnovič prišli na morje, ali da so srečni morda še posebej zato, ker so se znašli na tako majhnem brodu kakor je naš. In vendar so bili sami veseli ljudje, ki so se ukvarjali z mislijo, da ustanove svoj orkester, samo nikogar ni bilo med njimi, ki bi znal tolči na boben. Ne morem točno popisati, kaj vse smo počeli in kod smo potovali. Po navadi smo se iz ene luke gibali v drugo, kjer smo našli svoj konvoj, nato pa smo ga spremljali kakšne tri. štiri dni. Vreme se je neprestano spreminjalo. Bilo je mnogo megle in dežja, a pogosto je oster veter od vzho da burkal morje in nas premetaval sem in tja. Našemu konvoju je poveljeval višji oficir, mi pa smo opravljali posel psa čuvaja in smo signalizirali od časa do časa: — Brzina ta in ta. Priključite se drug drugemu! — To opozorilo je bilo zmerom potrebno, kadar so se trgovske ladje, ki smo jih spremljali, začele razhajati. Hkratu smo neprestano pazili na posebne aparate, ki so nam pokazovali, ali se ne giblje kakšna reč pod gladino vode: bili smo neprestano na preži, ali se ne tihotapi proti nam sovražna podmornica. Posebne bombe, namenjene podmornicam v globini, so bile vsak trenutek pri roki in dvakrat se je primerilo, da smo jih morali spustiti, ko je naš aparat p » JL ' * 7VZXIK 5B8»* V TRAMVAJU — Najlepša hvala, gospod, da ste mi prepustili prostor. — Malenkost, sit sem že tega. da se nam moškim vedno očita, da prepuščamo prostore samo lepim damam. . . Angleški ruttlec na pßtrwifi Minuta pomenila LI ČKA 2. XI. Neka skrita zagrenjenost vam ne da, ja bi b.li povsem odkriti v besedi in dejanju. in ie vzrok vašemu pesimizmu, ki se pojavlja tudi v takšnih okoliščinah, kjer ni nobenega povoda zanj Pri vsaki stvari pokažete skiaja precejšnje zaupanje v . voje sposobnosti, toda majhna ovira vas lahko naredi malodušno in potrto. Redkokdaj ste dob: e volje, ker zmanjšuje vašo odpornost in življenjsko silo. Privoščite si več razvedrila in giedali boste življenje v drugi luči. DECA. Vaša želja po premestitvi ne izvira samo iz vaše prirojene težnje po spremembi kraja, ampak mnogo bolj iz vašega hrepenenja po sreči. Kadar pa človek srečo lovi. mu po navadi uide. Zato bi vam vašo namero odsvetoval. Sreča ne pride k neučakanim. Zato ostanite, kjer ste. in če sreče ne bo k vam. bo vsaj mir gost vaše duše. ŽIVLJENJSKA POT Če vam iz gn.otr.ih ozirov ni nujno potrebna služba, bi vam svetoval, da sc vpišete v komercialno visoko šolo, ker se ram s to izobrazbo in z vašimi zmožnostmi obeta v življenju precejšen uspeh. t'KO SI M. NUJNO: Ta človek v bistvu ni »lab. toda precej alhkomiseln. Kakor slama je: hitro se '.name. pa tudi hitro zgori in ugasne. Zato bodite previdni! MURKA. Pri duši vam je precej grenko, ali to bo kmalu minilo in zasijalo vam ob sonce lepše bodočnosti. Glejte samo. da ne izgubite dobre volje in pazite na svoje telo! 30. XII. 1893. Nejasen, vase zaprt zaračaj. ki nikjer ne more najti rešilnega izhoda in zaradi tega trpi. Kadar ste sami, vas neprestano mučijo razne skrbi in razjeda vas lastna žalost. Pustite bridke misli in polovico manjša bo vaša žalost. JERKO. Iz vašega pisma diha popolna resigna-cija človeka, ki je mnogo trpel. Res je, rane vaše vrste se ne razelijo čez noč in äe kadar se zacelijo, je spomin nanje skeleča bolečina. Kakor Nioba ste. ki je od žalosti in gorja okamenela. Nič na tem svetu vas ne veseli. Kako bi vas tudi ve« selilo, ko se pa vedno umikate v drug svet, v svet sanjarjenja in hrepenenja. Stopite zdaj pa zdaj iz svojega sveta in spoznajte, da so se stvari na tem svetu, za katere se izplača živeti. Glede objave pesmic pa se oglasite v našem uredništvu. LADO. Vi nimate posebnih napak, razen nekoliko samoljubja in lahkomiselnosti. On je ponosen, nekoliko vase zaprt človek. Kar reče, to drži in zaradi tega se lahko zane-sete nanj. UPANJE. Ker je pri vas zelo razvit čut za estetiko, zaradi tega ste postali precej zbir-čni in vas moti vsaka malenkost, ki jo opazite na ljudeh. Način, kako kdo hodi, jé, se smeje, vse to opazite in precej je omajena simpatij ado takega človeka. Bodite bolj prizanesljivi in manj občutljivi, pa boste našli človeka sebi primernega. PELIKANOL — 10. Nežna, krhka cvetka, ki se ne more prav znajti v vsakdanjem življenju. Zelo čustvena je, toda v svojih zahtevah skromna in požrtvovalna. Kljub njeni mehkobi pa gre svojo ravno pot. kadar ve, da ima prav. S. P. Ponosna in notranje še dokaj urejena, toda na škodo svojega srca, le v odnosu do soljudi precej spremenljiva. Včas'h ostra toda odkrita, včasih velikodušna, včasih tudi potuhnjena in hinavska. Močna volja vam utira pot v življenje. Pri delu, ki ste si ga lotili, vztrajajte do konca. — Nesreča vas ne potlači, ampak vam vlije še novega poguma do dela in življenja. L. Azkuin Rože-zdravilo Zdravilna špajka (lat. valeriana offici-nalis) ali božjastnica raste povsod po vlažnem grmovju, po travnikih, bregovih in po suhih rebrih. Je to trpežna, kratka ko-renika, ki je cevasta, pokončna, brazdasta, visoka in ima vejasta stebla z nasprotnimi pernatimi listi suličasto in različno napiljene oblike. Cvete junija in avgusta ter je ob vrhu stoječi pakobul plošč-nat in trodelen. Cvetje je belo, često pa škrlatnordeče. Korenine se nabirajo septembra in avgusta po cvetenju. Vonj sveže korenine je šibak, posušene pa zoprn, okus ima po kafri ter nekoliko oster in grenak, čaj od korenine (10 do 20 g na pol litra vode se pije vroč dnevno vsaki dve uri po eno polno jedilno žlico) pospešuje močo in potenje, poživlja in miri živce, je dober proti srčni slabosti ter proti srčnim, želodčnim in trebušnim krčem, nadalje proti napihovanju, migreni, omotičnim napadom in želodčnim nered-nostim, ki so živčnega izvora, nadalje proti astmi in krčem, ki jih dobe otroci zaradi glist. Posebno učinkovit je špajkin koreninski čaj proti epilepsiji. Zunanje se uporablja proti glistam, trebušnim, mehurnim in materničnim krčem, kakor tudi proti trdovratni driski (uporablja se klistir, obara od špajkine korenine. 10 do 15 g špajke na četrt litra vode). 20 do 30 kapljic špajkine tinkture potolaži želodčne krče in bolečine. Gomoljasta zlatica (lat. ranunculus bul-bosus) ali žabinec raste po sončnatih obronkih ter po suhih tratah. Je to trpežna korenina ter je nad njo steblo čebulasto odebelelo. Listi so trodelni, listki pa tro-loputasti. čašni listi zlatorumenega cveta so zavihani, cvetni pecelj pa je brazdast. Cvete od maja do julija. Uporablja se homeopatično proti mrzličnim napadom, pri mehurčastih izpuščajih novorojenčkov, nadalje proti boleznim možganov in hrbtenice. spodnjega života, oči. nosu. prsi. jeter in koda. Spet mednarodni uspeh v nogometu Hrvati zmagali tudi v Švici Tudi današnjo revanžno tekmo s Švicarji v Bernu je reprezentanca HNS dobila z 1 : o (o : O) — 12.000 gledalcev — Strelec edinega gola edini igralec Concordi]e v moštvu — Jazbec Bern, 21. aprila. Pred 12.000 gledalci je bila danes tukaj odigrana reprezentančna nogometna tekma med reprezentancama Hrvatske in Švice, v kateri so Hrvati zmagali z 1:0 (0:0). Ugotoviti je treba kar takoj, da je bila ta zmaga povsem zaslužena, ker je bila plod boljše in premočne igre hrvatske reprezentance. Za današnji prvi nastop hrvatske nogomet e reprezentance je vladalo veliko zanimanje. V častni loži so bili poleg številnih športnih predstavnikov tudi jugoslovenski poslanik v Bernu Jurišič, konzul iz Canha dr. Ante Pavelič. jugoslovenski dele,!«t pri Društvu narodov Bogdan Radica in pa seveda številni člani jugoslo-venske kolonije iz Berna in ostale Švice. Tekmi so prisostvovali tudi mnogi visoki funkcionarji švicarske vlade in generali-tete. Na krasno urejenem in z angleško travo porastlem igrišču, ki je bilo okrašeno z jugoslovenskimi, hrvatskimi in švicarskimi zastavami, sta moštvi nastopili v na-si.-dniih pnst&vah: HRVATSKA: Glaser. Šuprina. Beloše-vič. Jazbec. .Jazbinšek. Kokotovič, Cimer-mančič. Wölfl. Lešnik, Djanič, Matekalo. ŠVICA: Huber, Lehmann. Minelli. Springer. Vernati. Bichsei. Eickel. Wagner. Leichti. Amado. Kappenberger. Sodnik je bil Italijan Scorzoni iz Bologne. Hrvati so danes pokazali zelo lep in dober nogomet. Njihovo moštvo je v prvi polovici vendarle igralo s premajhnim elanom in ni polagalo prave važnosti na izid tekme. V drugi polovici igre pa se je tudi napad, ki je bil pred odmorom slabši del in je dotedaj igral precej neodločno, nekajkrat pokazal v svoji pravi luči. Imel je pri vsem tem vendarle še veliko smolo, ker je zamudil nekaj zrelih prilik za strel, nekaj pa jih zaradi odlične švicarske obrambe ni mogel izkoristiti. Reči pa se mora. da so se v tem delu igre potrudili vsi napadalci in so nazadnje tudi popolnoma prevladovali na terenu. Med njimi velja kot najboljša posebej omeniti Matekala in Wölfla. Ostali deli hrvatskega moštva so pokazali dobro igro. kakor so jo vsi pričakovali. To je treba reči predvsem za obrambo z Glaserjem na čelu. ki je bil ves čas izvrsten, in pa za mladega Šuprino. ki se je v tej tekmi uveljavil z lepim uspehom. V krilski vrsti je bilo najbolj opaziti neumornega Koko-toviča. igra je od začetka do konca prehajala zmerom bolj v roke gostov, tako da so nazadnje domačini imeli že popolnoma podrejeno vlogo. švicarska enajstorica je danes zaigrala mnogo bolje kakor nedavno v Zagrebu. Domači so predvsem pokazali odločnost in elan — to velja predvsem za prvi del igre, — bili pa so tudi zelo hitri in odločni v startu. Videlo se je, da so hoteli svojo igro, prikrojeno na mehki travnati teren, vsiliti tudi Hrvatom, toda ne glede na to so se gostje uveljavili po svoje in bili na koncu popolnoma premočni. Iz poteka igre, ki je bil, kakor kaže že sam tesni rezultat, zelo pester in živahen, Prvenstvo SNZ se bliža honcu ia za mesta v slov. ligi Te§2! o med setisj so pini — Maribor bo Ljubljana, 21. aprila. Tekme za prvenstvo Slovenske nogometne zveze se naglo bližajo koncu. Še nekaj nedelj, pa bomo izmed nad 50 slovenskih nogometnih moštev imeli izbranih 7 najboljših, ki se bodo pozneje v posebnem tekmovanju, slovenski ligi, borili dalje za naslov slovenskega nogometnega prvaka. Današnja nedelja je zbrala na igriščih spet 14 takšnih kandidatov, prvorazrednih moštev v vseh treh skupinah SNZ. V ljubljanski skupini je nastopilo vseh 8 moštev, končni izid pa je ta, da je prvenstvena tabela ostala po vrstnem redu nespremenjena in so torej najboljši trije ostali isti kakor pred tednom dni, namreč Kranj, Bratstvo in Mars. Pri vsem tem pa so nekateri rezultati precej drugačni, kako so računali poznavalci. Tako je Bratstvo pustilo točko Jadranu v Ljubljani, Keka pa se je iz Kranja morala vrniti brez vsakega izkupička, čeprav od tod še nikoli ni šla brez njega. Hermes in Mars sta dobila po dve točki, prvi vsekakor z izredno visokim številom golov. Trenutna situacija med ljubljanskimi kandidati se najbolj vidi iz tabele, ki je naslednja: Kranj 12 8 3 1 37:17 19 Bratstvo 12 8 2 2 43:22 18 Mars 12 9 0 3 33:28 18 Hermes 12 5 3 4 39:24 13 Jadran 12 4 3 5 26:27 11 Reka 12 2 3 7 18:34 7 Disk 12 2 2 8 29:43 6 Svoboda 12 1 2 9 16:46 4 prvi trije v ljubljanski sku-drugi llgaš iz Maribora? V mariborski skupini so danes nastopili štirje, in sicer vsi, ki so od pretekle nedelje čuvali mesta od tretjega dalje. Med njimi bo najbolj vesel Maribor, ki se je z današnjo zmago nad Rapidom rešil svojih šestih točk in zasedel tretje mesto v tabeli, ki mu je močno približalo možnost, da bo drugi ligaš iz mariborske skupine. Srečanje med outsiderjema v Murski Soboti je vrglo Muri dve točki in serijo zgoditkov ter ji današnji nastop obeta še razne teoretične možnosti. Prvenstvena tabela v mariborski skupini je do prihodnje nedelje naslednja: ČSK 9 8 0 1 31:13 16 Železničar 8 512 14:8 11 Maribor 9 4 0 5 16:17 8 Rapid 9 3 0 6 15:19 6 Gradjanski 10 2 2 6 13:31 6 Mura 7 2 14 14:15 5 V celjski skupini sta danes nastopila za točke samo obe zadnjeplasirani moštvi Hrastnik in Atletik. Po naključju je izid te tekme ostal neodločen in sta tako obe moštvi prišli do ene točke, kar ju je seveda pustilo obe enako oddaljeni od vodilnih treh. V številkah je stanje v celjski skupini naslednji: Amater 7 5 2 0 22: 7 12 Olimp 6 4 1 1 20: 9 9 Celje 7 4 1 2 21:14 9 Hrastnik S 2 15 14:17 5 Atletik 8 0 1 7 9:39 1 V ljubljanski skupini vse pri starem Bratstvo : Jadran 1:1 (0 : o) Na igrišču v Trnovem se je danes popoldne v prvenstveni borbi srečal Jadran z Bratstvom z Jesenic. Okrog 150 gledalcev je danes burno navijalo za domače, ki so po zadnjih neuspehih, vendarle zaigrali z voljo in korajžo ter tako klubu z vrha tablice odvzeli zelo važno točko. Jadran je z današnjo igro iznenadil gledalce že pred pričetkom igre, ker ob 16. igralcev še ni bilo na igrišču in so morali gostje z gledalci vred čakati nad 10 minut, da se je zbralo vseh 11 potrebnih mož. Malo več discipline v tem oziru bi bilo na naših igriščih že potreba! V splošnem pa je na hitro roko zbrano moštvo zaigralo prav dobro, predvsem obramba in srednja vrsta, dočim je v napadu leva stran mnogo kriva, da moštvo z odličnim Fajonom in Marnom ni doseglo popolnega uspeha. Bratstvo je z današnjim rezultatom lahko zadovoljno, ker moštvo ni pokazalo igre, ki bi zadovoljila gledalce in se mora le prav dobremu srednjemu krilcu Za-vrlu zahvaliti, da ni odšlo domov brez točke. Obramba je prav dobra, stranka krilca sta bila šibka, napad pa razen srednjega napadalca ni pokazal bog ve kaj. Po neodločenem polčasu, kjer je bil v premoči Jadran, je v 10. min. drugega dela igre prišel Jadran po odličnem krilu Marnu v vodstvo. Bratstvo ima priliko za uspeh, toda enajstmetrovko zastrelja-jo na veliko veselje navijačev. Toda slednjič 15 minut pred koncem srednji napadalec z ostrim strelom le doseže gol, ki prinese tudi točko. Sodil je g. Macoratti. Hermes : Svoboda 5 : O (1 : O) Pred 100 gledalci je na igrišču Ljubljane v prvenstveni tekmi Hermes visoko zmagal nad Svobodo v igri. ki je bila v splošnem zelo živahna in zanimiva. Zmaga Hermesa je bila zaslužena, vendar je rezultat previsok in gre v prvi vrsti na račun slabe obrambe poraženih. Hermes je danes pokazal prav živahno in dopadljivo igro. ter lepo povezanost vseh delov moštva. Odlična igra krilske vrste, ki je pridno zalagala napad s točnimi predložki je v glavnem odločila da-našrtii uspeh šiškarjev. Svoboda je razočarala gledalce, posebno v obrambi zadnje čase nekaj ni v redu in zato moštvo, ki razpolaga s tehnično dobrimi igralci ne more doseči vidnih us- pehov. Razen slabe obrambe so danes odpovedali tudi krilci in tako sam sebi prepuščeni napad ni mogel proti dobri obrambi Hermežanov doseči uspeha. V drugem polčasu so Hermežani po Brodniku dosegli svoj prvi uspeh in šele v drugem delu igre so svojo premoč lahko izrazili vidneje. Eržen je po krivdi vratarja zvišal na 2:0 in kmalu nato z ostrim strelom še na 3:0. Ker vratar Svobode še ni na mestu, postavi Derenda brez oklevanja na 4:0. Svobodin napad pred golom nima sreče in tako Hermes po Erženu še vidneje izrazi svojo premoč; na koncu je 5:0. Sodil je g. Mehle. Kranj : Reka 1:0 (1:0) Kranj, 21. aprila. Zaradi tradicionalnih reških zmag v Kranju je za današnje srečanje med starima rivaloma na kranjskih tleh vladalo veliko zanimanje in se je na igrišču zbralo okoli 350 gledalcev. Reka je doslej še zmerom odnesla vsaj po eno točko iz Kranja, toda to pot je morala obe pustiti, ker je domačinom prvič uspelo, da so premagali žilavega nasprotnika z Viča. Òasi je bil rKanj v absolutni premoči, je nazadnje le malo manjkalo, da ni uspel eden reških prodorov in bi bila spet ena točka odšla na Vič. Pri obrambi te akcije se je spet izkazal izvrstni branilec Žitnik, ki je sploh vso tekmo držal nasprotnikov napad v šahu in mu gre glavna zasluga, da je ostalo domače svetišče nedotaknjeno, tem bolj, ker njegov partner ni bil na posebni višini. V prvi polovici je bila igra še dokaj izenačena in je Reka čvrsto napadala, toda njeni napadi so se običajno končali že na kazenski črti. Kranjski napad pa si je znal poiskati pot vse do gola, tu pa so se žoge izogibale svetišča in odhajale v out. Šele v zadnji minuti je levo krilo Jakše z glavo ujel prosti strel in žoga se je prvič — in kakor smo na koncu videli tudi zadnjič — oddahnila v mreži. Drugi polčas tekme je potekel v znamenju absolutne terenske premoči domačih. in sicer po zaslugi krilske vrste. Zato pa je napad sproti upropastil vse, kar so zadaj zgradili. Žoge so spet obletavale prečke od vseh strani in v vseh smereh, samo v premi črti v mrežo ni hotela iti nobena. Če bi bil domači napad izrabil vsaj polovico zrelih pozicij, ki jih je imel, bi bili morali Rečani vzeti s seboj pol Hicata golov. Z današnjo zmago je Kranju uspelo, da se je obdržal zaenkrat na ßryem mestu s omenjamo samo 19. min. drugega polčasa, v kateri je padel zmagonosni gol za Hrvate. Cimermančič je po krilu ubežal z žogo daleč naprej ter jo odtod vrnil Jazbecu. Ta ni prav nič okleval, temveč v hipu poslal v kot silno in plasirano žogo. proti kateri je bil švicarski vratar Huber brez moči. To je bil edini gol dneva, ki ie prinesel hrvatski nogometni reprezentanci že drugi pomembni mednarodni uspeh v kratkem času samostojnega nastopanja. i Izjave Po končani tekmi je predsednik HNS dr. Kraljevič izjavil, da je naša zmaga za-: služena, ker je sad izvrstne tehnične igre. Zmago so izvojevali vsi igralci z enakim I elanom in enako voljo in ni treba nobenega hvaliti posebej. če bi hotel komu izreči j posebno priznanje in pohvalo, bi jo moral dati švicarski publiki, ki je res na pravi športni višini. Kapetan HNS Jožo Jakopič je dejal po tekmi, da je zelo zadovoljen z današnjim nastopom Hrvatov. Pokazali so odličen nogomet in tudi to, da znajo zmagati na tujih tleh. Igra vseh igralcev je bila zelo lepa in na zavidljivi tehnični višini. Predsednik švicarske nogometne zveze Eicher je priznal, da so Hrvati zmago absolutno zaslužili in danes še enkrat potrdili sloves dobrih nogometašev. Italijanski sodnik Scorzoni je bil kratek in je ugotovil, da bi bili Hrvati lahko zmagali tudi z zagrebškim rezultatom, če bi bili več in tudi uspešneje streljali. ljubljanski skupini, toda do konca ga čakata še dve težki preizkušnji z drugopla-siranim Bratstvom in Marsom za njim. S takšnim napadom ne glede na to, da je danes v njem sicer manjkal najboljši strelec, pa proti obema bodočima nasprotnikoma prav gotovo ne bo uspel! Tekmo je sodil g. Čamernik. V predtekmi sta igrali moštvo Savice in domača rezerva neodločeno 2:2. Mars : Disk 3 : 2 Remis brez pomena v Celju Atletik : Hrastnik 4 s 4 (1J 1) Celje, 21. aprila. Celjski Atletiki so si danes v prvenstveni tekmi proti Hrastniku priborili edino točko v tem tekmovanju. Atletiki so igrali zelo požrtvovalno in so bili pred nasprotnim golom bolj odločni nego Hrast nik. Gostje so v tehničnem pogledu prekašali Atletike. Imeli so mnogo lepih prilik za povišanje rezultata, a bili so premalo odločni. Hrastničani so imeli nekaj več od igre, ki je bila večinoma odprta. Gostje, ki so v začetku vprizorili energične akcije, so prišli v očitno premoč. V 15. min. so imeli Atletiki stoodstotno priliko, ki je pa niso znali izkoristiti. Atletiki pa so se kmalu znašli in igra je postala izenačena. V 30. min. je sodnik diktiral enajstmetrovko proti Hrastniku in Ki tak je poslal v mrežo. V 41. min. je Zarkovič izenačil. V 1. min. drugega polčasa je Kitak iz neposredne bližine zvišal na 2:1. Hrastničani so začeli pritiskati in v 7. min. so si Atletiki po Čebeli zabili lasten goL V 12. min. je Kitak zvišal na 3:2. V 16. min. je Poljšak izenačil, v 19. min. pa je Zarkovič zvišal na 4:3 za Hrastnik, a v 29. min. je Čoh za Atletike izenačiL Tekma je bila živahna in fair. Sodil je g. Mrdjen iz Ljubljane. V II. razredu je Jugoslavija premagala Borut iz Gotovelj 7:1. V mladinski prvenstveni tekmi je Celje premagalo enaj-storico Olimpa 2:1 (2:0), v prijateljski tekmi pa je prvo moštvo Celja premagalo Laško 4:0. Po dve točki za Maribor in Muro Maiäbor : Rapid 3 :1 (2 s O) Maribor, 21. aprila. Tekmovanje za prvenstvo mariborskega nogometnega podsaveza in za vstop v finalne tekme SNZ bliža koncu. Na sporedu sta bili danes dve tekmi, od katerih je bilo najvažnejše srečanje med Mariborom in Rapidom, ki je bilo na igrišču Rapida. Tekma med tema nasprotnikoma je bila za Maribor kakor tudi za Rapid eminentne važnosti, saj je skoro gotovo, da bo zmagovalec te tekme drugi mariborski udeleženec v slovenski ligi. Navzlic temu pa današnja tekma ni privabila mnogo občinstva, to pa zaradi tega, ker je bila tekma na Rapidovem igrišču, kjer se je zbralo le okrog 400 gledalcev. Današnjo tekmo je Maribor odločil v svojo korist, in to povsem zasluženo. Enajstorica je v prvem polčasu predvajala koristno in lepo igro ter je imela vidno terensko premoč. V drugem polčasu je pa Maribor vidno popustil, tako da je Rapid prišel do veljave. V tem delu igre sta si bila nasprotnika enakovredna in bi bil morda rezultat vse drugačen, da ni imel Maribor odlične ožje obrambe, ki je bila hkrati tudi najboljša formacija na polju. Napad Maribora je uspeval le takrat, kadar je predvajal prizemno igro ter for-siral krila. Ko pa so igralci to iz nerazumljivih vzrokov opustili, so tudi dali iz rok nevarno orožje in posledica je bila, da je postal Rapid precej nevaren. Krilci Maribora so v glavnem svoj posel opravili dobro in odlično podnirali svoj na-nad. pri tem pa skrbeli, da obrami. bila preveč obložena z delom. Rapidovo moštvo ni predstavljalo nasprotnika, ki bi Mariboru ogrožal zmago. To predvsem zaradi tega, ker sta bila njegov napad in krilska vrsta precej slabša od istih formacij Maribora. Zlasti krilska vrsta ni ustrezala. Obramba je bila še. najboljši del enajstorice, zlasti pa vratar, ki je nekaj strelov branil v odličnem stilu. Medtem ko je bila tekma v prvem polčasu absolutno fair, ie bila v drugem ostra in je tu pa tam prestopila meje dovoljene igre. Do incidentov pa ni prišlo in sta se oba nasprotnika izkazala kot disciplinirani moštvi. Gole so zabili: V 4. min. Gajšek, v 15. min. Vodeb, v drugem polčasu pa je Miloš zvišal na 3:0. V 28. min. je Krainer iz enajstmetrovke dosegel častni gol za Rapid. Sodil je g. Deržaj iz Ljubljane. V predtekmi je rezerva Maribora porazila rezervo Rapida s 3:2. Mura : Gradjanski 7 : 1 (3 : O) Murska Sobota, 21. aprila. Mura je imela danes svoj veliki dan. Posrečilo se ji je odpraviti svojega čakov-skega nasprotnika Gradjanskega v prvenstveni tekmi z rezultatom, ki jasno priča, da postaja Mura uvaževanja vreden nasprotnik, ki bo v letošnjem prvenstvu igral bržkone še vidno vlogo. Mura je danes zaigrala tako, da je zadivila številno občinstvo, ki se ga je okrog 500 zbralo na igrišču. Najboljša formacija je bil njen napad, ki je lepo zaigral ter mnogo in efektno streljal. Kljub razmeroma dobri obrambi Gradjanskega je Mura nasprotniku zabila sedem golov. Kot najboljša strelca sta se izkazala odlična Bosina in Šonaja, ki sta vsak zabila po tri gole. Tudi ožja obramba in krilci so povsem zadovoljili. Gradjanski si je na vso moč prizadeval, da bi dosegel čim ugodnejši rezultat, toda preko častnega gola ni prišel. V ostalem je bila tekma zelo fair, kar je predvsem zasluga sodnika g. Koniča iz Maribora. SLAVIJA : LENDAVA 2 : 1 Maribor, 21. aprila. Na igrišču Železničarja je pobreška Slavija premagala SK Lendavo v prvenstveni tekmi. Slavija je zasluženo zmagala in je bila tudi boljši nasprotnik. Z današnjo zmago si je Slavija priborila prvenstvo II. razreda. Sodil je g. Nemec. Srbska liga Porazi skoraj vseh favoritov Beograd, 21. aprila. Danes je bilo v srbski ligi na sporedu XVII. ali predzadnje kolo z vsemi petimi tekmami, ki so bile vse razporejene v raznih krajih. Značilno za današnji dan je, da so skoraj v vseh tekmah Ì7gubili favoriti, med njimi celo državni prvak BSK v Sarajevu. V Beogradu je gostovala Vojvodina iz Novega Sada proti domači Jugoslaviji, ki je nastopila brez Petroviča in z Lojančičem kot vodjem napada. Prvi del igre je ostal brez gola, v drugem pa je Vojvodini uspelo zabiti edini gol tekme in tako odnesti Jugoslaviji obe dragoceni točki. Rezultat je bil torej: Vojvodina : Jugoslavija 1:0 (0:0). V Sarajevu je slavila domača Slavija pomembno zmago nad »plavo« enajsto-rico iz Beograda s 3:2 (2:1). Primer je podoben onemu iz Splita, kjer je pred 14 dnevi nedosegljivi favorit v hrvat-sko-slovenski ligi Gradjanski z enakim rezultatom izgubil proti Hajduku. V Zemunu so gostovali beograjski Baskovci in zmagali nad šibkim Zemunom z 2:1 (1:0). S tem porazom si je Zemun zapravil zadnje nade za rešitev pred izpadom iz lige. V Subotici je za presenečenje poskrbel domači Žak, ki je odvzel obe točki brez dvoma na papiruj boljši barvi Rezultat je bil: ŽAK : Bat'a 1:0 (0:0) Tretji par točk za beograjske klube je izgubilo Jedinstvo, in sicer na terenu Gradjanskega v Skopi ju. Južnosrbi-janci so zmagali nad zelenimi iz Beograda s 3:1 (1:1). Ostale nogometne tekme LJUBLJANA: Prvenstvene tekme II. razreda: Korotan : Slavija 4:0, Juniorji-Hermes : Mars 3:1, Slavija : Svoboda 5:0, Jadran : Moste 2:2. ZAGREB: Hašk : Concordia 2:0 (1:0). Prijateljska tekma z zasluženo zmago boljšega moštva. RIM: Državno prvenstvo: Roma : Fiorentina 0:0, Napoli : Lazio 1:0, Venezia : Novara 3:1, Triestina : Torino 2:2, Juventus : Bologna 1:0, Ambrosiana : Genova 2:1, Modena : Bari 3:0, Milano : Liguria 2:0. Riljardni dvoboj v »Zvezdi« ZAGREB : LJUBLJANA 6 : 2 Ljubljana, 21. aprila Snoči in danes je bil v Ljubljani odigran prvi turnir na velikem biljardu v krasni biljardnici »Zvezde«. Ljubljanski biljardski klub, ki igra na tej mizi šele dobro leto, je povabil v goste ekipo Zagrebškega bi-ljardskega kluba, katerega člani so specialisti na veliki mizi. Zagreb je nastopil s svojim drugim moštvom, in sicer v postavi Beck, Medakovič, Vesely in Draguti-novič, dočim so Ljubljanski biljardski klub zastopali mr. Eisenbart, Orehek, Seunig, šivic in inž. Kodela. Igralo se je do 200 točk, in sicer kader, vsak igralec pa je z nasprotnikom igral dve partiji. Zagreb je zmagal z rezultatom 6:2. Zmaga Zagrebčanov je bila zaslužena. Pokazali so večjo rutino in tudi tehnično so prekašali Ljubljančane, ki jim na veliki mizi še manjka potrebna rutina. Tehnični rezultati so bili naslednji: V soboto: Beck : Orehek 171:200 (1:0 za Ljubljano), mr. Eisenbart : Medakovič 200 :198 (2:0 za Ljublj.). Vse ostale partije pa so dobili Zagrebčani Vesely : Seunig 200 :185. Nedelja: Dragutinovič : inž. Kodela 200 : 150, Medakovič : mr. Eisenbart 200 : 172, Dragutinovič : šivic 200 : 186, Beck : Orehek 200 : 194, Vesely : Seunig 200 : 178. Največji povpreček je dosegel Zagrebčan Vesely 4.34, za njim pa Seunig Miloš 3.87. Največjo serijo pa je napravil Seunig, in sicer 47, Vesely pa 24 poenov. Zanimanje občinstva je bilo precejšnje in moderna biljardnica kavarne »Zvezde« se je ponovno pokazala izredno pripravno ■ za biljardske turnirje. Prihodnji mesec bo \ revanžno srečanje v Zagrebu. Pod vozom na gorečih tleh Novo mesto, 21. aprila V vasi Praproti pri Semiču biva 44-letni posestnik Jože Prešern, ki velja za dobrega in skrbnega gospodarja. Včeraj je odšel posestnik Prešern z vozom v gozd. kjer je naložil drva in jih hotel prepeljati domov. Srečno je prispel iz gozda do vaške meje. A ravno ta dan so mejaši ob cesti, ki je speljana po strmi soteski, požigali gosto grmovje, ki je s travo vred gorelo z visokim plamenom. Sredi te goreče soteske je doletela Prešerna nesreča, ki bi kmalu postala zanj usodna. Na precej zoženi in r.eprikladni cesti se je voz prevrnil in pritisnil voznika, ki je stopal na levi strani, ob tla. Nesrečni Prešern se ni mogel osvoboditi izpod voza. ki ga je držal kakor v kleščah. Nesreča je hotela, da je padel na usodno stran, kjer je gorelo grmičevje, in kmalu so začeli plameni lizati Prešerna. Mož je obupno klical na pomoč. K sreči so čuli njegove klice ljudje, ki so prihiteli iz vinograda in ga rešili izpod voza in z gorečih tal. Prešern je dobil hude opekline po vsem telesu, zlasti po rokah in po obrazu, in se zdaj zdravi v bolnišnici v Kandiji. * Pod Ljubensko goro. nekaj kilometrov od Toplic v vasi Rebri, fara šmihel-Stopiče, je prišel v hišo 71-letnega kočarja Jožeta Zamide neki Kobe iz Drganjih sel, ki je Zamido vprašal, zakaj je prodal seno drugemu kupcu. Bil je zelo vsiljiv. Naposled mu je pa Zamida, ki ga je nekaj časa mirno poslušal, dejal, da ga to nič ne briga. To je Kobeta tako ujezilo, da je pograbil železne grablje, s katerimi je začel udrihati po starčku, dokler se ni zgrudil na tla. Čez čas so starčka, ki je izgubil precej krvi, našli nezavestnega in ga prepeljali v bolnišnico. Dva mlada Zagrebčana sta pobegnila Policijska uprava v Ljubljani je prejela telefonično sporočilo, da sta jo včeraj popoldne iz Zagreba popihala dva mlada dijaka, ki sta jo najbrž ubrala v Ljubljano. Gre za 161etnega Braca Mervarja. dijaka trgovske akademije, in za 171etnega Aleksandra Perca, dijaka VII. razreda gimnazije. Zadnjič so ju videli na zagrebškem kolodvoru in rekla sta, da se odpeljeta v Ljubljano. Mervar je precej velik in nosi svetlosivo obleko ter dežni plašč iz balonske svile, ima črne čevlje ter na glavi siv klobuk. Tudi Pere je visoke postave in nosi temnomodro obleko z belimi progami, siv površnik in siv klobuk ter rjave čevlje. Kdor kaj vé o obeh pobeglih dijakih, naj to sporoči policijski upravi v Ljubljani. Odhod ministra dr. Marko-viča iz Budimpešte Budimpešta, 21. aprila. AA. Minister pravde h ie bilo prodanih v skupni vrednosti preko milijona kron. Tako so izpričali Cehi. v dobi protektorata. kako znajo ceniti svoje umetn ke. Ko ie bila pred 40 leti prirejena prva slovenska umetnostna razstava v Mestnem domu v Ljubljani, jo ie obiskalo okoli 5000 ljudi, dcčim ie obisk razstave danes dosegel števiiko 3000 in je ob 40 letnici prve slovenske umetnostne razstave bilo prodano eno samo delo za 1000 dinarjev: To ie deistvo. ki dovoli prepričevalno govori, kako velik smisel imajo naše ustanove in zasebniki za našo umetnost. V obrambo najmlajše likovne umetnosti, ki ji zopet očitajo, da ie neslovenska in nezrela, ie predavatelj ponovno trdil, da so mladi danes že dovoli kritični do sebe :n tudi zmežni. nastopiti na katerem koli mednarodnem forumu, kar dokazujejo tudi dela na tei razstavi. Impresionisti so bili pionirii na stavbi slovenske likovne umetnosti. ali ta stavba stalno raste in prav n č ne izgublja na svoji samoniklosti. Teh štirideset let nas obvezuje varovati to. kar ie bilo storjenega in še naprei zidati in graditi. Slovenska likovna umetnost pa skuša vedno govoriti vsemu slovenskemu narodu, v govorici, ki io more razumeti tudi ostala Evropa in ves svet. Ob prvi slovenski umetnostni razstavi v Mestnem domu sta se pokazali dve smeri: realistična in impresionistična. Prvo smer predstavljata tu Ažbe in Kobilca, prvi boli iskalec, bil je dober učiteli slovenskim pa tudi bolgarskim slikarjem v svoii menakovski šoli. druga pa ie oblikovala predmete tako. kakor jih je videla; plastičnost in točna izdelanost sta njeni glavni odlik:. Kot kiparja sta se v tei smeri uveljavila Zaje in Repič. Impresionisti: Jakopič. Grohar. Vesel. Jama in drugi so bo- teli objeti slovensko zemljo in slovenskega človeka; njihove barve so sončne, nežne. Nekoliko močnejši v barvi i e bil Jakopič, ki je hotel doseči v sliki osebno doživetje ob predmetih. Prehod iz impresionizma v novo dobo je začrtal Tratnik, ki je študiral v Pragi in se seznanil s francoskimi mojstri. Skuša doseči psihološko doživetje, barve niso realistične, marveč so močneje poudarjene. Vavpotič ie risal predmete take. kot so. v polnem sraku. danes pa že boli v notranjščini; zanimajo i ga bleski in odsevi na predmetu, ki ga iz-i deluje naturalistično, z veliko tehniko, i Tratnikovo pot sta nadalievala oba Kralja. Njun nastop ie zbudil precej hrupa, ker sta prekinila s tradicijo impresionistov in se naslonila na nemško umetnest. Poudarjena je linija, velika ploskev, deko-rativnost. Mala dvorana, kier razstavljajo najmlajši, ie dokaz, kako velika moč leži v mladem umetniškem _vstvarian.iu. Tu prevladuje v glavnem subjektivni realizem, detajli niso natanko ;zdelani. ker mladi posvečaio glavno skrb celoti, ki bodi taka, da napravi harmoničen vtis. Ne- koliko izven tega okvira je Mihelič. ki vidi svoj vzor v hrvaškem slikarju 'legedušiču. Povsem različna ie tretja mala dvorana, kier prevladuje realno naturalistični svet: Vavpotič. Gorjup, Gaspari. Smrekar. V isti smeri se uveljavljata Remčeva in Zu-pančeva, dočim se brata Vidmarja in Sti-plovšek, ki so povojni ekspresionisti. skušajo vživeti v novi realizem. Tudi Kiparstvo se je v zadnjih 40 letih močno razvilo. Gorše podaja svoje like v -crobi realnosti, prav tako Smerdu. Gangl in Ber-neker predstavljata v impresionistični smeri združitev predmetov z naravo. Fri mladih se čuti večja povezanost, posebno dobri so Putrih in brata Kalina. Obiskovalci, ki so z velikim zanimanjem in pazljivostio sledili razlagi g. Kregaria. so si nato še natančneje ogledovali nekatera dela. Ker ie razstava podaljšana za cel teden, je s tem dana možnost, da si io ogledajo vsi zamudniki in tako zadostilo svoji kulturni dolžnosti. Tudi nam veljajo besede češkega filozofa Salde, ki ie lekel: j »Znak slabotnih narodov je, da ne skrbiio za svojo umetnost.« K. Š. Obersnelcva galerija odprta Dolga želja naših likovnih umetnikov, da bi dobili primerne prostore po zagrebškem Ullrichovem zgledu — za trajne razstave svojih del, se je uresničila; g. Ober-snel, ki že preko 10 let izdeluje in razpošilja po vsej državi svoje odlične okvire, je najel razstavne prostore na Gosposvet-I ski cesti in danes je bila ctvorjeaa prva i razstava Galerije Obersnel. Mladi slikar i France Godec razstavlja iz velikega bo-J gastva svojih del 86 slik in se prvič ta-i ko rekoč uradno predstavlja ljubljanske-j mu občinstvu. j Galerija ima dvoje dvoran: v prvi bo ! stalna razstava vseh naših slikarjev, dočim bodo v drugi dvorani razstavljali posamezni slikarji, prišli tu v neposreden dotik z občinstvom in sami, brez posrednikov, prodajali svoja dela. Dvorana jim bo brezplačno na razpolago, prav tako bodo tudi razstave brez vstopnine, dostopne vsakomur. Otvoritev razstave je bila napovedana za pol enajsto uro, a že kmalu po deseti j sta bili obe dvorani polni ljubiteljev I umetnosti, v posebno lepem številu so pri-! šli slikarji. Svojega zastopnika sta posla-! li tudi mestna občina in banska uprava. Prvo je zastopal g. dr. Pretnar, drugo pa g. Karel Širok. Pred otvoritvijo je izpregovoril nekaj besed slikar g. Božidar Jakac, se v prvi vrsti zahvalil g. Ober-snelu, ki je omogočil razstavo, nato pa je ! predstavil mladega slikarja Godca, ki je j že v zgodnji mladosti začutil v sebi potrebo po ustvarjanju in se je zatekel naj-i prej h glasbi, ki pa ga ni mogla popolnoma zadovoljiti. Tipal je dalje in prihajal do novih odkritij, se poskušal tudi s kiparstvom, dokler se ni končno ves posvetil slikanju. Močno talentiranemu Francetu Godcu je g. Jakac izrazil želje, naj bi bila njegova pot, ki jo je začel, svetla in brez težav, s kakršnimi se je moralo boriti toliko drugih naših umetnikov. G. Godec se je zahvalil za tako lep obisk in dejal, da še išče poti, skuša pa predvsem reševati koloristične probleme; njegovo delo je sorodno muzikalnim izrazom. Razstavljene slike so tempere in olja. V temperah, ki so še dosti enotne, se slikar posveča bolj kolorističnim problemom. To so dela iz zadnjega časa, iz zimske dobe in so v načinu dojemanja nekoliko sorodne delom francoskega slikarja Lautre-ca. To so več ali manj spontane skice, kjer je šlo umetniku predvsem za barvno občutje. Razstavljenih je nekaj motivov iz Ljubljane, ki pomenijo reakcijo na idilično dojemanje pokrajine. Nadalje je nekaj portretov, ki so bolj čustveno kakor pa reprezentativno dojeti. Poklicni kritiki, ki bodo imeli te dni priložnost oceniti delo devetindvajsetlet-nega slikarja, si bodo gotovo edini v tem, da razstavljena dela pričajo o močnem talentu. K. S. ►IIB4 Zborovanje naših slavistov V soboto ob 17. uri so se v posvetovalnici Mestne ženske realne gimnazije sestali člani Slavističnega društva«, ki združuje predvsem profesorje slovenskega jezika na naših srednjih šolah. Prispeli so tudi slavisti iz drugih mest Slovenije: prof. Liška iz Murske Sobote, prof. šifrer iz Ptuja, prof. V. Novak iz Kranja. Udeležba je bila lepa. Zanimanje za društveno delo je najboljše potrdilo, da je >: Slavistično društvo« potrebno in koristno. Zaradi trenutne obolelosti predsednika, univ. prof. dr. Kidriča je vodil občni zbor podpredsednik prof. dr. M. R u p e 1. V svojem govoru se je najprej spomnil dveh umrlih članov, Vide Vrtovčeve in J. Kies-licha. Nato je v splošnih potezah prikazal društveno delo v minulem poslovnem letu. Poglavitna skrb je bila posvečena glasilu Slovenski jezik«, ki mu vremena niso po-sobeno ugodna, in če ne bi uživalo podpore banske uprave in mestne občine, bi komaj še moglo izhajati. Druga točka v delovnem programu je bila skrb za krajevni slovar. Odbor se je bavil tudi z načrtom postavitve spomenika velikemu vzorniku naših slavistov prof. Prijatelju. Iz izkupička za njegove knjige je nabranih 12.000 din. Spomenik bo postavljen pred Univerzitetno knjižnico na starem rimskem zidu. ki bo primerno urejen. V kratkem bo objavljen razpis. Nato je podpredsednik predlagal v imenu odbora, da se podeli častno članstvo dosedanjemu predsedniku, univ. prof. dr. Francetu Kidriču v zvezi z njegovo 601etnico za zasluge v slavistiki in za naklonjenost Slavističnemu društvu. Predlog ie bil soglasno in z navdušenjem sprejet. Ob tej priliki je bila dana na vpogled članom pravkar izišla številka »Slovenskega jezika«, ki je posvečena šestdesetletnici tega zaslužnega učitelja slovenskega slavističnega naraščaja. Krasno vezani izvod bo zvečer izročen jubilantu. Tajnik prof. A. G s p a n je poudaril v svojem poročilu, da je odbor izvršil vse naloge, ki so mu bile naložene na zadnjem občnem zboru. Vzdrževal je zveze z izven-Ijubljanskim članstvom in priredil 19. oktobra izlet v Celje, združen s širšim članskim sestankom, živahne so bile priprave za mednarodni slavistični kongres v Beogradu, ki pa so ga jesenski mednarodni dogodki odgodili v neznano bodočnost. Nadalje je tajnik poročal o tiskovnem skladu za izdajanje »Slovenskega jezika«, ki izhaja sedaj v 500 izvodih in čigar sodelavci objavljajo v njem zastonj svoje razprave. V razsodišče za osnutek Prijateljevega spomenika naj bi vstopili prof. Kidrič, dr. Stele. J. Zorman in arh. Omahen, na predlog dr Slodnjaka pa se je sklenilo da se zanj naprosi tudi prof. Plečnik. — Društvo šteje sedaj 144 rednih članov in 2 častna. Blagajniško poročilo, ki se je odlikovalo po vestnosti in preglednosti, je podala prof. Ksenija P r u n k o v a. Prof. šolar je nato v imenu uredniškega odbora poročal o »Slovenskem jeziku« in pripravlja jočem se slovarju slovenskih krajevnih imen. Glede slednjega se že zdavnaj kaže živa potreba, saj celo službene izdaje niso dosledne v rabi in zlasti še v pregibanju domačih krajevnih imen. Slovar bodi zanesljiv vodnik vsakomur in naj napravi red na tem področju. Poseben odsek Slavističnega društva je izdelal načrt in razposlal nad 10.000 vprašalnih listkov. Poročevalec je apeliral na slaviste, da pod-pro potrebno delo ter ga končajo tako, da bo do jeseni gradivo zbrano in izvršena revizija. Novo ljudsko štetje prihodnje leto se bo že naslanjalo na prvo strokovno do- ločitev naših krajevnih imen, ki bo dobro rabila tudi pripravljajočemu se Slovenskemu Atlasu. Debata, ki se je razvila o posameznih poročilih, se je zgostila v glavnem okrog »Slovenskega jezika«. Vanjo so posegli prof. Vilko Novak, insp. Wester, prof. šolar, prof. dr. Maks R o b i č, svetnik dr. V i d i c, dr S 1 o d n j a k in drugi. Režiser dr. Bratko Kreft je opozoril na probleme odrskega jezika in dal izpodbudo za delo v tej smeri. Debata je bila zanimiva in polna dobrih idej. Po poročilu preglednika dr. š 1 e b i n -g e r j a so se izvršile volitve. Za predsednika je bil izvoljen univ. prof. dr. Fran Ramovš, v odbor pa profesorji: J. šolar, J. Logar, dr. Benovič, Pavel Kalan, dr. Slodnjak, Stanko Janež, Alfonz Gspan, Janko Liška, France Jasenovic in Vilko Novak; v nadzorstvo dr. J. šlebinger in Vinko Košak. Po občnem zboru so se številni slavisti sestali v gostilni »Mrak«, kjer je bila skupna večerja na čast prof. dr. Kidriču. Literarni večer K. H. Waggerla V soboto je bil v belli dvorani Uniona literarni večer nemškega pisatelja K. H. Waggerla. Večer je priredila v okviru med državnega kulturnega sodelovanja Nemška akademija v Monakovu. Med občinstvom, ki je napolnilo dvorano, so bili tudi zastopnik bana, prosvetni načelnik dr. Sušnik, nemški konzul dr. Brosch, italijanski generalni konzul A. Guerrini-Maraldi s podrav-nateljem italijanskega instituta dr. Griil-lom in nekateri zastopniki domačih kulturnih institucij, ki delujejo za stike z drugimi . narodi. Polnoštevilno je bila udeležena nemška kolonija v Ljubljani. Prireditev je otvoril nemški konzul g. dr. Brosch in pozdravil v imenu konzulata in nemške kolonije odlične goste, ki so »e udeležili te kulturne prireditve. Nato je nastopil publicist g. Stanislav Hafner, prcd-stavitelj monakovske Nemške akademije, znan po svojih sestavkih o slovenski literaturi in po antologiji slovenske proze, ki izide v njegovem prevodu še ta mesec. G. Hafner je najprej v slovenskem jeziku, nato pa v nemškem poudaril pomen večera, ki je samo prispevek k pospeševanju medsebojnega spoznavanja v duhu evropske kulturne skupnosti. Predstavil je pisatelja K. H. Waggerla in v zgoščenih potezah orisal njegov človeški in literarni profil. K. H. Waggerl je začel citati svoja dela. Beseda čitati v tem primeru ni docela umestna, zakaj pisatelj, čigar nastop je vzbudil simpatije, je znal svoje odlomke skoraj na izust in je brez večje zunanje teatralnosti, samo s primernimi gestami in besednimi poudarki prijetno oživil snov, ki jo je predajal občinstvu. Najprej je prebral lirično lepi odlomek iz knjige »Das Wiescnbuch«. Že ta odlomek js izpričal, koliko je ta salzburški pisatelj povezan z zemljo in s kakšnim življenjsko polnim čustvom išče med travami in žuželkami globljo resnico o svetu in življenju, zakaj pred »Bogom smo vsi kakor trava«. Nato je prebral dva večja odlomka iz romana »Das Jahr des Herren«. V prvem pripoveduje vedro in vesdlo zgodbo o birmi na vasi, ko mali David išče in naposled najde svojega botra; vsa zgodba z župnikom, škofom in ostalim okoljem diha idi-ličnost in veselost vaškega življenja. Drugi odlomek opisuje trpko usodo brezdomcev, ki začno svojo mladost v sirotišnici in končajo življenje v ubožnici: rod brczdomcev je neumrljiv, ta končna misel je zvenela skozi vso pripovedno kompozicijo nalik melodiji v molu. Nato je pisatelj prečital še odlomek iz svojega dnevnika, opisujoč obisk v njegovi delavnici, ter dodal na koncu še duhovito kramljanje »Freundschaft mit Büchern« (Prijateljstvo s knjigami). H. G. Waggerl se je pokazal kot pisatelj korenito zemske note, kmečkega duha in pristnega humorja, ki se z ljubeznijo oklepa vseh drobnih in brezpomembnih reči v življenju in ki obdaja svoje osebe z nekim simpatičnim ozračjem, prehajajočim tudi v čitatelja njegovih del. Pisatelj K. H. Waggerì se je danes z najboljšimi vtisi iz Jugoslavije vrnil v domovino, v svoje salzburške gore, kjer nad 1000 m visoko meditira v svoji hiši o svetu in življenju ter piše svoje knjige, ki so mu zagotovila >dlično mesto v nemški literaturi. Maribor čez nedeljo Maribor 21. aprila Zaključek Kobanskega tedna Številne prireditve v okviru prvega Kobanskega tedna so pokazale, kako umestna je bila ta hvalevredna nacionalna pobuda. Mariborsko nacionalno zavedno občinstvo je v lepem številu posetilo posamezne prireditve in je pokazalo živahno zanimanje zlasti za šušmeljevo kolektivno razstavo pod geslom »Kobansko«, ki je trajala ves čas kobanskega tedna. Snoči je nastopila na odru na Aleksandrovi cesti št. 6 gledališka družina Rdečega križa iz Selnice ob Dravi z lepo uspelo predstavo »Revčka Andrejčka« Posamezni igrailci so pokazali mnogo smisla za skladno podajanje vlog in smiselno tolmačenje Njihova požrtvovalnost je zbudila pri občinstvu toplo priznanje in pohvalo Posebno zanimanje je zbudila govorica sodelujočih, ki so se posluže- vali domače selniškc kozjaške govorice z vsemi značilnostmi kobanskega narečja. Danes dopoildne je bila zaključna prireditev Kobanskega tedna. Nastopilo je okoli 60 šolarjev iz Selnice ob Dravi pod vodstvom svojega požrtvovalnega učitelja in dirigenta g. Maksa Lorbeka. Zboru se je poznalo, da ga vodi vešča roka z uspešno taktirko, ki skuša izvabiti iz mladih grl čim več. Selni-ški šolarji so želi za lepo in ubrano izvajanje naše pesmi iskreno priznanje. Ob zaključku kobanskega tedna dolguje mariborska nacionalna javnost hvaležnost nesebičnim organizatorjem tedna, ki sc lahko ponašajo, da je bilo kronano njihovo požrtvovalno delo z lepim uspehom. Kobanski teden pa je tudi pokazal, da je vznikla misel predvsem v naši prijazni Selnici ob Dravi, kjer živijo zgledni narodnjaki, ki so pripravljeni to pobudo prihodnje leto še izpopolniti Temu zgledu naj bi sledili tudi narodnjaki drugih obmejnih pokrajin, mariborski podružnici CMD v Mariboru bosta nedvomno pripravljeni prevzeti pokroviteljstvo. kakor sta storili tudi pri kubanskem tednu Akademija trgovskih akademikov Snoči je bila v Narodnem domu tradicionalna akademija gojcncev tukaj-njc državne trgovske akademije. Poleg običajnih glasbenih točk jc bila letos na sporedu tudi uprizoritev znanega Linhartovega odrskega dela »Veseli dan« ali »Matiček sc ženi«. Sodelujoči so pokazali mnogo sigurnosti v uglajenem, prepričevalnem nastopu. Videti jc bilo, da je imela ve.;ča roka režiserja g. Vladimirja Skrbinška ep uspeh. Med sodelujočimi jc nedvomno tudi nekaj talentov, ki imajo čut in smisel za posrečeno odrsko nastopanje. Igro jc spretno priredil prof. dr. Vladimir Kralj. Tradicionalne akademije naših trgovskih akademikov se je udeležilo mariborsko občinstvo v lepem številu. Polnoštevilno je bil zbran zavodov profesorski zbor z ravnateljem in-ženjerjem Petrom Modicem na čelu. Občinstvo je dalo prisrčno priznanje iz%ajal-cem vseh točk bogatega in skrbno sestavljenega sporeda. Akademija jc vsestransko lepo uspela. Po končanem sporedu jc bil prijetno razgiban družabni večer, na katerem je zavodov ravnatelj inž. Modic izročil 10 dijakom ter dijakinjam nagrade za najboljše spise s področja zadružništva v smislu razpisa Saveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu Pravoslavna procesija tradicionalna vrbica jc bila včeraj popoldne. Udeležili so sc jc v velikem številu ma ribr.rski pravoslavni verniki. Procesijo, ki sc jc razvila izpred nove cerkve Lazaricc na Jugoslov. trgu po Vrazovi in Grajski ulici ter Grajskem trgu in Aleksandrovi ter Mcljski cesti v meljsko pravoslavno kapelo, je vodil protejerej g. Simeon Ivo-šcvič. Ves čas jc marljivo svirala vojaška godba. Posebno številno je bil zastopan mariborski častni:ki zbor z vojaštvom. Številna procesija jc zbudila pozornost Mariborčanov. Tihotapci pri Št. nju Pri Št. 11 ju so naši obmejni organi pri kontroli nemškega tovornega vlaka našli v nekem vagonu zaboj vtihotapljenih predmetov. V zaboju je bilo nad 6 kg saharina ter 130 vžigalnikov, ki so jih finančne oblasti zaplenile. To j« v zadnjem času že drugi primer, da skuša]« neznani tihotapci s tovornim vlakom spraviti tihotapsko blago v našo državo. Ljubljanska kronika Ljubljana, 21. aprila. čuden in muhast je letošnji april. Od vsega začetka pa do srede minulega tedra je bil nenavadno mrzel in hladen in časih nas je zjutraj še pošteno zeblo, saj je bila temperatura celo do 10 stopinj pod ničlo. Pred tremi dnevi pa smo doživeli pravi pomladni vremenski prevrat. Kar čez noč je postalo južno, skoraj poletno soparno in živo srebro se vzpenja podnevi nad 20 stopinj. Rast in brst, ki sta zaostali, zdaj naglo poganjata, zemlji pa vendarle primanjkuje vlage. Treba je izdatnega dežja, veter je zadnjih 14 dni zemljo temeljito osušil, že v soboto zvečer je kazalo, da bomo dobili močan naliv, saj so se daleč na jugu kopičili in podili proti mestu temni oblaki, a kljub pogostim bliskavicam le ni bilo dežja, čez noč se jc spet zved-rilo in današnja nedelja je bila prav topla, da so ljubljanska dekleta lahko na promenadi razkazovala pridobitve letošnje mode, ki zopet ljubi sveže, sočne barve. Res prav razgibano, živo in pisano je !>ilo na promenadi. Izza Krima pa so se že v opoldanskih urah zopet začeli valiti temni oblaki in neprestano je grmelo. Toda ostalo je kakor običajno: veliko grmenja, malo dež.;a. Okrog 17.30 je sledil majhen naliv, ki je samo toliko koristil, da se po ulicah ni dvigal prah, a za polje in vrtove je bi'o vsega skupaj daleč premalo. Slabo uslugo je naliv napravil akrobatoma Peru Glišiču iz Sremske Mitrovice in Daudu žudjeviču iz Ulcinja, ki sta se prav ob 17. produci-rala na napeti vrvi v Vegovi ulici. Zbralo se je več tisoč gledalcev, zlasti mladine. Poštarska godba je udarila nekaj veselih koračnic in Glišič se je začel producirati na vrvi, prav tako ali vsaj podobno, kakor smo to videli druge ekvilibriste. K sreči so bili njegovi pobiralci za prispevke že poprej pridno na delu in so levji delež — čeprav je bil skromen — že pobrali, sicer bi siromašna akrobata gotovo ne kasirala niti za režijske stroške, kajti naliv je gledalce začasno prepodil. Ko pa je naliv minil, se je predstava nadaljevala. Rogoz spet nas Hamlet Dramsko gledališče je bilo v soboto zvečer nabito polno. Zavesa se dviga. Zavesa, ki zakriva skrivnosti, dogajanja, katerih nepreračunljive zakone le nezavedno slutimo. Dobro in zlo. lepo in grdo, plemenito in ničvredno —- dva stara elementa, dva nepomirljiva, nepremagljiva tekmeca si stojita nasproti danes kakor pred mnogimi stoletji. Sto in sto oči strmi iz lož. z balkona, z galerijskih stojišč v kolobar mavrične svetlobe, sredi katere stoji človek, ljudje, stari nekaj stoletij, nekaj tisočletij morda. Ljudje s svojimi večnimi, dobrimi in slabimi nagoni, s svojo mržnjo in ljubeznijo. Tam, v kolobarju mavričnih luči »umetnost nastavlja zrcalo življenju«. Postalo je vroče, zatohlo v prenatrpa-nem gledališču. A roke, stotine rok ploskajo. Umetnik pred spuščeno zaveso se nalahno priklanja. Danski kraljevič Hamlet človek, danes prav tako živ in sodoben. kakor je bil pred mnogimi stoletji. Izginil je za zaveso, a stotine rok so ga znova in znova priklicale. Veste, kakšne so to roke? Roke, ki pišejo, v pisarnah ali v razredih, šivajo, ponujajo blago v modnih trgovinah, roke frizerk. gospodinj in še nekaterih drugih. Mnogo jih je, ki jih le redko vidite v gledališču, zdaj pa so prišli. Stoje v ložah, v parterju, na balkonu. In ploskajo. Obrazi se jim smehljajo. Izpričujejo, da niso mlačni, da ljubijo umetnost, da bi prihajali večkrat, v prav tako velikem številu, če. . . »Gledališče je ogledalo, ki nastavlja zrcalo življenju«. Kakšen koristen nauk za tiste, ki sestavljajo repertoar! Bogomil Gorazd f Popoldne je umrl v Ljubljani v Nunski ulici št. 17 g. Bogomil G o r a z d, zasebni uradnik, iz znane ljubljanske narodne rodbine. Podlegel je za posledicami operacije na žolču, h kateri se je žal prepozno prijavil. Pokojnik je bil v Ljubljani pa tudi izven nje dobro znan in spoštovan; bil je blizu deset let uradnik »Putnika«. Vedno je bil odločno narodno zaveden, saj je že v dijaških letih sodeloval kot nadarjen karikaturist pri predvojnem »Jutru , kakor tudi pozneje pri »Dnevu r. Zlasti tudi s svojimi prispevki v Kurentu in v nekaterih drugih humorističnih listih je izpričeval svojo duhovito satiričnost. Bil je koncilijanten mož, ki si je znal s svojim prikupnim nastopom vsepovsod pridobiti simpatije. Res škoda, da je nesrečna usoda taKo zgodaj poklicala v večnost tega nadarjenega ljubljanskega inteligenta. Ura pogreba bo še objavljena. Naj bo Bogo-milu Gorazdu med nami ohranjen lep spomin! žalujočim izrekamo odkritosrčno so-žalje! Kronika nesreč Dopoldne je bila na igrišču Jadrana s nogometna tekma, pri kateri so se precej razvneli duhovi in nastala je rabuka, pri kateri jo je skupil 191etni Stanko Sajovic z Bizovika, ki ga je nekdo udaril po glavi. Prepeljati so ga morali v bolnico. Prav tako je moral v bolnico 181etni poljski delavec Jože Omahen iz Podboršta. občina št. Vid pri Stični, ki sta ga na Selih počakala France in Anton Verbic in ga pretepla s koli. Enoletnega Pavla Kržišnika. sina kaj-žarice iz Podjelovega brda, občina Oseli-ca, je pestoval njegov 81etni bratec, pa mu je dete ušlo iz rok in tako nesrečno padlo, da si je zlomilo levo nogo. — Na Trojanskem klancu sta se precej potolkla s kolesi 221etni Ignac Ropaš, sin posestnice iz Hrastnika, in 3Uetna Marija Smerkolje-va iz Hrastnika. Ropaš je na hudem klancu odletel s kolesa in se močno pobil po glavi, a Smerkoljeva, ki je vozila za njim, se ni mogla več ustaviti in se je zaletela vanj. Tudi ona se je poškodovala po obrazu in po rokah. — Neža Izlakarjeva, 84-letna vdova po rudarju, doma iz Trbovelj, pa je padla po stopnicah in se potolkla po glavi in po desnici. Ponedeljska križank BESEllK POMENIJO Vodoravno: 1. domača žival, 5. trud. 10. snop, 11. slika, 12. oseba iz sv. pisma, 13. del živalskega telesa, 14. ustanovitelj Rima, 15. ruska reka, 16. človek, ki jamči, 18. zaimek, 19. up, 21. romanski zaimek, 23. razbojnik, 26. medmet, 27. oseba iz trojanske vojne, 29. kvarta, 31. češko mesto, 34. zaimek, 35. stena, 37. pot v snegu, 38. mesec, 39. tuje žensko ime, 41. mesto v Severni Evropi, 42. utrdba iz svetovne vojne, 43. igra s kvartarni. Navpično: 1. češko mesto. 2. moško ime, 3. sorodnik. 4. pesnitev. 5. okončine. 6. narobe pritrdilnica. 7. zelenjava. 8. obljuba, 9. špansko krstno ime, 11. človek, ki nobenega dela pošteno ne opravi, 13. bog solnca, 16. časovni prislov, 17. strupena prvina. 20. ruska reka, 22. pripadnik tu- jega naroda. 24. ameriško mesto (fon.), 25. plačilo za slabo dejanje, 28. priprava za pretakanje, 30. moč, 32. rusko ime. 33. predlog, 36. posledica ognja, 38. pokoj, 40. medmet, 41. egiptski bog. Troje knjižnih nagrad si po naklonjenosti žreba dele Stanko Plevnik, Ljubljana, Wolfova 12, Zora Špindlerjeva, Vojnik pri Celju, in Božo Kuharič, Ormož 82. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE: Vodoravno: šola. upor, anoda, ji, Abo, um, atom, roka, ak, da. okop, Sana, ga, Ida. ar, Olovo, rosa, Abel. Navpično: šoja, la, Anam, udor, pa, rima. Ob, Itaka, ukana, oko, oda, Oger, pila, Sava, Arai, do, os, ob. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja aa konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseiatni del je odgovoren Alojz Novak. - Vai ? LjubljaaL