Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
J U G 0 S LAV I J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
1.
kos.
V LJUBLJANI, DNE IB. MAJA 1930.
Letnik
I.
VSEBINA:
1. Zakon o urejanju hudournikov.
2. Zakon o železniški imovini \ eksploataciji ministrstva za promet.
3.	Zakon o izrednem kreditu za organizacije izvoza deželnih pridelkov.
Razne objave iz »Službenih Novinr.
Zakoni in kraljevske uredbe.
1.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije.
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za šume in rudnike po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o urejanju hudournikov.*
§ L
Hudourniki so grape in divji gorski potoki, ki povzročajo z izpiranjem in odsipanjem ali z naplavljanjem (kamenjem, gramozom in peskom) škodo javnim ali zasebnim koristim.
§ ‘2-
Hudourniško območje je celokupno pritočje hudournika (perimeter) ter se zove delovni okoliš.
Poleg struge, plazin in jarkov obseza vse parcele v pritočju ter mora biti v vsakem poedinem primeru oznamenovano v projektu.
§ 3.
Za urejanje hudournikov in izvajanje potrebnih del veljajo odredbe zakona o vodah in zakona o gozdih, kolikor ni odrejeno s tem zakonom drugače.
§ 4.
Podjetniki za izvajanje urejevalnih del pri hudournikih po tem zakonu utegnejo biti: država, banovine, občine ali interesenti posebe ali združeni v obliki zadrug.
* Službene Novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	marca 1930., št. 48/XVII.
§ 5-
V hudourniškem območju se smejo odrediti vsa potrebna dela in vsi potrebni ukrepi gradbenega, kulturnega in gozdarskega zhačaja, ki so prikladni za koristno odvajanje gorskih voda in utrjanje tal tako v strugi sami, kakor: polaganje kineta, napravljanje pre-graj, nasipov, obrežnih utrdb itd., kakor tudi v drugih delih delovnega okoliša, kakor: vezanje tal s pogozdovanjem, prepoved sečnje in paše, reguliranje transporta gozdnih in drugih produktov, način gozdnega gospodarstva in izprememba kulture.
§ 6.
Gradivo (gradbeni material) na zemljiščih, ki leži v delovnem okolišu ali na bližnjih krajih, morajo odstopiti lastniki za dela, navedena v § 5. tega zakona.
Lastniki zemljišč, ki leže v delovnem okolišu ali v bližini, morajo dovoliti, da se uporabljajo ta zemljišča za dovažanje, raztovarjanje in pripravljanje gradbenega materiala kakor tudi za gradnjo stanovanj za upravo del in za delavce, za napravljanje razsadnikov itd.
Lastniki posestev imajo pravico do primernega povračila one škode, ki bi jih zadela zaradi odstopa gradbenega materiala ali zemljišč; nimajo pa pravice do povračila za odvzemanje onega materiala, ki ga jim je nanesel hudournik na posestvo v očividno škodo.
Banovine, srezi, občine in vasi, v katerih prid se izvajajo urejevalna dela pri hudournikih morajo odstopiti svoja, zemljišča brezplačno v uporabo upravi teh urejevalnih del, kolikor in dokler je potreba, če izvajajo ta dela država, banovine ali občine.
Kjer ni javnega zemljiškega katastra, morajo priti lastniki zemljišč na poziv organov za urejanje hudournikov na iice mesta in pokazati brezplačno meje svojega posestva.
§ 7.
Zemljišča ali gradbeni objekti (mlini, žage in druge zgradbe ali njih deli), glede katerih se po pravici sumi, da jih lastnik ne bo ukoriščal tako kakor bi bilo treba za uspeh del, ali da jih ne bo postavil in vzdrževal v takem stanju, kakršno bi bilo potrebno za uspeh del ali sicer za izvajanje del, se smejo celoma ali deloma razlastiti.
One pravice drugih oseb, ki obremenjajo parcele v delovnem okolišu, se smejo prav tako razlastiti, če se da
izvrševanje ali uživanje teh pravic težko nadzirati ali če se ne da spraviti to uživanje v sklad z onim stanjem, v katerem je treba vzdrževati te parcele ali objekte.
§ 8.
Za razlaščeni svet se mora dati odškodnina in ko se ta odmerja, je treba vzeti v poštev ne samo vrednost razlaščenega sveta ali razlaščene pravice, ampak tudi to, ali in za koliko se je zmanjšala vrednost preostalega sveta ali preostale pravice do objekta.
Ce gre za to, ali naj se na izvestnih zemljiščih ali drugih objektih ustavijo pravice do užitkov, da pa naj uživalci pravic bodisi država, bodisi drugi interesenti odškodujejo za take pravice do užitkov na drugih zemljiščih ali objektih, gre uživalcem pravic samo tolika odškodnina v denarju, kolikršno predstavlja razlika vrednosti med staro in novo pravico do užitkov.
Občine imajo pravico do odškodnine za prepoved paše samo, če se s to prepovedjo ne bi ščitila njih posestva ali koristi, ampak koristi drugih občin ali interesentov.
§ 9-
Ce se zemljišče ali gradbeni objekt ne razlasti, mora dopustiti lastnik izvajanje vseh potrebnih del in izpre-memb na njih ob podjetnikovih stroških.
Lastniki takega zemljišča ali objekta morajo izpolnjevati naredbe, ki se izdado za prihodnje uporabljanje teh zemljišč ali objektov o vrsti gospodarjenja, načinu pogona ali načinu izvoza gozdnih in drugih proizvodov.
Ce se s temi deli ali naredbami zmanjša čisti dohodek zemljišča ali objekta proti dosedanjemu uporabljanju ali če se ukine kakšna druga pravica, ki vpliva na lastnikovo gospodarstvo, se mora dati za to odškodnina.
Ce odrejene omejitve ne prestopajo ukrepov, ki jih predpisujejo odredbe zakona o gozdih in ki se jih mora držati lastnik tega zemljišča, mu ne gre pravica do odškodninskega zahtevka.
§ 10.
Ko se odmerja odškodnina, se ne smejo vpoštevati one okolnosti, o katerih se ugotovi, da so se izvedle z namero, da bi služile za podstavo zahtevku večje odškodnine, nadalje ne taki načini uporabljanja zemljišča, ki glede na vse krajevne razmere niso dejanski osnovani.
Ko dajo pristojna oblastva koncesije za ukoriščanje vodne sile ali pravice do vode vobče v hudourniških območjih, na katerih se je začelo postopanje za ureditev hudournika, morajo zaslišati predhodno tudi pristojno ustanovo za urejanje hudournikov, ki pošlje pri eventualnem ogledu na licu mesta strokovnjaka ob stroških stranke.
§ 11-
Ce podjetnik ob svojih stroških pogozdi zemljišče, ki ni razlaščeno in ki bi ga moral po zakonu o gozdih pogozditi lastnik sam, se odtegne lastniku od odškodnine, ki mu pripada, oni znesek, ki bi ga moral lastnik položiti za omenjeno pogozditev.
Ce prestopajo stroški za pogozdovanje goličav in kraškega sveta oni znesek, ki bi pripadal lastniku kot odškodnina, razlike ni pobirati.
Vrednost posestev in pravic, ki naj se razlaste, kakor tudi druge odškodnine ocenjajo trije zapriseženi izvedenci ob priliki komisijske razprave na licu mesta. — Te izvedence odredi obče upravno oblastvo prve stopnje.
§ 18.
Obstoječa napajališča, pota, prehodišča in druga prometna sredstva, ki se zbog ureditve kakšnega hudournika prekinejo ali razrušijo, najsi so neizogibno potrebna, mora upostaviti podjetnik ob svojih stroških na istem ali na drugem prikladnejšem kraju vsaj toliko, da se omogoči pristopanje živine k napajališčem ali prehajanje v oni meri, kakor je bilo to prej.
§ H-
Priznane odškodnine se smejo izplačati v denarju hkrati za ves čas, dokler traja omejitev pravice, ali pa se izplačujejo v letnih obrokih.
§ 15.
Ce dado urejevalna dela pri hudournikih koristi kateremukoli delu posestva onega lastnika, ki se mu je prisodila odškodnina po tem zakonu, je treba cenilno vrednost te koristi odbiti od prisojene odškodnine.
Ce je vrednost koristi večja od prisojene odškodnine, ni presežka izterjavati od lastnika.
§ 1«.
Za urejevalna dela pri hudournikih je treba izdelati najprej generalni projekt in ga vročiti banu.
Generalni projekt služi za podstavo presojanju, ali in koliko so namerjana dela v javni prid ali drugače koristna.
Ban potrjuje one generalne projekte, kateriV proračuni znašajo do vštetih 500.000 dinarjev, o čemer poroča ministru za šume in rudnike; one generalne projekte, katerih proračun preseza gorenjo vsoto, pa pošilja v potrditev ministru za šume in rudnike.
§ 17.
Ko se prejme potrditev generalnega projekta, se izdela podrobni projekt, ki se vroči banu.
Podrobne projekte s proračunjeno vsoto do vštetih 500.000 dinarjev pretresa ban ter daje zanje predhodno odobritev, o čemer poroča ministru za šume in rudnike; one podrobne projekte, katerih proračun preseza 500.000 dinarjev, pa pošilja z mnenjem vred v pretres in predhodno odobritev ministru za šume in rudnike.
Generalni in podrobni "projekt služita za podlogo izvajanju del in njih financiranju.
§ 18.
Podrobni projekti, ki so dobili od ministra za šume in rudnike predhodno odobritev, se pošljejo banu.
Ban pošlje te kakor tudi one podrobne projekte, za katere je dal sam predhodno odobritev po svoji pristojnosti, občemu upravnemu oblastvu prve stopnje v nadaljnje postopanje.
- 3
Obče upravno oblastvo prve stopnje razgrne podrobni projekt za dobo 21 dni v prizadeti občini na javni vpogled.
Obče upravno oblastvo prve stopnje razglasi istočasno v prizadetih občinah namerjana dela ter označi v tem razglasu rok, od katerega do katerega dne bo projekt razgrnjen na javen vpogled in ob katerih dneh bo bival v občini strokovni organ za urejanje hudournikov, da bo dajal' interesentom ustna pojasnila o projektu in namerjani ureditvi.
V gorenjem razglasu mora navesti obče upravno oblastvo prve stopnje, da je vsem interesentom na iz-volji, vložiti ugovore zoper celotni projekt ali zoper njegove dele.
Ugovori se morejo vložiti pri občem upravnem obla-stvu prve stopnje v času, ko je projekt razgrnjen na javni vpogled, ali pa podati na zapisnik pri komisijski razpravi na licu mesta.
Obče upravno oblastvo prve stopnje odredi v gorenjem razglasu, kdaj se bo vršila komisijska razprava, ter označi dan, uro in kraj njenega začetka.
O vsebini tega razglasa je treba posebe obvestiti in pozvati na razpravo vse one, ki jim posezajo ukrepi, obseženi v projektu, v lastninsko pravico, v pravico do užitkov ali v pravico do vodne rabe.
Na razpravo se morajo pozvati nadalje vsi oni, ki prispevajo k stroškom za dela bodisi v denarju, bodisi v naravi.
Vse pozvane osebe trpe svoje potne in ostale stroške same.
Kolikor so pri teh delih prizadeta druga ministrstva, morajo biti prav tako obveščena, da eventualno lahko pošljejo svoje delegate.
Da se omogoči poziv vseh interesentov na komisijsko razpravo, morajo sestaviti organi za urejanje hudournikov po zemljiških knjigah seznamke vseh lastnikov onih posestev, ki so blizu hudournika, kakor tudi se-znamek lastnikov mlinov, žag in drugih naprav, ki jih goni vodna sila dotičnega hudournika, ter priložiti te seznamke projektu.
V krajinah, kjer ni zemljiških knjig, morajo poslati občine take seznamke brezplačno organom za urejanje hudournikov.
§ 20.
Na komisijski razpravi je treba najprej točno ugotoviti, kako bi vplivala projektirana dela na obče javne in poedine zasebne koristi, in potemtakem oceniti, kateri ugovori se uvažujejo.
Na razpravi je treba gledati na to, da se doseže med organi za urejanje hudournikov in interesenti sporazum glede vloženih ugovorov, ki se tičejo odškodnine.
Ugovori zoper celotni projekt ali zoper njegove dele, od katerih stranke ne bi odstopile, se morajo izčrpno pretresti in, če je treba, se opravi takoj na licu mesta ocenitev s pristojnimi zapriseženimi izvedenci (cenilci).
Komisijska razprava se vodi ustno.
Komisijo sestavljajo: sreski načelnik, sreski šumar-ski referent in zapisnikar.
O vsej razpravi je treba sestaviti zapisnik, ki obsega vse važne momente razprave, zlasti vse dosežene sporazume in druge razloge, navedene za projekt in zoper
njega, nadalje vse okolnosti, ki so važne za določitev odškodnine.
Podjetnika zastopa delegirani organ za urejanje • hudournikov; druge prizadete državne ustanove pa "zastopajo njih predstavniki.
Občine in vasi pošljejo svoje predstavnike; druge osebe pa prisostvujejo razpravi osebno ali pošljejo svoje pooblaščence, opremljene s pismenim pooblastilom.
Redno pozvane osebe, ki niso prisostvovale in niso poslale pooblaščencev ter se ne strinjajo s sklepi komisije, trpe stroške posebne komisije, ki bi morala sklepati o njih naknadnih zahtevkih.
Potni in ostali stroški za člane komisije, organe za urejanje hudournikov in izvedence obremenjujejo podjetnika.
§ 21.
Na podstavi komisijskega zapisnika odloči obče upravno oblastvo prve stopnje o projektu vobče in o poedinih njegovih delih, o razlastitvah in drugih določenih ukrepih, o vprašanjih odškodnine, končno o stroških vsega podjetja, o prispevkih poedinih udeleženih strank za izvajanje in vzdrževanje del in o načinu, po katerem naj se ti prispevki izplačujejo podjetniku.
Obenem odloči o stroških komisijskega ogleda.
Glede izprememb celotnega projekta ali poedinih njegovih delov mora zaslišati obče upravno oblastvo prve stopnje predhodno organe za urejanje hudournikov.
To odločbo pošlje obče upravno oblastvo prve stopnje vsem prizadetim strankam.
§ 22.
Vsaka prizadeta stranka ima pravico pritožbe v 15 dneh od dne, ko je prejela odločbo, na bana, čigar rešitev je dokončna.
Ce prizadeta stranka glede odškodnine ni zadovoljna z banovo rešitvijo, sme zahtevati odškodnino s civilno pravdo pri pristojnem sodišču.
To pravdo mora začeti prizadeta stranka najdlje v enem mesecu, ko postane odločba občega upravnega oblastva prve stopnje pravnomočna.
Poznejši zahtevek glede odškodnine se ne jemlje v poštev.
§ 23.
Pravica do prisojene odškodnine se pridobi z onim dnem, ko se dejanski začne omejitev pravice do užitkov, odnosno ko se izvrši razlastitev.
§ 24.
Z vloženimi pritožbami glede odškodnine kakor tudi z uvedenimi pravdami se ne zadržuje izvrševanje urejevalnih del pri hudourniku.
§ 25.
Podrobni projekt z vsemi komisijskimi akti vred mora poslati obče upravno oblastvo prve stopnje banu, ko ga odobri dokončno, če ne preseza proračunjena vsota 500.000 dinarjev.
Ce preseza proračun podrobnega projekta gorenjo vsoto, ga pošlje ban z mnenjem vred v dokončno odobritev ministru za šume in rudnike.
Ce nastane ined urejanjem ali naknadno potreba, razširiti izvestna dela ali izvestne ukrepe tudi na druga zemljišča in druge objekte, ki jih projekt ne obseza, poskusi organ za urejanje hudournikov prostovoljen sporazum s prizadetimi strankami.
Ce se sporazum ne doseže na ta način, izda obče upravno oblastvo prve stopnje brez komisijske razprave odločbo, zoper katero ima nezadovoljna stranka pravico pritožbe po § 22.
Z vloženimi pritožbami in začetimi pravdami se ne zadržuje izvrševanje del.
§ 27.
Ce se začeta dela za urejanje hudournikov iz kakršnihkoli razlogov prekinejo, a ne traja ta prekinitev nad deset let, se smejo nadaljevati brez ponovnega postopanja po tem zakonu po že prej izdanih odločbah.
Ce traja prekinitev nad deset let, se mora opraviti vse postopanje po tem zakonu.
§ 28.
. V jako nujnih primerih, kjer je izvajanje izvestnih del neodložno zaradi nevarnosti usadov, plazin, odsipa-nja bregov, poplave, kar vse bi moglo ogroziti človeška življenja, zgradbe, ceste, mostove in druge objekte javnega in zasebnega značaja, sme odrediti minister za šume in rudnike, da je izvesti najnujnejša dela, tudi preden se uvede postopanje po tem zakonu.
§ 29.
V hudourniškem območju je dopustno odrediti prepoved paše in ostale predhodne nujne ukrepe na vseh zemljiščih brez razlike, tudi preden se izvede vse redno postopanje, določeno po tem zakonu, če je škoda večja kot korist od paše ali če to zahtevajo druge važne zasebne ali javne koristi.
Posestniki ali pooblaščenci imajo pravico, zahtevati na komisijski razpravi odškodnino za prepoved paše in povračilo ostale škode, prizadete s temi ukrepi, kolikor ne gre za stalno zaščitene gozde.
§ 30.
Prepovedi paše in ostali ukrepi po prejšnjem paragrafu morajo prestati, če se v treh letih ne začno dela za urejanje hudournikov.
§ 31.
Za izvajanje onih urejevalnih del pri hudournikih, ki jih izvaja država, trpi stroške glede teh del s 70% država, s 80% pa banovina, v katere območju se izvajajo ta dela.
Ce se razprostira hudourniško območje, v katerem se izvajajo dela, na območje dveh ali več banovin, prispeva vsaka banovina sorazmerno s koristmi od teh del v okviru zgoraj označenih odstotkov. — Ce se ne doseže sporazum, odloči minister za šume in rudnike.
Ta 90% ni prispevek morajo postaviti banovine v svoj prihodnji proračun razhodkov ter ga dati na razpolago banu, ki sporoči to ministru za šume in rudnike.
§ 32.
Stroške za ona urejevalna dela pri hudournikih, ki jih izvajajo banovine, občine, interesenti posebe ali v obliki zadrug, trpe te osebe same.
Država sme prispevati k stroškom teh oseb največ 30%.
§ 33.
Banovine se pooblaščajo, da smejo pobirati v primerih, določenih v §§ 31. in 32. tega zakona, prispevke od- interesentov za urejevalna dela pri hudournikih, toda največ do 30% celokupne vsote, ki jih prispeva odnosno porabi banovina za ta dela.
§ 34.
Banovine in občine, ki izvajajo urejevalna dela pri hudournikih, se pooblaščajo, da smejo najemati posojila za izvajanje teh del.
§ 35.
Kredit, odobren za izvajanje del pri odrejenem hudournikih, se pooblaščajo, da smejo najemati posojila ugasne po izteku proračunskega leta, ampak se sme trošiti še šest mesecev.
tj 36.
Stroške za vzdrževanje onih urejevalnih del pri hudournikih, ki jih je izvedla država, trpi s 50% država, s 50% pa banovina; stroške za vzdrževanje onih urejevalnih del pri hudournikih, ki so jih izvedla druga telesa ali druge osebe, pa morajo trpeti oni, ki so izvedli ta dela.
§ 37.
Bani sestavijo vsako leto proračun o stroških za vzdrževanje onih urejevalnih del pri hudournikih, ki jih je izvedla država, ter postavijo 50% proračunjene vsote v proračun banskih uprav; ostalih 50% pa je treba postaviti v banovinske proračune ter jih dati na razpolago banom.
Ce se razprostira območje izgrajenega hudournika na območje dveh ali več banovin, se mora razdeliti 50% ni banovinski prispevek za vzdrževanje na vsako banovino sorazmerno s koristjo, ki jih imajo, in vsaka mora postaviti svoj delež v svoj proračun razhodkov ter ga dati na razpolago banu. — Ce nastane spor, odloča minister za šume in -rudnike.
§ 38.
Nadzorstvo nad urejenimi hudourniki, nad ograjami in pogozditvami, izvedenimi po predpisili tega zakona v hudourniških pritočjih, je naloga šumarskih organov občih upravnih oblastev.
Ce je treba, se sme poveriti nadzorstvo občinskim in vaškim logarjem, poljskim čuvajem ali drugim zanesljivim osebam za primerno nagrado iz sredstev, določenih s proračunom za vzdrževanje.
Čuvajsko osebje za čuvanje in nadziranje urejenih hudournikov in njih območij je smatrati za organe javne varnosti; obče upravno oblastvo prve stopnje jih zapriseže na to dolžnost.
To osebje mora prijaviti vsako škodo, storjeno na zgradbah, ograjah, pogozditvah in drugih delih, takoj pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje.
Poleg tega mora prijaviti vsak drugi državni, saiiTo-upravni, občinski ali drugi javni uslužbenec kakor tudi vsak zasebnik opaženo škodo takoj najbližjemu občinskemu ali občemu upravnemu oblastvu prve stopnje pismeno ali ustno.
§ 39.
Poškodba, prizadeta od, oseb ali živali na zgradbah ali ograjah, v strugi hudournika ali v drugih delih delovnega okoliša in prekršitev naredb o obdelovanju,, uporabljanju zemljišč in drugih objektov in o izvažanju proizvodov se kaznuje v korist fonda za pogozdovanje kraškega sveta v denarju do 1500 dinarjev ali z zaporom do 30 dni; poleg tega pa je obsoditi krivca na povračilo povzročene škode. -
Ce se denarna kazen od krivca ne more izterjati, se izpremeni v zapor, pri čemer se šteje vsakih 30 dinarjev za 1 dan zapora.
§ 40.
Vsa dela in vsi posli za urejanje hudournikov spadajo v pristojnost ministrstva za šume in rudnike in banskih uprav po § 38., IV., točkah 22.) 23.) in 24.) zakona o banski upravi z dne 7. novembra 1929.
Pri banskih upravah je ustanoviti odseke za službo pri hudournikih z nazivom: »Šumarsko-tehnični odsek za urejanje hudournikov« (šumarsko-tehnička sekcija za uredenje bujica).
Dokler se vrše dela na terenu, smejo ustanoviti bani začasne terenske sekcije z nazivom: »Šumarsko-tehnična sekcija za urejanje hudournikov« (šumarsko-tehnička sekcija za uredenje bujica).
Šefe teh sekcij in drugo osebje je vzeti iz odsekov za urejanje hudournikov banskih uprav.
Ce ni zadostnega števila ukaznega osebja, se jemljejo pogodbeni uradniki, dnevničarji, honorarni uslužbenci in dninarji po veljavnih zakonskih predpisih.
§ 41.
Tehnično službo glede urejanja hudournikov vrše kvalificirani šumarski inženjerji in oni inženjerji sorodnih strok, ki se zatečejo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v službi za urejanje -hudournikov.
Dela, ki jih izvršuje država, se izvajajo poglavitno v režiji ali v mešani režiji, kakršen je pač značaj posla.
Ce izvajajo ta dela druga telesa ali druge osebe, se mora vršiti njih izvajanje pod nazorstvom državnih strokovnjakov za hudournike.
§ 42.
Ce izvajajo urejevalna dela pri hudournikih druga telesa ali druge osebe, ne pa država, sme poslati minister za šume in rudnike na njih prošnjo svoje strokovnjake za izvajanje teh del; toda v tem primeru morajo eni, ki jih izvajajo, plačevati tein strokovnjakom potne in ostale terenske stroške.
§ 43.
Minister za šume in rudnike predpiše pravilnik za izvajanje tega zakona.
§ 44.
Ta.zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah«; s tem dnem prestanejo veljati vsi zakoni in zakonski predpisi, ki nasprotujejo temu zakonu.
V Beogradu, dne 20. februarja 1930.; št. 5732.
Aleksander s. r.
Minister z*a šume	Predsednik
in rudnike:	ministrskega	sveta
dr. Korošec s. r.	minister
za notranje posle, Videl in pritisnil	častni	adjutant
državni pečat	Njegovega	Veličanstva
čuvar državnega pečata,	kralja
minister pravde:	divizijski	general:
dr. M. Srškič s. r.	Peter	Živkovič	s.	r.
2.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za promet po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o železniški imovini v eksploataciji ministrstva za promet.*
Clen 1.
Vsa premična in nepremična imovina državnili železnic, ki jo vodijo in upravljajo te železnice in ki se zateče v njih eksploataciji na dan 31. marca 1930., se mora popisati s stanjem tega dne in ugotoviti se mora njena vrednost v denarju.
V to stanje mora priti naknadno tudi vrednost imo-vine, ki je bila nabavljena na račun proračunskega leta 1929/1930. ter se prevzame izza dne 31. marca 1930.
Clen 2.
Zgradbe zemljišč, spodnji in zgornji ustroj železniških prog, ostali objekti, vozila, posebne instalacije, oprema in ostali inventarni predmeti se vpišejo ob popisu v poseben inventar; potrošni materijal, ki je v glavnem založišču in v ostalih založiščih materijala, pa se popiše posebe.
* Službene Novine kraljevine Jugoslavije« z dne
18.	marca 1930., št. 62/XXII.
Nepremičnine in premičnine s potrošnim materija-lom vred, ki se vodijo v knjigah po svoji vrednosti, se popišejo po tej vrednosti, če očividno ne nasprotuje dejanski vrednosti.
Kolikor ne bi bila vrednost, odnosno nabavna cena, ob popisu znana ali bi očividno nasprotovala dejanski vrednosti, jo ocenijo posebne komisije po posebnih navodilih, ki jih izda v ta namen minister za promet.
Člen 3.
Popisana in ugotovljena vrednost inventarnih predmetov se vknjiži kot začetna osnovna imovina na računu »Stalna glavnica državnih železnic«; popisana in ugotovljena vrednost potrošnega materijala pa se vknjiži kot začetno stanje na računu »Obratna glavnica državnih železnic«.
Centralno knjigovodstvo državnih železnic vodi v svojih knjigah ustrezne račune, ki kažejo poedine dele stalne in obratne glavnice in po katerih vknjižujejo vse izpreinembe v službi stalne in obratne imovine.
Člen 4.
Kolikor bi bila železniška imovina, popisana na način, obremenjena z dolgovi ali bi bilo glede nje kaj terjatev, se vodi ta imovina brez teh dosedanjih bremen in terjatev.
Novi dolgovi, odnosno terjatve, v zvezi z izpremem-bami v železniški imovini, nastali izza dne 31. marca 1930., se vknjižujejo in izkazujejo v letnih končnih računih kot posebna aktiva in pasiva.
Člen 5.
Stalna imovina se povečava z vrednostjo iznova pridobljenih predmetov, zmanjšuje pa z vrednostjo predmetov, odsvojenih ali izknjiženih zbog nerabnosti, kakor tudi za vrednost rednih letnih ali izrednih odpisov.
Člen 6.
Vrednost materijala, ki se izdaja v potrošek glavnega in iz ostalih založišč, se odobruje knjigovodstve-nim računom obratne glavnice.
Ta vrednost potrošenega materijala obremenja proračunske partije in pozicije, namenjene potrošku potrošnega materijala. V mejah zneskov, odobrenih knji-govodstvenim računom po odredbi prvega odstavka tega člena, se vrše za nabave potrebnega potrošnega materijala. Za te nabave, ki so izvršene v mejah zneskov, povrnjenih po proračunu, se obremenjajo ustrezni knji-govodstveni računi obratne glavnice.
Nabave materijala na račun obratne glavnice se smejo vršiti tudi nezavisno od teh zneskov, povrnjenih s proračunom; toda stanje materijala ob koncu vsakega proračunskega leta ne sme biti višje nega skupna vrednost obratne glavnice po členu 3. tega zakona, razen če se poveča po členu 14.
Člen 7.
Stroški za popravila in vzdrževanje inventarnih predmetov ne povečujejo njih vrednosti.
Za povečavo vrednosti kakšnega objekta se jemljejo v poštev samo nove investicije.
Člen 8:
Račune stalne in obratne glavnice državnih železnic vodi centralno knjigovodstvo državnih železnic tako, da je moči iz teh računov kakor tudi iz vseh ostalih, ki obsezajo njih dele, vsak čas videti dejansko stanje in vrednost v denarju celokupne imovine, ki je v upravi državnih železnic.
«
Člen 9.
Stalno in obratno imovino po odredbah tega zakona in pravilnikov in navodil, izdanih na njega podstavi, upravlja minister za promet.
Svojo pravico upravljanja sme prenesti 'minister za promet na nakazovalce druge stopnje.
Za vsak del železniške imovine mora obstajati odgovorni voditelj.
Člen 10.
Nakazovalci ne smejo odsvajati nepremičnin, ki sestavljajo stalno imovino, ter jih tudi ne obremenjati s stvarnimi pravicami. Prevzemati ne smejo tujih garancij, ki bi obremenjale stalno imovino državnih železnic ali njih kreditno sposobnost.
Premični inventarni predmeti se smejo prodati pod dejansko vrednostjo samo na licitaciji. Natančnejša navodila za prodajanje premičnih predmetov kot delov inventarja izda minister za promet.
Nasprotna vrednost v denarju, plačana za odsvoje-ne inventarne predmete, se odobri fondu za obnavljanje staliie imovine.
Člen 11.
Potrošili materijal, ki ne more služiti svojemu namenu, se proda po navodilih, ki jih izda minister za promet po drugem odstavku predhodnega člena.
Prodani materijal se odpiše od računa obratne glavnice; dosežena prodajna cena pa se odobri temu računu, da služi nadaljnjim nabavam potrošnega materijala; razlika med vrednostjo po obračunih materijala in doseženo prodajno ceno pa zmanjša, odnosno poveča stanje računa obratne glavnice državnih železnic.
Člen 12.
Zmanjšava vrednosti poediuih delov stalne imovine, ki nastane z rednim uporabljanjem ali padanjem njih vrednosti, se jemlje v poštev z rednim letnim odpisom. Minister za promet predpiše posebna navodila o izračunavanju rednih letnih odpisov od stalne imovine.
Izračunjeni redni letni odpis od vrednosti stalne imovine se vzame v poštev, ko se sestavlja končni letni račun državnih železnic.
Letni odpisi se dotirajo fondu za obnavljanje stalne imovine.
Ta fond služi za obnavljanje železniških prog, zgradb, vozil, instalacij in ostalih inventarnih predmetov. Fondu za obnavljanje se odobrujejo tudi krediti,
ki so odobreni v ta namen s proračunom, nadalje posojila, ki so namenjena obnavljanju.
Clen 13.
Od obratne glavnice se ne vrše letni odpisi. Izredni odpisi od obratne glavnice se smejo vršiti samo ob škodi, povzročeni z nezgodami in nesrečami.
Clen 14.
Povečava stalne in ob*ratne glavnice se sme določiti s proračunom ali specijalnim zakonom, s katerim se odobri v ta namen izvesten odstotek presežkov pri ostvarjenih proračunskih dohodkih državnih železnic.
Ce se tako poveča stalna glavnica, se odobri zvi-šek fondu za obnavljanje stalne imovine.
Povečava obratne glavnice z dotacijo po proračunu ali po specijalnem zakonu se odobri neposredno računu obratne glavnice. Take povečave se smejo vedno uporabljati za povečanje rezerve potrošnega materiala.
Stalna in obratna glavnica se smeta povečati tudi na račun reparacij in s podobnim pribavljanjem izven proračuna.
Člen 15.
Za izpremembo v stanju stalne in obratne imovine državnih železnic je treba ministru za promet predhodnega sporazuma z ministrom za finance in odobritve predsednika ministrskega sveta v nastopnih primerih:
1.) za pripravljanje vseh vrst posojil, ki so namenjena celoma ali deloma investicijam državnih železnic, odnosno povečavi njih stalne imovine. Pravica, najemati ta posojila, gre ministru za finance;
2.) za najemanje posojil, namenjenih povečavi rezerve potrošnega materijala, odnosno obratne imovine državnih železnic;
3.) za sklepanje pogodb, s katerimi se dajo poedine proge v eksploatacijo drugih, oseb;
4.) za izredne odpise od stalne in obratne imovine preko Din 1,000.000-— škode, povzročene z nezgodami in nesrečami ali z izgubo posesti, odnosno s prestan-kom državne eksploatacije;
5.) za poravnave v spornih zneskih, večjih od Din
500.000-—, če se nanaša spor na dele stalne in obratne imovine;
6.) za dajanje nepremičnin v zakup, ki pripadajo »talni imovini, če preseza letna zakupna cena Din
500.000-— ali če traja zakup dlje kot tri leta.
Člen 16.
Začetno in končno stanje in vrednost stalne in obratne glavnice državnih železnic z aktivi in pasivi po členu 4. tega zakona, kakor tudi njili gibanje v proračunskem letu se mora izkazati s končnim letnim računom vred posebe, in sicer tako, da se jasno vidi, za koliko se je njih vrednost povečala ali zmanjšala.
Člen 17.
Minister za promet se pooblašča, predpisati vsa potrebna navodila po tem zakonu o ustanovitvi stalne in obratne glavnice in pravilnike o njiju upravljanju in obračunavanju.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih No-vidah«.
Naš minister za promet naj skrbi za izvrševanje tega zakona.
V Beogradu, dne 28. februarja 1930.
Aleksander s. r.
Minister za promet: Laz. Radivojevič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. M. Srškič s. r.
Predsednik ministrskega sveta,
■ minister za notranje posle,.. častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja divizijski general: Peter Živkovič s. r.
3.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo in Našega ministra za finance po zaslišanju predsednika Našega ministrskega
sveta
Zakon
o izrednem kreditu za organizacije izvoza deželnih pridelkov.*
§ 1.
Za organizacijo izvoza deželnih pridelkov daje minister za finance v proračunskem letu 1930/1931. na razpolago po tem zakonu ministru za trgovino in industrijo izreden kredit do Din 50,000.000-— na račun presežkov vseh državnih dohodkov v tem proračunskem letu.
§ 2.
Iz odobrenega kredita ustanovi minister za trgovino in industrijo privilegirano delniško družbo za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije.
Natančnejše odredbe o organizaciji, o nalogah in poslovanju družbe se predpišejo z družbenimi pravili.
§ 3.
Družba je oproščena plačevanja vseh državnih in samoupravnih taks pri ustanovitvi, zvišbi glavnice, iz-premembi pravil in izdajanju svojih delnic kakor tudi pri najemanju posojil.
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije< z dne
28.	aprila 1930., št. 95/XXXVlI.
Ce emitira družba obveznice ali posojila v inozem-. stvu, mora izposlovati od ministrstva za finance predhodno odobritev.
Prav tako so imovina in dohodki družbe oproščeni vseh državnih in samoupravnih davkov, pribitkov (doklad), taks in drugih naklad in davščin kakršnekoli Vrste.
Kuponi družbenih delnic in obveznic so prav tako oproščeni vseh državnih in samoupravnih davkov, pribitkov (doklad) in taks.
§ 4.
Upravni odbor družbe mora biti sestavljen iz števila članov, ki jih izvoli zbor delničarjev po odredbah družbenih pravil, in iz po enega predstavnika ministrstva za trgovino in industrijo, ministrstva za poljedelstvo, ministrstva za promet in ministrstva za finance, ki jih odrede pristojni ministri.
V nadzorstveni odbor postavita minister za trgovino in industrijo in minister za finance po enega predstavnika.
§ 5.
Nadzorstvo nad družbo vrši minister za trgovino in industrijo po posebnem stalnem komisarju. Stalni komisar je uradnik ministrstva za trgovino in industrijo, ki ga odredi minister za trgovino in industrijo. Nagrada za komisarja obremenja družbo.
§ 6.
Komisarju ministrstva za trgovino in industrijo je dolžnost, nadzirati celokupno družbeno poslovanje, zlasti pa to, da to poslovanje ne nasprotuje predpisom zakonov in družbenih pravil, kakor tudi pregledovati vse družbene knjige. V ta namen mora prisostvovati vsem sejam upravnega odbora in zborom delničarjev. Komisar ima v predmetih svoje dolžnosti pravico, zahtevati pojasnila po družbeni upravi, ki mu jih mora dajati po najboljši vednosti.
Ce komisar spozna, da sklep upravnega odbora ali zbora delničarjev nasprotuje zakonom in družbenim pravilom ali gospodarskim koristim države, sme ustaviti njegovo izvršitev; to mora takoj sporočiti ministru za trgovino in industrijo, ki odloči v osmih dneh. Odločba ministra za trgovino in indstrijo je izvršna.
§ 7-
Ostanek kredita, odobrenega s tem zakonom, ki se uporabi za podpis delnic, se daje na razpolago ministru za trgovino in industrijo, da daje družbi podporo za dosego njenih namenov.
Potrošek te vsote ne spada pod kontrolo, predpisano z zakonom o državnem računovodstvu, ampak računi v breme te vsote se izplačujejo po odločbi ministra
za trgovino in industrijo spprazumno z ministrom za finance po odobritvi predsednika vlade.
§ 8.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga Njegovo Veličanstvo kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v “Službenih Novinah«.
V Beogradu, dne 15. aprila 1930.; I, br. 869.
Aleksander s. r.
Minister za trgovino in industrijo:
.luraj Demetrovič s. r.
Minister za finance: dr. S. Švergljuga s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata,
dr. M. Srskic s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja divizijski general:
Peter Živkovič s. r.
Razne objave iz »Službenih Novin“.
Številka 96 z dne 29. aprila 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. marca 1930.: Postavljena sta: na medicinski fakulteti univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani za rednega profesorja v 3. skupini 1. kategorije dr. K a n s k y Evgen, izredni profesor na isti fakulteti v 4. skupini I. kategorije; na pravni fakulteti iste univerze za izrednega profesorja v 4. skupini I. kategorije dr. Korošec Viktor, docent na isti fakulteti v 8. skupini 1. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. aprila 1930. Postavljeni so: na filozofski fakulteti univerze v Beogradu za docenta v 6. skupini I. kategorije dr. Škerlj Stanko, profesor na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani; na tehnični fakulteti univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani: za rednega profesorja v 2. skupini L kategorije ing. Gostiša Viktor, generalni direktor oddelka za rudarstvo ministrstva za šume in rudnike, in za izrednega profesorja v i. skupini
I.	kategorije ing. Lobe Feliks.
Številka 97 z dne 30. aprila 1930:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. aprila 1930.: Postavljena je po službeni potrebi na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani za učiteljico veščin v 1. skupini II. kategorije Šiškov ič Filomela, učiteljica veščin na gimnaziji v Knjaževcu v isti skupini iste kategorije.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Odgovorni urednik: Dr. Vidic Fran v Ljubljani.
Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur: v Ljubljani’; njen predstavnik: Otmar Michiilek v Ljubljani.
Poštnina plačana v gotovini.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga tk 1. kosu letnika I. z dne 13. maja 1930.
Razglasi kraljevske
banske uprave.
 +-----
II. No. 17612
Razpust društva.
Podružnica Krščanske šole pri Sv. Jakobu ob Savi je razpuščena, ker že več let ne deluje,ker nima ne članov ne imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
V Ljubljani, dne 29. aprila 1980.
Po banovi odredbi: načelnik upravnega oddelka dr. Stare s. r.
II. No. 18048.
Razpust društva.
Društvo ^Podružnica Krščanske šole na Doflu» je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Ljubljana, dne 5. maja 1980.
Po odredbi bana: načelnik upravnega oddelka dr. Stare s. r.
I- No. 5287.
Razpis.
Na podlagi § 31. zakona o banski upravi razpisujem Službo ekonoma javne bolnice v Murski Soboti in službo ekonom-8 k ega pripravnika v isti bolnici v staležu banovinskih uradnikov II. kategorije po »Zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih« in § 20. »Zakona o bolnicah«, ki predpisuje za to službo strokovno šolsko izobrazbo iz trgovskih ali ekonomskih znanosti, ki ustreza dovršeni srednji šoli. Prosilci za službo ekonoma morajo imeti vsaj 5 let ekonomske službe v bolnicah. — Prosilci naj svoje, po določilih čl. 12. zgoraj navedenega uradniškega zakona, vložene prošnje predlože kraljevski banski upravi najkasneje do 31. maja 193 0.
V Ljubljani, dne 1. maja 1930.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
Št. 17044.	1605
Razglas.
o dobavi emajliranih napisnih tabel za oznamenovanje krajev, ulic in hiš.
Po zakonu o imenih krajev in ulic in o oznamenovanju hiš s številkami z dne 18. februarja 1930. objavljenem v «Uradnem listiu» št. 45 z dne 31. marca 1930 se morajo vsi kraji, ulice, trgi in hiše oznamenovati s tablicami predpisanega formata in trpežno-eti. Oznamenovanja krajev (občin in srezov) se bo za celo banovino enotno izvedlo.
Vabijo se emajlerska in graverska podjetja, da predlože kr. banski upravi do 15. maja 1930 pismene ponudbe ter jim pri-lože vzorce ali načrte tabel.
Table morajo biti iz železne pločevine, v ognju emajlirane, lično izdelane, dobro vidne, trpežne (eventuelno z garancijo) ter morajo imeti po zakonu predpisani format.
Vpošljejo naj se oferte tudi za table za oznamenovanje ulic in numeriranje hiš.
Kr. banska uprava dravske banovine
v Ljubljani, dne 3. maja 1930.
Ban: Inž. Dušan Sernec s. r.
V. No. 206—9.
Razglas
o roku za izpraševanje prosilcev za koncesijo zidarskega, tesarskega, kamnoseškega in v odnjakarsk ega mojstra.
Na osnovi § 10. min. naredbe z dne 27. decembra 1893. drž. zak. št. 196 razpisujem rok za pismene izpite prosilcev za koncesijo zidarskega, tesarskega, kamnoseškega in vodnjakarskega mojstra za dan 10. junija 1930. Na ta dan se bodo pričeli pismeni izpiti, ustni pa se bodo vršili dne 20., oziroma po potrebi tudi 21. junija.
Prošnje za pripustitev k izpitu, ki morajo biti opremljene z izkazi, navedenimi v §§ 10. do 12. zakona z dne 26. decembra 1893., drž. zak. št. 193, naj se vlože najkasneje do
90. maja 1'03 0. pri izpraševal«! komisiji za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarake moj-
stre v Ljubljani, Turjaški trg št. 1 (oddelek V. banske uprave). Pri tej komisiji je treba plačati izpitno takso, določeno z na-redbo bivšega oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani z dne 24. januarja 1925, Uradni list z dne 24. januarja 1925, št. 27/7.
V Ljubljani, dne 7. maja 1930.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
VI. No. 11.240.
Pregled nalezljivih bolezni v dravski banovini
od dne 8. do dne 14. aprila 1930.
Srez	Ostali I	Na novo 1 oboleli 1	Ozdraveli! ■	T a p	Ostali v Is oskrbi g
Skupina tifuznih b Celje	i		olezni.			1
Dolnja Lendava . . .	l i			—	—	1
Kamnik ....	' 2			1	—	1
Krško ....	2	1	—	—	3
Laško ....	2		1			1
Logatec ....	1				—	1
Ljubljana (srez) .	1			—	—	1
Ljubljana (mesto)	1			—	—	1
Radovljica ....	1	—	—	—	1
Šmarje pri Jelšah . . .	1	—	—	—	1
Skupaj .	13	1	2	—	12
Škrlatinka, — Brežice		Scar 1	latin	a.		I
Celje		10	1	7	—	4
Cabar		a	2			—	7
Gomjigrad		1	—	—	—	1
Kranj		2	—	—	—	2
Konjice		—	10	—	—	10
Krško		4	2	1	i	4
Laško		9	2	2	—	9
Litija		1	—	1	—	—
Logatec		6	—	1	—	5
Ljubljana (srez) . • •	3	1	3	—	1
Ljubljana (mesto) . .	5	1	1	—	5
Ljutomer		1	—	1	—	—
Maribor desni breg . •	4	—	—	—	4
Maribor levi breg . ■ •	7	2	—	—	9
Maribor (mesto) • • ■	10	1	0	—	6
Murska Sobota . . . ■		1	—	—	4
Prevalje		1	—	—	—	i
Ptuj		4	—	—	—	4
Radovljica		2	—	—	—	2
Šmarje pri Jelšah . . •	16	2	7	—	11
Skupaj .	95	25	29	i	90
Ošpice. — $ Kamnik		lorb	Lili. 31			31
Kranj		5	—	2	—	3
Krško		1	—			—	1
Laško 		—	1	—	—	1
Litija		28	—	28	—	—
Murska Sobota ....	1	—	1	—	—
Prevalje		—	5	—	—	5
Ptuj			i	—	—	7
Radovljica		1	—	—		1
Skupaj .	36	44	31	-	49
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice		9	2	7	—	4
Celje		1	4	4	—	1
Kamnik		3	—	—	—	3
Kranj		2	3	2	—	3
Konjice		1	—	1	—	—
Krško		4	1	2	i	2
Litija		1	—	1	—	—
Ljubljana (srez) . . .	3	—	1	—	2
Ljubljana (mesto) . .	6	2	—	—	7
Ljutomer		1	—	1	—	—
Murska Sobota ....	1	—	—	—	1
Novo mesto		1	—	—	—	1
Prevalje		1	4	—	—	6
Ptuj		1	—	1	—	—
Radovljica		l	—	—	—	1
Slovenjgradec ....	3	2	—	—	5
Šmarje pri Jelšah . . .	3	5	2	—	6
Skupaj .	41	23	22	i	41
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis					
cerebrospinalis epidemica.					
Kranj		1	—	—	—	1
Ptuj		1	—	1	-	—
Skupaj .	2	—	1	—	1
Dušljivi kašelj.	— Pertussis.				
Celje		1	—	—	—	1
Skupaj .	1	—	—	—	1
Šen. — Erv Brežice		sipe 2	Iius.			2
Celje		1	—	—	—	1
Kočevje		1	—	—	—	1
Laško 		—	l	—	—	1
Ljutomer		1	—	—	—	1
Maribor levi breg . . .	1	—	1	—	—
Maribor (mesto) . . .	1	3	—	-	4
Prevalje		2	—	—	—	2
Ptuj		1	1	—	—	2
Ptuj (mesto)		—	1	—	—	1
Skupaj .	10	6	1	—	16
Krčevita odrevenelost.		— Tetanus.			
Maribor deeni breg . .	—	1	—	i	_
Murska Sobota ....	—	1	—	i	—
Srez	Ostali	Na novo oboleli	Ozdraveli!	Umrli I	Ostali v oskrbi
Mumps. — Parotitis epidemica.					
Celje (mesto) ....	—	1	i	—	—
Konjice				1		—	1
Murska Sobota ....	2	27	2	—	27
Ptuj		26	15	24	—	17
Skupaj .	28	44	27		45
Odrevenelost tilnika.	—	Polyomyelitis			
acuta.					
Ljubljana (srez) . . .	1	-	-	—	1
Skupaj .	1			—	1
VI./2 No. 11,273.
od dne 15. do dne 21. aprila 1930.
Srez
©._
o O c o
Cj
£ c
-
- —
M 2
o °
Skupina rifuznih bolezni.
1
Celje .... Dolnja Lenuava Kamnik .	.	.
Krško ....
Laško .... Logatec .	.	.
Ljubljana (srez) Ljubljana (mesto) Radovljica	.	.
Šmarje pri Jelšah
Skupaj
Škrlatinka
Brežice ....
Celje...............
Cabar...............
Gomjigrad	.	. .
Kranj...............
Konjice ....
Krško...............
Laško...............
Logatec .... Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) . Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (mesto. . Murska Sobota .	.
Prevalje ....
Ptui. '.............
Radovljica ... Šmarje pri Jelšah .
12
Scarlatina.
1
4
7
1
2
10
4 9
5 1
5 4 9
6 4 1 4 2
11
Skupaj .1 90 16 113 Ošpice. — Morbilli.
15
5
5
7 1 2
8 5
10
3 2
4 4 9 7 3
2
2
11
90
Kamnik . Kranj . . Krško . . Laško . . Prevalje Ptuj. . . Radovljica
Skupaj
31	—	31	—	—
3	2	3	—	2
1	—	1	—	—
1	1	—	—	2
5	—	—	—	5
7 1	15	1	—	21 1
49	18	36	-	31
Davica. — Diphteria et Croup.
2
Brežice ....
Celje...............
Kamnik ....
Kranj................
Krško...............
Litija : ... . Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) . Maribor desni breg Murska Sobota	.	.
Novo mesto .	.	.
Prevalje ....
Ptuj.................
Radovljica .	.	.
Slovenjgradec	.	.
Šmarje pri Jelšah .
Skupaj . 41 20 12	1	48
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemica.
Kranj Ptuj.
Celje
Skupaj
Dušljivi kašelj
Pertussis.
Skupaj
Šen. — Erysipelas.
Brežice .	.	.
Celje .... Kočevje .	.	.
Laško .... Ljutomer .	.	.
Maribor (mesto) Prevalje .	.	.
Ptuj..............
Ptuj (mesto).	.
Radovljica	.	.
Skupaj
16
11
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Laško...................I	—	I	1
Srez	73 -j ta O	Na novo 1 oboleli I	<D > o3 u n -S O	Umrli |	Ostali v oskrbi
Mumps. — Parotitis epidemica.					
Konjice		1	—	—	—	1
Murska Sobota ....	27	2	5	—	24
Ptuj		17	3	13	—	7
Skupaj .	45	5	18	—	32
Odrevenelost tilnika. — acuta.		Polyomyelitis			
Ljubljana (srez) . . .	1				-	1
Skupaj .	1	-		-	1
VI./2 No. 11.275.
od dne 22. do dne 30. aprila 1930.
Srez	Ostali 1	Na novo oboleli	Ozdraveli!	Tl S	Ostali v 1 oskrbi |
Skupina tifuznih bolezni.					
Brežice		—	1	—	—	1
Celje (mesto) ....	2	—	—	—	2
Čabar		—	1	—	—	1
Dolnja Lendava . . .	1	—	—	—	1
Kamnik		1			—	—	1
Kočevje		—	l‘	—	—	1
Krško		3	2	2	1	
Laško 		1	—	—	—	1
Logatec		1	—	—	—	1
Ljubljana (srez) . . .	2	—	1	—	1
Ljubljana (mesto) . .	1	3	1	—	
Maribor (mesto) . . .	—	1	—	—	1
Radovljica		1	—	—	—	1
Šmarje pri Jelšah . . .	2	1	—	—	3
Skupaj .	15	10	4	1	20
škrlatinka. — Scarlatina.
Brežice.................
Celje...................
Čabar ..................
Dolnja Lendava . . Gomjigrad ....
Kranj...................
Konjice.................
Krško...................
Laško ..................
Logatec.................
Ljubljana (srez) . . Ljubljana (mesto) . Maribor desni breg . Maribor levi breg . . Maribor (mesto) . . Murska Sobota . . .
Ptuj.................  .
Ptuj (mesto) .... Radovljica .... Šmarje pri Jelšah . .
5
5
7
1
2
8 5
10
3 2
4 4 9 7 3 2
2
11
Skupaj . 90 22 35
Kamnik . Kranj . . Laško . . Prevalje . Ptuj. . . Radovljica
Ošpiee. — Morbilli.
11
Skupaj
2
2
6
21
1
31
141
3
155
13
76
11
146
16
1
173
Davica. — Diphteria et Croup.
Brežice ....
Celje................
Kranj................
Konjice ....
Krško................
Litija...............
Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Maribor desni breg Novo meeto . . . Prevalje ....
Ptuj.................
Radovljica . . . Slovenjgradec . . Šmarje pri Jelšah .
Skupaj .	48	21	130 1 4 35
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemica.
Ptuj.......
Skupaj .
Dušljivi kašelj. — Pertussis.
Brežice Kranj .
Skupaj
Šen. — Erysipela8.
Brežice....................
Gomjigrad..................
Kranj......................
Laško......................
Litija.....................
Ljutomer...................
Maribor levi breg . . Maribor (mesto) . . .
Prevalje...................
Ptuj.......................
Ptuj (mesto)...............
Radovljica . . . ..
Skupaj .
9
10
4	1	14
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Laško...................I	1
Skupaj
1 — —
— 1
Srez	a QQ O	Na novo 1 oboleli I	> a e, ■e M O	S S	Ostali v oskrbi
Mumps. — Parotids epidemica.					
Konjice		1	—	1	—	—
Murska Sobota ....	24	—	24	—	—
Ptuj		7	—	7	—	—
Skupaj .	32	—	32	—	—
Odrevenelost tilnika. — acuta.		Polvomvelitis			
Ljubljana (srez) . . .	1	—	-	-	1
Skupaj .	1	—	—		1
V Ljubljani, dne 13. maja 1980.
Po banovi naredbi: zdravstveni inšpektor dr. Majer s. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Preds. 565 13/30—1.	1219
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo notarja Hanžiča Ivana v Velikih Laščah na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 7. maja 1930.
S 9/30—2.	1141
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Trtnika F., trgovca z mešanim blagom v Gozdu št. 4, pošta Kranjska gora.
Konkurzni komisar:	dr.	Kotnik	Fran,
starejšina okrajnega sodišča v Kranjski gori.
Upravnik mase: dr. Grašič J., notar v Kranjski gori.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Kranjski gori dne 13. maja 193 0. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 10. junija 1930. Ugotovitveni narok pri istem sodišču dne 2 6. junija 19 30. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.. dne 80. aprila 1930.
S 6/30—1.	1190
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Jarca Antona, posestnika in trgovca z lesom v Malih Dulah št. 9.
Konkurzni komisar: Močnik Ivan, starejšina okrajnega sodišča v Višnji gori.
Upravnik mase: Zevnik Anton, notar v Višnji gori.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Višnji gori dne 17. maja 193 0.
Oglasitveni rok do dne 10. j u n i j a 1930. ob sedetih pri istem sodišču.
Ugotovitveni narok pri istem sodišču dne' 2 4. junija 1930. ob deseitih.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 1. ima ja 1930.
 ¥--------
S 3/29—14.	1195
Odprava konkurza.
Prezadolženec Stadler Ivan, trgovec v Šoštanju.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 3/29—3 o imovini pre-zadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po §u 139. k. r.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 30. aprila 1930.
 ♦--------
E 179/29—18.	1171
Dražbenl oklic.
Dne 3 0. junija 1930. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin:	zemljiška	kujigu
Topole, a) polovice vi. št. 15, in zemljiška knjiga Sv. Mohor, b) polovice vi. št. 8,
c) polovice vi. št. 111 in d) celotnega vi. št. 112.
Cenilna vrednost: ad a) Din 42.639-25, ad b) Din 9.684-50, ad c) Din 1.901-— in ad d) Din 11.222—, skupaj Din 65.446-75; vrednost pritiklin: ad a) Din 327*50; naj-ntujši ponudek: ad a) Din 28.863-—, ad b) Din 6.456-50, ad c) Din 1267-50 in ad
d) Dhi 7.481-50, skupaj Din 44.068 50.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, dne 25. aprila 1930.
E 161/30—6.	1178
Dražbeni oklic.
Dne 19. maja 1930. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vodice, vi. št. 235, parcela št. 93, njiva.
Cenilna vrednost: 6.115 Din; najmanjši ponudek: 2.039 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 16. aprila 1930.
E 149/30—7.	1161
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. maja 193 0. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gančani, vi. št. 414.
Cenilna vrednost: 3.500 Din; najmanjši ponudek: 2.333‘32 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 1. maja 1930.
 ♦--------
E 67/30—6.	1170
Dražbeni oklic.
Dne 6. junija 193 0. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Krsinji vrli, vi. št. 586.
Cenilna vrednost: Din 6.750-—; vrednost priteklin: Din 500-—; najmanjši ponudek: Din 4.834-—.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, si-
nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu,
dne 24. aprila 1930.
E 14/30—9.	1168
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. junija 1 9 3 0. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga £irov-ski vrh, vi. št. 247.
Cenilna vrednost:	Din 18.000-—; naj-
manjši ponudek Din 12.000—.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, oddelek II., dne 30. aprila 1930.
E 55/30—6.	*	1169
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. maja 1930. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1. dražba nepremičnin:	zemljiška knjiga Trži-
šče, vi. št. 495 in 496.
Cenilna vrednost: Din 9.876-—; najmanjši ponudek Din 6.584-—.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede
nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu.
dne 9. aprila 1930.
E 388/27—36.	1172
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. junija 1930. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rogatec, vi. št. 57 in 186.
Cenilna vrednost: Din 273.574-—; najmanjši ponudek: Din 139.518-—.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, si--cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, dne 25. aprila 1930.
E 342/30—9	1113
Dražbeni oklic.
Na predlog, ki sta ga vložila Jakše Franc in Jakše Julijana, zasebnika v Arji vasi, zastopana po drju. Pinterju Rihardu, odvetniku v Celju, bo dne 6. junija 1 9 3 0. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin:	zem-
ljiška knjiga Levec, vi. št. 2: stavbna parcela št. 189/1 (hiša z mlinom), cenilna vrednost Din 20.000-—, gospodarska poslopja (parcela št. 189/2), cenilna vrednost Din 10.000-—, 1 kozolec (večji), cenilna vrednost Din 5.000-—, 1 kozolec (manjši), cenilna vrednost Din 1500"—, zemljiška parcela št. 1449 (vrt), cenilna vrednost Din 1.496—, zemljiške parcele št. 1399, 1455/78, 1384, 1391, 1455/129, 1455/132, 1386 (travnik), cenilna vrednost Din 20.096-25, zemljiške parcele št. 1400, 1450, 1455/76, 1455/77, 1448/104, 1455/130, 1455/131 (njive), cenilna vrednost Din 28.258-—, pritikline (1 star plug, 1 statvo:!, 1 stiskalnica, 1 sadni mlin, 1 železne vile), cenilna vrednost Din 805-—, vodna moč, cenilna vrednost Din 2.000- skupaj Din 89.155-25; najmanjši ponudek Din 59.437-—; vadij Din 8.916-—.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III..
dne 31. marca 1930.
V zapuščinski stvari po L o k a j n e r j u Francetu, posestniku na Lomnem št. 18, umrlem dne 27. septembra 1929., se po-zivljejo vsi zapustnikovi upniki, naj se ■/.glase dne 17. maja 19 3 0. ob devetih pri podpisanem sodišču, da prijavijo svoje terjatve s pripadki vred.
Na pismeno prijavljene terjatve se bo oziralo sodišče samo, če in kolikor bi dediči priznali take terjatve.
Kdor ne prijavi svoje terjatve, tega zadenejo posledice § 814. o. d. z.
Okrajno sodišče v Krškem, oddelek L,
dne 29. aprila 1930.
Kips 52/30—7.	1165
Razglas.
Podpisano okrajno sodišče je s sodbo z dne 5. marca 1930., K pa 52/30—7, po § 55. k. z. prepovedalo Slovencu Mihaelu, rojenemu 14. avgusta 1901. v Krški vasi, prist. v Cerklje, srez Krško, oženjenemu, čevljarskemu mojstru v Brežicah, sinu Mihaela in Apolonije roj. Zakušek, zahajati v krčmo za dobo treh mesecev. Prepoved je stopila v veljavo dne 6. maja 19110. in traja do dne
5.	avgusta 1930.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek III., dne 3. maja 1930.
C 128/30-1.	145»
Oklic.
Posojilnica za Loški potok, Drago in Travo, r. z. z n. z., Loški potok, je vložila proti Žagar Ivanu in Frančiški, pos. v Novem kotu št. 25, sedaj neznanega bivališča v Kanudi, radi 7.100 Din a pripadki, k opr. št. C 128/30—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 2 4. maja 1930. ob pol devetih pred tem sodiščem v izbi št. 3, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja dr. Arko Ivan, odvetnik v Kočevju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II..
dne 4. maja 1930.
S 7/30—5.	1154
Oklic.
O imovini Vurnik Franceta iz Radovljice je bil otvorjen konkurz.
Ker je bivališče Vurnik Franceta neznano, se mu postavlja za skrbnika g. Vidic Joško, tovarnar v Radovljici, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Radovljica, dne 5. maja 1930.
Konkurzni komisar: dr. Štular.
A I. 154/29.	1191
Oklic
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Pukšič Marija, Zelarka v Spuhlju št. 72, je dne 3. aprila 1930. umrla.
Vsi, ki imajo terjetve do zapuščine, se pozivljejo, naj jih napovedo in dokažejo pri. tem sodišču v sobi št. 19 dne 2 2. maja 19 3 0. ob pol devetih ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, če bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek I., dne 1. maja 1930.
C 100/30—1.	1217
Oklic.
Vidergar Alojzij, posestnik in gostilničar v Vidergi št. 32, je vložil proti Prašnikar Antonu, čevljarskemu mojstru v Vidergi št. 32, sedaj neznanega bivališča, radi 1.781 Din s pripadki, k opr. štev. C 100/30—1, tožbo in predlog na začasno odredbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 2 3. maja 1930. ob pol devetih pred tein sodiščem v sobi štev. 21, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Zebre Andrej, kanclist v Litiji, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Nc I. 115/30—3.	1216 3—1
Oklic.
Na predlog Juvana Franceta iz Vokle-ga št. 8 je dovolilo podpisano sodišče s sklepom z dne 6. maja 1930., opr. št. Nc I. 115/30—8, uvedbo amortizacije naslednjih pri predlagateljevein zemljišču vi. št. 79 ko. Voglje zastavnopravno zavarovanih terjatev:
1.) Jagodic Marije, Helene, Primoža in Mihaela iz 4 obligacij od 1. septembra 1819, za vsakega v znesku 26-02% gld.;
2.) Jagodic Marije roj. Žumer iz pogodbo z dne 25. januarja 1821. v znesku 320 gm-konv. vel j.;
3.) Jagodica Janeza iz dolžnega pisma z dne 7. oktobra 1826. v znesku 110 gW- 8 pripadki;
4.) Juvana Jerneja iz dolžnega pisma z dne 15. februarja 1876. v znesku 1244 g'®’ s pripadki.
Vsi, ki mislijo, da imajo kako pravico do teh terjatev, se pozivljejo, da jo priglas® pri podpisanem sodišču najkasneje do 1 maja 193 1., ker se bo sicer po breZ' vspešnem preteku tega roka na zopet«0 prošnjo predlagatelja dovolila amortizacij* vknjižbe za te terjatve bremeneče zastav«8 pravice in njen izbris.
Okrajno sedišče r Kranju, oddelek 1» dne 6. maja 1930.
Cg la 290/30—1.	U5°
Oklic.
Konzumno društvo za Slovenijo, r. *•
o.	z. v Ljubljani, ki ga zastopa dr. 6el!l, man Avguštin, je vložilo zoper drja. J8 ritschu Fritza, odvetnika v Mariho1-1' tožbo zaradi Din 11.895-10 s pripadki-
cer bi se ne mogle več uveljavljati glede
A 274/29—22.
Poziv upnikom.
1167 Okrajno sodišče v Litiji, oddelek II.,
dne 5. maja 1930.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan
2 6. m a j a 19 3 0. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 80.
Ker je dr. Juritsch Fritz dne 19. aprila 1930. umrl, se postavlja za skrbnika dr. Novak Josip, odvetnik v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I. a,
dne 28. aprila 1930.
Cg la 312/30.	1151
Oklic.
Dr. Bratkovič Alojzij, odvetnik v Slo-venjgradcu, je vložil zoper drja. J u ri t -s c h a Fritza, odvetnika v Mariboru, tožbo zaradi Din 5.0000 s pripadki.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan
2 6. maja 193 0.
®b pol devetih pri tem sodišču v sobi št. " 80.
Ker je dr. Juritsch Fritz dne 19. aprila f 1930. umrl, se postavlja za skrbnika dr. Novak Josip, odvetnik v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I. a,
dne 28. aprila 1930.
C 105/30—2.	4	1144
Oklic.
Kralj Jože, kurjač v Mostah, je vložil zoper R e inče v o Frančiško, posestnico v Mošnjah, sedaj nekje v Ameriki, tožbo zaradi Din 2393‘70.
Narok za ustno razpravo se je določil ■la dan
4.	junija 1930.
ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 26.
Ker je bivališče Remčeve Frančiške neznano, se ji postavlja za skrbnika Kobler Pran, odvetnik v Radovljici.
Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek II.,
dne 29. aprila 1930.
Sa 2/30—2.	1199
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini dolžnice zapuščine po pok. dr. Juritsch Fritzu, advokatu v Mariboru.
Poravnalni sodnik dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru; poravnalni upravitelj dr. Stor Stanko, advokat v Mariboru.
1 Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 16. junija 19 3-0. ob 9. uri.
'Rok za oglasitev do 11. junija 1930 pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru,
dne 5. maja 1930.
P 44/30, 45/80. 47/30, 49/30, 50/30, 46/30-1.
117B
Razglasitev preklicev.
S sklepi podpisanega sodišča so bili preklicani (sta bili preklicani);
a) omejeno:
1.) zaradi zapravljivosti Šutja Alojzija, delavka v Spodnjem Kocijanu št. 10 (sklep z dne 25. februarja 1930., L 4/30—5); pomočnik: Pelc Franc, župan v Kapeli;
2.) zaradi slaboumnosti S t a ne k Jožef, posestnikov sin v Radincih (sklep z dne 22. februarja 1930., L 11/29—10); pomočnik: Vajs Jožef, posestnik v Radincih;
3.) zaradi slaboumnosti R i d 1 Alojzija, stanovnica v Segovcih (sklep z dne 1. marca 1930., L 1/30—6); pomočnik: Pauš Rudolf, župan v Segovcih;
4.) zaradi slaboumnosti S e r n e c Anton, posestnikov sin v Kunovi št. 34 (sklep z dne 28. februarja 1930., L 2/80—7); pomočnik: Sernec Peter, župan v Očeslavcih;
5.) zaradi zapravljivosti Z a n e r Matiju, preužitkar v Negovi (sklep z dne 15. ■narca 1930., L 15/29—12); pomočnik: Stic Anton, posestnik v Rokavcih;
b) popolnoma:
zaradi slaboumnosti R i d 1 Anton, Stanovnik v Segovcih (sklep z dne 21. fe-bfuarja 1930., L 1/30—5); skrbnik: Pauš ftudolf, župan v Segovcih.
Okrajno sodišče t Gornji Radgoni, oddelek I., dne 25. aprila 1930.
p 98/30—5.	1210
Razglasitev preklica.
8 sklopom okrajnega sodišča v Dolnji
*ndavi z dne 2. aprila 1930, opravilna Štefka L 4/30—2, jo bil Gttnc Jožef, polje-
delec, stanujoč v Dolgi vasi št. 44, zaradi slaboumnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika je bil postvaljen njegov brat Gone Janez, posestnik v Dblgi vasi št. 44.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddel. I.,
dne 2. maja 1930.
P 62/30.	1181
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 3. aprila 1930., opr. št. L 1/30—7, je bila Bezjak Marija, posestnica v Rišu štev. 9, zaradi zlorabe alkoholnih pijač in zapravljivosti omejeno preklicana.
Za pomočnika ji je postavljen Toplak Martin, posestnik v Bišu št. 10.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek II.,
dne 28. aprila 1980.
T 24/30—2.	1192
Amortizacija.
Na prošnjo Dolničar Ivane, prej posestnice v Zgornjem Kašlju, sedaj restavra-terke v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 3, se uvaja postopanje za amortizacijo knjižice varnostnega zaklada št. 785 Kreditnega društva Kranjske hranilnice v Ljubljani z imovino 6250 Din na ime: Dolničar Ivana. Knjižico je prosilka baje izgubila. Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne, ko se razglasi ta oklic v Službenem listu, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 20. aprila 1930.
S 4/30—96.	1200
Naknadni ugotovitveni narok.
Prezadolženec: W e 11 e Rudolf, prekaje-valec v Mariboru.
V svrho ugotovitve naknadno prijavljenih terjatev, in terjatev, ki se še do razpisanega naroka eventuelno prijavijo, se razpiše naknadni ugotovitveni narok na 15. maja 1930. ob 10. uri soba št. 79.
Okrožno sodišče v Mariboru.
dne 3. maja 1930.
S 12/30-82	1196
Sklep.
V konkurzni zadevi tvrdke Fr. & A. Leben v Škofji Loki je bila prisilna poravnava, sklenjena pri podpisanem sodišču pri naroku za sklepanje prisilne poravnave dne 25. aprila 1930.. odobrena s sklepom deželnega kot konkurznega sodišča z dne
2.	maja 1930., S 12/29—80.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I., dne 6. maja 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
  --------
Št. 3910/11.	1155	2-1
Razpis dobave.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 2 2. maja 1930. ob l 1. u r i sledeče nabave: 2000 kg pšenične moke št. Ogg, 8000 kg št. Og, 15.000 kg št. 6, 300 kg rozina, 2500 koruze, 1000 kg bučnega olja, 1000 kg kave Santos Extra Primes, 1000 kg koruznega zdroba, 300 kg pšeničnega »droba, 500 kom. sirkovih metel, 100 kg čaja, 2000 kg svinjske masti. Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje,
dne 3. maja 1930.
1,163
 ♦--------
Opr. št. 3648/11.	1147	2—1
Razpis dobave.
Podpisana direkcija razpisuje na dan 19. maja 193 0. ob 11. uri nabavo: 2 trofaznih oljnih transformatorjev in 1500 kg tračni kov.
Pogoji se dobijo pri njej.
Direkciju državnega rudnika v Velenju, 29. aprila 1930.
Opr. št. 3753/11.	1148 2—1
Razpis dobave.
Podpisana direkcija razpisuje na dan
19.	maja 193 0. ob 11. uri nabavo: 10 ventilov in
100 m Mannesmannovih cevi. Pogoji se dobijo pri njej.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
29.	aprila 1930.
Štev. 436/:».	1157
Objava.
Gospod Krištof Vladimir, advokat v Konjicah, se je dne 1. maja 1930. preselil s svojo pisarno v Radovljico.
V Ljubljani, dne 5. maja 1930.
Advokatska komora v Ljubljani.
Dr. Žirovnik Janke, s. r., podpredsednik.
1136 3-2
Poziv upnikom.
Zadruga: Ervverbs- und Wirt-schaftsgenossenschaft der ver-einigten Sc h uh m a ch erm ei-ster filr HeeresliefeTung, regi-strierte Genoesenschaft mit beeohr&nkter Haftung fiir Marburg und Umgebung v Maribora v likvidaciji, pozivlje upnike, naj ji prijavijo terjatve do dne 1. junija 1930.
V Mariboru, dne 24. aprila 1930.
Likvidator: Potočnik Ivan s. r.
v Mariboru, Tkalska ulica št. 11.
Št. 454/30.	1184
Objava.
Po § 8. zakona o advokatih se objavlja, da je gospod dr. Godnič Josip z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem na Vranskem, srez Celje.
V Ljubljani, dne 2. maja 1930.
Advokatska komora v Ljubljani.
Dr. Žirovnik Janko, s. r., podpredsednik.
1187
Objava.
Izgubljeno zrelostno izpričevalo v originalu, glaseče se na ime B a d i u r a Maks iz Kranja, izdano na državni gimnaziji v Kranju dne 4. julija 1921. pod št. 1., se proglaša za neveljavno in uničeno.
Brni i ura Maks, s. r.
1152
Objava.
Izgubil sem legitimacijo medicinske fakultete univerze v Ljubljani na ime T o -d o r o v i č Stevan iz Pančeva.
Proglašam jo za neveljavno.
Todorovič Stevan, a. r.
1203
Objava.
Izgubil sem izpričevalo VI. a razreda drž. realke v Ljubljani za leto 1925/1926. na ime: Czurda Vladimir iz Trata. Proglašam ga za neveljavno."
Ciurda Vladimir s. r.
Opr. št. 3802/11.	1182 2—1
Razpis dobave.
Podpisana direkcija nabavi dne 19. maja 193 0. ob 11. uri: 1 elektromotor, 12 HP, poluzaprta konstrukcija, 500 Voltov, 50 per/sek.
Pogoji se dobijo pri njej.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 2. maja 1930.
Št. 3371.	*	1162
Razglas.
Okrajno sodišče v Radovljici je s pravo-močno razsodbo z dne 14. aprila 1930. Kps 20/30—15 v zmislu § 55 kaz. zak. prepovedalo Šparovec Alojziju, sinu Franca in Marije roj. Justin, rojenemu dne 21. junija 1876. v Mošnjah, občina Mošnje, srez Radovljica, dravska banovina, delavcu, vdovcu, brez stalnega bivališča, zahajati v krčme za dobo enega leta in sicer od 23. aprila 1930. do 23. aprila 1931.
V zmislu §§ 52. in 55. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (Službene novine z dne 23. januarja 1930., št. 17/VI) opozarjam na to prepoved s pripombo, da se po § 268 t. 4. kaz. zak. kaznuje z zaporom do šestih mesecev in v denarju do Din 5000'— vsakdo in ne samo gostilničarji in kavarnarji, ki vedoč za tako prepoved po § 55. kaz. zak. postrežejo tem osebam na javnem kraju z alkoholnimi pijačami.
Sresko načelstvo v Radovljici,
dne 28. aprila 1930.
Sp. št. 1301/1—30.	1186
Razglas.
Javna dražba lova občine Zabukovja, določena na dan 28. aprila 1930., je končala brez uspeha.
Zaradi tega odrejam ponovno dražbo tega lovišča na četrtek, dne 15. maja 19 3 0. Dražba se bo vršila v občinski pisarni v Sevnici s pričetkom ob 10. uri.
Pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu v Brežicah.
V Brežicah, dne 1. maja 1930.
Srezki načelnik.
Razne objave.
St. 463/30.	1146
Objava.
Po § 8. zakona o advokatih se objavlja, da je gospod dr. J a š k e Josip z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljubljani.
V L j u b 1 j a n i, dne 1. maja 1930.
Za odbor advokatske zbornice v Ljubljani: podpredsednik dr. Žirovnik Janko s. r.
1205
Objava.
Izgubil sem potni list za vsesokolski izlet v Prago izdan leta 1926 za dobo petih let od sreskega načelstva v Ptuju na ime: Toplak Alojz iz Sv. Urbana pri Ptuju.
Proglašam ga za neveljavnega.
Toplak Alojz s. r.
1185
Objava.
Izgubil sem izpričevalo VI. a razreda državne realke v Ljubljani za šolsko leto 1928./1929. na ime A š i č Alojzij iz Lok pri Zagorju ob Savi.
Proglašam ga za neveljavno.
Ašič Alojzij, s. r.
1184
Objava.
Izgubil sem izpričevali I. in VI. razreda
II.	državne realne gimnazije v Ljubljani za šolski leti 1922./1923. in 1927./1928. in izpričevalo V. razreda III. državne realne gimnazije v Ljubljani za šol. leto 1926./27. na ime Vale Maks iz Št. Jerneja na Dolenjskem.
Izpričevala proglašam za neveljavna.
Vale Maks, s. r., učenec VIII. razreda drž. realne gimnazije v Kočevju.
* 1188 Objava.
Izgubil sem odpustnico drž. osnovne šole v Cirkovcah št. 32 z dne 16. novembra 1915. na ime Soršak Simon iz Šikolj, srez Ptuj.
Proglašam jo za neveljavno.
Soršak Simon, s. r.
Poziv upnikom.
Podpisani likvidator poživlja vse upnike tvrdke »Droždjenka« destilacija la vije mentol droždjenice, društvo s. o. j. v likvidaciji, da se zglasijo pri podpisanem likvidatorju tekom treh mesecev.
Medič Fran, s. r.
1180
Objava.
Izgubil sem odpustnico V. razreda deške osnovne šole v Ptuju z dne 10. maja 1905. na ime Lačen Johann.
Proglašam jo za neveljavno.
Lačen Johann, s. r.
1179
Objava.
ljubil sem originalno odhodno izpričevalo državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani iz šolskega leta 1921./1922. na moje ime.
Proglašam ga za neveljavno.
Na Boh. Bistrici, dne 5. maja 193(
Torkar Julij, s. r.
Kos 1.
Objava.
Izgubil sem maturitetno izpričevalo drž. velike realke v Splitu za leto 1918, absolu-torij in indeks filozofske fakultete univerze v Ljubljani na ime Grisogono Brano iz Budve.
Proglašam jih za neveljavna.
Grisogono Bruno s. r.
S. št. 370/80.
Natečaj.
Ravnateljstvo državne šole za sestre pomočnice razpisuje natečaj za šolsko leto 1930/1931.
Ministrstvo prosvete je dne 4. januarja 1930. pod št. 487 rešilo, da se priznava diplomiranim sestram, ki so dovršile triletno sestrsko šolsko kvalifikacijo za drugo kategorijo državnih uradnikov.
Natečaj, ki se s tem razpisuje, traja tri iela.
Sola ima namen vzgajati strokovne sestre za zdravstveno delovanje v socijalno-higijen-skih institucijah in za zdravstveno-vzgojno delovanje med narodom. Strokovna izobrazba je teoretična in praktična. Šola traja tri :eta; prvi štirje meseci so pripravljalni :ečaj, ki so obenem poskusna doba za učenko. Sprejemajo se samo deklice, ki dajo s svojimi teoretičnimi in praktičnimi uspehi, a tudi z moralnimi kvaflitetami zadostno garancijo za dobre sestre.
Sprejete učenke stanujejo v internatu, ki je spojen s šolo. Izjemoma sme hoditi učenka v šolo kot eksternistinja.
Interne učenke plačajo za cel čas šolanja za celo oskrbo in pouk mesečno:
a) 700— Din
b) 350 — Din.
Učenka, ki se sprejme za polovično oskrbnino, se mora obvezati, da bo služila po dovršenih naukih državi toliko število let, kolikor let je uživala polštipendijsko mesto.
c) Brezplačna mesta se podele najsiro-mašnejšim in obenem najmarljivejšim učenkam po pripravljalnem tečaju. Učenka, ki dobi brezplačno mesto, se mora obvezati, da bo služila državi dvakrat toliko let, kolikor let je uživala brezplačno mesto v šoli.
Po dovršeni šoli in položenem diplomskem izpitu se namesti po zakonu o uradniških svojstvih za sestre pomočnice. Prosilke se morajo izkazati:
1.) z domovnico v dokaz, da so državljanke kraljevine Jugoslavje;
2.) s krstnim listom v dokaz, da so dovršile 18. leto, da pa niso prestopile 28. leta starosti.
Izjema je dopustna pri učiteljicah z večletno prakso, pa celo v takem slučaju starost ne sme prekoračiti 32. leta.
3.) zadnje šolsko izpričevalo. Reflektanti-nja mora z uspehom dovršiti vsaj štiri razrede srednje šole; prednost imajo prosilke z gimnazijsko maturo ali z učiteljiščem;
4.) z nravstvenim izpričevalom uprave policije;
5.) z zdravniškim izpričevalom. Reflek-tantinje se opozarjajo, da jih pregleda pred dokončno rešitvijo prošenj zdravniška komisija in da se sprejmejo samo one, ki so telesno in duševno popolnoma zdrave;
6.) s potrdilom občine, kje so bivale in s čim so se bavile, odkar so dovršile šolo;
7.) s kratkim popisom dosedanjega življenja (curiculum vitae). Prosilke morajo biti popolnoma vešče srbsko - hrvatskemu ali slovenskemu jeziku.
Svojeročno pisane prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti, pravilno kolkovane (prošnja s 5 Din in 20 Din za njeno rešitev), morajo vložiti prosilke pri ravnateljstvu državne šole za sestre pomočnice v Zagrebu, Mlinarska cesta št. 12.
Natečaj traja do dne 30. junija 1980.
S tem se razveljavlja natečaj v < Urad nem listui št. 53 z dne 23. aprila 1930.
Državna šola za sestre pomočnice v Zagrebu.
Ravnatelj šole: dr. ftimec A. s. r.
1222
Vabilo na tretji redni občni zbor
Jurija grofa Thuraskega jeklarne na Ravnah, delniške družbe,
se sklicuje na dan 2 8. maja 1 9 8 0. ob pol šestnajstih v Maribor v pisarno dr. Leskovarja Josipa, Sodna ulica št. 16.
Delnice se morajo založiti najpozneje do dne 25. maja 1930. ali pri družbeni blagajni v Ravnah—Guštanju ali pa pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani, Prešernova ul. št. 50. Po izročitvi delnic se izroče imetnikom delnic iz-
občnem zboru. Vsaka delnica daje imetniku po en glas.
kaznice, ki upravičujejo do udeležbe na Dnevni red občnega zbora je: 1.) Predložitev poslovnega poročila in bilance za poslovno leto 1929. 2. Poročilo računskih revizorjev. 3.) Sklepanje o zaključku bilance in razbremenitvi Upravnega sveta. 4.) Volitev novega upravnega sveta. 5.) Volitev računskih revizorjev in njih namestnikov in določitev njihovih nagrad. 6.) Slučajnosti.	Upravni svet.
1198
Vabilo na izredni občni zbor
ki ga bo imel BAJTAR«,
registrovana stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev7, z. z o. z. v Ljubljani
dne 1. junija 1930. ob pol 9. uri (dopoldne) v steklenem salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani na glavnem kolodvoru s sledečim dnevnim redom:
1. Sprememba pravil;
2. slučajnosti.
Če ob določeni uri občni zbor zaradi slabe udeležbe — če ne bi bila navzoča polovica članov — ne bi bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje nov občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.
Opomba: Zadružna knjižica služi vsakemu članu, ki se hoče udeležiti občnega zbora, kot vstopna legitimacija.
V Ljubljani, dne 7. maja 1980.
Načelništvo.
Vabilo na VIII. redni občni zbor
ki ga bo imela Črna-Kaolin d. d.
v sredo dne 2 8. maja 193 0. ob 11. uri v poslovnih prostorih: Wolfova ulica 8/1. s sledečim dnevnim redom:
1.) Poročilo ravnateljstva o poslovanju družbe v letu 1929.
2.) Poročilo nadzorstvene sveta in sklepanje o odobritvi računskih zaključkov za leto 1929.
3.) Sklepanje o predlogih po § 20, točka 5 in 7 pravil.
4.) Slučajnosti.
V smislu § 11 pravil imajo delničarji, ki hočejo vršiti glasovalno pravico, položiti najmanj 6 dni pred sestankom občnega zbora svoje delnice pri družbirti blagajni v Ljubljani.
Ravnateljstvo.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje z dne 30. aprila 1930.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga . . .	377,198.627.20
Posojila ......................1.310^84.205-57
Račun za odkup kronskih
novčanic .................... 948,308.444-85
Račun začasne zamene .	177,935.637-59
Dolg države.................... 2.997,155.084—
V rednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje
novčanic..................... 2.138,377.103—
Saldo raznih računov . .	1.687,209.388-99
9.586,463.501-20
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te
vplačano........................ 30,000.000—
Rezervni fond ....	12,501.535-39
Novčanice v obtoku . .	5.221,042.860—
Državni račun začasne zamene .......................... 177,935.637-50
Terjatve države po raznih
računih...................... 868,088.954-60
Razne obveznosti . . .	1.666,461.480-02
Terjatve države za zastavljene domene ....	2.188,377.163—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in
fonde........................... 83,065.870—
1164	9.586,463.501-20
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eekootu menic — m vse bančne dolžnike brei razlike — 6% na leto.
Obrestna mera ia posojila na aastave 8% na leto.
Računski zaključek tvrdke »Splošna stavbena družba«,
Maribor, za leto 1929.
Račun bilance k 31. decembru 1929.
Aktiva.
Pasiva.
Račun nepremičnin . . . Račun strojnih naprav . . Račun inventarja ....
Račun orodja.................
Račun blaga..................
Račun napolizdelkov . . .
Račun blagajne...............
Račun dolžnikov .... Račun vrednostnih papirjev
Din
3,711.673-62
3,421.783-06
103.304-56
1—
3,982.258-49 102-209-20 57-800-74 11,144-423-33 172"000"—
Din
. . 5,000.000— . j! 11,292.166-97
Račun delniške glavnice
Račun bank..................
Račun upnikov........................ji	5,861.360-70
Prenos dobička iz 1928 111.650-97 Cisti dobiček 1929 . . 430.275-36
V breme.
||22,695.454-—
Račun zgube in dobička k 31. decembru 1929.
541.926-33
22 695.454— V dobro.
	Din	1	Din
Odpisi		1,160.695-17	Prenos dobička iz 1928 . . . .	111.650-97
Pridobnina		65.656"—	Skupni dobiček		1,656.626-53
Čisti dobiček		541.926-33	1	
	1,768.277-50	1	1,768.277-50
Dr. Fran Pavlin 1. r. Henry Furrer 1. r. Fran Gogala I.r. Stjepan Kenfelj 1. r.
Za knjigovodstvo: Prok. Ludvik Rottner l.r.
OBJAVA.
Po sklepu IX. rednega občnega zbora z dne 30. aprila 1930. bo izplačevala firma «Splošna stavbena družba> v Maribora za leto 1929 7% dividendo, t. j. Din 3-50 po delnici za kupon št. 9, ki se bo vnovčeval pri Prvi hrv. štediomici, Zagreb, Ljubi j. kred. banki, Ljubljana, Zadružni gosp. banki, Ljubljana, kakor tudi pri njih podružnicah in pri blagajni firme v Teznem pri Mariboru.
M a r i b o r, 30. aprila 1930.	Upravni svet.
Računski zaključek Kolinske tovarne hranil d. d, v Ljubljani
za leto 1929.
Bilanca za leto 1929.
Izguba.
Dobiček.
Gotovina .	.	.	.
Naročniki .	.	.	.
Dobavitelji	.	.	.
Zaloge..............
Nepremičnine . . Premičnine	.	.	.
Vrednostni papirji Kavcije .	.	.	.
Din
8.421-66 125.219-57 461.425-29 1,533.973-90 1,386.035"— 758"032"— 6.553"— 3.000—
Delniška glavnica . . .
Naročniki..................
Dobavitelji................
Denarni zavodi .... Fondi: za kritje izgub .
uslužbencev . . Dobiček: iprenos iz 1.1928 za 1.1929 ................
Aktiva.
4,282.660-42
Račun zgube in dobička dne 31. decembra 1929.
Din
2,000.000— 39.419-10 82.732-50 1,749.180— 172.500— 133.456-80 36.637-66 68.734-36
4,282.660-42
Pasiva.
	Din
Pogon in obrat		178.495-98
Mezde	j	401.237-65
Vzdrževanje naprav	1	181.498-45
Ambalaža		689.394-24
Prodajni stroški		941.008-85
Poslov, in uprav, stroški . .	2013.126-97
Pristojbine in davki		138.721-50
Amortizacija		281-065—
Dobiček: prenos iz 1.1928 . . .	36.637-66
za 1.1929 	1	68.734-36
4,929.920-66
Prenos iz 1.1928 Kosmati donos .
Din
36.637-66
4,893.283—
4,929.920-66
1189
OBJAVA.
Po sklepu rednega občnega zbora z dne 28. aprila 1930. se bo izplačevala za leto 1909 5%na dividenda pri blagajni Kreditnega zavoda za trgovino in ind. v Ljubljani. V7 Ljubljani, dne 28.aprila 1930.	Upravnisvet.
Računski zaključek Trboveljske premogokopne družbe
za leto 1929.
Bilančni račun dne 31. decembra 1929.
Aktiva.
Pasiva.
Montanska posest..................
Posest zemljišč in gozdov . . .
Visoke zgradbe....................
Strojne naprave...................
Rudniške naprave..................
Predčasno odkrivanje na dnevnih kopih.........................
Industrije:
Cementarna . . 9,982.163 — Ostali obrati . . 2,667.350 —
Inventar..........................
Zaloge:
Premog . .
Cement . .
Razni obratni materijal .
Efekti....................
Kurzna diferenca posojil Gotovina v blagajnah Debitorji.................
2,886.490-
645.010—
23,716.599 15
Din
50,461.059— 6,476.744— 18,309.514-— 13,314.716"— 56,684.626"—
26,587.261—
12,649.613—
17.458—
26,748.099-15
2346.672-36 2,776.908-03 2,622.178-46 190,966.142 67
408,858.880-64
Delniška glavnica..................
4%no izžrehljivo zlato posojilo
em. 1889 ........................
4%no izžrebljivo zlato posojilo,
em. 1893 ........................
5%no izžrebljivo prioritetno posojilo, em. 1907 ...................
Rezervni fond......................
0'avnična rezerva..................
Posebna rezerva za kritje valu-
tarnih izgub.....................
Specialni rezervni fond . . . . Neizplačane izžrebane obligacije
in kuponi........................
Obresti posojil (pro rata december) ...........................
Nevnovčeni dividendni kuponi .
Mezde za december..................
Kreditorji ........................
Račun zgube in dobička ....
Din
200,000.000—
594.524—
320.348"—
6,019.360—
14,742.909-81
12,789.926-52
35,500.000—
7,706.369-85
1,057.771-26
49,861' 1,816.105-36 6,169.169-79 78.564.416-96 46,539.628-11
Pregledali in našli v soglasju s knjigami:
Ivan Avsenek, Jules Bčnard, Ing. Milan ftuklje
"""Dati.
408,868.880-64 Za knjigovodstvo:
Anton Geriinič, glavni knjigov
Račun izgube in dobička m leto 1929.	Imeti.
Stroški in plače .... Obresti in stroški posojil . Izdatki za socialno skrbstvo
Davki.........................
Odpisi........................
Saldo dobička.................
Din
7,609.001-22 876.941-03 11,046.333 69 25,474.979-28 19,609.429— 46,639.628-11
Prenos dobička iz leta 1928 . J 1,849.702 04 Kosmati dobiček....................1107,706.240-29
109,664.312-33 Pregledali in našli v soglasju s knjigami:
Ivan Avsenek, Jules Bčnard, Ing. Milan ftuklje,
|| 109,664.312-33 Za knjigovodstvo:
Anten Geriinič, glavni knjig-
OBJAVA.
Po sklepu 57. rednega občnega zbora z dne 6. maja 1930. se izplačuje od 7. maja 1980. naprej dividenda Din 85-— za delnico, kupon št. 17.
Upravni svet.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Odgovorni urednik: Dr. Vidio Fran v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Ljubljana; njen predstavnik: Otmar M teh Al ek v Ljubljani.