Iz govora Mihe Košaka na seji občinske konference ZKS • Skoraj dve leti sta že minili od kongresov, kriza v družbi in gospodarslvu pa ostaja, po mnenju nekaterih se celo zaostruje. Naj imajo prav eni ali drugi. ostaja dejstvo, da vidnega napredka nl, idejno poenotenje skozi akcijo |e izostalo. bolje refieno, razlike v gledanju na potrebno akcijo in smer razreževanja pa se vse bolj razha|a|o Tako stojimo danes pred potrebo, da se sesta-nejo konference Zveze komunlstov v republikah in fede-raciji. da ocenijo. kaj zavira uresnifievanje sklepov naših kongresov, zakaj nismo dosegli pričakovanih rezultatov. • Z enako dozo kritičnosli. kot presojamo razmere in dogajanja v republlki in federacijr. gre seveda oceniti tudi dogajanja in delo članov Zveze komunistov v občini in mestu Gotovo je resnica, da ne moremo povsem izolirano obravnavali eno in drugo. Tudi naša občina in mesto sta seslavni del republike In federacije. preko enotnega gospodarskega sistema in delegatsko zasno-vanega političnega sistema se vkljufiujemo v gospodar-sko in družbeno življenje. • V prvo vrsto nažih nalog smo uvrstili aktivnosti, ki na| pripomorejo k doseganju ciljev gospodarske stabili-zacije. Prizadevania so bila usmerjena v rast proizvodnje in storifev, v dvig produktivnosti dela, uveijavljanje kvali-tetnih dejavnikov gospodarjenja, ohranjanje in poveče-vanje naSe vključenosti v mednarodno delttev dela. Po-sebne pozornosti je bilo deležno planiranje izvozne de-javnosti na daljši rok in strukturno prilagajanje proizvod-nje lemu cilju. Očltno je namreC že nekaj let. da nam izvoznl rezultati peSajo in to ne samo zaradi manj vzpod-budnega zunanjelrgovinskega sistema. ampak tudi \z premajhne sposobnosti združenega dela za osvajanje novih za Izvoz interesantnih proizvodov in storitev. • Očitno J«, dm j* zaaloi v goapočmnkl aktivnostl segel lud> v naSo obftino Se ohranjamo tizltno vast indusinjske proizvodnje, družbeni proizvod se realno še povečuje, stopnje rasti pa so vse rnanjSe. Že drugo leto zapored ne dosegamo z resolucijo postavljenih ctljev izvozne dejavnosti Obremenitve gospodarstva ne glede na vsa naža zaklinjanja \z leta v leto naraščajo. tstočasno pa se tudi v samem gospodarstvu povečuje delež sred-stev za osebno in skupno porabo v struktuh delitve Čistega dohodka. Ob tem seveda vefja takoj refii, da realna vrednost osebnih dohodkov niha in )e včasih za kak odstolek viSja, drugič pa spet močno pade. Delitvena razmerja so očitno pod močnim vplivom inflacije, ki je preSla vsako razumno mero. • Admrnistrativni posegi družbe v delitev dohodka in osebnih dohodkov, lakSne in drugačne zamrznitve in omejevanje so ustvarili družbeno klimo, da je potrebno v vsakem trenutku izkoristiti vse možnosti. ki jih obstoje-fia zakonodaja ali družbenl dogovor daje, pozneje pa bomo Se videli, kako se bodo stvari dalje odvljale. V raz-merah inUacije. kahršna ta trenutek vlada pri nas. je dohodek organizacij združenega dela bolj odvisen od stihijnega gibanja cen in od ukrepov družbenopolitičnih skupnosti kot od produktivnosti dela in pravilne prolz-vodne usmeritve. To seveda slabi zavzetost delavcev, da osebne dohodke pridobivajo na načelih delitve po delu in spodbuja težnje po uravnilovkl. • Osnovne organizacije ZK so bile v mnogih primerlh pobudntk razprav o razvojnih vprašanjih. Ne samo po-budnik razprav, ampak mnogokrat tudi pobudnik in vo-ditelj akcfjske usmerjenosti za nove tehnološko in do-hodkovno učinkovite ravzojne programe, za boljšo izko-rtščenost proizvodnih zmogljivosli. nlžje materialne in druge posiovne stroške, za kadrovsko prenovo, za večji in hitrejši prenos znar\\a v delovne procese. za vzpodbu-janje movacijske dejavnost). Realno ocenjujoče veiikih uspehov nismo dosegll, ostaja pa dejstvo, da smo kljub neustreznim zunanjim pogojem uspeli doseči mobiliza-cijo notranjih sll. • Gospodarska kriza. ztasti še težavnejši položaj de-lavcev v neposrednl proizvodnjl pa tudi v družbenih dejavnostih In druge kritične točke v našem današnjem položaju so pozvročile. da je začela zveza komuntstov Izgubljati ugled in vpllv, kakršnega je imela v svoji revo-lucionarnl preieklosti. Boj za krepitev, uveljavtjanje in razvijanje socialtstičnih moralnih vrednot stoji prevefi v ozadju. Brez odlofiilnih premikov v družbenoskonom-skih odnosih, v političnem sistemu socialističnega sa-moupravljanja, brez jasne perspektive izhoda iz sedanjih gospodarskih tezav, Se bolj pa brez konkretnih. Čeprav majhnih korakov v smerl gospodarske stabilizacije ne bomo mogli spremeniti sedanjega stanja in ponovno doseči ugled. • SproSCanje delovne ustvarjalnostl, dvig družbene-ga proizvodnega procesa na višjo kakovostno raven z vključitvijo v lokove sodobne znanosti, tehnologije, upravljanja, organizacije dela in informatike so osnovnt pogoji za izhod \z današnje krize. To spoznanje danes ni lastno samo vetint v zvezi komunistov, to je zamisel in ideja, ki postaja vse bolj last vse slovenske druzbe. To je nedvomno ena najbotj uspešnih akcij zveze komunistov v zadnjem Casu.