DROBNO GOSPODARSTVO V OBČINI
Gre za eno celoto
V naši občini deluje 19 organizacij združenega dela in štiri dislocirane enote, ki jih po kriterijih drobnega gospodarstva uvrščamo v to področje. Področje osebnega dela v drobnem gospodarstvu vključuje 874 občanov-obrtnikov, 430 avtopre-voznikov, 39 občanov, ki opravljajo storitve z gradbeno mehanizacijo, 57 gostinskih obratov in 360 občanov, ki jim je obrt postranski poklic. Združeno delo v drobnem gospodarstvu zaposluje 1450 delavcev, ki ustvarjajo 1,3 milijarde delot-nega prihodka. V samostojnem osebnem delu pa je vključenih 3130 občanov, od katerih je 1400 nosilcev obrtne dejavnosti, ki zaposlujejo 1370 delavcev, 360 občanov pa to dejavnost ppravlja kot postranski poklic. Enote osebnega dela ustvarjajo 1,4 milijarde dinarjev celotnega pri-hodka. Drobno gospodarstvo ustvarja 12 odstot-kov celotnega prihodka v gospodarstvu občine.
Iz kvalifikacijske strukture zaposlenih' je razvi-dno, da v organizacijah združenega dela prevla-duje kvalificirani kader, medtem ko v enotah osebnega dela prevladujejo nekvalificirani delav-
ci. Samostojni obrtnik v povprečju zaposluje le enega delavca, saj 50 odstotkov samostojnih obrt-nikov ni zaposlovalo nobenega delavca, 17 od-stotkov enega, 14 odstotkov dva, ostalih 20 od-stotkov samostojnih obrtnikov pa je zaposlovalo od 3-7 delavcev.
V  storitveno obrtno dejavnost (brez avtopre-voznikov, gostincev, gradbene mehanizacije) je vključenih 454 enot samostojnega osebnega dela, v katerih je poleg nosilcev obrti zaposlenih še 650 delavcev. Najmočnejša skupina v sklopu storitve-ne obrti je stavbna obrt, ki vključuje 37,9 odstot-kov vseh enot storitvene dejavnosti, sledi izdelava in popravilo kovinskih izdelkov (sem vključujemo tudi avtomehanika in avtokleparstva), osebne sto-ritve gospodinjstvom, lzdelava in popravilo elek-trotehničnih izdelkov.
Prostorske potrebe najtežje rešljive                            ;
V  preteklem srednjeročnem obdobju v celot-
nem združenem delu ni bila organizirana niti ena nova OZD, ki bi se vključila v drobno gospodar-stvo. Zmogljivosti proizvodnega in storitvenega področja združenega dela drobnega gospodarstva so se povečale in izboljšale le v mejah običajne rasti že obstoječih OZD.
Samostojno osebno delo pa je razmeroma hitro naraščalo in se je v petih letih povečalo za 346 enot oziroma za 35 odstotkov. Od posameznih področij se je bistveno povečalo število enot v avtoprevozništvu, stavbni obrtni in kovinsko pro-izvodni obrti, v porastu pa je bil tudi obseg po-stranskih poklicev. Poudariti pa velja, da se je razvoj samostojnega osebnega dela razvijal nena-črtno in glede na trenuten konjunkturen položaj na tržišču oziroma kratkoročnejših interesov po-sameznikov.
Dejstvo je, da se drobno gospodarstvo ni uve-ljavilo kot pomemben dejavnik razvoja občine. Razvojni in investicijski programi obstoječih OZD s področja drobnega gospodarstva občine bi morali biti kvalitetnejši, industrijske OZD pa bi morale biti iniciatorji razvoja odgovarjajoče pro-izvodnje v drobnem gospodarstvu z dolgoročnim poslovno tehničnim sodelovanjem, kooperacijo. Mnogo prešibko je bilo tudi izkoriščanje možnosti dohodkovnega povezovanja med enotami drob-nega gospodarstva in drugimi OZD v občini pa tudi zunaj nje. Dejstvo je tudi, da reševanje pro-storskih potreb predstavlja doslej najtežje pre-
magljivo oviro in najbolj izrazito ozko grlo v razvoju drobnega gospodarstva v občini, je pa posledica pomanjkanja ustreznih površin in pro-storov ali pa previsokih cen in težav pri uveljav-ljanju sanitarno-tehničnih in delovnih pogojev. Neustrezen je tudi položaj enot drobnega gospo-darstva v zunanjetrgovinskih tokovih, ki so pre-malo vključene v izvoz in so premalo preskrbljene z deviznimi sredstvi za uvoz opreme in reproma-teriala - tudi zaradi neučinkovitega delovanja. poslovnih skupnosti, v katere se vključujejo OZD s področja drobnega gospodarstva in obrtne za-druge.
Nezadovoljiv razvoj in stanje drobnega gospo-darstva v občini terja usmerjanje njegovega sred-njeročnega razvoja. V srednjeročnem obdobju 1981—1985 moramo tu storiti odločnejši korak naprej v razvoju. Učinkovito moramo povečati obseg in kakovost proizvodnje in storitev ter raz-širiti asortiman proizvodov in storitev drobnega gospodarstva. Za dosego tega cilja pa je potrebno izhajati iz drobnega gospodarstva kot celote, ustvarjati pogoje za njegov pospešen in načrtovan razvoj, za usklajen razvoj osebnega dela kot po-membne in dopolnilne ter spremljajoče dejavno-sti združenemu delu in v tem okviru zagotavljati ustrezne pogoje in možnosti za razvoj osebnega dela. Prizadevati si tudi moramo za utrjevanje oblik njegovega trajnega povezovnaja z združe-nim delom.                                          N. L. Č.