NOVI TEDNIK 40 LET Številka 51-52 • cena 200 din Celje, 25. decembra 1986 GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Zvesti pevec stare viže s staro lajno venomer vsako leto tnarnje zlaga , za Silvestrski ' večer. ^ Kaj v miimrga • leta dneh seje takega zgodilo, da spravlo nas je v jok aJV smeh? Ker sosedov prag pometa se vselej bolje kot doma. imej to šego trdovratno tudi tale kronika! PROSINEC Striček Sam grozečo žuga Moamerju v Libiji, rusko Rony ne zastopi, ne kapira Mihe v Moskvi,, ki o svetu s brez orožja * pravljice mu žvrgoli. • • • V Celju prvi krepek fant v novo leto je privekal. Res moško leto se začne! Da je Rogaška šampionka turizma v Jugoslaviji, povedat pride iz Beograda mož od zgoraj. V velenjskem Veplas tozd praznih žepov so bili po dolgih prazničnih nočeh. Z malce štrajka^ pricingljali so spet ^ jim vinarji. To takrat bil * /e smrtnik greh. zdaj štrajk zapušča ilegalo v hladnih listopadnih dneh. SVEČAN f^ilipinska Sospodinja. ki bojda komaj kuhat'zna. k zvarila iakšno župo, da pognala k v dir diktatorja. [2 Zaliva nič novic, po starem smrt ^kostmi rožlja. ^euvrščena v sožitju t bombami Objemata. V* * cinkarna brumi ^apreduje. *novatorja |e gre! osuje. ' fust se vse roij dolgočasi: otare larfe, ffan grehi, 1 saj hudič, je gajžlat vedno iste riti, ki ne čutijo več nič! ^am v Andih, Eranček Knez, "T^zbezljal ma Cerro Torre. V mesnicah celjskih; zdaj gor - bezljajo cene kakor nore. SUŠEČ Kangrjes v Moskve Svet o s trm i v obrazov novih galerijo! V Franciji pa socialist z desnico mora v španovijo. Se kavboj Rony gre žandarja. po pulfru Libija zaudarja. • • • Volitve naše so drugačne! Ni tako, \£ia bi z obrazi •nfovimi strašili ^^udstvo, plašno f^rehudo! še z uroki, bi zavdali jim lahko!!! Če so kje; kot v Celju, v Laškem, se zmotili, brž iz baze so najširše jih blagohotno posvarili: »O, saj veste, da napake mož standardnih so vam vsem hudo domače. Zelenec kakšen vas mogoče preseneti in bi vas šok če bo drugače!« ;\1ALI TRAVEN •Šesta flota f)t Golijat ^ puščavi Davida tepežka. Si Jenki misli: le njegova dlan je težka. A svet svari: Rekov ljudskih pojdi se učit'! Njih eden pravi: Že kje na svetu raste palca čist' za vsako rit. • • • Ko abdiciral ^ je graščak. sl /T kdj v Lašken^^^m v duhu časa "^"^fk zavzame grad pivarska raja. A Zastran štacune pa občestvo si v Dobrni hudo nagaja. Spet naokoV pripelje se štafeta, ki... (kdo ve kaj se ji obeta ?) LIK Savinja zgubo seje, sto žensk na morje ^e odpravi, Gelje pa "Ite dolgih letih ^a župana, dve imeni v listo spravi. VELIKI TRAVEN Oblak atomov černobilskih pol Evrope je pokril. Ni nam stratil le solate - ^ je svet takole " podučil: ^ »Če je zavoljo _ te centrale * sprožil takšen se hudir. bo. če sprožjo arzenale. vso zemljo vrglo v vsemir. • • • Majskih hroščev bore malo, a kongresov celi roj. staro leto iLnam je dalo. 'Sklepov dosti. ^splošne graje. f^Prebunkah bi koga raje, zlasali malo, drugač' bo vse kot prej' ostalo. Mladi skuhajo meneštro, ki mnogim, je preslana jed. Sovdate služit' kar v civilu, še ni zaenkrat v modnem stilu. Časi. naših dni. so taki; > da druge ni, " kot. čiči "T" in počaka . ROŽNIK Pri sosedih druga runda bije se za kanclerja. Svet ta »meč« napeto meri zavoljo gozdnega moža. ^^o ga izbrali, ^-^j pa da ?, s^i se po barvi ^im poda! • • m Pripuha v Celje iz daljave hlapon - muzej. Za nov špital je otvoritev b'la vnaprej da šegi zvesti smo ostali: vse zunaj »hi«, a znotraj ni. Cerovškov Jož^J N iz Šempetra je inovator > tega leta. ,J/r Pa kaj vrednota* > ta odvaga? Ne velik' - si služi kruh v Savinja LIK. MALI SRPAN Da v Južni Afriki hudiči so bel'ga lica to drži. Ni to takšna že novica. za na zvon obešati. \jČernobilski ^^ah polega, ^^ttrah se taja. \^akor prej "se tja na Laško počen' teletina prodaja. • • • V Laškem praznik, v Žalcu fešta. citre brenkajo po Grižah, in spet v Laškem pir. Topolsca grata^t N kamen spora za regionalni .\ jB hud špetir. Celjana deskata po morju tisoč milj se sem in tja. Celje praznik svoj praznuje, vstajo vsa Slovenija. V Brezah kmet v štacuno hodi, ki bi z zgubo •'Šla v stečaj. To pri nas ni kdaj si bodi! ^n odgovor na vprašaj: Ta štacuna je privatna, z zakonom trga, ni tu kaj! Leto se na pol nagiblje. Marsikdo kje zgubo ziblje. Izvoz področja zaostaja, kongresno leto pa kar traja. , VELIKI SRPA^^ V Ženevi se •^'^B dva velika •jf'1 skušata ^ ^ v jezičnosti. Ta zavolj' Avganistana, so drug'mM v grlu Contrasi. A Rus s Kitajci se zmenkuje. In še pogled yja v Angljo? železna Lady ^j^naglušna. ^Se kar drži *S Pretorijo. • • • Flosali so se Ljubenci, v hladni Savji kopali. Tanko celjski pa je sklenil h Guinnessu priplavati. Po Savinjski hmelj zori, z njim zeleni , dolarji?! , Da ovce naglo/ J se množijo, yr sporočajo Mozirčani. A, kaj je to v primerjavi s kozli v celi regiji. KIMAVEC Miroljubni (bolj al' manj) neuvrščeni (bolj al' manj) a enotni kot vselej. i£0 potniki JTo pot v Harare 7^ šU srebrni ^bilej. In bol, je star bol je nor. ta ljubi svet. En zganja trmo. drug teror. m 9 m Šmarsko praznično zašije... Na Ljubečni, kaj bi b'lo? y, ' Spet zaslužen svoj sloves \ J dobijo ^X stare melodije.^ , Pet Celjanov se odpravi peš v dolino Logarsko, vmes se menda nekateri z obrtjo preživljajo?! Njih sejem en kovač oznani s kladivom bije vzvišeno. Živi naj malo gospodarstvo! Ta velk'mu je odklenkalo ... VINOTOK Prišel, videl, zmagal!, star se rimski rek glasi. Želja taka . neustavljivo oblastnežem \ po glav' roji. \^ Čeprav hladno 7\ je na otoku: Z ene Ronv, z druge Miha v prevročo kašo piha. Z uhlji miglje svet brez daha. Poč' balonček, dva velika remi tovorita iz Rekjavika. • • • S trdim vetom Radečani in Laščani (ni pomota) se uprejo kot celota energetom. Vinca nočjo, vodo hočjo takšno v Savi kakor solza... . .. do takrat pregradi v> pri Vrhove m; ^ ^ tirne out - pavz3j\ V Mirosanu obrodilo sadno dre\je je močno. Ton stopetdeset čez mejo menda odpeljali in prodali so. Je kupčija gratala? Baje dovolj ,za furmana!? W Celji sejem otroke '^ardon: igrače) fse začne. Štir' konje so v Konjicah vpregli. Pa ne v voz! Menda ne mislijo, pretkanci, še most od p remi ti v izvoz. LISTOPAD V Libanonu so za talce skrivaj začeli »handlati«. vi ^ Glej. po dolgihT^ dolgih letih S J novica dobra „Z/f nas doseže: ^ y Rojak koroški po slovensko v avstrijski skupščini priseže. Poletje babje se drži. Vince nam Martin krsti fjTSedmič, ir^ie ni blef) ^M^mi domači ^ fpolne T D F. Noči so že hladne. LIK kot golič, družbi s tišči se pod toplo peruti... Ljubljani priskuti se referendum. »Je mar to čudno?« po Šmarskem zavre. »Kdor polne je riti, lahko reče ne!« Tako so dejali in »ZA« glasovali. GRUDEN Na rajžo najdaljšo , se papež poda. iŠJiandal v ZDA f^š& širi f^^t ogenj, ne razvozlja. ^ Reganu igra nič več ne pomaga. Hudo se nagnila mu v slabo je vaga. Saharov svoboden »azil« zapusti, se kavboju Miha smeje v dlani, to Ronny bo hud! Mu vzel za očitke je krepek adut. • • • Letuš se izkaže, mu Laško sledi. Tri referendume območje dobi. Sredi decembra / Je padel jjh sneg, '^^belje, kot lani. O, nič zadreg! Vse bo tako kakor letos je b'lo. Elektrike šefi so aro že vzeli. Zmar leta še bolj bodo cene napeli. Naj še kdo reče, da ni za kurjavo. Vsak dan nam požene kdo kri vročo v glavo. IN ZA CEPEC MESEC! Veselja za praznik, sreče v nov' let! Vam po dolžnosti moram želeV! Saj mor'mo bodimo zidane volje, kot vsako leto z upom na bolje. Mogoče se komu }^aj v vrhu f skazi, ^mko le fjia bolje, če to se zgodi! Polnoč se bliža! Teh nekaj ur sočutno je z vami vaš kronik Jur. 2. STRAN - NOVI TEDNIK__ [JJlIUlJjLiJLiJliAU 25. DECEMBER 1986 KOMENTIRAMO Zaiiovuiistiy imm od pričakovanj Koliko smo lahko ali ne moremo biti zadovoljni z letošnjimi programskimi konferencami socialistične zveze, ko so se na celjskem območju zaključile prejš- nji teden, je v največji meri odvisno od tega, kaj smo od njih pričakovali. Če se zadovoljimo s tem, da so opozorile na osnovne težave in naloge v posameznih okoljih in tudi pokazale pot naprej, smo lahko zado- voljni. Če pa smo pričakovali, da se bodo lotile ključ- nih vprašanj današnje družbe in vloge socialistične zveze v njej, za zadovoljstvo ni vzrokov. Ko so na programskih konferencah občinskih konfe- renc ocenjevali svoje delo v zadnjem letu, so povsod izpostavljali uspešno izvedene volitve. Žal so povsod tam, kjer niso ostali pri tem, ugotovili, da so bile uspešne le po udeležbi in izidu, ne pa tudi po samem izboru, saj z novimi delegacijami ne morejo biti zado- voljni. Vsekakor niso boljše od starih, zato bo treba še veliko dela, tudi v socialistični zvezi, da bi se vendarle spremenilo na boljše, da delegati ne bi le obiskovali sej, temveč na njih tudi tvorno sodelovali. Še več težav kot z delom delegatov pa imajo ponekod s prevzema- njem odgovornih dolžnosti v krajevnih skupnostih. Zgleda, da nihče več ne želi biti za vse kriv, obetov, da bi se zlasti komunalne težave razrešile, pa ni. Razumljivo je, da so letos precej govorili tudi o refe- rendumih za samoprispevke, vse pa je presenetil ustvarjalen delež mladih razpravljalcev. Spregovorili so o skrbi za čisto okolje, o sodelovanju v društvih in družbenih organizacijah, o skrbi za svojo prihodnost, ki je odvisna tudi od boljšega gospodarjenja. Sprego- vorili so tudi o alternativnih gibanjih mladih, ki pra- vega odmeva na celjskem območju še niso našla, ven- dar so mladi opozorili, daje treba prisluhniti zdravim idejam in jih tudi upoštevati. Kar preveč časa so ponekod namenili skrbi za boljše gospodarjenje. Saj je potrebna, še kako, a prevladujo- čega prostora na programski konferenci organizacije, kakršna je socialistična zveza, le ne bi smela dobiti. O metodah dela socialistične zveze niso izgubljali veliko besed, morda zato, ker so ugotavljali, da še vedno niso prav izdelane, da vaški in ulični odbori preveč živijo samo na papirju. Če se že pri tem zaustav- lja, je tudi bolj razumljivo, da so le v Celju spregovorili o delu in vlogi socialistične zveze širše in si zastavljali vprašanja, kako odpraviti očitke o forumskem delu socialistične zveze, o njeni tt^sni povezavi z oblastjo, o njeni nezmožnosti, da bi omogočala izražanja in dejan- sko enakopravno usklajevanje samoupravnih intere- sov. Prizadevanja za odprtost in demokracijo so v Celju našla mesto tudi v programu nadaljnjega dela. Korak od povprečja je bila tudi konferenca v Laškem, ki je pokazala, da se v tej občini veliko pogovarjajo in usklajujejo različne interese. Drugod pa - v glavnem vse po starem in po skromnih pričakovanjih. MILENA B. POKLIC »Znanstvena« "''^fiferenca Velenjska SZDL Je postala bolj učinkovita Po razpravi sodeč, je programska seja občinske konference SZDL Vele- nje izzvenela kot znanstvena konfe- renca, kot takšno pa je razpravo oce- nil tudi Jože Osterman iz republiške konference SZDL. Nič hudega, bi lah- ko rekli, saj so bile razprave predv- sem odraz stanja v velenjski občini, predvsem krize v energetiki in zapo- slovariju, vendar pa je bilo z izjemo nekaterih razprav zgolj slišati nava- janje programov, že znana dejstva in besede »moramo«, »bo potrebno.« To je poudarila tudi Nada Zavolov- šek-Hudarin, predsednica velenjske občinske konference, ki je povedala, da si socialistična zveza ne more zasta- viti tako številnih nalog. Velenjska socialistična zveza je po- stala učinkovitejša, z obujanjem pri- marnih oblik dela, predvsem v vaških skupnostih in hišnih svetih, z javnimi tribunami, (posebno odmevna je bila tista o varstvu okolja), razvija bolj de- mokratičen dialog. Ravno zato čudi, da na konferenci ni bilo slišati glasu baze, da se v razpravi ni odzval niti en predstavnik krajevnih skupnosti. Ču- di predvsem zato, ker je bilo v razpra- vah na programskih sejah krajevnih konferenc več dialoga, več ostrine. Predvsem je bilo izraženega veliko ne- zadovoljstva nad delom Vekosa zlasti tozda Stanovanjska oskrba. Stano- vanjske skupnosti. Komiteja za gospo- darstvo, planiranje in varstvo okolja, Postaje milice. Podjetja za PTT. DES- a in Cestnega podjetja Celje. Kljub temu je bilo mogoče po raz- pravi programske usmeritve velenjske SZDL dopolniti, predvsem v tistem delu, kjer so opredeljene naloge na po- dročju družbenoekonomske stabiliza- cije. Sicer pa bodo ob krepitvi frontne vloge SZDL in spodbujanju demokra- tičnega dialoga največ pozornosti na- menjali delovanju delegatskega siste- ma (slabo delujejo predvsem združene delegacije), mehanizmu delovanja svo- bodne menjave dela, skrbi za bolj čisto okolje, krajevni samoupravi ter delu društvenih organizacij. RADO PANTELIČ Izredni vlalci pred in po praznii(ili Ker železničarji pričakujejo, da se bo pred in po Novem letu več ljudi peljalo z vlaki, bodo 26. in 3L decembra uvedli nekaj izred- nih vlakov, tistim, ki vozijo na rednih progah, pa bodo dodali še nekaj vagonov. Izredni vlaki bodo vozili na re- lacijah Poljčane-Banja Luka (v Celju ob 16.31), Celje-Sevnica (13.21) in Ljubljana-Kotoriba (v Celju ob 17.39). Po praznikih, 4. januarja, bodo vozili izredni vlaki na relacijah Doboj-Maribor (v Celju ob 20.13), Kotonba-Ljubljana (v Celju ob 18.55) in Maribor-Ljubljana (v Ce- lju ob 17.02). Železničarji vseeno predlagajo potnikom, da kupijo vozovnice v predprodaji, da ne bo pred odho- di vlakov prevelike gneče pred blagajnami na železniški postaji. Nerazvitost še vedno glavna težava s programske seje SZDL v šentjurski občini Problem prepočasnega razvoja ob- čine, vprašanja ekologije, telesne kulture in vsakodnevne težave kraja- nov - to so bile osrednje teme raz- prav na programski konferenci Soci- alistične zveze v Šentjurju. V uvodu je Ludvik Mastnak, pred- sednik OK SZDL opozoril, da najbolj kasnijo vlaganja v gospodarstvo, ki bi pomenila hitrejše zmanjševanje razko- raka z razvitimi občinami. Sprejeli so sicer nekaj ukrepov, ki tovrstno po- moč delovnih organizacij iz razvitih sredin pospešujejo, pravih rezultatov pa še ni. Težaven je tudi položaj druž- benih dejavnosti, saj je sistem solidar- nosti sorazmerno slabo urejen, gospo- darstvo nerazvite občine pa je tako večkrat bolj obremenjeno kot v razvi- tih okoljih. Da bo treba za enakomer- nejši razvoj družbenih dejavnosti sto- riti še marsikaj, pove tudi podatek, da v republiki namenjajo za solidarnost komaj polovico odstotka bruto mase za osebne dohodke. Ferdo Žagar, sekretar OK SZDL je nato povedal, kako so potekale konfe- rence Socialistične zveze v krajevnih skupnostih, kjer so krajani opozorili na številne vsakodnevne težave. Franc Zabukovšek pa je govoril o težavah telesne kulture v občini, kiji namenja- jo premalo denarja, množične rekre- ativne prireditve pa so prepuščene do- bri volji posameznikov. O načrtih gradnje deponije sadre Za travnikom je govoril Jože Žnidar in dejal, da je gradnja dovolj strokovno premišljena, da pa v krajevni skupnosti zahtevajo odškodnino. Tako naj bi Cinkarna zgradila nekaj novih objektov, del sredstev pa bodo morali zagotoviti tu- di v občini. Na programski seji so te načrte podprli in se zavzeli za ustrezno spremembo planskih dokumentov, ki bi vsebovali tudi določilo o 22-odstot- nem deležu interesnih skupnosti pri izgradnji prizidka k osnovni šoli na Blagovni. T. C. Več za naložbe v mozirski občini so si za prihodnje leto zastavili pre- cej ambicioznih načrtov, kar še zlasti velja za gospodar- stvo, kjer naj bi prihodnje le- to znašala rast industrijske proizvodnje štiri odstotke, zaposlenost pa naj bi bila večja za dva odstotka. To hkrati pomeni 150 novih de- lovnih mest, kar bi dosegli z zmanjšanjem dnevnih mi- gracij in odhajanja strokov- njakov na delo v druge ob- čine. Takšni načrti bi bili seveda težko uresničljivi brez novih naložb. Načrtujejo, da bo pri- hodnje leto znašal delež naložb v družbenem proizvodu kar 25 odstotkov, saj načrtujejo večje naložbe v novo tehnologijo in nove proizvodne programe zla- sti v Gorenju Glin, tovarni ma- lih gospodinjskih aparatov v Nazarjah ter v tozdu Kovinar- stvo na Ljubnem. S področja gospodarske in- frastrukture velja omeniti na- daljevanje izgradnje 16 stano- vanjskega bloka na Rečici, iz- gradnjo poslovno stanovanj- skega objekta v Gornjem Gra- du ter obnovo stanovanj v več krajevnih skupnostih. v Mozirju bodo dozidali in obnovili PTT prostore, s čimer bo omogočeno širjenje krajev- nih vozliščnih central v občini, da pa bi čim bolj skrbeli tudi za urejenost okolja, naj bi usta- novili posebno upravno orga- nizacijo za urejanje prostora. Prihodnje leto naj bi obnovili tudi nekaj pomembnih cestnih odsekot kot so Solčava-Sleme, Podvolovljek-Kranjski rak in Ljubno Rastke. J. v. Socialistična zveza čvrsto med ljudmi z delom socialistične zveze so v laški občini zadovoljni. To je osnovna ugotovitev z letne programske seje občin- ske konference socialistične zveze, ki je bila prejšnjo sredo. v zadnjih dveh letih je ob- činska konferenca socialistič- ne zveze spremenila predvsem način dela. Oživele so krajevne konference in ulični odbori so- cialistične zveze, ki večino vprašanj rešujejo v neposred- nih razgovorih z občani. Tako se je socialistična zveza vklju- čevala v vse najpomembnejše aktivnosti, kot so bile volitve,^ oblikovanje in sprejemanje' razvojnih programov krajev- nih skupnosti pa tudi v pripra- ve programov za 4. občinski samoprispevek. Nenazadnje je bila socialistična zveza tudi glavni nosilec aktivnosti za re- ferendum o samoprispevku, ki je, kot vemo, uspel. Socialistična zveza je tudi pobudnik in organizator najra- zličnejših sestankov s krajani, ko gre za reševanje vsakdanjih problemov v tej ali oni krajev- ni skupnosti. Skratka, socialistični zvezi v Laškem je uspelo prodreti med ljudi in v neposrednih kontaktih z njimi se dokaj uspešno vključuje v vse aktiv- nosti, in se tudi odziva na po- bude, ki prihajajo s terena. Na konferenci niso mogli mimo uspehov, ki jih ima go- spodarstvo občine, saj boljši gospodarski rezultati dajejo več možnosti za hitrejši razvoj družbenega standarda in z njim za boljše življenje ljudi. Spričo splošnega stanja ne gre idealizirati položaja v laški ob- čini, vendar so delegati menili da so ti uspehi nenazadnje re- zultat enotne politike, ki jo vo dijo v občini. Socialistična zveza naj bi tu di v prihodnje nadaljevala ; takšnim neposrednim^ delom Od nje pričakujejo, da bo dal; svoj prispevek k prizadeva njem za uresničevanje nače kadrovske politike, spodbuja nju inovativne dejavnosti, d; bo ščitila interese občine ii krajanov Vrhovega ob gradnj hidroelektrarne, da se bo š naprej zavzemala za uredite' financiraja samoupravnih inte resnih skupnosti in sistema sc Udarnosti v republiki. Ob vseh vprašanjih, ki zad£ vajo občino, so se delegati za\ zeli tudi za to, da se socialistic na zveza v Laškem opredeli d aktualnih vprašanj, ki so ji sprožili mladi na svojem repi bliškem in zveznem kongresi Na sploh pa naj bi se social stična zveza bolj povezovala mladinsko organizacijo, saj j očitno, da se družbenopoliti( ne organizacije vse premal odzivajo na probleme in pobi de mladih. VIOLETA V. EINSPIELE Neobdelane zemlje je manj Šmarski Izvršni svet o resoluciji 87 Osrednjo pozornost je šmar- ski izvršni svet na zadnji seji posvetil osnutku Resolucije za prihodnje leto. Štiri in pol odstotno rast družbenega pro- izvoda naj bi v občini Šmarje pri Jelšah dosegli ob 10-od- stotni rasti fizičnega obsega industrijske proizvodnje, 6- odstotni rasti kmetijske pro- izvodnje, 9-odstotni rasti iz- voza in 27-odstotni rasti uvo- za ter ob 3-odstotni povečani produktivnosti. Razmeroma visok uvoz bo pretežno na račun vlaganj v dotrajano tehnologijo v starem delu proizvodnje v Steklarni Boris Kidrič Rogaška Slatina, ki je obenem največji izvoznik v občini, in ki v prihodnjem letu predvideva polno učinko- vitost lani končane nove na- ložbe. Na osnutek resolucije izvrš- ni svet ni imel bistvenih pri- pomb, razen te, da se je letos znova pokazalo, kakšen odnos imajo v večini organizacij združenega dela do lastnega razvoja in načrtovanja oziroma planiranja, kar je tudi odsev kadrovske šibkosti v občini. Od nosilcev planiranja je bilo namreč težko dobiti podatke o načrtih za prihodnje leto, ne- katere pa teh dokumentov sploh niso predložile. Osnutek resolucije bo, kot je sklenil iz- vršni svet, v razpravi mesec dni. Nič manj pomembna ni bila razprava ob poročilu o obdela- nosti kmetijskih zemljišč, saj je kmetiistvo ena od prednost- nih panog šmarskega gospo- darstva. Od lanskih 35 hekta- rov neobdelane zemlje seje le- tos ta obseg zmanjšal na 29 hektarov, to pa so v glavnem površine, ki jih ni mogoče strojno obdelovati. Najbolj so zaskrbljujoče opuščene plan- taže jablan v Rogatcu, ki jih je šmarski Kmetijski kombinat letos delno pripravil za pašo mlade goveje živine, večina te zemlje pa je še vedno v pušči. Izvršni svet je menil, da bi bilo to zemljo smotrno pogozditi ali pa najti kakšno drugo rešitev. Do sedaj neizrabljena zemlja na Knežcu pa bo že prihodnje leto ponovno obrodila. Kmetij- ski kombinat Šmarje je na- mreč letos ponovno pripravil terase in vse ostalo za intenziv- no gojenje ribeza, m. AGREŽ Na prvotne tirnice Teden invaliHov naj bi bil v maju Nesmiselnost tedna invali- dov v decembru, socialna var- nost članov humanitarnih or- ganizacij, ki ne temelji na ekonomski osnovi ter nena- zadnje gmotni položaj inva- lidne organizacije in njenih članov - to je klopčič vpra- šanj, ki jih je na svoji zadnji .seji obravnaval medobčinski odbor humanitarnih organi- zacij celjskega območja. Na društvu invalidov v Celju menijo, da je bolje društvo za- preti, ker nima osnovnih sred- stev za delo, kaj šele za uresni- čevanje njegovih programov. Tako v glavnem rešujejo ne- mogoč socialni položaj invalid- nih oseb, pomagajo dobaviti kurjavo in ozimnico, veliko- krat pa posredujejo tudi pri plačevanju visokih računov za elektriko. Humanitarne organizacije celjskega območja so med dru- gim predlagale, da je teden in- validov v decembru mesecu nepotreben, ker je bil ustvar- jen umetno, samo zato, da bi teden pač bil. Predlagajo pa, da naj bo teden invalidov in vseh humanitarnih organizacij v mesecu maju, ker je zadnja nedelja v tem mesecu posveče- na mednarodnemu dnevu in- validov. Tako se je tudi včasih praznovalo, zdaj pa naj se te- den vrne na prvotne tirnice. Zdaj je tudi čas, da se obišče- jo bolni, nepokretni člani dru- štva invalidov in vodstvo ima s temi skromnimi obdaritvami veliko dela, zlasti ker se trudi še z organizacijo različnih pro- slav v domovih počitka na celj- skem območju. Z.S. 25. DECEMBER 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Ob dnevu oboroženih sil v vseh občinah na našem območju so ob dnevu oboro- ženih sil pripravili krajše slo- vesnosti, na katerih so podeli- li letošnja republiška in ob- činska priznanja, najbolj slo- vesno pa je bilo v Šoštanju, ker je velenjska občina letos dobila pomembno priznanje - s Plaketo oboroženih sil jih je odlikoval zvezni sekretar za ljudsko obrambo Branko Ma- mula. Celje: Na slovesnosti v Na- rodnem domu so podelili eno republiško in devet občinskih priznanj. Priznanje republi- škega sekretariata za ljudsko obrambo je dobil Igor Belle, direktor celjskega Prevozni- štva, občinska priznanja pa so dobili: Marija Zupanič, tajni- ca krajevne skupnosti Teharje, Ivan Jelene, organizator SLO v ŽTO Celje, Vinko Jagodic, direktor celjske zavarovalnice, dr. Andrej Likar, upravnik garnizijske ambulante v Celju, Miroslav Medved kot politični komisar večje enote teritorial- ne obrambe, Tončka Križnik, tajnica krajevne skupnosti Štore, Friderik Kralj, član celjskega občinskega štaba te- ritorialne obrambe. Osnovna šola v Štorah in TVD Partizan Gaberje, Laško: Osrednja proslava ob Dnevu JLA v Laškem je bila prejšnji petek. Ob tej priložno- sti so predali Edvardu Hitiju, rezervnemu vojaškemu stare- šini iz Laškega državno odliko- vanje predsedstva SFRJ, Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči. Slovenske Konjice: Osred- nja proslava od Dnevu oboro- ženih sil je bila v petek zvečer. Plaketo ZRVS Jugoslavije je dobila občinska strelska zve- za Slovenske Konjice, plaketo ZRVS Slovenije pa Franc Omerzu. Priznanje republiške- ga sekretariata za ljudsko obrambo sta prejela Franc Pinter in Stanislav Pahole, pohvalo komandanta TO SR Slovenije pa Franc Jakob. Pohvalo komandanta TO za- hodno štajerske so dobili: ju- rišni odred TO Slovenske Ko- njice, Alojz Groleger, Ivan Pa- vlic, Božidar Pančuh, Stanko Pisanec, Slavica Kabič, Mar- jan Brezovček, MUan Einfalt in Edi Tič. Zahvalo za sodelovanje v le- tu 1986 je skupščini občine Slovenske Konjice podelila V.P. 8736 iz Slovenske Bi- strice. Dan pred tem so v Sloven- skih Konjicah na slovnostni seji OK ZRVS podelili zlato značko ZRVS Jugoslavije pod- polkovniku Kiru Koseški in znak ZRVS Slovenije Herber- tu Ležniku. Šentjur: Na srečanju, ki so ga pripravili ob dnevu JLA, so podelili številna priznanja. Franc Ogrizek je prejel pohva- lo komandanta republiškega štaba TO, .Anton Zupan, Sta- nislav Jakopin in Karolina Ogrizek pa pohvalo koman- danta pokrajinskega štaba TO. Pohvalo komandanta občin- skega štaba TO so dobili: Slav- ko Pečenko, Darko Virant, Drago Arzenšek, Darko Belak in Srečko Veber. Šentjurski štab za TO pa je dobil prehodno zastavico, ki jo najboljšemu štabu podeljuje pokrajinski štab za zahodno Štajersko. Šmarje pri Jelšah: Priznanji predsedstva RK ZRVS sta pre- jela: Andrej Mavrin in Jože Vrtič. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo je podelil dve priznanji: osnovni šoli Podčetrtek in Kristini Skube. Priznanji republiškega štaba TO sta prejela: Miha Zakošek in Miroslav Završnik. Prizna- nja občinske konference ZRVS Šmarje: Vzgojnovar- stvena organizacija Rogaška Slatina, enota Šmarje, Slavko Šket, Štefan Galuf in Mitja Žitnik. Pohvah komandanta TO zahodnošt^erske pokra,ji- ne sta prejela: Miran Uršič in Vladimir Gobec, ter pohvale komandanta občinskega štaba TO Šmarje, ki so jih prejeh: Viljem Benkič, Karel Omerzu, Postaja milice Šmarje in Os- novna šola Kristan vrh. Velenje: Na osrednji prosla- vi, ki je bila 22. decembra v Šoštanju, je komandant ljub- ljanskega armadnega območ- ja, general podpolkovnik Sve- tozar Višnjič podelil občini Velenje Veliko plaketo naših oboroženih sil, ki so jo Velenj- čani prejeli za dobro razvite obrambne priprave, ki so sad načrtnega in organiziranega dela. Še posebej so poudarili uspehe, ki jih v Velenju dose- gajo pri usposabljanju obča- nov, razvoju civilne zaščite in pri splošni mobilizacijski pri- pravljenosti Občina zelo dobro sodeluje z JLA. kar se odraža v visokem odzivu mladih za vo- jaške šole in poklice. Na slovesnosti, ki so se je udeležili še Lojze Briški, član republiškega predsedstva in komandant teritorialne obrambe Slovenije general podpolkovnik Edvard Pavčič, so podelili tudi zvezna, repu- bliška in občinska priznanja ZRVS in TO, ter državna voja- ška odlikovanja. Red za vojaške zasluge s sre- brnima meči je prejel Jože Grozdnik, medaljo za vojne za- sluge pa Zdenko Hriberšek. Franjo Nagode in Alojz Gra- zer sta prejela zlato plaketo ZRVS Jugoslavije, Stanko Tajnšek in Franc Skornišek pa zlati znak ZRVS Jugoslavi- je. Priznanje komandanta TO Slovenije sta dobila Alojz Fili- pančič in Jože Pristan, plaketo' ZRVS Slovenije Rudarska godba na pihala in Godba na pihala Zarja, znak ZRVS Slo-" venije pa Janez Ramšak in Ni- kola Koštanič. Podelili so še 53 občinskih priznanj TO in ZRVS. Žalec: Priznanje republiške- ga sekretarja za ljudsko obrambo je prejel Franček Satler. Bronasto značko obči- ne Žalec sta prejeli Alenka Hodnik in Milena Holubar. Pohvalo komandanta teritori- alne obrambe SRS je prejel Anton Povše. Pohvale koman- danta zahodnoštajerske pokra- jine so prejeli Branko Kajtna, Damjan Spacapan, Marjan Vodlan, Ivan Čakš, Drago Do- sedla in Niko Žgank. Zahvali komandanta sta prejela VP 2420 - tehnična služba Celje in Friderik Korbar. Za naj- boljšo enoto teritorialne obrambe v žalski občini so proglasili enoto, ki ji poveljuje Dušan Ribič. Mozirje: Zlato plaketo ZRVS Jugoslavije je prejel Ni- ko Purnat, srebrno pa Franc Šulek, Zlato plaketo ZRVS Slovenije je prejel Rado Ra- kun, srebrno oa Tomaž Urlep. Pohvalo komandanta republi- škega štaba TO so prejeli Mi- lan Gaberc, Miran Šmarčan, Zlatko Tajnšek. Franc Kot- nik, Silvo Zdolšek, Rudi Caj- ner, Betka Gaberc in Vojko Hren. Zahvalo občinskega šta- ba TO je prejel tozd Stavbeno pohištvo_y N^arjalL Osrednja slovesnost v celjski vojašnici Jožeta Meniha-Rajka je bila v ponedeljek dopoldne. Ob tej priložnosti so podelili priznanja in nagrade najboljšim vojakom in starešinam, slovesnosti pa so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih skupno- sti in organizacij z našega območja. ff^i^. edI MASNEC Daljša življenjska doba rudnika v Titovem Velenju so odprli jamo Nove Prologe z otvoritvijo zadnjih od skupaj štirideset nadomest- nih objektov, ki so jih gra- dili postopoma od leta 1978, so v nedeljo v Titovem Ve- lenju odprli jamo Nove Pre- loge, ter s tem odprli mož- nosti za izkop 70 milijonov ton premoga, ki leži pod sta- rimi rudniškimi objekti. Ob sedanji letni proizvodnji so podaljšali življenjsko dobo rudnika za 15 let. Gre za eno najpomembnej- ših naložb pri nas v zadnjem času, vredno 27 in pol mili- jard dinarjev (predračunska vrednost v letu 1978 je bila 1,7 milijarde din), ki zajema okoli 40 objektov (gardero- be, kopalnice, delavnice za popravilo hidravličnega podporja, žaga, skladišče, stavba za strokovne službe itn.) med katerimi je najpo- membnejši nov uvozno-iz- vozni jašek za rudarje, glo- bok 427 metrov, ki je po teh- nični in varnostni plati neg- sodobnejši v Jugoslaviji. S tem so Rudniku hgnita Ve- lenje dane možnosti za po- stopno ukinjanje izkopa pre- moga v Starih Prelogah in rušenje starih rudniških ob- jektov, pod katerimi je okoh 70 milijonov ton premoga. Zagotovljen je odkop pre- moga do leta 2000, hkrati iz- boljšana tehnologija in pove- čana varnost pri delu, ter pri- dobljena možnost za dvig produktivnosti dela. Slednje je poudaril tudi DušaA Šini- goj, predsednik izvršnega sveta Slovenije, ki je med slavnostnim govorom na proslavi v Prelogah govoril predvsem o naši energetski bilanci, o tem, da .se moramo nasloniti predvsem na lastne energetske vire. Pri tem je pomembno, da izračunamo, kakšen je pravzaprav druž- beni strošek na enoto pri- dobljene energije ter na os- novi tega domačo energijo pravilno ovrednotimo. Pri načrtovanju, stroških in po- krivanjih teh stroškov pa se morajo energetiki dogovar- jati skupaj s porabniki ener- gije. Z izkopom v Novih Prelo- gah bodo velenjski rudarji pričeli postopno, takšna pa bo tudi selitev iz starih rud- niških objektov, kjer so letos nakopali že več kot 4.900 loh premoga. S tem so delovni načrt dosegU skoraj 99 od- stotno, medtem ko so letni načrt že presegli za 86 tisoč ton. To so dosegli v 271 de- lovnih dneh in eni tretjini, ob tem pa so delali 14 udar- niških sobot. R. PANTELIČ Zelena>luč za plinovod Načrtovalec In Investitor sta upoštevala predpise Gradnja plinovoda Šmar- je-Slovenske Konjice je predvidena v dolgoročnem načrtu Slovenije za obdobje 1986-2000 in prav tako v dolgoročnem in srednjeroč- nem načrtu konjiške obči- ne, kjer je predvidena iz- gradnja plinovoda iz Šmar- ja dO Loč in v Slovenske Ko- njice. O tem so med drugim govorili tudi na seji skupš- čine občine Slovenske Ko- njice, ki je bila v torek. Delegati so odlok o lokacij- skem načrtu za plinovod sprejeli brez pripomb, kar je rezultat predhodnih plodnih razprav po krajevnih skup- nostih, kjer bo vodovod spe- ljan. V Ločah. Žicah in Ko- njiški vasi so se na teh raz- pravah obregnili na dejstvo, da naj bi trasa posegala pre- več v kmetijske površine in da se preveč približuje dru- gim, že obstoječim objek- tom. Projektant, Razvojni center Celje in investitor Pe- trol Ljubljana, sta vse pri- pombe dosledno upoštevala, tako da med krajani ni hude krvi. Večina lastnikov je tudi že dala pristanek za prekopa- vanja zemljišč za napeljavo plinovoda. V konjiški občini so pora- bo plina načrtovali za ogre- vanje in v tehnološke name- ne, so poudarili na seji. V ta namen je Konus iz Sloven- skih Konjic kot potencialno največji uporabnik naročil izdelavo tehnične dokumen- tacije za izvedbo j)linovod- nega priključka iz Šmarja pri Jelšah preko Loč do Sloven- skih Konjic. MATEJA PODJED Delegati sprejeli programe SIS Programov samoupravne interesne skupnosti ne bodo širile, uresničevanje nalog v prvem letu novega sred- njeročnega obdobja pa je v skladu s sprejetimi letnimi in srednjeročnimi razvojni- mi načrti, ugotavljajo dele- gati skupščin samouprav- nih interesnih skupnosti s področja družbenih dejav- nosti, ki so se prejšnji teden zvrstile v laški občini. Skupnosti bodo tako na- daljevale z uresničevanjem srednjeročnih planskih do- kumentov tudi v prihod- njem letu. Občinska izobra- ževalna skupnost bo napri- mer nadaljevala z razširja- njem programa celodnevne osnovne šole. Že prihodnje leto naj bi ta program uvedli za vse učence v radeški os- novni šoli, v osnovni šoli v Jurkloštru, Rečici in morda tudi v Brezah. V skladu z usmeritvijo, da čim več otrok vključijo v programe male šole, bo skupnost otroškega varstv^a nadaljevala s pridobivanjem ustreznih prostorov v krajev- nih skupnostih. Z boljšimi pogoji za delo male šole bo- do povečali tudi število ur priprav na šolo za otroke, ki niso v vrtcih. Prednostna naloga zdrav- stvene skupnosti pa je skrb za preventivno zdravstveno varstvo po programu, ki so ga že napravili za pet let v naprej. Delegati skupnosti za za- poslovanje pa so se seznanili z medobčinsko analizo o gi- banju zaposlenosti na našem območju, ki med drugim ugotavlja, da v laški občini sledijo načelom produktiv- nega zaposlovanja. Vendar tudi za to občino velja enako kot za regijo, da vse premalo storijo za izboljšanje izobraz- bene ravni zaposlenih. VVE PfiGLED V SVEi Burno, nemirno - in mirno leto Piše Jože Šircelj v naravi človeka je ob koncu leta na- praviti bilanco storjenega, neopravlje- ncga, doživetega, radosti in razočaranj. Kar zadf^va svet, je v naravi novinar- skega dela opraviti bilanco iztekajoče- ga se leta 19S6. Prejkone ni dvoma, da so bili najpo- membnejši svetovni dogodki leta trije: sestanek voditeljev obeh supersil, Ro- nalda Reagana in Mihaila Gorbačova na Islandiji, v Reykjaviku. Drugič, jedr- ska katastrofa v Černobilu. In tretjič, vrh voditeljev držav in vlad neuvršče- nih v glavnem mestu Zimbabveja, Ha- rareju. tem seznam pomembnejših, daljno- sežnejših dogodkov leta kajpada še ni .sklenjen. .Afera, Irangate imenovana, ko je šlo za skrivno ameriško prodajo orož- ja uradno smrtnemu sovražniku Iranu in pošiljanje dela izkupička nikaragov- skim upornikom, je pri vrhu seznama. Ali ameriški vojaški napad na Libijo. .Mi uporniški val črnske večine v Južni Afriki, majanje rasističnega sistema apartheida. Ali proces gospodarskih in družbenih reform, začet v Sovjetski zvezi, katerega vnanji izraz je. recimo, izpustitev slavnega akademika Saharo- va iz sedemletnega izgnanstva. Ali pa- dec skorumpiranega diktatorja Marco- sa na Filipinih in zmaga nove predsed- nice Corazon Aguino, vdove od Marco- sovih ljudi ubitega opozicijskega vodi- telja. .Mi dramatičen padec svetovnih cen nafte. Ali umor švedskega ministr- skega predsednika Olofa Palmeja, o či- gar morilcu tudi po tolikih mesecih ni pravega sledu. Ali - prejkone navezano na Palmejevo smrt - nov val teroristič- nih akcij. Reykjavik je bil presenečenje, ker sla se državnika na videz na hitro sestala. To je zbudilo val optimizma, toda finale je bil razhod praznih rok. Nobenega sporazuma o ublažitvi oboroževalne tekme, niti najmanjšega dogovora ne. < Negotovost, ali se bosta Gorbačov in. Reagan sploh še sestala v zadnjih dveb letih Reaganovega mandata. Črnobilska katastrofa je bila dvojna: najprej nekajdnevno prikrivanje njene- ga obsega, tega, da se radioaktivni obla- ki širijo po delu Evrope, nato silovit boj, da hi reaktor ukrotili z železobeton- skim sarkofagom, predvsem pa prepre- čili sila nevarno odtekanje radioaktiv- nih snovi v vodo, v podtalnico. Vrh v Harareju jc pokazal predvsem dvoje: da se sto neuvrščenih držav zave- da, da je vsem notranjim protislovjem, ki obča-sno hromijo učinkovitost giba- nja neuvrščenih, navkljub, pomemben^ dejavnik miru na svetu. In drugič, da so si neuvrščeni veliko bolj kot doslej v svesti, da morajo posamič in kolektivno razreševati gospodarska vprašanja, se postopoma izviti iz verig dolgov, se na- sloniti na lastne sile. Afera Irangate (namig na afero Water- gate, zaradi katere je moral odstopiti ameriški predsednik Nixon) .se še zdaleč ni razpletla. Toda že doslej seje pokaza- lo: v Beli hi.ii so paktiraU z iranskimi voditelji, ki so jih sicer javno dolžili najhujšega podpiranja mednarodnega terorizma, pri čemer .so očitali zavezni- kom v NATO, da so premlačni do tega zatiranja tega problema, in očitali tudi drugim. (Spomnimo se tiskovne konfe- rence ameriškega zunanjega ministra Shultza v Beogradu.) Razen tega so iz- kupiček od prodaje orožja Iranu v na- sprotju s sklepi oz. prepovedmi ameri- škega kongresa uporabili za finansira- nje nikaragovskih kontrarevolucionar- jev in, kot kaže, tudi drugih od ZDA podpiranih uporniških gibanj, recimo v Angoli in Afganistanu. Še več, denar od prodaje je delno .šel pod roko v roke nekaterim kandidatom na ameriških n o vem brsk i h volit v ah. Če se ozremo po bilanci leta, lahko rečemo, da je bilo burno, nemirno, da pa ni izbruhnil noben večji, kaj šele ve- liki vojni spopad. Tako gremo v novo leto v znamenju miru, čeprav nepopol- nega in nelagodnega miru. 4. STRAN - NOVI TEDNIK mmm - mmmmm® 25. DECEMBER 1986 Vzemimo kolektivom avreoio nedotakljivili samoupravijaicev in vidimo okolja konzervativizma, samovšečnosti, nereda Tone Zimšek: '»Ne priznavam užaljene pasivnosti elfonomsiie, ielinične in liumanistične inteligence, udobja užaljenilt opazovalcev." Tone Zimšek, predsednik celjske občinske skupščine, ni novo ime na celjski družbeno- politični sceni. V celjsko zgodovino se bo za- pisal kot politični delavec, ki je do vseh aktu- alnih družbenopolitičnih problemov zavzel lastna stališča, ne da bi jih skušal komurkoli vsiljevati. Brez izkušer\j iz združenega dela bi bil Tone Zimšek le stežka kos sedanjim zapletenim go- spodarskim in družbenopolitičnim razmeram: »Osebno si ne morem predstavljati, da bi lahko uspešno opravljal tako prejšnje kot sedanjo politično funkcijo brez praktičnih operativnih izkušenj iz gospodarstva. Prav tako si ne mo- rem predstavljati, da bi lahko opravljal sedanjo politično funkcijo brez izkušenj, ki sem jih pridobil, ko sem sodeloval z nerazvitimi in dru- gimi jugoslovanskimi območji. Brez teh izku- šenj se namreč ne bi mogel opredeliti do pro- blemov, ki preseglo lokalne in republiške meje.«' Klin se s klinom izbije - Politiki se večkrat sklicujejo na etiko javne besede. Kaj pa politična etika? Kako jo pojmujete in upoštevate pri svojem politič- nem delu? »Etika mora biti sestavina sleherne človeške dejavnosti. V osnovi in gledano s praktične plati, pomeni etika strokovno in moralno odgo- voren odnos do dela in do sodelovanja oziroma do poverjenih dolžnosti. To je zlasti izrazito v tako imenovani politiki oziroma pri slehernem urejanju odnosov med ljudmi. V pohtiki se pojavljajo v obliki sredstev za dosego cilja lju- dje sanii, z vsemi svojimi lastnostmi, tudi naj- slabšimi. Te pa je mogoče prikrito izrabiti. Osebno se trudim, da bi dosegel čimveč obče dobrih ciljev s čimmanjšo uporabo posamez- nih slabih sredstev. Seveda pa je tu in tam treba kakšen klin s klinom izbiti.« - Zavzemate se za kulturo dialoga. Druga- če povedano za dialog, kjer bodo odločali ar- gumenti in ne politična ali kakršnakoli druga vrsta prisile. Pri katerih problenih celjske občine je kultura dialoga v tem trenutku naj- pomembnejša? »Najprej in predvsem na področju razvojnih usmeritev naših firm in občine kot celote. Raz- vojne perspektive naših proizvodnih progra- mov so namreč na prvem mestu, osnovno živ- ljenjsko eksistenčno vprašanje tisočev ljudi, njihove dolgoročne socialne varnosti, kakovo- sti življenja, itd. Zastrašujoče je, da tovrstna problematika skorm v izvajalskih organi- zacijah socialnega skrbstva jdružbeno priznanje za delo tudi preko vrednotenja njihovega dela ter zagotoviti z naložbami normalno delo Domu Golovec ter Zavodu za delovno usposabljanje Mihe Pinter Dobrna. Če pogledam širše v našo družbo, v kateri smo sprejeU vrsto dokumentov - od stabilizacijskih do kongresnih - žal od njih ne pričakujem veliko. Vsebina teh dokumen- tov je v pretežni meri posledica dosedanjega neodgovor- nega ravnanja, kjer /a nicionalno, produktivno obnaša- nje ni bilo prostora. Če najodgovonirj.si nosilci funkcij v družbenopolitičnih skupnostih in di užbenopolitičnih organizacijah ne bodo v okviru svojih pristojnosti začeli dosledno uveljavljati spoštovanje dogovorjenega ter sankcioniranje neodgovornega dola, ne bo uspeha. Čas je že, da nehamo izgorevati v ugotavljanju česa nismo storili in kaj moramo zato sedaj storiti, ter vsi skupaj usmerimo napore v odgovorno delo in uresničevanje dogovorjenega. Boris Klančnik, direktor gostinstva v konjiškem Dravinjskem domu: »Navkljub zahtevam, da radikalno spremenimo odnos do dela, do ustvarjanja, in miselnost na različnih področjih naše jugoslovanske stvarnosti, nam je vsem, ki v tej bitki sodelujemo jasno, da nam za resnične akcije zmanjkuje energije, pravega hotenja po spremembah in .nemalokrat tudi znanja. V naši temeljni organizaciji poskušamo delati tako, da bi ohranili svoj prostor ob vse večji konkurenci zasebnega sektorja in zagotovili perspektive. Gostinstvo ima bodočnost samo v bolj kakovostnem in strokovnem delu, sistematičnem usposabljanju gostinskih delavcev in uvajanju sodob- nejših tehnologij dela. V vsesplošnem pesimističnem razpoloženju današnje- ga trenutka, ko tekmujemo v črnogledih napovedih, vidim možnost izhoda v pridnih rokah in angažiranosti ljudi v naših gostinskih obratih, njihovi pripravljenosti za odpovedovanje in pridobivanje znanja za boljše delo. Vendar je vprašanje, kako dolgo bodo še imeli moč in energijo nositi na tujih plečih vso odvečno družbeno nadgradnjo, tone papiija in na pretek sklepov tistih, ki vsak dan poudarjajo, kar oni že delajo. Majda Mauer, lastnica cvetličarne v Šentjurju: Šele pred nekaj meseci sem se odločila, da poskusim kot obrtnica, saj sem prepričana, da bom na ta način lažje sledila stroki. To pa tudi pomeni, da prihodnje leto pričakujem z optimizmom, čeprav že opažam, da je prometa v cvetličarni vedno manj. Tako kot vsi ostah obrtniki, se tudi sam abojim davkov v prihodnje. Sedaj imam, na srečo, kot začetnica še nekaj olajšav. Prihod- nje leto bistvenih sprememb pri nas ne pričakujem, saj se mi zdi, da ne bomo odpravili glavne težave - to je nedelavnosti nekaterih zaposlenih v družbenem sektor- ju. Zasebniki smo prisiljeni delati, če žehmo zaslužiti, povsod pa ni tako in mislim, da niti dobre plače več ne spremenijo miselnosti ljudi, da nedelavnost ni nič slabe- ga in vrednega obsojanja. Dokler bo tako, se ne bo premaknilo na bolje.« Danilo Matuš, član predsedstva OK ZSMS Šentjur, zaposlen v Emo Kotli: »Položaj mladih je še vedno težaven zaradi brezposelnosti, stanovanskih težav, ne- urejenega šolstva . . . Pojavljajo se sicer gibanja v okviru mladinske organizacije, ki pa imajo premajhno veljavo v družbi, čeprav so njihove zahteve in cilji pozitivni. Seve- da pa ne moremo pričakovati, da se bodo njihove zahte- ve uresničile že prihodnje leto. V naši občini pa bi morali predvsem hitreje zaposlovati mlade strokovnja- ke in odpirati nova delovna mesta. Eden večjih proble- mov se mi zdi tudi neuresničevanja načela delitve po delu in velike razlike v osebnih dohodkih vodilnih in delavcev v proizvodnji. Mladi sicer želimo vse težave v družbi rešiti, ker jih občutimo še bolj kot drugi, vendar smo večkrat odrinjeni od odločanja.« Franc Kovačič, kmet iz Gubnega v Lesičnem: »Imam enajst hektarov zemlje, v hlevu poprečno dvajset glav goveje živine, usmerjen sem v mlečno proizvodnjo, ki letno dosega okoli štirideset tisoč litrov. Če vidim kakš- no lučko na koncu predora? Če bo šlo tako naprej, bo za nas kmete kmalu ugasnila. Jaz namreč vidim le še brliv- ko, zanjo pa vemo, da lahko vsak trenutek ugasne. Po- glejte samo, kakšne možnosti imamo na naše investicije, posodabljanja in podobno. To lahko počnemo samo s posojili, ki pa so danes tako draga, da smo jim le stežka kos. Včasih je bila obrestna mora 4 odstotna, danes so obresti že čez dvajset odstotkov. Pa draga gnojila, zaščit- na sredstva . . . Saj to nikamor več ne vodi, takih obre- menitev preprosto več ne zmoremo, če imamo pred sabo težnje po večji donosnosti, po kvaliteti pridelkov oziroma hrane. Ni računice. Nasploh se pri nas veliko govori, naredi pa bolj malo. Kmet pa malo govori, dela pa veliko in hrana je osnova za življenje. Družbi, ki kmetu obrača hrbet, se slabo piše.« Tomo Jurčec, tajnik samoupr. organov v TEŠ Šo- štanj: »Mislim da bi naše skupne cilje bolje uresničeva- li, če bi bilo manj administriranja. To jo najpogostejša ovira, da sicer jasno določenih planskih ciljev v praksi ne uresničujejo tako kot bi bilo potrebno. Podobno je tudi v naši dejavnosti, energetiki, kjer imamo sami maj- hen vpliv na izboljšanje razmer. Področje, kjer imamo največ vpliva, je le zagotavljanje redne proizvodnje. Za- gotovitvi nemotene preskrbe z energijo bomo tako tudi v prihodnjem letu dali prednost, ter pri tem skušali kar najbolje uresničevati programe, kjer smo opredelili tudi varčevanje z energijo. Nasploh hi morali v našem gospo- darstvu največ skrbi nameniti izboljšanju gospodarjenja s sredstvi, organizaciji dela ter izvozu, seveda ne za vsako ceno. Posebno pozornost bo troba nameniti tudi varovanju okolja, kjer imamo tudi mi jasne cilje in tudi izdelane programe, vendar pa, za sanacijo stanja bi po- trebovali pomoč celotne družbenopolitične skupnosti.« Franc Dolinšek, poslovodja v Rudniku lignita Vele- nje: »Resolucije so eno, praksa drugo in tega se vsako leto, ko delamo bilance, ponovno zavemo. Še vedno torej velja obrabljena fraza, da bi cilje prej uresničih. če bi se dosledno držali dogovorjenega. Res je, da medna- rodni tokovi niso v prid naši stabilizaciji, a zato bi morali biti izvozniki deležni pravih spodbud. Ni prav, da eni izvažajo, drugi pa pridobljene devize potem delijo. Sicer pa, preprosto povedano, če si v neposredni pro- izvodnji, moraš dati vse od sebe, da dosežeš načrtovano, na tak način pa naj bi tisto, za kar smo plačani, delali vsi, vključno z našim predsedstvom. Mi, rudarji, bomo družbi letos dali tisto, kar smo načr- tovaU, vendar pa so naši cilji pri izkopu premoga tako veliki, da jih bo vsako leto težje reševati. Odpiramo namreč takšne eksploatacijske predele, kjer je voda nad in pod premogom, zato bodo pogoji iz leta v leto slabši. Energiji moramo dati pravo ceno, tudi zato, ker nikoli ne vemo pri čem smo. Šele ko bi bili računi jasni, bi imelo tudi samoupravljanje večjo veljavo. Pri tem pa bi morali v ceno energije vključiti tudi ceno za očuvanje našega okolja. Med tokovi v našem gospodarstvu pozitivno ocenju- jem tudi združevanje tozdov v organizacije združenega dela. Tudi v bodoče bi morali o tem razmišljati, seveda ne povsod in za vsako ceno, temveč tam, kjer bo to dajalo učinke in kjer so o tej stvari temeljito premislili.« Jože Pelko, direktor Steklarne Boris Kidrič Rogaška Slatina: »Letos smo večkrat ugotavljali, da nam ukrepi sedanje ekonomske politike na področju izvoza niso bili naklonjeni. Resda so bili med letom večkrat sprejeti ukrepi za spodbujanje izvoza, vendar od tega letos še ne bo večjih učinkov, se bo pa to dosti bolj poznalo v poslovnih rezultatih v prihodnjem letu, zato sem opti- mist. Treba je biti. Boijio pa izvozniki še vedno v dokaj težki likvidnostni situaciji, kajti to, kar je zamujeno, se ne da čez noč nadoknaditi. Ocenjujemo, da smo letos, zaradi padca vrednosti dolarja in visoke inflacije, izbu- bili okoli 150 starih milijard dinarjev čistega dohodka. Napovedan je nov paket ukrepov za leto 87, ki bodo za izvoznike spodbudnejši, vendar je še preuranjeno delati kakšne konkretne računice. Smo pa, kot že rečeno, opti- misti, in vsekakor je potrebna določena mera strpnosti s prodajo na tuje prihodnje leto ne bo težav. Vemo že za napoved tujih partnerjev v znesku za več kot 16 milijo- nov ameriških dolarjev, vendar toliko prihodnje leto še ne bomo sposobni narediti. Kljub konkurenci pa nam je uspelo doseči višje cene za 5 do 7 odstotkov, kar bi nam naj v prihodnjem letu prineslo še okoli 600 tisoč do- larjev.« Tine Veber, sekretar ZTKO Celje: »Predvsem nas delavce v telesni kulturi v Celju močno zanima, kakšen bo odziv celjske politike na naš ponujen program za prihodnje leto. Po dosedanjih razpravah čutimo optimi- stičen napredek, saj smo že doslej naleteli na ugoden odziv in vidimo, daje skupen interes, kako rešiti celjsko telesno kulturo, še po.sebej pa vrhunski šport, ki žal v zadnjih letih ne stagiiiry, ampak nazaduje. Odlični smo vse do mladincev in kadetov, kjor dosegamo vrhunske rezultate, potem pa se takšni špt^rlniki preselijo v druge sredine, kjer so pogoji boljši. Naša želja zatorej je, da zagotovimo takšne pogoje, da bodo ti športniki ostali v Celju. Pošteno se moramo dogovoriti z delovnimi orga- nizacijami o sistemsketi; 1. program in kasneje p<>ka,||., li. Dodelati je trel l.nC panogo borno »favoi^ziill preprosto ni denarja, Jtt^ Problem, ki se ga pnheM| zevanje športnih obiPkt3B teva ogromna sred.s; va, 1* se zgodi, da bomo inoral, ^ bo pomenilo hud udarec ^ Več bo treba storiti [ <. medtem ko je pri množic,", va, možno pa so še kakšr, j Mija Slapnik, Zdravst tu 1987 si želim kot prof( nosti predvsem to, da j,; katerimi se ubada mozirs i" na sploh tudi vse družbe^ smo že velikokrat opojp zdravstva, za katerega pj, nismo sami krivi. Gre za f rešiti v republiškem mei,j občini precej upokojence ( so zaposleni v drugih o| j drugi strani pa je v gosp,. nih malo ljudi. Pa venda, nih storitev vsi, ki živimo j stvena skupnost ima v pi- občinami veliko manj dir izgubami. Morda bi se 1;. obnašali pri samem obsei • menim, da notranje rezeif ni obliki in da se tu ne daj imajo še v nekaterih druj. bomo morali bolj kot dos bomo prihodnje leto v tei si bomo za zagotavljanja nega varstva v Slovd stopnje.« . Miran Terpin, upok<|| bolda: »V povojnih leti(| predek kot smo ga bilij hude napake. Na žalosC tudi nekaj borcev. V hfl brodili smo jih, zato o bomo z zavzetim delom Bolj me skrbi kriza m< vedno več nacionalizma mi republikami. Za marj menim, da smo včasih p postavljamo vprašanja nim. da slovenski naro Jugoslavije vse možnos so želeli v predvojnih in skega naroda ta narod u v Braniku na Primorsk« požgali že leta 1935. To narod zavedal, da mor ogroženosti smo dokaze mi zdi, da večino proble jo posamezniki.« Zlata Strel, ravnatelj ca v Radečah: »Popol kongresnih ciljev. Kajti mem v ljudi, v mlade. V morali drug drugemu vsakem, ki malo druga biti na strpen dialog, ni ki si jo je drugače za&a lahko, moramo in bont nekateri po daljši poti.'^ Bojim se, da je pr«l prvem mestu bi izposta nost, vsebino dela in ( njenem oblikovanju. P 1987 nadaljuje spoznan naše družbe in mu take in realizaciji prednosti jasnosti in trdnejših ( formo.« Jože Kapel, predsed Breze: »Gotovo, daje { pravilno zastavljen, un vidimo, se produktivne premajhen izkoristek zmogljivosti, razvoja ol tudi v naši občini še ni skupnosti. Premalo vlagamo tu povzroča, da je vse m; slim, da tudi naš delov primeren oddih. Dane Rine Jože Cernezl Judita Ževart Boris Klančnik Majda Mauer Danilo Matuš Jože Kapel Oto Pungartnik Miroslav Žaberl Miloš Pešec Milan Skok Milan Mirnik; Robert Ceglar Andrej Hieng 1986 mmm NOVI TEDNIK - STRAN 21 jtvu, Jim ponuditi naš 5 smo sredstva porabi- ge dogovoriti, katero ^ vse, kolikor jih je, ^bolj bojimo, je vzdr- S% dotrajanih. To zah- RK)sto ni in kaj lahko "objekt zapreti, kar pa j ga uporabljajo. 0 vzgoji v mali šoli, rtu situacija zadovolji- e izpopolnitve. jpnost Mozirje: »V le- j delavka v naši skup- lili nekatere težave, s ^rstvo, hkrati z njim pa nosti v občini. Pri nas a nezavidljiv položaj prav v mozirski občin ne, ki bi jih bilo treba stvo je, da živi v naši ;ev, precej delavcev, ki n seveda km^T^tov. Po J naše občine zaposle- uporabniki zdravstve- bčini. Skratka - zdrav- iz nekaterimi drugimi 1 stalno se ubadamo z Icoliko bolj racionalno stenih storitev, vendar iščamo v največji mož- kati. Takšne probleme nskih občinah in nanje |0 opozarjati. Upam, da |alo uspeli. Prizadevali B programa zdravstve- ta enotne prispevne pm ZZB NOV iz Pre- feli napraviti večji na- ufri tem pa smo delali Bvci za takšen položaj rah smo že bili in pre- iptimist in mislim, da tžave razrešili, ibi me to, da se pojavlja »nosti med posamezni- iikrivi tudi Slovenci, saj itrpni in da prevečkrat ttne ogroženosti. Me- jžen, saj ima v okviru t obstoj. Vem pa, kako rieh sovražniki Sloven- ija družina je bila doma ijani so našo domačijo isi. ko se je slovenski ali m v časih najhujše )mo trdni. Danes pa se I? ogroženosti ustvarja- |ihe šole Marjana Nem- litjamem v uresničitev 5o ljudje, jaz pa verja- ^i bolj verjeti. Bolj bi si z« videli sovražnika v K spravljeni bi morali i p\ice tudi pri tistem, ^ S^o vsi skupne cilje, ( 'njih, čeprav bodo šli Ippg celo preveč. Na \lo, njihovo organizira- li ki so okrog nje, pri cbi želela, da se v letu ]ist\'o ključni dejavnik I ffiesto pri načrtovanju liPričakujem tudi več i(V zvezi s šolsko re- nhe konference SZDL jionomske stabilizacije pa je vprašljivo. Kot 3t>ovečuje, še vedno je dča.sa in proizvodnih o/ipga gospodarstva pa č^nj pa v naši krajevni dfi Nizek standard pa Iti turistov, čeprav mi- niora imeti možnosti za Kaj je prednostno za naš razvoj? Omejil se bom le na našo krajevno skupnost, ki še vedno sodi med manj razvite. Prihodnje leto bi morali posodobiti cesto Laško- -Breze -Šentjur. Od te povezave je takorekoč odvisen ves naš nadaljnji razvoj in uresničevanje zastavljenih srednjeročnih ciljev: to pa je razvoj obrti, otvoritev kakšnega manjšega proizvodnega obrata, ki bi v tej krajevni skupnosti zadržal predvsem mlade ljudi, razvoj kmečkega turizma in nenazadnje tudi telefonije, ki še ni prodrla v vse za.selke .« Oto Pungartnik, železarna Štore, organizator obveš- čanja: »Za prihodnje leto misljm, da bo težje kot to, ki se izteka. Predvidevam, da'W't)o gospodarsko stanje še naprej slabšalo, saj sej«- na področ^ ekonomije nabralo preveč perečih problemov, ki jih ne bo možno čez noč razrešiti. Bolj kot to me skrbi dejstvo, da prihaja v naši družbi na površje vedno bolj politična m socialna kriza, ki je v zgodovini vedno z določenim zamikom sledila ekonomski krizi. Politične in socialne krize v družbi so vedno pomenile velike pretrese, ki jih ni bilo možno obvladovati z normalnimi sredstvi. Ta vrsta krize se trenutno že kaže v dogodkih na Kosovu, v Makedoniji, kot tudi v raznih medrepubliških polemikah, ter vse- povsod prisotni krizi zaupanja. Zato je potrebno v naši družbi, dokler je to še možno, izvesti korenite spremem- be in napraviti odločne korake iz stanja paralize, ki vlada v družbi, ko se razmere skušajo razreševati samo na površini z raznimi popravki zakonov, medtem ko bistveni problemi v družbi ostajajo nerešeni. Resnično se bojim situacije, ko problemi ne bodo več obvladljivi in se bodo razvijali po scenariju valečih kamnov. Po mojem mnenju bi bil potreben korenit zaokret na po- dročju ekonomije, kjer je zadnji čas da se gospodarstvo in družba kot celota pričneta racionalno in ekonomsko obnašati.« Miroslav Žaberl, pomočnik komandirja celjske Po- staje milice: »Sem optimist, čeprav nekateri ljudje dvo- mijo v zastavljene cilje. Mislim, da moramo stremeti za tem, da se zastavljeni cilji realizirajo, seveda pa to ne bo prišlo samo po sebi, niti ne bo kdo drug delal namesto nas. Zato moramo začeti delati; vsak po svojih najbolj- ših močeh, ne pa tako kot sedaj nekateri mislijo, da naj programe realizira tisti, ki jih je postavil. Sicer pa kljub vsem težavam menim, da smo le naredili nekaj korakov naprej in da življenjski standard ne pada tako hitro kot na začetku stabilizacije. Tudi preskrbo smo uspeli nor- malizirati, spet se odpirajo krediti. . . V naslednjem letu bodo v ospredju zagotovo spet prizadevanja za izvoz, morali pa bi razmišljati o realnih osebnih dohodkih in poskrbeti za socialno najbolj ogro- žene delavce. Glede moje službe si želim učinkovitejšo družbeno samozaščito, da bi tudi miličniki lahko hitreje in bolje delali. Prav tako bi želel večjo osveščenost voznikov na cestah, da prometne statistike ne bi bile tako porazne kot letos.« Miloš Pešec, predsednik celjskega izvršnega sveta: »Osnovni cilj družbenoekonomskega razvoja celjske ob- čine, ki smo si ga zadali za prihodnje leto, je doseči boljše rezultate v kakovosti poslovanja kot bodo v širši družbeni skupnosti. Na ta način bomo skušali nadokna- diti zaostanek iz preteklosti. Pri tem je najpomembnejša naloga krepitev akumulativne sposobnosti gospodar- stva. Zaradi izkušenj o relativno hitrem poslabšanju poslovnih rezultatov v nekaterih celjskih organizacijah združenega dela, bomo poglobljeno analizirali dogajanja pri vseh, ki poslujejo na nizki stopnji rentabilnosti. Po- dročja, katerim bomo v prihodnjem letu postavili še bolj čvrste temelje, ker nam zagotavljajo možnosti za boljše rezultate na daljši rok pa so: nudenje možnosti usposo- bitve in uveljavitve vsem mladim strokovnjakom, omo- gočanje take stopnje motiviranosti strokovnih in poslo- vodnih kadrov, da dosežemo pozitivno migracijo, pove- čanje zmogljivosti in učinkovitosti lastnih razvojno-razi- skovalnih zmogljivosti. Od pomembnih nalog, ki smo jih začeli uresničevati že letos, sta najpomembnejši izva- janje sanacije v Lesno industrijskem kombinatu Savinja in zagotavljanje dolgoročne oskrbe s pitno vodo.« Milan Skok, glavni direktor Topra: »Čeprav .se v naši družbi zavzemamo za večje upoštevanje ekonomskih zakonitosti, je zaradi nebrzdane inflacije doseganje za- stavljenega cilja vprašljivo. O tem se je tudi že v prete- klosti vehko pisalo in govprilo, dosegli pa smo bore malo. Dosegli smo sicer, da je Jugoslavija napram tujini plačilno sposobna, vcndiir na račun plačilne nesposob- nosti številnih organizacij združenega dela, ki so sicer, kar je treba priznati, v preteklosti poslovale brez kakrš- nihkoli ekonomskih i7.računov. Spremembe, ki bi jih morali uveljaviti v prihodnjem letu, so številne, za go- spodarstvo pa je gol()V(i ena najpomembnejših, spre- memba devizne zakonodaje, ki jc za izvoznike povsem nestimulativna. Zato se je večina izvoznikov tudi preu- smerila na domače in na klirinško tržišče, kjer se zgublja tako na kakovosti kot na produktivnosti. Kar zadeva številne spremembe, ki jih skoraj v vseh delih gospodar- skega sistema napoveduje zvezna vlada, gre za makro- ekonomska razmerja, pri čemer bi morali določiti tudi oblikovanje družbenega proizvoda in razmerja v njegovi delitvi za porabo in akumulacijo v razorejanje dohodka, s katerim takoimenovane »programirane akumulacije.« Poleg tega je potrebno z makroekonomskimi razmerji zagotoviti razmerje v osnovni strukturi potreb, ki so bistvenega pomena za doseganje skupnih interesov in razvojnih ciljev. Predlagani zakon o sanaciji in preneha- nju organizacij združenega dela bo povzročil likvidacijo številnih delovnih organizacij, ki v preteklosti niso do- volj skrbele za lastna sredstava in večina delavcev, ki za nastali položaj ni kriva, bo na cesti. Vprašanje je, če smo v naši družbi na to pripravljeni oziroma če si lahko dovolimo prevelike socialne probleme. Kar zadeva več- jo odgovornost vodilnih delavcev, pa jc vprašanje, če lahko z obstoječim sistemom določimo, koliko so za slabo poslovanje posameznega kolektiva krive pretekle oziroma sedanje poslovne odločitve.<• Milan Mirnik, vodja nabave, mlekarna Arja vas: »Po moje okrog izhodov iz naše družbeno-gospodarske krize še vedno opletamo preveč z besedami, pa prav iz tega našega »tunela« bi morali iziti najprej z dejanji. Besede zlasti v tunelu prazno odmevno. Približno tako razmi- šljam ob izteku tega leta in na prehodu v prihodnjega. Moti me zlasti to, da pri zastavljanju velikopoteznih načrtov že vnaprej vemo, da jih ne bomo uresničili. Saj to so vendar naši načrti, ne pa nekoga izven nas, ali pa, da si jih je nekdo od zunaj izmislil zato, da se bomo šli nekakšne igrice. Za resne in realne cilje, si moramo pač postaviti realne načrte, te pa potem stoodstotno uresni- čiti. Tako pa imamo kar naprej poleg napihovanja v besedah, še celo vrsto napih-ovanja v načrtih, pa napiho- vanja v dosežkih. Končno se vse skupaj napihne kot milni mehurček in preprosto poči. In še se najdejo lju- dje, ki potem začudeno gledajo. • Robert Ceglar, predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa LIK Savinje: -Menim, da bi mi vsi radi verjeli v uresničevanje ciljev, ki so zastavljeni v dolgoročnem programu stabilizacije in ostalih podob- nih dokumentih. Vendar moram žal ugotoviti, da je razkorak med zastavljenimi cilji na eni strani in uspo- sobljenostjo organizirati potreben instrumentarij za do- seganje teh ciljev na drugi strani, prevelik. To hromi akcijsko učinkovitost tudi za doseganje nižjih, vendar realnejših ciljev. Prioritetno se je treba lotiti reševanja problemov na osi gospodarstvo-razvoj-izobraževanje. Tu je potrebno oblikovati okoliščine, ki bodo sploh omogočale in po- tem spodbujale nastajanje novih razvojno tehnološko fleksibilnih gospodarskih enot V takih okoliščinah bi se pokazalo odmiranje nevitalnih in razvojno zakrnelih gospodarskih enot v povsem drugačni luči.« Andrej Hieng, umetniški vodja SLG Celje: »Težko je reči, kaj nam je v življenju bolj škodljivo: cenen optimi- zem, ali pa malodušje. Oba vodita v nedejavnost in topost, vendar bi rekel, da je malodušje posebej nevar- no. Neumno je, če si ob slovesu od starega leta na hitro roko slikamo podobe prihodnosti v rožnatih ali sinjih barvah, ker je pač malo verjetnosti, da nam ne bojo kmalu obledele do nespoznavnosti, še bolj bedasto je pesimistično polomiti vse štiri od sebe: zrel človek se ne boji teme, izkušnja mu govori, da ima tunel pač dva konca. Osebne stiske in družbene krize je mogoče rešiti, če se jih lotimo trmasto in kritično, predvsem pa iz občutja osebne ter družbene svobode. To so stare izkuš- nje, skoraj oguljene, cenene, ampak precej zanesljive. In celo v primeru, da se ne bi mogli zanesti nanje, si mora- mo priznati: boljših nimamo. Franc Mauer, direktor Fotolik Celje: »Večkrat sliši- mo mnenja, da je za naše težave kriva zakonodaja in podobno. Jaz pa menim, da temu ni tako. Vsi zakoni in sklepi so sprejeti z določenimi cilji. Zato bi se jih morali tudi držati in jih izvajati. Pri nas pa mislimo samo na to kako bomo kakšen zakon izigrali. Rešitev pa je v dosled- nem izvajanju sprejetih sklepov, resolucij in zakonov, kajti le tako bomo dosegli določene rezultate. S stališča drobnega gospodarstva moram reči, daje bil v zadnjem času opazen določen pozitivni premik pri investicijah, uvoznih in davčnih olajšavah kot tudi pri selektivni kreditni politiki. To je, na primer, naši delov- ni organizaciji omogočilo uvoz nove opreme. Tako bo- mo nabavili nov tiskarski stroj za tiskanje najzahtevnej- ših tiskovin (razglednice, katalogi, prospekti) s katerim bomo posodobili in izboljšali tako kakovost kot tudi zmogljivost naše tiskarne. Moram pa pripomniti, da nas še vedno bremenijo zaloge, ki količinsko sicer niso večje, vendar so, kot posledica inflacije, večje po vrednosti. Kot celotno druž- bo pa nas obremenjujejo tudi določene dajatve, ki pa ne dajo nobenih rezultatov.« Igor Korošec, vodja prodajalne Elektrotehna v Celju in član ansambla Nočna izmena: »Kot poslovodja Elek- trotehnine prodajalne v Celju moram poudariti, da za- sledujemo dva cilja. Prvi je biti nekakšna podaljšana roka industriji pri preskrbi z elektrotehničnim materi- alom, drugi pa je nuditi dobro izbiro za široko potrošnjo. Menim, da nam je to dosedaj uspevalo, čeprav so bile tudi težave. Tu naj omenim samo številne reklamacije, ki nam precej otežkočaoo poslovanje. Zato menim, da bo treba v bodoče več iiarediti na področju kakovosti. To se je pokazalo tudi pri konsignacijski prodaji uvožene aku- stične opreme. Kljub sorazmerno vi.sokim cenam smo zapolnili pomanjkanje tovrstm? opreme na našem trgu in zadovoljili številne kupce. To pa bi moral biti kažipot tudi za naše proizvajalcf Kot glasbenik pa moram rte i. da se položaj nekoliko jasni. Produkcijske hiše se odpirajo in klub padanju kupne moči v zadnjem času ansambli lažje izdajo kaseto ali celo ploščo. Verjetno je to tudi zaradi tega, ker so domači izvajalci le cenejši kot tuje licenčne izdaje. Če- prav verjetno tudi brez teh ne gre. Posebno poglavje pa je nastopanje na raznih priredi- tvah. Tisti glasbeniki, ki igrajo amatersko, to počnejo zgolj iz nagnjenja do glasbe. Oprema je namreč tako draga, da je potrebno veliko nastopov, da se vložen denar povrne. Tu pa niso všete številne ure vaj in drugi stroški. Čeprav pravijo, daje treba v kriznih časih nuditi ljudem čimveč zabave, to zdaj ne velja več. Številne prireditve so zelo slabo obiskane in tudi tu vidim rešitev samo v kakovostnem izvajanju glasbe.« Milan Colarič, ing. org. dela, Ingrad Celje: »Izhod iz krize vidim le v bolj realnem načrtovanju. Ne vidim brezizhodnih situacij, ker smo v takšnih že bili, vendar smo našli izhode. V reševanju in iskanju le-teh ne dela- mo carskih rezov, ker se bojimo socialnih nemirov. Jas- no je, da nam gospodarstvo uhaja iz rok, ker nekatere stvari prepočasi rešujemo. Šliiedno je premalo aktivna ZKJ, tudi konkretna ni. Pr<^:se|n bi morali to vlogo avantgarde bolj čutit i Ne moiwfb|f več privoščiti poli- tičnih napak in ča.-^ jc. da jih popravimo. Na delovna mesta dajmo strokovnjake, ki bodo za svoje delo tudi odgovarjali, zlasti ke^^o potreVjncv organizaciji dela uvesti spremembe. V^jla produktivnost in to kar sem že omenil, mora prinesti izbo^^nje v prihodnjem letu.« Janez Bajec, upokojenec iz Celja: »Vidim luč na kon- cu predora naše družbene krize, vendar bo ta predor hudičevo dolg. Skeptičen sem zaradi tega, ker naši poli- tiki pravijo: juho skuhaj, a denarja za meso ne dobiš! Naš politični sistem preveč vodijo politiki, a premalo gospodarstveniki. Splošno je znano, da se pri nas efektivno dela štiri ure, vendar kljub temu še vedno dobro živimo. Tu vidim naše rezerve, še več pa jih je v bratskih republikah, kjer je produktivnost še manjša. Pri tej stvari moramo zasta- viti vse sile. Mnenja sem: če bi imeli pri nas vse tisto, kar se ,zavozi' potem ne bi imeli nobenega dolga. Da se ga rešimo, bo dolga pot, vsekakor pa bo potrebno najprej zaostriti odgovornost ne samo vodilnih, marveč vseh ljudi.« Franc Gajšek, tajnik KS Dečkovo naselje, Celje: »Vi- dim izhod in izboljšanje iz sedanje krize našega družbe- nega sistema, vendar bomo morali korenito spremeniti dosedanje početje. V gospodarstvu moramo uvesti real- ne razvojne programe, kjer bodo obveznosti znane že pred pričetkom planskega obdobja, investicije izvajati hitro ter zaostriti delovno disciplino. Korenito bomo morali spremeniti kadrovsko politiko. V proizvodnji, v družbenih dejavnostih, povsod morajo odgovorna me- sta prevzeti strokovnjaki, ki naj odgovarjajo za napake in uspehe - skratka zaostriti odgovornost, delovne ljudi pa še bolj usposabljati za samoupravljanje. Pravice in obveznosti se morajo izravnati. Če bomo v letu 1987 pričeli izvajati radikalno politiko, potem mora priti do izboljšanja, v kar močno upam.« Bojana Korent, vodja strokovne službe skupnosti za zaposlovanje Celje: »Tokovi zaposlovanja so v nepo- sredni povezavi z uresničevanjem drugih ciljev družbe- nega razvoja. Cilji in usmeritve, ki smo sijih zastavili na kongresih, v planskih dokumentih, letnih resolucijah, so zelo zahtevni in dajejo velik poudarek uveljavljanju kvalitativnih dejavnikov razvoja, ki so predvsem v večji uporabi znanja. Ugotavljamo, da so na tem področju vidni določeni premiki, ki pa so, glede na nujnost hitrej- ših sprememb, prepočasni, še posebej če vemo, da mo- ramo razvijati proizvodnjo, ki je izvozno usmerjena in torej konkurenčna na tujem trgu. Splošneje sprejeto spoznanje, da so za naš razvoj in za izhod iz krize odločilnega pomena kvalitetni kadri, saj je sedanja izobrazbena sestava ostala omejitveni dejavnik napredka. Zato menim, da mora to spoznanje prodreti v zavest nas vseh na ta način, da ga uveljavljamo pri vsakodnevnem delu. To pomeni, da moramo še bolj skrbno in odgovorno ravnati z mlado generacijo, da jo bomo čim optimalneje izobrazili in usmerjali v čim višje stopnje strokovne izobrazbe. Zaželeni razvoj bomo vzporedno s tem bistveno pospešili s smelejšimi vzpod- budami že zaposlenih za pridobivanje novih in dodatnih znanj in ustvarjanjem pogojev za njihovo osebno rast in napredovanje. Dolgorpčng razvojna komponenta naj dobi prioriteto v vseh razmišljanjih in ravnanjih, ker bo prestrukturiranje gospodarstva mogoče le na podlagi kadrovske prenove. Potrebne so torej predvsem nalož- be v kadre, ker moramo veliko zamujenega hitro nado- knaditi, zato pa ni dovolj samo ,morati' in ,želeti', ampak predvsem ,hoteti'.« Franc Kovačič Tomo Jurčec Franc Dolinšek Jože Pelko Tine Veber Mija Slapnik Miran Terpin Zlata Strel (auer Igor Korošec Milan Colarič Janez Bajec Bojana Korent Franc Gajšek 22. STRAN - NOVI TEDNIK msM mmm 25. DECEMBER 1986 Sadovi so dozoreli Uspešno leto za tiopisniški krožek OŠ Vera Šlanaer Polzela Spet se izteka leto. Eni ga bodo raje kar hitro pozabili in skušali novega začeti z bolj smelimi koraki. Drugi sc ga bodo spominjali kot leta, v katerem so se uresničile želje, ki si jih ponavadi izrečemo na začetku: prineslo jim je veliko uspeha in veliko novih, lepih stvari. Med slednjimi bodo prav gotovo dopisniki osnovne šole Vera Šlander s Polzele. Mladi polzelski dopisniki so že naši stari znanci. Eni najbolj marljivih sodelavcev našega Otroškega vrtiljaka so. Skorajda ne mine teden, da ne bi s Polzele na naš naslov prispelo zajetno pismo, v njem pa kopica zanimivih zapisov. Mnogo je aktualnih vesti o dogodkih iz šolskih klopi, kajti na osnovni šoli Vera Šlander se nenehno kaj dogaja, dopisniki pa vse to pridno in sproti beležijo. Peresa pa niti po pouku in uri krožka ne poči- vajo, zato je vselej tudi mnogo novic o dogodkih v kraju. In ne nazadnje je med prispevki mladih Polzelanov še mnogo zares izvirnih razmišljanj o poteh in stranpoteh življenja, o trenutkih, ki mamijo v srce veselje ali žalost, o drobnih radostih in tegobah mladega človeka. Varovanci mentorice dopisnikov Valerije Pukl so že pravi mali mojstri pisane besede in tovarišica je upravičeno ponosna nanje, čeprav je v tako uspešno delo dopisniškega krožka vložila veliko svojega truda in prizadevnosti. Znala je mladim približati čar pisanja, jih naučiti opazovati svoje okolje in jim vcepiti marljivost in natančnost, ki sta pri takšnem delu tudi še kako pomembni. s Ko! Si sejal... že naši pradedje so znali pove- dati, da vsakdo zanje tisto, kar je posejal. Stara modrost ni bila iz trte izvita in tako so tudi mladi Polzelani za svoje prizadevno de- lo letos poželi obilne sadove: Glasilo osnovne šole Vera Šlander Glas mladih je dobilo le- tos eno od treh prvih nagrad za najboljše šolsko glasilo v Jugo^ slaviji. Isto glasilo je prejelo tudi republiško nagrado za stalno ka- kovost, posebno republiško na- grado pa je prejela še tematska številka LJUDSKI GODCI. Do- pisniki pa so si prislužili tudi košček Turističnega nageljna, ki gaje polzelski osnovni šoli v svo- ji tradicionalni akciji podelila ra- diotelevizija Ljubljana, saj je do- pisniški krožek izdal tudi turi- stično glasilo in vodnik po Pal- zeli. Še prav posebej pa se bo letos nje leto vtisnilo v srce polzelskim dopisnikom zaradi sedemdnev- nega izleta v Grčijo. To je bila poleg zlate plakete nagrada beo- grajske Politike za prvo mesto med jugoslovanskimi šolskimi glasili. Saj niste podvomili, da mladi Polzelani tega dogodka ni- so zabeležili s posebno skrbjo in vznesenostjo? Preberite si, kako je to nepozabno doživetje na pa- pir ujela osmošolka Olga Je- zernik. Na začetifu vseh začetkov Hej, kako dolgo še?- meje s sprednjega sedeža v avtobusu spraševal Miki. »Ne vem, zares nel<- sem veli- kodušno odgovarjala. -Kakšne tri, štiri ure!« Miki: »Ooooooohhhh!« »Ne bom vzdržala!« spet nek drug osebek. A kljub vsem avto- busnim in trebušnim nadlogam smo bili na koncu zadovoljni z dnevom, pač enim od tistih dni v nepozabni Grčiji. Tiho, na pol v dremavici sem razločevala, da se nekaj dogaja. »Ha, na cilju smo« Močan vščip moje sopotnice v moja be- dra je delovalkot budilka. Po- konci! Z zaspanimi koraki smo se približevali . .. »Uuooohhh!« se je izvil vzdih iz prsnega koša. Minila meje dre- mavost, kajti v trenutku sem se zavedla, da stojim pred krasoto. Gledala sem veličini gledališča na prostem in tisoč trenutkov razbitih slik iz davne in tako sončno obarvane preteklosti mi je preslikavalo glavo. Je zares mogoče, da sem tisti trenutek stala tam, v eni največjih antič- nih stvaritev? V temi sem si risala stare Grke, kako stojijo v gledališču, vzklika- jo ... In stare, z lepoto in kre- postjo preplavljene Grkinje, ka- ko ljubko sedijo in ploskajo z nežnimi rokami. V dogajanje sta posegli tovarišici: »Si lahko mislite? To je fanta- stično! Kje. kje drugje bi bilo lepše?« Ne vem, kako so se počutili drugi, jaz sem se zelo borno in skromno. Ker sem bila tukaj toli- ko stoletij pozneje, sem se poču- tila niže. kot vsak takratni su- ženj. Kot vsiljivi turist, ki sili v to ogromno veličastnost. Beli mar- mor, ostaran od dolgih stoletij. Vsak delček kamna, vsak atom je izpričeval, kako visoko lebdeče je vstopila kultura na zemljo. »Verjameš?« »Kaj?« »Da je to . .. ah, saj nič več ne vem . . .« Ko bi kak kipec bil izpregovo- rill Z glasom ponosa, donenja in nenaseljene prostornosti.. . Zlata plaketa podeljena na naj- veličastnejše.m mestu. Iz vnesenosti sem se preselila v resničnost. »Še en posnetek! Ptičica!« Sonja: »Držala sem se kot bog!« Med prepletanjem glasov smo v rokah držali nekaj, kar nam je podarilo Grčijo! »Pomisli!« sem vzvišeno po- navljala. Zlata plaketa! Podelili so nam jo prav na tem veličast- nem mestu! Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da kcder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan ... ... so odm.evali verzi Zdravlji- ce iz Tanjinega grla, ki je preiz- kušala akustičnost tega čuda. Či- sta in neizpita praznina, sončna, sredi pa močan, jasen in lep glas, ki je vse obvladoval. Nedaleč stran smo vstopili v eno najstarejših svetišč, ki je na- selilo v nas občutek visoke umet- nosti in dovršenosti tistega časa. Prav dobro se sliši, da se teda- nja diagnoza čira skoraj ne razli- kuje od današnje. »Mislim, da so bili v vseh po- gledih fantastični.« je bila navdu- šena Andreja. Ste že slišali za »kačje šoke«? Zviti in izredno inteligentni Grki so ugotovili, kako bi zdravili blazneže s kačjimi šoki V svetiš- ču. V lukrvjo - dovolj veliko in globoko - so natrpali blazneže in mlade kačice. ki še niso biLe stru- pene (blazneži tega niso vedeli). Ubogi reveži so doživljali med plazenjem kačic po njih takšne šoke, da so se pozdravili ali pa popolnoma znoreli. Duhovito! Med opazovanjem in poglab- Dar^em v podrobnosti figur, v natančnost in lepoto izdelave, v njeno izvirnost... je tudi Tanja pristavila svoj lonček: »Mojstri!« »Hej dekleta, se zavedate kje ste?« Med prepevanjem smo spozna- vale neizmornost začetka. Najstarejši reliefna svetu. Lev- ja vrata ... Pa grobnica kralja Agamemnona . . . Moje misli so dopotovale v sredo božanske Ho- merjeve Iliade. Domovina Bo- gov, Apolona. Atene .. . Očarani sredi stvaritev častil- cev mogočnih bogov. Mikene so sanje in preteklost. Začetek vseh začetkov. Kakšen feeling! Spomin na prihodnost Tu se Olgini vtisi končajo. Vendar samo na papirju. Kajti vtisov je še veliko in Olga, Tanja, Andreja, Sonja, Miki in vsi drugi, ki so doži- veli veličastnost izleta v de- želo kulture človeštva, bodo za vselej ostali zaznamovani s temi bogatimi spoznanji. To je zgodba brez konca . . . Tako kot ostaja brez konca tudi naš zapis o mladih pol- zelskih dopisnikih. Kajti, ko se bo letošnje leto izteklo, se bo začelo novo, z njim pa no- vi načrti, nova prizadevanja in novi cilji. Pot pelje samo naprej. N.K. Posnetek je nastal ob dnevu šole, ko so polzelsko osnovno šolo obiskali tudi predstavniki pobratene šole iz Paranovca. Vse, kar se je dogajalo na tako pomemben dan, so seveda zabeležili mladi dopisniki, ki so prispevali tudi objavljeno fotografijo. V novem letu želim vsem dopisnikom in njihovim mentorjem veliko uspeha pri delu in mnogo sreče Nadja Pionirji fotografirajo Kaj naj vam zaželimo ob novem letu? Želja je veliko, pred- vsem pa je od nas samih odvisno, kako jih bomo uresničili. Če bi vprašali nas. bi bil odgovor seveda preprost. Želimo si, da bi nas zasuli s svojimi fotografskimi izdelki, da bi akcija še bolje stekla. Nekaj bi prav gotovo še morali postoriti, da se bo ta želja uresničila, saj ste nas letošnje šolsko leto slabše zalagali s foto- grafijami, kot ostala leta. In kaj naj dodamo k fotografiji Dušana Založnika iz Slovenj- skih Konjic. Morda to, da bi bila skrinja vedno polna dobrot. Srečno in ostro oko tudi prihodnje 1987 leto. UREDNIK FOTOGRAFIJE 25. dece^p:^ la? NOVI TEDNIK - STRAN 23 NOČNE CVETKE • Dokler je neidentifici- rani možakar v restavraciji Pošta samo pil, je bilo še vse v redu. Težave so nasta- le, ko je moral popito odto- titi. Nič ni hotel namreč sli- šati o tem, da bi moral upo- rabo stranišča tudi plačati. • Prejšnji torek so na po- staji milice zaznali alarm. Sprožil naj bi se v stavbi PlT-ja. Miličniki so pohite- li na kraj, namesto vlomil- cev pa so našli uslužbenca J. in Vinka K., ki sta med seboj obračunavala spore s tako ihto, da seje Vinko od močnega udarca opotekel naravnost na gumb za alarm. • Pri samopostrežni tr- govini na Otoku je v sredo opešal z maligani preveč okrepljen moški. Skrbne prodajalke so poklicale mi- ličnike, saj bi lahko bil za onemoglega neznanca mraz usoden. Še preden pa so miličniki prihiteli na kraj dogajanja, je utrujene- ga možaka že našla žena in ga spravila pod varno do- mačo streho. • Dedek Mraz je že na delu. Oni dan je nepričako- vano obdaril občana Z. iz Bukovžlaka. V .svojem vo- zilu je namreč odkril nov blatnik za avtomobil Jugo. Ker pa Z. v Dedka Mraza ne verjame več, je zgodbo povedal miličnikom. • V Emu so v četrtek pri- jeli delavca, ki je skozi ograjo izmenjaval neke predmete z neznancem. Mi- ličniki so ugotovili, da mo- žakar ni »švercal« posode, pač pa maligane, kajti pri delu ga je hudo zažejalo. N. K. ...........................'imiWHlllllimiWliiii" .....iJMSBtHHBMOKKK^^^^^^^Km^^^^^Vm^^^^ ^^ias botio žal prometne statistike precej bolj črne kot lani__ Na krajši slovesnosti v ponedeljek popoldne v celj- ski poročni dvorani so pred- stavniki beograjskega časo- pisa »Politika ekspres« po- delili predstavnikom mesta Celja zlato plaketo »Srečna pot« za prometno najbolj urejeno mesto v prejšnjem letu. Priznanja so podelili tudi avto-moto društvu- Šlander, kot najboljšemu avto-moto društvu v Sloveniji v prejš- njem letu, prav tako pa tudi Janku Drofeniku, Daretu Popoviču, Vinku Iskraču, Igorju Beletu in Marjanu Cvahtetu, posameznikom, ki so največ prispevali k temu, da je Celje prometno bolj urejeno mesto. »Seveda pa ob tej priložno- sti ne smemo pozabiti tudi vseh ostahh članov celjskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in dru- gih, ki so dali svoj delež k boljši prometni varnosti v našem mestu,« je na sloves- nosti poudaril predsednik sveta Igor Bele. Mesto Celje je podobno plaketo prejelo že pred šesti- mi leti, le da takrat bronasto. V teh zadnjih šestih letih so uspeli v Celju marsikaj iz- boljšati, kar se tiče prometne varnosti. In to kljub vsem te- žavam kot je uteonjenost mestnega središča in dej- stvu, da je Celje križišče ne- katerih pomembnih in pre- cej prometnih cest. Tako je v občini več kot 30 kilometrov magistralnih in regionalnih 145 kilometrov lokalnih cest in 105 kilometrov ulic in trgov. V zadnjih letih je bilo zgrajenih predvsem veliko novih peš poti (skupaj jih je že 25 kilometrov), uredili pa so tudi nekaj ulic, ki so na- menjene samo pešcem. V občini je tudi 230 prehodov za pešce (180 v mestu), od tega kar 60 osvetljenih. So- razmerno bolje je poskrblje- no tudi za kolesarje, saj se lahko Celje ponaša s 15 kilo- metri kolesarskih stez. »Ob vsem tem namenjamo precejšnjo pozornost tudi prometni vzgoji v vrtcih, šo- lah in tudi v krajevnih skup- nostih ter delovnih organiza- cijah. Pokazalo seje namreč, daje v tistih sredinah, kjer je prometna vzgoga dobro ogranizirana, tudi manj ude- ležencev v prometnih nesre- čah. Zagotovo pa je naša ob- čina med tistimi, ki ima bolje organiziran pouk prometne vzgoje,« meni Igor Bele. Zal prometne statistike za to leto kažejo, da Celjani ne bodo ponovili uspeha in da prihodnje leto verjetno ne bodo dobili tako visokega priznanja. Tudi prometnega nereda v mestu je nekoliko več; tudi zaradi gradnje ne- katerih cest, na primer pod- voza na Kersnikovi ulici. Vendar pa je letošnje prizna- nje zagotovo dobra spodbu- da za naprej, da bodo v Celju vlagali še več sredstev za boljšo prometno varnost. SREČKO ŠROT Nepravilnosti pred sodiščem Odgovorne iz LIK Savinja bremeni obtožnica zlorabe položaja in kršitve samoupravnih pravic Celjski javni tožilec je vložil obtožnico za štiri de- lavce celjske delovne orga- nizacije LIK Savinja: glav- ni direktor Zvonko Perlič je obtožen kaznivega dejanja zlorabe samoupravljanja in napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe, njegov pomočnik Ivan Gra- brijan in Drago Guzej, vo- dja kadrovske službe zlora- be samoupravljanja, Jože Cerovšek, direktor šempe- trskega Tozda Pohištva pa za zlorabo položaja in pra- vic odgovorne osebe. Lani februarja je Zvonko Perlič naročil Jožetu Cerov- šku, da mu v šempetrskem tozdu na podlagi dostavlje- nega načrta izdelajo pult in visečo omarico, pisalno mi- zo, miniblok kuhinjo, barski stol in barsko polico ter mu vse skupaj montirajo na nje- govem domu v Zagradu. Perliču so za pohištvo in de- lo zaračunah 28.033,50 dinar- jev oziroma za nekaj več kot 42.000 dinarjev premalo. Si- cer pa so iz šempetrskega tozda Zvonku Perliču že leta 1984 dobavih omarico »Meri- bi« in mu jo prav tako manj zaračunali - 3346 din name- sto 7604 dinarje. S tem je Jo- že Cerovšek obtožen za zlo- rabo položaja in pravic odgo- vorne osebe, Zvonko Perlič pa za napeljevaje k temu kaznivemu dejanju. Zvonko Perlič, Ivan Gra- brijan in Drago Guzej so ob- toženi tudi kaznivega deja- nja zlorabe samoupravljanja. Junija leta 1984 je Perlič se- stavil dopis komisiji za de- lovna razmerja, da se neke- mu delavcu izplačuje znesek v višini njegovega osebnega dohodka, čeprav je v bolni- škem staležu, vendar pa je ta čas v dogovoru s Perličem vseeno opravljal svoje delov- ne dolžnosti. Guzej in Gra- brijan sta potem po Perliče- vem naročilu na sestanku komisije za delovna razmer- ja vztrajala, da plačajo tak- šen znesek tudi za maj oziro- ma za mesec prej, preden se je sestala komisija. Komisija je potem sprejela takšen sklep, čeprav za takšne zade- ve niti ni pristojna. S. Š. Zbil pešca na desni strani Voznik osebnega avtomobila FRANC ŽAGAR, 23, iz Ločice pri Polzeli je v Dobrteši vasi, pri stanovanjski hiši št. 17 dohitel pešca RAJKA GAVRIČA. 27, iz Dobrteše vasi, kije hodil ob des- ni strani cestišča in ga zaradi pre- tesnega prehitevanja zbil po vo- zišču. Pešca so huje ranjenega odpeljali v celjsko bolnišnico. Prehitro čez poledenel most Iz Celja proti Medlogu seje pe- ljal z osebnim avtomobilom JA- NEZ PEŠEC, 45, iz Arje vasi. Na Butejevem mostu gaje začelo za- našati, ker je pripeljal prehitro. Trčil je v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal BRANKO KO- ŠTOMAJ. 31, iz Ostrožnega. Pri nesreči sta se huje ranila oba voz- nika in sopotnica v Koštomaje- vem vozilu. Vse so odpeljali v celjsko bolnišnico, škodo pa so ocenili na okoli štiri milijone di- narjev. Zbil le pešca po pločniku 21-letni ROBERT JUNEŽ iz Rogaške Slatine je vozil osebni avto iz Majšperka proti Rogatcu, kljub temu, da nima vozniškega izpita. Zaradi neizkušenosti je za- peljal na pločnik, kjer je zbil peš- ca JOSIPA HUMSKEGA, 35, iz Rogatca. Humski je padel na po- krov motrja, po 20 metrih pa je obležal na cestišču in se huje ranil. Umrl v bolnišnici Nekaj dni po prometni nesreči je v celjski bolnišnici umrl 33- letni IVAN DUPLIŠAK iz Celja. Duplišak se je poškodoval v kra- ju Jelce, ko gaje zaradi neizkuše- nosti in prehitre vožnje zaneslo s ceste in je z osebnim avtomobi- lom zdrsnil 40 m globoko po po- bočju. 2k. STRAN - NOVI TEDNIK ^^EC«JgE|M98j|j Tako so se »spoprijeli<' letniki 66 Aero Celje in Partizan Slovenj Gradec. V dinamičnem prodoru je Janez Goršič, levo ob njem Bogdan Povalej, zadaj Andrej Telič, vsi v temnejših dresih. Foto: EDI MASNEC Slavje, ki obvezuje V Celju so proslavili ^0-letnico rokometa Skromno, vendar učinko- vito so zaključili 40. letnico obstoja člani Železničarske- ga rokometnega kluba .Aero Celje. Zbrali so se v hali Go- lovec na dveh tekmah rn slovesni skupščini ter kas- neje tudi na sproščeni zaba- vi v prijetnem pogovoru. V sobotnem popoldnevu smo videli celo vrsto nekda- njih in sedanjih odličnih celjskih rokometašev, ki so še posebej navduševali z di- namično, učinkovito igro. V prvi tekmi sta sc pomerili ekipi Aero 66 proti Partizanu Slovenj Gradec Gostje so bi- li številčno šibkejši, vendar vseeno močnejši od nekda- njih celjskih zvezd Presin- gerja, Krelja. Markoviča, Ko- rena. Povaleja. Teliča in ostalih (da omenimo samo nekatere), saj so zmagali 18:22. Sodila sta Pavle Buko- vac in Viki Dorn. V drugi tekmi so igralci generacije Aero 76 igrali proti oslabljeni današnji ekipi, ki nastopa v II. zvezni ligi in zmagali 20:18. sodila sta Štefan Jug (dobil je posebno priznanje kluba za odlično sojenje na svetovnem prvenstvu v Švi- ci) in Bogdan Povalej, igrali pa so za Aero 76 Marguč. Ive- zič. Ščurek, Peunik, Levstik, Božič, Zorko, Luskar, Kav- čič, Novšak, Mrovlje in To- mič ler za Aero 86 Zupane, Bala, Jonak, Čater, Filipčič. Kleč. Ram.šak, Medved, Ro- bida, Manček, Lesjak in Ti- selj. Obe tekmi sta pokazali, da bi lahko mnogi iz genera- cij 66 in 76 še igrali v današ- nji prvi ekipi. Po obeh tekmah so se člani ŽRK Aero zbrali na slovesni skupščini, ki jo je vodil nekda- nji predsednik Stane Bizjak, ob njem pa so bili v delovnem predsedstvu prvi predsednik Janez Škrlec, Pavle Bukovac, ki je v rokometu opravil vse možne funkcije. Tone Goršič imenovan avtor celjske roko- metne šole in Slavko Ivezič, dolgoletni igralec. O pomenu celjskega rokometa je govoril predsednik izvršnega odbora kluba .A.ndrej Šušteršič. kasne- je pa so spregovorili še mnogi gostje. Za številna priznanja, ki so jih mnogi dobili, se je zahvali) Karel Jug. TONE VRABL REKU SO Andrej Šušteršič, pred.sed- nik Izvršnega odbora ŽRK Aero Celje: ■Imamo mlado in perspektivno ekipo, ki pa ne bo zmogla uvrstitve v 1. zvezno ligo, če je ne bomo ustrezno okrepili z igralci, ki so že igrali v Celju ter morebiti še z neka- terimi drugimi.« Tone Goršič: 'Naš čar je opora na lasten kader in to mo- ra ostati tudi naš cilj. Potrebno bo še okrepiti delo s selekcija- mi v osnovnih šolah. Klubu bi .se mo:al pridružiti tudi Trim team, kjer je vrsta odličnih igralcev, ki bi lahko klubu in mladim igralcem veliko poma- gali in koristili pri nadaljnjem razvoju celjskega rokometa. Če bomo strnili naše moči, bo- mo prav gotovo kmalu že petič videli 1. zvezno ligo.« Jože Geršak, predsednik ZTKO Celje: »Med vsemi do- sedanjimi predsedniki mora- mo onieniti predvsem tri. Ja- neza Škrleca, ki je začel orati ledino celjskega rokometa. Na- četa Krumpaka kot velikega zanesenjaka za pridobitev Go- lovca in ugodnejših pogojev za igranje ter Mileta Zupančiča, ki je dokazal, kako lahko zdru- ženo delo pametno in dobro sodeluje tudi s športom.« Zdravko Zorko: V Celju sem igral tri nepozabna leta, nato sem se vrnil v Zagreb, kjer še danes delam kot trener ekipe Chromosa, ki je konkurent Aeru v II. zvezni ligi. Z današ- njo tekmo pa smo se vrnili za nekaj let v preteklost. Danes se je izkazalo, da smo nekoč do- bro delali, kar dokazuje tudi naša današnja zmaga.« Dušan Božič: »Današnje sre- čanje je bilo zares prijetno. Z nekaterimi igralci se nisem vi- del tudi že po pet ali šest let, zato je bilo zanimivo skupaj z njimi zaigrati na celjskih tleh. To srečanje smo izkoristili tudi z'a pogovore, saj za te nimam dovolj časa, kajti že eno leto i^ram rokomet v Španiji. Športno kariero počasi zaklju- čujem, zato za Celje zagotovo ne bom več zaigral, rad pa se bom udeležil podobnih sre- čanj.« Bojan Levstik: »Sobotno srečanje je bilo predvsem sre- čanje športnih prijateljev, ki se že dolgo časa nismo videli športnem igrišču. Štirideset l.i rokometa v Celju je velik juh' lej. ki pa ima eno samo lepotiij napako: klub, v katerem sniQ vsi tako dolgo delali, danes žal, ni v I. zvezni ligi, upajmo pJ da se bomo ob 50 letnici rokJ meta v Celju, le uvrstili v skuj pino najboljših." Silvo Krelj: Današnje si( čanje me je ponovno vrniln tiste čase, ko smo prvič nast pili v I. zvezni rokometni Ii^ Z veseljem sem se spon;i, svojih bivših nastopov in pnj^. teljev. s katerimi sem dolga le. ta uspešno nastopal v Celju Seveda so bili pogoji v tistil-, časih popolnoma drugačni današnjih. O strokovnem in or. ganiziranem delu v klubu, m bilo sledu. Z entuziazmom ir, voljo pa smo dosegli uspel k ki se jih moja generacija z \ e seljem spominja. Včasih sm( igrali bolj s srcem in z večj( voljo, manj pa srno gledali n; gmotni status.« Bogdan Povalej: »To, da s( je danes zbrala ekipa iz let 1966 je zelo lepa poteza. Lep( je tudi, da sta v naših vrstal manjkala le dva igralca. Tek mo z vrstniki iz Slovenj GracJ ca smo izgubili zato, ker nism( več kativni in smo se prepusti li lagodnemu življenju. Ob ten jubileju se spominjamo poti. k smo JO prehodili v teh letih ii obujamo spomine . . . Nisni imeli igrišča, garderob, nisnv igrali »za denar«. Poleg študiji smo redno trenitali in ndm n bilo težko na treninge prihajat iz Ljubljane ali Maribora. Pri hajali smo zaradi lastnega vo selja.« Vito Selčan: »Mislim, da si stari mački dokazali, daje bil ekipa leta 1976 boljša kot j sedanja. To pa je normalno, .s; je današnja ekipa zelo mlada ii neizkušena in njen čas šele pn haja.« Slavko Ivezič: »Žalostno je. d praznujemo 40. letnico klub in da smo v položaju, ko gro; Aeru izpad iz II. zvezne lig( Menim, da se iz krize lahko n šimo le tako, da pridobimo Celje dva nova igralca, ki bost boljša od teh, ki jih imamo n razpolago. To in pa podpor tudi ostalih struktur v Celj nam. bi lahko pripomoglo, d bi se vrnili med najboljše.« Marko Urankar v JLi v Domžalah je bilo memoria no tekmovanje v dviganju uteJ kjer ,ie med posamezniki dosi gel najboljši rezultat Celjan j olimpijski kandidat Marl| Urankar. Takoj po tekmovanj je nadaljeval pot v Kranj, kjer I služil vojaški rok. Do te odločiti je prišlo povsem nenavadno, s so odhod v JLA načrtovali še po olimpijskih igrah. Upajmo, ( mu to ne bo otežilo priprav nastop na olimpijskih igrah. Kar petdeset pravilnih odgovorov Za prejšnjo šahovsko nagradno igro smo dobili 53 odgovore med katerimi jih je bilo kar 50 pravilnih. Nagrajenci: Der Breznik, Delavska 8 a, Celje, Zdenka Zimišek, Na zelenici Celje in Ivo Trupkovič, Vojkova 4. Celje. Skrivnostni gostje I šahovski mojster Anton Preimfalk iz Ljubljane, ki je tudi me narodni šahovski sodnik in selektor za našo reprezentanco dopisnem šahu. Poslušalci ga niso odkrih! Znova republišifi prvalii Lep zaključek ob 40 letnici celjskega rokometa so pripravili mladi rokometaši Aera, ki so na praznični dan dopoldne na finalnem turnirju v hali Golovec postali republiški pr\'aki. Premagali so Šoštanj, kije bil ob koncu tretji, 11:10, Prule 16:10 in Inles 17:7. Za najboljšega igralca so proglasili Tettija Banfra, najboljši strelec pa je bil Tomaž Jeršič (16), oba Aero Celje. Na posnetku od leve proti desni stojijo trener Tone Tiselj, Uroš Privšek, Aleš Anžič, Tettv Banfro, Tomaž Čater, Tomaž Jeršič, Franc Aleš, Miran Strašek in teh- nični vodja Dani Novak, spredaj Trivko Matovič, Marko Šušterič, Sebastjan Oblak. Marko Cvetko, Robi Šafarič, Mar- tin Goršič in Robi Pingartnik. Državno prvenstvo, kamor so se po zmagi Celjani uvrstili, bo sredi januarja prihodnje leto, po vsej verjetnosti v Ce- lju. Poskušali bodo petič postati državni prvaki! TV - Foto: EDI MASNEC POD KOSI II. ZKL ženske: V Rogaški Sla- tini so v derbiju kola in lige slavi- le domačinke, saj so premagale Rijeko 61:59. Pred nabito polno dvorano, kot je v tem novem ko- šarkarskem središču že v navadi, so košarkarice Kors Rogaške zai- grale borbeno in dobile oba pol- časa za točko ter tako znova po- vedle na lestvici. Najuspešnejša strelka pri domačih je bila s 24 koši Pešičeva. Tako bo moštvo Borisa Zrinskega odmor, ki bo trajal ves januar, prezimilo na pr- vem mestu z zmago več pred pr- vim zasledovalcem. V tem času bo treba igralke psihično pripra- viti za nadaljevanje lige, da se eventualnega velikega uspeha ne bi prestrašile. SKL moški: Košarkarji Libele so v Mariboru proti Jeklotehni Braniku domačinom odvzeli 30 žog. Pipan je zadel 5 trojk. Cen- celj 3 od prav toliko poskusov. Gole je imel 12 uspešnih skokov, nenazadnje so Celjani vodili tudi z 89:88 sedem minut pred kon- cem te.kme, tri minute zatem, ko je domači igralec Mirt po blešče- či predstavi zapustil igro zaradi petih napak. Vendar vse to ni po- magalo, Celjani so nesrečno, ven- dar po svoji krivdi izpustili zma- go iz rok 113:112. Pipan je dose- gel 42, Cencelj pa 27 točk. Poraz je boleč, vendar ni odločilen, saj je do konca lige še mnogo tekem, košarkarjem Libele pa po dveh tesnih porazih za točko ostaja uteha, da niso^bili nadigrani. Rogaška je "doma premagala ekipo Novolesa 99:84, potem ko so gostje po prvem delu zaostaja- li le za točko. Za Rogaško sta zadela največ Kidrič in Gospod- netič, oba po 24. Comet je gostoval pri Kraškem Zidarju in se vrnil z zmago 98:76. Šmid je dosegel 40 točk. SKL ženske: Metka je v Celju izgubila z ekipo Induplatov iz Mengša 60:66. Celjanke so dan pozneje dosegle skoraj isti rezul- tat na tekmovanju kadetinj, oba- krat pa so drugi polčas dobile in pokazale dobro igro šele proti koncu. Juršetova je dosegla 24 točk. Trenutno Celjanke zavze- majo 7. mesto, v soboto pa gostu- jejo na Jesenicah pri istoimenski ekipi (3). Tam so Konjičanke v tem kolu izgubile 61:47, Kla*čnikova pe je dosegla 18 točk (5 x 3). Deveti Comet bo gostil ekipo Cimosa iz Senožeč, ki je mesto pred njim. II. SKL moški vzhod I: Moštvo štorskega Kovinarja je doseglo pomembno zmago, ko je na go- stovanju premagalo Gornjo Rad- gono 79:78. Šlatau z 22 in Benčan z 20 koši sta bila najuspešnejša pri Kovinarju, ki še vedno vodi. v naslednjem kolu pa v Celju gosti ekipo Bistrice, ki je v prvem delu Štorčanom zadala edini poraz. Vzhod II: Polzelski košarkarji so premagali Podbočje na tujem 103:83 in nestrpno pričakujejo soboto (ob 17. uri), ko se bosta na Polzeli v derbiju kola pomerih vodeči ekipi, domača ter šoštanj- ska Elektra. V tem kolu so dose- gli M. Turnšek 27. Cizej 21, Pote- ko 19 in Polauder 17 košev. SKL kadetinje: S finalnim tur- nirjem v Ljubljani se je končalo tekmovanje kadetinj. Celjanke so osvojile odlično 2. mesto. Po zmagi v polfinalu nad ekipo Šen- tvida 57:55 so v finalu morale priznati premoč Iskre Delte Jezi- ce 67:60 (34:18). Četrto mesto so osvojile košarkarice iz Rogaške Slatine. Izbor za najboljšo igral- ko turnirja je Simoni Jurše dode- lil drugo mesto z malenkostnim zaostankom za prvouvrščeno. ki je bila iz vrste domačink. SKL kadeti: Končano je tek- movanje po skupinah. Drugo mesto za Olimpijo so osvojili igralci Elektre, ki so v zadnji tek- mi premagali na Polzeli domače 128:103. Za Elektro sta dosegla Volk 65 in Vrzel 35 točk. za Pol- zelo, kije na koncu bila četrta pa Romih 34 in Škof 19 točk. DEAN ŠUSTER NA KRATKO Celjski liokejisti znova zmagali v nadaljevanju nftdrepubli- ške hokejske lige so hokejisti Cinkarne Celje znova dosegli visoko zmago, tokrat na gosto- vanju v Ljubljani, kjer so pre- magali Tivoli 11:3 (2:1, 0:4, 1:6). Strelci za Celje Perčič in Strašek po 3 Žlof 2. Sendelbach, Kopri- vica m Filipovič po en gol. V na- slednjem kolu v soboto gostujejo celjski hokejisti v Zagrebu pri Mladosti, kjer pričakujejo novo zmago. Pionirji HDK Cinkarna Celje so gostovali v Kranju in prema- gali Triglav 4:2, strelci Mauh, Kelgar, Brankovič in Ločnikar, mladinci pa so na gostovanju iz- gubili s Slavijo 12:3, strelci Maj- henič, Rozman in Milidragovič. Mladinci bodo v naslednjem ko- lu igrali doma z Jesenicami, medtem ko so pionirji prosti. V občinski sindikalni hokejski ligi so odigrali zadnje kolo. Zla- tarna je v derbiju premagala Gro- fijo 5:3, Libela pa je prvič zmaga- la, ko je ugnala Opekarno kar 7:2. Prvak je Zlatarna, sledijo pa Opekarna, Kovinotehna, Grofija in Libela. Najboljši strelci so Vr- tovšek, Ograjenšek (oba Zlatar- na), Vajdetič (Grofija), Zorko (Kovinotehna) itd. Libojčani pred Šempetrom v 2. kolu občinske strelske li- ge z zračnim orožjem so na stre- lišču v Šempetru bili najboljši strelci Liboj 1416 pred Šempe- trom 1415. Med posamezniki je zmagal Vojko Škodnik pred Pol- dijem Valantom, Srečkom Džu- daričem, Berto Povše in Bernar- dom Martinovičem. Vse boljši igralci namiznega tenisa Igralci namiznega tenisa In- grad Celje so nastopili na ekip- nem prvenstvu v Murski Sobo- ti. Sodelovalo je trinajst ekip, pr- va ekipa Ingrada v postavi Le- bar, Štrlič in Pelko je osvojila 6. mesto, druga v postavi Funkl, Kovačič in Turk pa enajsto. Odlični celjski plavalci v predtekmovanjih za ekipno državno prvenstvo v plavanju so imeniten uspeh dosegli celj- ski plavalci, ki so zmagali v Tr- bovljah v slovenskem delu, v skupnem jugoslovanskem pa so na odličnem četrtem mestu. Če bi to uvrstitev ponovili na držav- nem prvenstvu, ki bo v soboto in nedeljo v Splitu v bazenu, kjer je bilo plavanje v času Mediteran- skih iger, bi bil to doslej največji uspeh plavalcev Khma - Neptu- na, ki so v zadnjih štirih letih izjemnega napredka dosegli kar 200 različnih državnih in republi- ških rekordov in osvojili več kot 500 medalj. V klubu imajo kar petnajst rekorderjev. Andrej Žnidaršič, trener PK Klima - Neptun: »Imamo moč- nejši ženski del. ki je verjetno trenutno ekipno sploh najboljši v Jugoslaviji. Ce bo vse kot je tre- ba, bomo v Splitu zbrali še kakš- nih 1000 točk več. kar pa bi nam že lahko zagotovilo celo tretje mesto.« DECEMBER 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 25 ajboljši športniki izbrani v Žalcu Društvo športnih novinarjev Slovenije se je odločilo, da bo letos izbralo in proglasilo jboljše slovenske športnike v Žalcu. Prireditev je bila v ponedeljek, 22. decembra. Pvorana kuUurnega doma je bila tokrat premajhna, da bi sprejela vse, ki bi radi pozdravili in stitali najboljšim slovenskim športnikom: Petroviču, Križaju, Ulagi med moškimi. Svetovi, jgvjevi in Zajčevi med ženskami, odbojkaricam. Palome Branika in ostalim, ki so prišh na ijeten klepet, ki so ga z njimi za javnost vodili slovenski športni novinarji. Odlična organizatorja prijetne prireditve sta bila Telesnokulturna skupnost občine Žalec in [upščina občine Žalec, vsi sodelujoči v programu pa so dobili darila Keramične industrije boje in slike Adija Arzenška. Prireditev je vodil Franek Trefalt, slavnostni nagovor je imel ed.sednik žalske občine Ludvik Semprimožnik, v programu pa sta sodelovala ansambla jdežna polja in Mladinski pihalni orkester. Poseben gost prireditve je bil nestor slovenskih lortnih novinarjev in telesnokulturnih delavcev prof. Drago Ulaga, ki letos slavi 80 letnico djenja. - Foto: EDI MASNEC ialčani v nevarnili vodah v 5. kolu I. republiške lige hod: z zračno puško so Žal- ni doma izgubili s Slovenj •adcem. S tem porazom so ilčani v resni nevarnosti, da do izpadli iz lige. Seveda pa lajo še možnost za rešitev, če do v preostalih štirih kolih 1'ojili vsaj dve točki, kar pa feda ne bo niti najmanj lah- naloga. V ekipi Žalca so na- pili: Franc Kotnik 353, Jani , imajster 357. Justin Smr- ) 366 in Mladen Melanšek I Kovinar iz Stor je na svo- j 1 strelišču gostil ekipo j udnik" - Hrastnik. Čeprav j • Kovinarji" streljali odlič- | so vseeno izgubili dvoboj s imi krogi razlike. Nastopili Franc Hočevar 360. Vili čman 365, Ivan Kočevar 368 Branko Malec 379 krogov. kar je znova izenačitev njego- vega državnega rekorda. Celjani so doma po napovedi in pričakovanju premagali eki- po »FRANC LESNIK - VUK« iz Hotinjc vasi pri Mariboru s trinajstimi krogi razlike. Po se- števku vseh kol, točk in kro- gov je ekipa Kovinarja četrta. Celjani peti. Žalčani pa deveti med desetimi ekipami, kolikor jih tekmuje v I. ligi vzhod. V Leskovcu pri Krškem je bilo tradicionalno tekmovanje z . zračno puško v počastitev dneva JLA. Nastopilo je 16 ekip iz raznih krajev Slovenije. Celjani so bili drugi v postavi Tone Jager 265. Jože Jeram 269 in Ervin Seišen 271. Med posamezniki je zmagal Željko Hrnčič iz Hrastnika z 278 kro- gi, Celjan Ervin Seršen pa je bil četrti. Na raznih streliščih v naši občini je v teku tudi tekmova- nje z zračno puško v vseh treh občinskih ligah, kjer nastopa v vsaki ligi po šest ekip. Na last- no željo so se nastopu v I. ligi odrekli strelci Kovinarja iz Štor, »Franc Šteklič«- iz Škofje vasi ter prva ekipa Celja, na- mreč omenjene ekipe sodelu- jejo v I. ion II. republiški ligi. Po dveh kolih je v I. ligi v vodstvu ekipa "KOVINAR« II. Med posamezniki pa vodi Mar- ko Kobale iz Ingrada V II. ligi vodi .»KOVINAR« III. Med po- samezniki je v vodstvu Ivan Zupanec iz Zlatarne. V III. ligi vodi ekipa SD »»TEMPO«, med posamezniki pa Marjan Dobo- vičnik iz SD »CELJE« IV. T.J. ŠAHOVSKE VESTI Pod zelo dobrim vodstvom Toneta Černjaviča je bilo v Kra- jevni skupnosti i.ava večje ša- hovsko tekmovanje, ki je traja- lo ves mesec december in na ka- terem je sodelovalo kar 30 šahi- stov. v rednem tekmovanju je zmagal Ljubo Krk, sledijo pa Martin Kovač, Jože Peternel, Kalkan in Bunč. V hitropotez- nem turnirju za mesec december pa je zmagal Krk. Šahovska ekipa KS Lava je priredila ob proslavi dneva JLA prijateljski dvoboj na osmih ploščah proti ŠK Vojnik. Šahisti Lave so zmagali z rezultatom 9.5:6.5. V Titovem Velenju so pred koncem leta pripravili zanimi- vo tekmovanje šahovskih dvo- jic. Med 26 dvojicami sta bila naj- boljša celjska šahista Franc Pe- šec in Božo Štucl, ki zadnje čase uspešno nastopata tudi v Avstri- ji. Zbrala sta 31 in pol točk Tretja sta bila gostitelja Goršck - Kri- stan iz Titovega Velenja 29,5. pe- ta Pertinač - J. Pešec 21,5 in sed- ma Štornnan - Skok iz Šempetra z 20,5 točkami. Na hitropoteznem turnirju ob 22. decembru, ki je bil v Celju je med 28 tekmovalci po devetih kolih švicarskega sistema pre- senetljivo zmagal Velenjčan Goršek z 7 in pol točkami pred Francem Pešcem 7 in Božom Studom 6 in pol točke. Sledijo: Crepan. Bervar in Jazbec s 6 in Pertinač, Zorko ter J. Pešec s 5 in pol točkami. To je bil deseti hi- tropotezni turnir v Celju. Največ uspeha so imeli v tem tekmova- nju zmagovalce Janko Bervar, Božo Štucl. Pertinač in Crepan. Šahisti Šentjurja so v počasti- tev dneva JLA pripravili ekipni hitropotczni turnir, kjer je na- .stopilo sedem ekip šentjurske občine. Zmagala je ekipa Ponik- ve, ki je tudi osvojila prehodni pokal. Šahovski klub Savinjčan iz Šempetra v Savinjski dolini je pripravil zadnji letošnji hitro- potezni turnir, kjer je nastopilo 12 šahistov. Zmagal je Stane Skok pred Martinom Štorma- nom in Jožetom Peternelom. Isti vrstni red je bil tudi po seštevku vseh letošnjih hitropoteznih tur- nirjev, kar pomeni, da je najbolj- ši šahist Stane Skok. JK-JG 28. STRAN - NOVI TEDNIK uyiijyiiJ[ij°Li][ijyfflbL . 25. mCimiH 198| FRAN SALESKI-FINZGAR Pod svobodnim soncem r 61 »Jasna dvoijanica, nežna si, kakor mlada lilija; ali tvoj duh je ustvarjen za bridkost. Ne straši se!« »Govori, dobrotnik! Trpljenje stiska mojo dušo. Pri- pravljena sem.« »Stotnik je prinesel vest, daje Iztok ubežal« »Hvala Kristu, da je otet!« »Dete. tvoja ljubezen je edina na svetu ? Ubežal je brez tebe, nehvaležnež! Zapustil te je, pozabil! O, ti^'angel nesebični!« »Uničena je moja sreča, toda on je rešen. Slutila sern zlo. Toda angeli so ga čuvali in ga oteli. Kristus ga spremljaj na begu.« Epafrodit je stal pred Ireno kakor okamnel. Te lju- bezni ni razumel. Videl je, kako jc Irena prebledela, kako so se ji burno dvigale prsi, slišal je utripe srca. Toda žal besede niso izpregovorile njene ustnice o njem. kateremu je žrtvovala vso srečo. "In če pride sedaj Azbad, da poišče tebe, jasni angel?« »Ne dobi me, ker grem. Obupala sem. ker ni bilo Iztoka doslej, in mrla sem v strahu, da mi poveš: Ubit je, umorjen. Sedaj sem vesela, daje otet -« Irena se je dvignila. Trepetala je ko topolov list v vetru. Morala se je nasloniti na zvesto Cirilo. »Pojdiva. Cirila, moja edina, proč od grobov, ki krijejo mojo srečo. Otel se je on. zapustil me je, ker je moral, pozabil me ne bo nikoli. Meja vera vanj je brezmejna. Pojdiva. Bog bo z nama!« Prestavila je tresoče se noge, kolena soji klecala. »Ne moreš, ne smeš, hčerka moja! Bolest je prevelika, prešibko tvoje telo. Kam pojdeš?« »Na pot, domov v Toper, k stricu. Preprosiva se s Cirilo do doma. siroti, in Bog, kije poslal angela sprem- ljat Tobija. pospremi naju, zapuščeni in nesrečni. Moje upanje je neomajno!« »Ne smeš. ne moreš. Voz ti dam, najboljši voz in varno spremstvo.« »Prevelika je tvoja dobrota!« »Zate. angel, premajhna! Pojdita peš do odrinskih vrat! Zunaj vaju dohiti voz. Najboljšega voznika pošljem in spremstvo. V Solunu imam kupčijskih poslov. Potovali bosta do Topera varno in udobno.« »Daj. gospod, daj, povrni ti Bog! Obnemogla bi gospo- darica in umrla po poti.« Cirila je pokleknila pred Epafrodita in ga prosila. Irena je šla tresoč se po vsem telesu, med veselo razcvelimi rožami, sama roža brez življenja. Epafrodit je gledal za njo. grenkost mu je silila v oči, rokšje razprl in šepetal. »Blagoslovljena, sveta!«* Irena seje odpravila, oblečena kakor popotna sužnja, s Cirilo takoj v mesto proti odrinskim vratom. Vojaka se nista zmenila za sužnji, ki sta šli skozi vrata. Uro po njunem odhodu je skozi ista vrata odpeljal voz, kije bil na videz obložen s platnom in bisom za trgovca v Solunu. Stražnika sta pregledala voz; ker ni bil sum- ljiv, je svobodno oddrdral proti Osrednji cesti. Za njim je odšlo šest jezdecev - v varstvo. Popoldne je minevalo. Nikogar ni bilo z dvora, ne Azbada ne kvestorja. Epafrodit je slonel v majhni sobici na otomani in ves zamišjen preudarjal kruto usodo. Po dolgem premisleku je začel odpuščati Iztoku. »Morda je bil celo napaden, z mečem sije naredil pot! Sloveni, ki so baje ubežali. so mu pomogli, da se je otel. Irena veruje vanj, veruje v njegovo zvestobo, sirota! Kako kleta je usoda, da raztrga dvoje src, ki se tako ljubita. Prekletstvo božje tistim, ki so to povzročili!« Mrak je že legel, še nikogar z dvora. Epafrodit se je umiril. »Rešena je svila, rešen Iztok, rešena Irena, moj dolg poravnan.« Domislil seje Radovana in poslal ponj. Godec še ni ničesar vedel. Ves dan je poležkaval in se odpočival ter se pridno razgovarjal z vrčem; natezal in ubiral je strune na plunki; ko je zvedel, kaj seje zgodilo, se mu je lice vzradovalo. »Vendar nekaj godčeve krvi v njem.« je veselo pomi- slil. »Godec se zagleda, zaljubi, zapoje - pa pozabi in gre svojo pot.« Grk mu je ugovarjal, da ne razume tako krutega srca. On da je drugačne kr\'i. Njegov narod se je vojskoval deset let zaradi ene same - lepe Helene. Med pogovorom huškne zavita postava v gostinsko sobo, kjer sta pila Radovan in Epafrodit grško vino. »Spiridion!« Trgovec ga je spoznal. Evnuh je prestra- šeno gledal godca in si ni upal spregovoriti. »Ne boj se ga, govori svobodno!« »Gospod! Iztok, magister peditum, tvoj varovanec, je v ječi pod carsko palačo, od koder ne pride nihče na beli dan.« Radovanu je zdrknila čaša iz roke in se razbila na mozaiku. Zakričal je in se sesedel. Epafrodit pa se je stresel v mrzli groznici, stisnil krčevito ustnice in bruh- nil kletev na despojno: »Zmagala si, kača, prekleta ...« g5. DECEMBER 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 29 Novi proizvodi, nova tržišča ra slogan so v celjski IMP Klimi tiobro uresničevali _ Splošnemu pomanjkanju lel pri izgradnji novih ob- ektov sc sicer tudi v celjski IVlP Klimi niso mogli izog- jiti, še posebej je prizadelo jjihove standardne proiz- jfodne programe. Zato so si je na začetku leta zastavili |,oslovno geslo - Novi pro- rrami, nova tržišča - z njim pa so hoteli predvsem dose- ji cilj, da bi imeli dovolj de- la za načrtovan razvoj de- lovne organizacije. Če sedaj, pred iztekom sta- rega leta potegnejo črto in r)cenijo, kako so zastavljeni ;'lji dosegli, so lahko zado- ^roljni in upravičeno ponosni tia opravljeno delo. Klima je t'tem letu izročila raznim na- ročnikom opremo in iz^TŠila [udi njeno montažo v števil- nih novih objektih v Jugo- slaviji in v tujini. Posebno so veseli, da se je »posrečil« tisti del slogana o novih tržiščih. V tem letu so izvozili za več kot štiri milijo- ne dolarjev svojih izdelkov, pretežno na tržišče Sovjet- ske zveze. Skupna realizacija na domačem in tujem tržišču presega devet milijard dinar- jev, kar je za več kot dvain- polkratno povečanje proiz- vodnje in prodaje v primer- javi s prejšnjim letom. Bistveno je, da je v tej re- alizaciji predvsem veliko no- vih proizvodov, za katere je bilo potrebno najprej prido- biti kupce oziroma naročni- ke, proizvode razviti, projek- tirati celotne sisteme in jih kupcu oziroma naročniku tudi izročiti ter montirati. Letos so izdelali in monti- rali tudi opremo na vcčih ob- jektih v tekstilni industriji, kot na primer za Pazinko v Žminju. Prav za Pazinko je Klima izdelala celoten pro- jekt klimatizacije, posamič- ne dele in uspešno izvršila montažo. Celotna klimatiza- cija v Pazinki zelo dobro obratuje že več kot pol leta. Za dosego takšnih ciljev, kot so jih ponazorili s sloga- nom »Novi programi, nova tržišča«, pa je bilo potrebno lotiti se tudi naložbenih del. Nakupili so ustrezno stroj- no opremo in zgradili prizi- dek k proizvodni dvorani tozda Industrijska proiz- vodnja. Tudi na širšem celjskem območju izvaja Klimin tozd Montažna proizvodnja razna dela v objektih; nekatera so že končala, pri drugih so sre- di dela ali montaže. Tako so sodelovali pri izgradnji paro- voda med celjskima delovni- ma organizacijama Cinkarno in LIK Savinjo, kajti po tem parovodu poteka energetsko toplotno ogrevanje poslov- nih in stanovajskih objektov na Hudinji v Celju. Reševali so krizo ali skoraj ogrevalni infarkt pri hrastniškem to- plovodu, kar je opravila v re- kordnem času mlada in zag- nana ekipa minuli ponede- ljek. Delali so na Konuso- vem objektu v Slovenskih Konjicah, praktično od pro- jekta do izvedbe, v Cinkarni na odpraševalni napravi pri barijevem sulfatu (dela še ni- so povsem zaključena) in še na nekaterih drugih ekolo- ško-iridustrijskih delih ter objektih. Vse to predstavljajo nova tržišča in nove programe, kar je omogočilo kolektivu celjske Klime dovolj dela in tudi ustrezen dohodek, ter učinkovitost poslovanja. Dobri poslovni rezultati in prodornost novih proizvod- nih programov pa dajejo predvsem dobro osnovo za načrtovanje nove naložbe prihodnje leto. V pripravi je naložbeni program z zaklju- čenim večjim delom finanč- ne konstrukcije združenih sredstev obeh tozdov. Pravi- jo, da bodo dela za nove pro- izvodne prostore in opremo stekla že marca prihodnje le- to in bodo končana pred koncem leta. S to naložbo bodo lahko uresničili načrt povečane proizvodnje, prav tako bodo z njo lahko razširi- li programe. To še posebej za programe izdelave opreme za prezračevanje v živilsko- predelovalni in tekstilni in- dustriji, drugih vejah indu- strije in sploh pri čiščenju zraka v industriji. Poleg že omenjenih izvoz- nih poslov - prvenstveno so izdelovali in izdobavljali ipremoza zorenje in dimlje- Bje mesnih proizvodov, so lelo ponosni na izdelavo kompleta aksialnih ventila- torjev za plinske postaje in- vestitorja INA Zagreb. Ne glede na težave gospo- darjenja, na katere računa- jo, zlasti pri pridobivanju novih naložbenih del, pa je mlad in zagnan kolektiv celjske Klime prepričan v svoje sposobnosti, visoko strokovnost in pripravlje- nost tudi v prihodnjem letu odgovorno uresničevati svoj poslovni slogan - Novi programi, nova tržišča. ■■■■"■■■Ay4-yMW///......... . ATa dvorišču Klime so že pripravljeni za naročnika aksialni ventilatorji za plinske postaje INA Zagreb. Skupina delavcev prototipnega oddelka ob dimnem generatorju, ki ga bodo vgradili v napravo za prekajevanje v mesni predelovalni industriji. Črpalka ob carini v Petrolovem tozdu Trgovina Celje bodo predvidoma 29. decem- bra odprli še zadnjega med letos odprtimi novimi bencinskimi ser- visi. Gre za bencinski servis z in- stalacijo v Otiškem vrhu na Koro- škem. Bencinski servis Otiški vrh je za- prtega tipa, saj je zgrajen v carin- skem območju, trije delavci pa bo- do točili gorivo le v rezervoarje to- vornih vozil in vozil s pogonom na plinsko olje. V bencinskem servisu z instalacijo Otiški vrh bodo poskr- beli predvsem za glavno oskrbo ko- roškega območja s plinskim in ku- rilnim oljem. Z gradnjo bencinskega servisa z instalacijo Otiški vrh so v Petrolu pričeli v avgustu, investicija pa je veljala 400 mihjonov dinarjev. Delavci na bencinskih servisih in vsi ostali v Petrolu se pridružujejo iskrenim željam za uspešno in zadovoljno leto 1987! 30. STRAN - NOVr TEDNIK 25. DECEMBER 1986 Se več sodelovanja v prihodnjem letu . v prodajalnah Avtotehni- ke že približno dve leti lah- ko kupujete tudi motorna kolesa TORI, ki so odraz do- brega sodelovanja Merxove delovne organizacije z obrt- niki. Motorno kolo TORI v več izvedbah se je na jugo- slovanskem trgu že dodo- bra uveljavilo, v Avtotehni- ki pa so poskrbeli tudi za to, da ne primanjkuje rezerv- nih delov. V sodelovanju z obrtniki izdelujejo v Avtotehniki tudi program izdelkov za široko potrošnjo, ki zadovoljuje po- trebe kupcev v avtomobiliz- mu, športu in rekreaciji. V Avtotehnikinih prodajalnah v Celju, Rogaški Slatini, Mo- zirju, Ptuju in Splitu lahko kupite: - osebna vozila in rezerv- ne dele za javtomobile Ci- mos, IMV, Škoda in Wart- burg, - iz programa talnega transporta viličarja Indus in Litostroj ter vse potrebne re- zervne dele, - celoten proizvodni pro gram tovarne Tomos (od mo- tornih koles, žag, črpalk do krmnih motorjev), - kolesa Rog, - rezervne dele za tovorna vozila TAM, - gume za osebna in to- vorna vozila, - akumulatorje, - zavorne obloge za oseb- na in tovorna vozila, - proizvode hidravlike in pnevmatike delovne organi- zacije L petoletka iz Trste- ..mk^^.._____-..........™..„ Vse, kar lahko kupite v prodajalnah Merxove delov- ne organizacije Avtotehnika, pa so lani dopolnili še s pe- strim izborom izdelkov bele tehnike. V prodajalni Bela tehnika v Miklošičevi ulici v Celju lahko izbirate med šte- vilnimi izdelki bele tehnike in akustike, seveda skupaj z rezervnimi deli, posebno do- bro pa so založeni z izdelki Gorenja. »Staro - za novo« v Avtotehniki so se že pred leti odločiU, da ljudem, ki prodajajo svoj star avto- mobil zato, da bi kupili nove- ga, nekoliko olajšajo delo. Pričeli so z odkupom rablje- nih vozil in zdaj ugotavljajo, da so njihovi kupci zado- voljni. Sicer pa imajo v Avtoteh- niki posebno ocenjevalno komisijo, ki si ogleda rablje- no vozilo in mu skupaj z last- nikom določi ceno. Lastnik rabljenega vozila, ki se odlo- či za nakup novega avtomo- bila, ima pri tem tudi nekaj prednosti. Pri plačilu pro- metnega davka mu namreč upoštevajo olajšave v višini vrednosti odkupljenega rab- ljenega vozila. Že uvodoma smo zapisali, da so kupci zadovoljni z Av- totehnikino prodajo »staro - za novo«. Kar nekaj več kot 60 odstotkov tistih, ki proda- jajo svoj star avtomobil, se namreč odloči tudi za nakup novega v prodajalnah Avto- tehnike. _ Motorno kolo TORI je vaš prijatelj, kije vedno z vami. V A vtotehniki pra vi jo, da je motorno kolo namenjeno vsem družinskim članom - odlikuje pa ga predvsem to, da s svojo konstrukcijo, enostavnim upravljanjem, nezahtevnim vzdrževanjem in ekonomičnostjo izpolnju- je vse vaše zelje in zahteve. Avtomobil Renault 25 V6 Turbo, ki ga lahko kupite v prodajalnah Avtotehnike, vas prav gotovo ne bo razočaral. S svojimi 2458 kubičnimi centimetri prostornine motorja si tudi v najbolj neugodnih cestnih razmerah ne dovoli presenečenj. Lastniki avtomobila, ki se z njim že dalj čada vozijo, pa ga lahko pohvalijo še za vrsto drugih prednosti. ^ CImosov servis v Mozirju Večina voznikov, ki v svoji garaži nima spravljenih rav- no najnovejših avtomobil- skih tipov, ima vse pogosteje težave z manjšimi in večjimi popravili. Na avtomobilski servis je potrebno dolgo čakati in če ne poznate v svoji soseščini prijaznega avlomehanika, potem je najpogosteje po- trebno avtomobil odpeljati še na dodatne servise. V Av- totehniki pa so poskrbeli za lastnike Cimosovih vozil. Če imate doma Amija, Diano ali pa kakšno drugo Cimosovo vozilo, potem prav gotovo poznate Avtotehnikin servis Cimosovih vozil v Mozirju. V sklopu mozirske prodajalne je namreč že nekaj let odprt tudi servis za popravilo avto- mobilov. Delavci so si v ser- visu že takoj na začetku or- ganizirali delo tako, da last- nike Cimosovih vozil vna- prej obvestijo, kdaj lahko pripeljejo svoje vozilo. Ča- kalna doba, ki smo je sicer vajeni ob popravljanju avto- mobila, se tako zelo skrajša, odvisna pa je samo od tega, koliko je potrebno na avto- mobilu popraviti. 25. DECEMBER 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 31 Za večii obseg in icalcovost icomunainih storitev Komunala Celje združuje janes v šestih temeljnih orga- nizacijah združenega dela in jelovni skupnosti skupnih ;|užb 640 delavcev, ki so ne- štetokrat zaradi značaja svo- jih dejavnosti svojevrsten .strelovod" za javne in manj jgvne pritožbe. Tega značaja pač ni mogoče spremeniti, gre le zato, da opravljajo dejav- nosti posebnega družbenega pomena kolikor je mogoče ko- rektno in vendarle v primer- no in splošno zadovoljstvo javnosti. Šest temeljnih organizacij jdruženega dela, katerih delo je poudarjeno na očeh javno- sti, je naslednjih; tozd Ceste- l^analizacija, tozd Plinarna, tozd Vodovod, tozd Javne na- prave, tozd Toplotna oskrba in tozd Pokopališka služba. Ne- Icaj od teh dejavnosti presega občinske meje, druge pa so v njenih okvirih. Regijski oziro- [Tia medobčinski značaj imajo zlasti dejavnosti odvoza od- padkov - še za občini Šentjur in Žalec - storitve pri pometa- nju oziroma čiščenju ulic so za vse celjsko območje, v dobrš- nem delu območno pa oprav- ljajo še odvoz fekalij. Razširje- no dejavnost imajo še v tozdu Ceste-kanalizacija, še posebno s svojim strojem Woma za čiš- čenje kanalov. Regijski značaj ima tudi po- kopahška služba, včasih še šir- Si, predvsem s prevzemanjem dežurne službe in prevozov po naročilu. Komunala Celje je znana pod tem imenom 12 let, 1(0 so se v Komunalo združile prej samostojne štiri delovne organizacije. Najmlajši tozd pa je Topoldtna oskrba, ki se je lam odcepil kot sektor ogreva- nja od celjske samoupravne stanovanjske skupnosti in se v celoti integriral s Komunalo Celje. Zaradi letnega časa in še druge težfe ter posebnega po- mena si bomo pobliže ogledali dejavnosti predvsem dveh toz- dov. Plinarne in Toplotne oskrbe. Komunala Celje je samou- pravno organizirana pred- vsem na osnovi zakona o ko- munalni dejavnosti iz leta 1982, ki daje veliko pozornost realizaciji družbenega dogo- vora o organiziranju komu- nalnih organizacij združene- ga dela ter predvideva funk- cionalno organiziranje komu- nalnih sistemov. Na ta način se podirajo občinske meje, ko- riščenje vseh sredstev je bolj racionalno, bistven namen pa je povečanje kakovosti in ob- sega komunalnih storitev. Tozd Plinarna zagotavlja oskrbo s plinom Temeljna obveznost tega tozda Komunale je oskrba ozi- roma distribucija mestnega in zemeljskega plina, tekočega naftnega plina (TNP) in tehnič- nih plinov (kisik, dušik, CO2 ipd.) Hkrati s to nalogo pa opravlja tudi potrebna vzdrže- valna in servisna dela phnskih naprav. V tozdu je zaposlenih 64 delavcev, njegov sedež pa je v Bukovžlaku pri Celju. Mestnega plina smo letos pokurili dva milijona kubi- kov, zemeljskega plina 11 mi- lijonov kubikov, 3.000 ton TNP v jeklenkah in še 850 ton tehničnih plinov. V tozdu Plinarna ocenjujejo, da poraba tekočega naftnega plina (TNP) letno poraste za približno tri odstotke, zemelj- skega plina in mestnega pa pri- bližno za osem odstotkov. Da bi potekala oskrba s plinom nemoteno, so leta 1984 zgradih rezervoarje za TNP in dodatna skladišča za tehnične pline. Zaradi tega se je bistveno po- večala zanesljivost energetske oskrbe na širšem celjskem ob- močju in praktično letos pro- blemov s to vrsto energije ni- smo poznali. Optimistične na- povedi pa veljajo v tem smislu tudi za prihodnje leto. Druga stvar je, koliko nas bo to stalo. Pri vzdrževalni dejavnosti moramo posebej poudariti po- men rekonstrukcije plinovod- nega omrežja v mestnem celj- skem jedru, katere je po seda- nji oceni opravljene že dobre tričetrt, njen namen pa je, da Pogled na srce vodarne v Medlogu. bo do leta 1988 kompletna re- konstrukcija omogočila prev- zem zemeljskega phna in bo poslej veljal enoten sistem di- stribucije. Manj kakovosten in energetsko vreden mestni plin se bo praktično umaknil v pokoj. Tozd Toplotna oskrba upravičil obstoj v Celju se spominjajo mno- gih živahnih razprav, pa tudi kupa sumničenj ob predlogih, da se toplotna oskrba uredi pod okriljem Komunale Celje kot samostojen tozd. Očitki so leteli na pričakovano razširitev zaposlenih, režije, pa se to ni zgodilo; zaposlenih je še vedno enako število - 35. Bistveno pa je pridobila komunalna toplot- na energetika: posluje pozitiv- no, organizacijsko je usklajena v Komunali, stroški poslova- nja se niso povečali (celo to ji je uspelo, da so poleti znižah ceno), pokazale so se prednosti integracijske povezave s Ko- munalo. Spremenjena organi- zacija je sicer prinesla napre- dek pri temeljenju ureditve družbenoekonomskih odno- sov na tem pomembnem ener- getskem področju, vendar je to proces, ki bo trajal še precej časa, vsekakor pa bo moral biti končan v tem stednjeročnem obdobju. Tozd Toplotna oskrba je v tem času uredil enotno ceno v daljinskem ogrevalnem siste- mu, odpadli so stalni prepiri s kurilnimi odbori, vstavljeni so merilniki toplote za večje sta- novanjske enote, čeprav so v javnosti še vedno nepojasnje- ne nekatere različne cene, na primer pri topli vodi. Pa pojas- nimo še enkrat na tem mestu: Poleti ogrevajo toplo vodo z električno energijo za vsako zgradbo posebej, nevezano na delovanje celotnega sistema in stanovanjska zgradba oziroma njeni stanovalci plačujejo za toplo vodo praktično tokovino in na naslov Elektro Celje. Po- zimi oziroma v času od novem- bra do aprila, pa stanovalci to- plo vodo plačujejo dejansko tozdu Toplotna oskrba, ker se voda pač ogreva iz centralne kurilnice. S čim gospodari, upravlja tozd Toplotna oskrba? Razpo- laga s 55 megavati moči, do- datno z uslugami kurjenja po pogodbah skupnosti stano- valcev pa še z dodatnimi 15 megavati. Za daljinsko to- plotno ogrevanje razpolaga s 7 centralnimi kurilnicami, z dodatnimi 11, kot vzdrže val- ci pa v tozdu skrbijo še za 36 kurilnic. Plinski rezervoarji zagotavljajo nemoteno oskrbo. 32. STRAN - NOVI TEDNIK 25. DECEMBER 198( Vedno z dobrimi rezultati Industrija keramičnih kislinoodpornih in opečnih izdelkov uspešno posluje »Letos je naša delovna or- ganizacija dosegla po- membne dosežke,« z zado- voljstvom pripoveduje di- rektor Marjan Krajnc. "V prvi vrsti bi omenil izgrad- njo nove tunelske peči. S to investicijo, ki je bila uresni- čena v enem letu in kar je najpomembnejše brez po- dražitev, smo postavili po- memben temelj za nadaljnji razvoj v smeri prestrukturi- ranja v DO Ljn.bečna. Tako so dane realne možnosti za nadaljnje investiranje v strojno opremo in sušilne kapacitete.« Sama nova peč pač omo- goča že sedaj razširitev pro- grama, kar bo vplivalo tudi na doseganje boljših poslov- nih rezultatov. Predvidena kakovost v delovanju nove tunelske peči, kot je zmanj- šanje porabe energije in iz- boljšanje kvalitete izdelkov, so se v praksi že potrdiU. »Ker želimo dosegati trajno dobre rezultate, že načrtuje- mo novo investicijo, s katero bi zaključih celoten tehnolo- ški postopek in preusmerili opečno proizvodnjo v klin- ker izdelke, predvsem pa v klinker ploščice,« je povedal Marjan Krajnc. Bo nova investicija zani- miva tudi za izvoz? »Izdatno bi omogočila po- večanje izvoza z visokimi ne- to deviznimi učinki.« Imate pri novi investiciji kakšne težave? »Predvsem pri uvozu opreme, ki je za tovrstno proizvodnjo doma ne izdelu- jemo. V kolikor bodo te teža- ve hitro in ugodno rešene, je že v bližnji prihodnosti pri- čakovati povečanje proiz- vodnje tako zanimivega pro- grama kot so klinker ploš- čice.« Kakšni so poslovni rezul- tati? »Letos ob vseh težavah do- bri. Celotni prihodek se je podvojil, porabljena sred- stva pa so nižja kot je pove- čanje dohodka in pa čistega dohodka. Tudi sredstva za osebne dohodke so se glede na dobre rezultate ustrezno povečala. Največji delež pa • je namenjen poslovnemu skladu ter tako nadaljnjim možnostim razvoja. Svoj de- lež k relativno dobrim rezul- tatom je prispevala tudi sta- bilna cena plina, kar pa po predvidevanjih za leto 1987 ni več mogoče pričakovati in se bodo tako pojavili določe- ni problemi, ki jih bo treba odpraviti.« Program za prihodnje leto? »Nejasne gospodarske raz- mere nas opozarjajo, da bo potrebno tudi prihodnje leto voditi dinamično realno eko- nomsko politiko, da bi lahko zadržali doseženo ugodno ra- ven gospodarjenja,« je zak- ljučil kratek prelet skozi le- tošnje leto in napoved za pri- hodnje direktor DO Ljubeč- na Marjan Krajnc. Klinker ploščice so izredno iskan izdelek DO Ljubečm zato ni čudno, da želijo prav temu programu v prihodnj posvetiti še večjo pozornost kot doslej. Zanimiv izdelek DO Ljubečna je namenjen za ljubitelje shranjevanja steklenic dobrega vina, alkoholnih pijač in sokov. Vsi si moramo prizadevati, da bomo z boljšim delom v letu 1987 dosegli dobre rezultate. To naj bo vodilo in želja, ki jo moramo uresničiti, da bomo tudi ob koncu prihodnjega leta tako zadovoljni, kot letos. Srečno vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem, ter še pose- bej krajanom Ljubeč ne I Z5. DECEMBER 1986 ^'J": TEDNIK - STRAN 33 pred petindvajsetimi leti je je enajst delovnih organi- (acij združilo v Kmetijski kombinat Žalec, ki je bil predhodnik Hmezada. Sle- jilc so številne reorganiza- fijc, leta 1978 pa je bila jstanovljena sestavljena jrganizacija Hmezad Žalec. [celotno obdobje se je or- ganizacija uspešno razvijala [n poleg kmetijstva, ki je nje- poglavitna panoga, razvi- jajo še ribištvo, živilsko in- dustrijo, predelavo plastič- nih mas, trgovino na debelo jn na drobno, zunanjo trgovi- pi. gostinstvo in turizem, iransport ter projektirajo in ppravljajo raziskovalno delo. jlTso to dejavnost opravlja se- demnajst delovnih organiza- pij v sedmih slovenskih obči- nah in to: Žalcu, Celju, Šmarju pri Jelšah, Slovenski in Ilirski Bistrici, Radljah ob Pravi in Zalogu pri Ljub- ljani. V Hmezadu je zaposlenih nad 4200 delavcev in 7000 kmetov zadružnikov. Tako se v sestavljeni organizaciji združuje družbeno usmerje- na proizvodnja z zasebnim sektorjem. S tolikšnim števi- lom zaposlenih ustvarja Hmezad okoh 40 odstotkov celotnega prihodka kmetij- ske proizvodnje v republiki iin 0,8 odstotka celotnega pri- jhodka slovenskega gospo- darstva. Dosega ga z 80 od- stotki pridelka hmelja v Slo- veniji, 15 odstotki jedilnih jajc, 14 odstotki perutnine, 7 odstotki mleka in s 6 odstot- ki govedi. Prvo mesto pa zavzema pri oskrbi kmetijstva z mineral- nimi gnojili in zaščitnimi sredstvi, prvi so tudi pri od- kupu gozdnih sadežev in do- sledno organizirani obrtni kooperaciji. V primerjavi z osmimi slo- venskimi sorodnimi sestav- ljenimi organizacijami se Hmezad uvršča letos na četr- to mesto. ■ Dokaj dobre rezultate do- sega na tujem tržišču. Na konvertibilno področje izvo- zijo največ hmelja, sadja, piš- čancev, jajc in drenažnih cevi. V zadnjih letih tudi inten- zivno navezujejo stike z de- želami v razvoju, kjer se uve- ljavljajo z inženiring stori- tvami za kmetijstvo. Hme- zad ima na Malti konzorcij, ki skrbi za prodor na tuja tr- žišča. V svojem petindvajsetlet- nem razvoju si Hmezad vse- skozi prizadeva povečevati proizvodnjo, to pa doseči z uvajanjem sodobnih znan- stvenih in tehnoloških dog- nanj. Pridelujejo nove sorte hmelja, različne hibride ter uvajajo nove pasme živine. To pa je le del ambiciozno zastavljene investicijske po- litike v Hmezadu. Močno se je v zadnjih letih razvijal tudi turizem in trgo- vina. Zgradili so hotel v Pre- boldu, postavih blagovni center Agrina, kjer so razširi- li prodajno mrežo mesa, cvetja in kmetijskega mate- riala. Med novejšimi pridobitva- mi sta mlekarna v Arji vasi ter sodoben računalnik, ki zagotavlja hitrejši pretok in- formacij. V zadnjih letih je Hmezad odštel skoraj pet milijard di- narjev za razne naložbe, kar 67% le-teh je financiral z last- nimi in združenimi sredstvi. Hmezad z izsuševanjem in namakanjem pridobiva nova kmetijska zemljišča in iz- boljšuje njihovo kakovost. Da bi obdržal korak s časom in znanstvenimi dosežki v svetu namerava zaposliti v srednjeročnem obdobju nad 13% delavcev z visoko in viš- jo izobrazbo. V preteklem letu so zgra- dili hladilnico, farmo nes- nic, molznic in govejih pi- tancev ter močno povečali zmogljivosti v mesnonrede- lovalni industriji. Mlekarji iz Arje vasi so tudi dobri sirarji. Še posebno priporočajo svoj novi izdelek - edamski sir, ki ga je mogoče ob upoštevanju kulinaričnih veščin uporabiti skoraj povsod. Delavci in kmetje kooperanti sozda Hmezad želijo vsem delovnim ljudem in občanom obilo sreče in uspehov v letu 1987 34. STRAN - NOVI TEDNIK EBUMffl mam/M 25. DECEIVIBER Dedek Mraz v trgovinah Savinjsiiega magazina 35 let dela za potrošnike v žalski občini Leto, ki se izteka, je bilo tudi v znamenju 35 letnice Savinjskega magazina iz Žalca, trgovske delovne or- ganizacije, ki se je letos od- ločila za priključitev v sozd Merx. Savinjski magazin je nosi- lec osnovne preskrbe v žal- ski občini. V tridesetih de- lovnih enotah je zaposlenih več kot 300 delavcev. Polovi- ca jih je zaposlenih v samo- postrežnih trgovinah, v Sa- vinjskem magazina pa se lahko pohvalijo tudi s tremi sodobnimi blagovnicami v Šempetru, na Polzeli in v Preboldu. Savinjski magazin jc v vseh letih skrbel, da so bili potrošniki dobro oskrbljeni. Tudi zato so se v delovni or- ganizaciji odločili za gradnjo nove, sodobne samopostrež- ne trgovine, ki bo za kupce zgrajena že prihodnje leto na mestu, kjer je bila včasih sa- mopostrežnica v Žalcu. V tem srednjeročnem obdobju pa v Savinjskem magazinu načrtujejo tudi izgradnjo no ve blagovnice na Vranskem. V Savinjskem magazinu si ves čas prizadevajo za boljšo kakovost poslovanja, boljše rezultate sc obetajo tudi z višjo stopnjo tehnologijo, av- tomatike in načinom ponud- be ter s postopnim uvaja- njem EAN sistema kodi- ranja. Ko so se letos odločili za vstop v sozd Merx, to ni bilo naključje. Zavedajo se na- mreč, da so lahko močni in opravljajo svoje poslanstvo v zadovoljstvo potrošnikov le v veliki organizaciji. Najmlajše bo dedek Mraz obiskal v trgovi- nah Savinjskega magazina v Žalcu, Petrovčah, Šempetru, Preboldu, na Polzeli in na Vranskem 30. in 31. decembra. Obda- ril jih bo S sladkarijami. Na svidenje v trgovinah Savinjskega magazina, vam kliče dedek Mraz! Potrošnikom in poslovnim partnerjem želi srečno In zdravo leto 1987 kolektiv Mexove delovne organizacije Savinjski magazin iz Žalca! v prodajalni Pohištvo v Žalcu prodajajo tudi športno opremo. Za zimo so pripravljeni. Obiščite jih v začasnih novih prostorih v Žalcu. Tudi v samopostrežni trgovini v Cankarjevi ulici v Žalcu vedo, kar potrebujejo potro^ niki. 40. STRAN - NOVr TEDNIK ^S^ECEMBEF^ FotograHje: EDI MASNE< Piše Milena Cerar-Domjan PO JUŽNEM PACIFIKU 3 Hiše brez sten Samoansko otočje je v 18. stoletju neki Francoz imeno- val Navigatorjevi otoki, ven- dar se je do danes obdržalo preko 2000 let staro domače ime Samoa. Zahodna Samoa je prva neodvisna država v južnem Pacifiku. Sestavlja jo devet otokov; največji je tok Savaii, najbolj naseljen pa Upolu, kjer je tudi pre- stolnica Apia. Otok Havvaiki pa imenujejo tudi zibelka Polinezije, kajti tukaj naj bi se po polinezijskem izročilu, s čimer soglašajo tudi mnogi antropologi, začele velike prekomorske migracije na Tahiti, Tongo, Novo Zelandi- jo in Havaje. Po nastanku so ti otoki vulkanski in zato tu- di precej hriboviti. Klima je seveda tropska, kar pomeni, da je rasthnstvo zelo bujno. Upolu je n^lepši tropski otok, kar sem jih dosedaj vi- dela. Narava je še dokaj ne- okrnjena in tudi domačini, ki jih je 90%, kar pomeni, da tukaj prebiva največja sku- pina čistokrvnih Polinezij- cev, živijo še po s\'ojih starih navadah. Gradijo si hiše brez sten - FALE, ki so narejene izključno iz ročno obdelane- ga lesa, povezanega z vrvmi iz kokosovega oreha. Fale sploh nima sten; visoka zrač- na streha iz palmovih listov počiva na vitkih stebrih. Kljub temu, da imajo pone- kod nekaj pohištva in celo postelje, ljudje v glavnem spijo na tleh, na preprogah, spletenih iz palmovih listov. Ponoči se proti komarjem zaščitijo z mrežami. V fali se sme govoriti in jesti samo v sedečem položaju. Pri tem morajo biti noge prekrižane, ker je nevljudno, moleti jih komu^ pod nos. Ce gre kdo skozi vas z dežnikom, ga mo- ra iz spoštovanja do vaških poglavarjev držati nižje od glave. Tudi njihov parlament - MATAIS, kjer se sestajajo vlada in vaški poglavarji, ima obliko fale, ki pa je že zasteklena. Hrane imajo v izobilju, saj jim narava sama od sebe rodi sadeže, kot so: kokos, man- go, papaja, kije podobna na- ši dinji, le da raste na dreve- su, avokado, ananas, taro, ki ima gomolje podobne naše- mu krompirju in kruhovec, ki ga je sem s Tahitija prine- sel Bligh, kapitan ladje Bo- unty. V morju imajo v izobi- lju rib, rakov in školjk, ob vsaki hiši pa se pase tudi ne- kaj prašičev. Tako torej Sa- moancem za svoj obstoj ni treba kaj dosti delati. Dneve v glavnem predremajo, če- mur se sploh ne čudim, saj tudi mene huda vročina z ve- liko vlage, kar naprej uspa- va. Po postavi so ljudje tukaj malo nižje rasti, kot na Fidži- ju, skoraj vsi brez razlike pa so malo bolj zavaljeni, kar ob izobilju hrane in lagodnem načinu življenja sploh ni čudno. Tudi tukaj se moški oblačijo v krila, kijih imenu- jejo LAVA LAVA, ženske pa v dolge obleke SARONG. Vsi pa se radi krasijo s cvet- jem hibiskusa - moški nosijo ogrlice, ženske pa si cvetove zatikajo v lase. Poleg tega se radi lepšajo tudi z nakitom iz školjk. Kot na drugih pacifi- ških otokih, tudi tukaj poz- najo obred pitja kave (ki pa z našo kavo nima kaj dosti skupnega); po legendi sta kavo sem prinesli s Fidžija hčerki plemenskega pogla- varja. Jugoslovani odlcrili Samoo če sem mislila, da sva mid- va prva Jugoslovana, ki sta obiskala Samoo, sem se po- šteno uštela, kajti v lokal- nem časopisu najdem velik naslov: »Jugoslovani odkrili Samoo«. Iz članka izvem, da je bila pred kratkim tukaj pr- va skupina 57 turistov iz Ju- goslavije, ki so bili nad lepo- to otočja očarani. Kar žal mi je, da se nismo srečali. Čeprav ima glavno mesto Apia 35.000 prebivalcev, iz- gleda bolj kot velika vas. Vse trgovine, banke in ministr- stva, ki so, mimogrede pove- dano, lesene barake, so na eni ulici, preostali del mesta pa je stanovanjski, kjer so vse hiše skrite v bujnem ze- lenju. Vpliv katoliške cerkve je ogromen, saj sem od letali- šča do Apie naštela okrog 40 cerkva, ki so grajene tako mogočno, da popolnoma za- senčijo majhne fale. Vodič nam pripoveduje, da so lju- dje zelo religiozni in pogosto vidiš napis: »Zahodna Sa- moa temelji na bogu«. Vse šole imajo v rokah misionar- ji, ki so pravzaprav te ljudi tudi civilizirali. Od vodiča iz- vem, da se ob nedeljah, ko je gospodov dan, ljudje ne smejo kopati ali nabirati školjk in rakov, skratka dela- ti. Na ta dan gredo po dva- krat v cerkev in za to prilož- nost se ženske oblečejo belo. Opazim, da jim je ob nede- Ijeh priljubljena zabava vož- nja z avtomobilom. Po cele družine, ki so precej števil- ne, se nabašejo v avto in po dvakrat prevozijo glavno uli- co, pri čemer imajo na obra- zih vsi zelo slovesen izraz. V trgovinah imajo v glav- nem ameriške reči, ki so zelo drage in sprašujem se, če si jih ljudje lahko privoščijo. Ponos Apie je mestna knjiž- nica, kjer so v avli poleg zemljevida sveta obešena na- vodila, kako se je treba vi knjižnici obnašati. Še z več- jim ponosom pa nam vodič pokaže gradnjo prve petnad- stropne stavbe v mestu. Ko se pripeljemo do vile Vailima, kjer je živel Steven- son, se moramo ustaviti; vo- dič policaju pokaže nekak- šno dovolilnico in naprej smemo šele, ko nas ta prište- je. Zakaj tako. nam je jasno šele, ko vodič pove, da je to danes rezidenca ministrske- ga predsednika. Seveda si lahko hišo ogledamo le od zunaj. Stoji na gričku, od ko- der se lepo vidi morje, do nj( pa pelje mogočen teako\ drevored. Na hribu nad vile je Stevensonova grobnica, k bi jo sicer zelo rada videla vendar v tej vročini vzpona ki traja pol dneva, ne b| zmogla.