JERNEJ POPOTNIK:                                                     '
Doma
ozdravljen, Matija Magišta!"
Vlak se ie sunlkoma in hropeče ustavil, Jeraej Vavrla pa se je opotekel iz črnega vagona na domača tla, Matiji Mag:.šti v naročje.
,,Pozdravljena, ti sveta domača zemlja!" In Jernej Vavrla se je zajokal kakor otroik. ,,Takšen   se   vračaš   v   domovino,    Jernej   Va-vrla? . . .  Mislil setn, da boš privriskal in pnipel ka-**                   kor z vesele  svatovščine,  pa prihajaš kakor od po-
greba!"
Tafco se je začudil Matija Magišta. In je viprašal: »Kakšna je tujina,  Jernej Vavrla, to mi povej!  Ali je svetla ali je mračna? . . . In tvoja vreča, ki ti nabasana binglja po hrbtu navzdol — ali je nabasana s cekini? To mi povei, Jernej Vavrla, ker radoveden sem!"
Olobolko na prsa se je nagnila Jerneju Vavrli glava.
,,Kakor otroci — tako me izprašuješ, Matija Magišta, prijatelj moj .'z madfih dni . . . Poslušaj! Mračna je tujina, ne svetla, kakor sem sanjal o njej takrat, ko sem pred davnimi leti stopil na barko . . . In moja vreča ni nabasana s cekini, še s črnim 'kruhom ne, niti s skorjo... Tak, glej, se vrača v domovino rudar Jernej Vavria, ki je v tujini kakor krt ril noč in dan globoko pod zemljo, pokoren suženj svojih tlača-nov! . . . Zdaj bi te rad objel, Matija Magišta — ali------"
In Jeraej Vavrla je zamahnil s praznim desTiim rokavom proti pri-jatelju.
,,Roko mi je odtrgalo pod zemljo!"
Žalostno se je ozrl nanj Matija Magišta.
,,Brez roke, siv in star — tak se vračaš domov! Ne s cekiini — z /alostjo in bolečinami je nabasana tvoja vreča, prijatelj! Kakor pa si se vrnil poln nadlog — ipozdravljen, Jernej Vavrla!"
Šla sta po beli cesti med zorečimi njivamj, skozi špalir plavic in maka. V daljavi za njima je utonilo romeno poslopje železniSke postaje, cvito s čmkn dimom, je utonil in utihnil ropotajoči vlak. Pred njitna pa sd se divigali llpblkii svetli holmi, vsi kakor obžarjeni z veseljem in smehom in gariko ljubezn':io. Matija Magišta je stopal pokonci, s širokiimi.
239
samozavestnimi koraki kakor orjak, ki ga ne podre noSen vihar — Jernej Vavrla pa je omahoval kraj njega s tresočimi nogami in upog-njenim tilnikom kakor starec pri sto letih.
Na vrhu hriba sta postala. Tedaj je pa Jerneju Vavrli oko nena- , doma svetlo vzžarelo in ves je vztrepetal od nog do glave. Zakaj iz daljave se je izza sočnega zelenja sadnega drevja prijazno in vabljivo zabelelo zidovje Jernejeve rojstne hiše.
„0, mati, mamica!" —
S tresočo roko je izvlekel Jernej Vavrla iz žepa svoj rdečepiikasti, široki robec in si je obrisal z njim rosne oči. Globoko upognjen je stal tako ob Matiji Magišti, in vreča na hrbtu mu je žalostno visela prav do tal.
^Povej mi, Matija Magišta, ali |e moja mati še živa?"
,,še je živa, Jernej."
Tistikrat so bile pozabljene vse bolečine — in Jemej Vavrla je veselo zavriskal in zaukal kakor sedemnajstleten fant, da se je raz-leglo s hriba navzdol v dolino.
,,Mati moja, mamica!" —
In lahek in prožen mu je postal (korak.
,,Kakor pomlajen si, Jernej Vavrla!" mr. je rekel Matija Magišta.
JDa, kakor pomlajen!"
In še je zavriskal in zaukal Jeraej Vavrla. —
Na bregu, v sencah jablan, hrušek in češpelj se je svetila koča; tam pred kočo, na pragu, pa je sedela stara sključena ženica, s črno-pčsano ruto na glavi; ljudomil smehljaj ie igral na velih, zgubančenih Heih in okrog drhtečih uslen; starka je držala v rokah rožni venec z debelimi jagodami in je molila.
Od daleč Jo je ugledal Jernej Vavrla in je stekel proti njei.
,^Lli me še kaj poznate, mati?"
In je razprostrla roke.
„0, Jernej — ti si?"
In sfa omahnila drug drugenm v naročje, obraz k obrazu, srce k srcu, roke okrog vratu.
„0, mati moja!"
„0, sinko moj!"
N[o\če ju je gledal Matija Magišta. Tudi sam se je obrnil vstran, ker ni se mogel vzdržati solz. Potem pa se je naglo okrenil in je §el. In vso pot do doma je bila edina njegova miisel to-le:
,,Blagor ti, Jernej Vavrla, da si našel svojo sreičo doma, srečo, ki si jo zaman islcal v tujini!" —-------
2^0