Priloga k 39, štev. „Slovenskega Naroda". RODOLJUB. Glasilo „Slovenskega društva" v Ljubljani. Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meaeoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskega društva" in naročnikom „Slovenskega Naroda" pošilja se list brezplačno. — Za oznanila plaćuje se od dvo-stopne petit-vrste 8 kr.? če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15. kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se poSiljati „Narodni Tiskara!" v Izubijani, vsi spisi in dopisi pa uredništva „Rodoljuba" ali pa odboru ,Slo venskoga društva" v ijnbijani. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. 4. šttev. V Ljubljanif dne 18. februvarja 1893. III. leto. Kranjski v pomoč. Slovenski poslanci, na čelu jim đr. Ferjančič, Pfeifer in Šuklje, so v državnem zboru dne 8. t. m. stavili nastopni nujni pređlog: V nekaterih okrajih kranjske dežele je bila lani slaba letina in zlasti v političnih okrajih postojinskem, logaškem, novomeškem, krškera in črnomaljskern se ni nič pridelalo. Ražen navadnih ujem se je v minulem letu v teh okrajih zaplođil v izredni množini tuđi pođjed, kateri je popolnima uničil krompir, glavni živež onđotnega pre-bivalstva. Vsled nujnih poročil političnih oblastev o nastali b6đi razdelil je že deželni odbor potrebnim občinam svoj redni in izđaten izređni prispevek. Ker pa ta pođpora ne zađošča, da bi se trajno od-pomoglo samo najnujnejšim potrebam, stavljajo podpisanci nujni predlog: „C. kr. vlada se pozivlje, da zahteva nemuđoma poročil o bčdi, nastali v nekaterih okrajih na Kranjskem, in da potem zahteva ustavnim potem potrebnega kredita v dovolitev državnih podpor". V formelnem oziru se nasvetuje, naj se ta pređlog z vso po opravilniku dopustno naglostjo odkaže prora-čuDskemu ođseku, da o njem poroča tekom osmih đnij. Dr. Ferjančič, Pfeifer, Šuklje, PovŠe, Globočnik, Robič, Niabergoj, Dtym, Klun, đr. Schorn, Belcredi, đr. Itapp, Dipauli, Kušar, dr. Dostal, Gasser, Radimskj?', đr. Eben-hoch, Šulc, 'Alfred Coronini, L. Pollak. Ta predlog sta utemeljevala poalanca dr. Ferjančič in Pfeifer. Posl. dr. Ferjančič: „Visoka zbornica! Ko sem stavil ta predlog, bil sem si v svesti, da je zahtevati državne pođpore sele tedaj, kadar ne zađoščata đeželna in privatna podpora. Vzlic temu sem stavil ta predlog, ker sem se osve-dočil o veliki b&li v prizađetih okrajih na Kranjskem. Tuđi oba druga sredstva, privatna in deželna pođpora, ne moreta odpomoči b6di. Mala in siromašna đežela LJSTEK. Kako je Grobkov Matevže hudiča ujel. Spisal Ivan. Ko sem bil pred nekaj leti na počitnicah v vaši Š. pri Polhovem Građci, pravili so mi otroci veliko o Grob-kovem Matevžu. Pripovedovali so mi, kako je polhe lovil, kako je tobak sadil — in kako je ćelo hudiča ujel. Meni so vzbudili otroci silno zanimanje in zvedavost. Hotel sem na vsak način zveđeti, kako je Matevže vse to ukrenil. A ker mi otroci nišo mogli biti zanesljivi poro-ČGvalci, tedaj sem sklenil njega samega vprašati po teh đogodbah. A kje ga dobiti? Zvedel sem, da se drži Dolinarjeve gostilne, kjer je hlapčeval, potem ko je od-služil vojake. Šel sem torej neki večer v imenovano go-stilno na kozarec rumenega vina —in dobil sem onđi kakor nalašč Grobkovega Matevžeta. Tođa on ni bil sam. Zraven njega seđeli so še trije drugi, vsi dosluženi vojaki. Zbirali so se vsak večer pri Dolinarju, pili pekoče žganje in za kratek čas vrgli nekoliko pođobice. Tuđi nocoj so kvartali. V kotu je seđel Matevže. Takoj sem ga spoznal, ker so mi ga otroci opisali. Bil je srednje postave, čokast, zagorelega obraza in bistrih očij. Nekaj vojaškega je ime! še vedno na sebi. Na glavi je noail staro vojaško kapo, katero je noail že Bog ve* kateri vojak. Tođa on je bil ponosen na to svoje pokrivalo in nikdar ni nosil đruzega na glavi. Saj je pa tuđi vedel zakaj! Vsakđo je moral vedeti, da je služil nekđaj cesarja, „Prmejmuš", oglasil se je Grobkov Matevže, „jaz ne igram več. Đanes imam smolo!" In vstal je ter se nekoliko leno potegnil. Kvarte so zletele za peč, trije drugi njegovi tovariši so se izgubili iz sobe, ostala sva sama z Matevžem. „Matevže", sem rekel, „pojte no pit8* Prijazno8t moja dirnila ga je prijetno, prijel je za moj kozarec nekoliko sramežljivo, ter ga do tal izpraznil. „TisoČkrat Vam ga Bog poplačaj", đejal je in prisedelk moji mizi. Poznalo se mu je, da ima suho grlo. Naročil 34 RODOLJUB Štev 4 kranjska je za podpore v tem ozira v zadnjih treh letih izdala približno 52.000 glđ. (Čujte!) in je zlasti letos vrh ređnega kredita izdala v ta namen precej veliko svoto. To vse pa ne zađosča, da se odpravi b&đa v teh širih okrajih. Zategađelj stopara pred visoko zbornico zlasti ker sem se, kakor rečeno, sam prepričal o be ti v dotičnih okrajih in ker je gotovo, da so tuđi politični okrajni na-Čelniki spoznali bedo in predlagali deželni vladi, naj iz-posluje kako pođporo. Pričakujem, da pripozna visoka zbornica nujnost predloga, in pričakujem, da stopi vlada pred zbornico s pređlogom, da jej bo moči dovoliti denarje za odpomoč nastali beVli«. Posl. Pfeifer: „Visoka zbornica! Da sem stavil današnji nujni predlog, v to so me vzpodbodle besede gospođa vlađnega zastopnika, kateri je đue 16. decembra 1892. 1. pri razpravi o kreditih za pođpore izrecno na-glašal, da je vlada nalašč zahtevala večjo svoto, da bi pozneje v slučaji potrebe mogla takoj pomoći. Takšen predlog je bil že stavljen v tej zbornici, in sicer sva častiti zastopnik notranjskih kmetskih občin dne 14. maja, jaz pa dnć 10. junija 1. 1., stavila jednaka predloga za državno podporo po ujmah oskođovanerau preb valstvu. Ker ti klici za pomoč nišo imeli pričakovanega tispeha, sem se pri dotični debati dne 16. decembra 1892. J. bridko pritožil, ker se na mojo kranjsko domovino ni ozira jemalo pri pomožni akciji države v korist nekaterim deželam. Tq nejednako ravnanje iz vira iz ozkosrčnega razu-mevanja lokalne uprave, katera je zadovoljna s privatnimi in đeželnimi prispevki in misli, da more pogrešati državno pomoč. To skromnost je zahvaliti, da sa ni jemalo ozira na Kranjsko, ki je 1. 1891 bila po toči in povodnjah hudo oškodovana, niti pri državni "pomožni akciji 1. 1891, in sicer zato, ker je deželna vlada kranjska sporočila centralni upravi, da se je škodi odpomoglo s privatnimi in đeželnimi sred tvi — kar nikakor ni mogoče, ker škode, eenjene na 150.000 glđ., ni poravnati s 5000 gld. Na to jednostransko stališče se postavljajo upravni organi, ki nimajo srca za pomanjkanja trpeče prebival-stvo, in le iz tega se da tolmačiti, da je mogel meseca decembra neki javni funkcijonar reci županu neke vaši: Kje v občini pa trpć lakoto? Ali je že kđo lakote umri? (Čujte! Čujte! Skandal!) Kakor da bi za lakoto umri človek bil še podpore potreben. Tako postopanje javnih funkcijonarjev je uzrok, da jim prebivalstvo ne zaupa in se le težko ođloči obrniti se do njih za pomoč. Sele kratke moje opomnje dne 16. decembra 1892 so vzpodbodile nekatere občine, da so prosile potem okrajnih obJastev državne podpore. Iz teh prošenj in iz tega, kar je povedal gospod pređgovornik, je vidno, da trpe mnoge, po ujmah še lani oškodovane občine veliko kedo, tembolj, ker še nišo pre-trpele slabih letin predidočih let. Že seđaj nimajo v mnogih rođovinah niti najpotrebnejšega živeža. Ker so darovi, đeželni in privatni, nezadostni za odpomoč veliki bždi, so dotične občine primorane, prositi primerne državne pod-poie, da dobi prebivalstvo živeža in semena za pomla-đansko setev. Dovoljujem si torej današnji predlog priporočati visoki zbornici kar najtopleje v vzprejem in prosim, slavna vlada naj se blagohotno in kolikor mogoče ozira nanj". Opozarjamo prizadete občine po Notranj-skem in Dolenjskem, naj se brez odlašanja oglašajo, ker sicer ni upati dr žavne podpore. sem mu vsleđ tega četrt vina — in s tem ga močno ? veselih Veselje sem mu bral na obrazu. „Taeega do-hrotnika že dolgo niaem imel, gospod," dejal mi je Ma-tevže. „Glejte, ćela vas se iz mene norčuje in komaj čakajo, da me ponesejo na pokopališče". Mož se mi je smilil. Podaril sem mu, da bi ga razveselil, jedno smodko. Sedaj je veselja kar zavriskal, čeravno so ga obdajale ravnokar žalostne misli in tisoč-krat in tisockrat se mi je zahvalil „Ćele smođke že nisem imel, ja, Bog ve*, koliko let že ne. O, pa ko sem služil vojake, tam smo pa imeli dosti smodk, tam. Toda sedaj, sedaj je pa vse drugače". In sažgal je smodko far raogočno spustil prvi dim. „Matevže", sem ga ogovoril, „kako pa je bilo kaj včasih pri Dolinarju?" ^O, nefcdaj," odgovoril je, „so bili zlati čaši v tej lwši, Šmentaj, to smo plesali in skakali, da se je vse kadilo". Mene je to malo zanimalo, kako se je Matevže vrtil, jaz bi bil le rad zvedel, kako se je on s hudičem gledal. Rekel sem torej: „Ali niste Vi — pa ne smete zameriti — imeli nekdaj s hudičem opraviti?" On se je nasmelinil in đejal: „0, zakaj; da res, in pa še potolkli smo ga popolnoma. če bi radi veđeli, bom pa povedal ?* Meni ni mogel z nikomur bolj ustreči, kakor s tem odgovorom. Prosil eem ga torej, naj mi vse natanko razloži. Matevžs je izpraznil svoj kozarec, po-pravil si nekoliko čepico in pričel: „To je bilo, ravno o Svečnici bo tri leta, ko sem jaz nudio* potolkel. Šment, to Vam je bila vojska, le poslušajte. Stari Dolinar, Bog mu daj večni mir in pokoj, je imel v kleti ćele vrste klobas. To so Vam bile klobase, še v mestu nimajo tacih. A — čudno se je zdelo očetu i a meni, ki sem bil takrat še prvi hlapec pri hiši, da je klobas vedno manj. Ciganska družba pa, katera je takrat v naši vaši bivala, prorokovala nam je, da nam hudič klobase krade. Tega smo bili mi tembolj prepričani, kej* je klobas bilo od dne do dne manj, čim bolj eo se cigani pri nas oglašali, A slednjič je bilo to očetu Dolinarju že vendar preveč in Štev. 4 RODOLJUB 35 Politični pregled. Naš državni zbor rešuje še veđno državni proračun za tekoče leto. Ker je vlada že pred Bozi čem uvidela, da 8 to rečjo ne bo gotova pred novim letom, prosila je podaljšanja do konca tega meseca, a kakor vse kaže, mora še enkrat prositi podaljšanja in sicer do Velike noči. Te dni se je na zadnje venderle izvedelo, kako in kaj namerava vlada združiti večje tri stranke v državnom zboru. Sestavila in razglasila je načela, po katerih misli upravljati državo, a s tem je grozovito pogorela. Ta načela bi mogla še najbolj ugajati našim narodnim nasprot-nikom, nemškim liberalcem, a tuđi ti nišo zadovoljni. Vlada je namreč obljubila, da se bo v šolskih rečeh ko-likor to dopuščajo veljavni zakoni, ozirala na želje škofov in duhovnikov, kar pa Nemeem ni po volji. Ti namreč đokazujejo, da so škofje in duhovniki vsi nasprot-niki sole in zato tirjajo, da jim ni đajati na šolske reci nikakega upliva. Tuđi naši slovenski poslanci in drugi konservativci so se odločno uprli vladnim načelom, kajti vlada je hkrati hotela nemškemu jeziku pripoznati kako večjo veljavo, kakor jo imajo drugi jeziki, vrh tega pa je še izrekla, da bo vaiovala sedanje posestno stanje po-samnih narodov. To je nepravična obljuba ia zategadelj moremo samo odobravati, da so naši poslanci to zavrnili. Nemci in Italijani so sedaj v mnogih čistoslovenskih krajih gospodarji in prikrajšujejo slovenskemu narodu po zakonu pristoječe mu pravice. To krivico hoče vlada varovati in akrbeti, da se uzdrži in ne odpravi. Vlada, katera ima takšna načela, pač ne zasluži niti podpore naših poslaneev, niti našega zaupanja. Akotudi se torej vladi ni posrečilo, spraviti pod jeden klobuk vse velike stranke, jih je vender speljala v toliko, da glasujejo zanjo in že to je nekaj vredno. — Vsled vladne obljube glede sole unela se je v državnem zboru živahna šolska razprava; jedna stranka je trdila, da ima šola namen učiti ljudi takih rečij, katere morejo v življenju porabiti, zakaj danes mora vsakdo veliko več vedeti in znati kakor v starih časih, kđor pa ničesar ne zna, tuđi nikdar ne priđe napre1, naj bo kakersnega koli stanu; druga stranka pa je trdila, da naj se šola izroči duhovnikom, češ, da poglavitna stvar na svetu je vera in kdor je v veri trden, si že pomaga, če tuđi ne zna ne brati ne pisati. Da je to slabo načelo, sprevidi pač vsakdor. Pri tej razpravi o šolskih rečeh oglasila sta se tuđi slovenska poslanca Spinčić in Robič ter krepko zagovarjala naše tirjatve glede sole; sosebno hvaležni moramo biti poslancu Spin-čiću, da je brezozirno razkril vse v nebo kričeče krivice, katere se gode Slovencem in Hrvatom v šolah. Tuđi sieer nišo držali slovenski poslanci r6k v žepu; poslanci dr. Ferjančič, Pfeifer in Suklja so stavili predlog o pod-pori prebivalstvu v nekaterih kranjskih okrajih o katerem predlogu govorimo na drugem mestu, poslanec Šuklje pa je v odseku za premembo volilskega prava izjavil, da na Kranjskem ni treba v kmetskih občinah uvesti neposrednih volitev namesto sedanjih in rekel, da bi se to smelo zgoditi k večjemu ako bi se v vsaki županiji posebe volilo. — Jeden najodličnejših članov državnega zbora, Karl grof Hohenwart, zastopnik gorenjskih kmetskih občin, praznoval je te dni jako slovesno svoj sedem-deseti rojstni dan. Čestitali so mu vsi politični prijatelji in somišljeriiki, in kot človeku mu moremo tuđi Slovenci želeti vse dobro, čeprav kot slovenski poslanec ni storil vsega tega za naš narod, kar bi bil mogel in moral. — Državni zbor se po dosedanjih določ^ah raziđe pred Veliko nočjo; po Veliki noči bođo zborovali deželni zbori, potem prideta na vrsto delegaciji in meseca novembra se sniđe zopet državni zbor. — Na Ogrskem je le slabše kakor pri nas. Tam vihra po vsi deželi boj za stvar, ki sama po sebi nima posebnega pomena, namreč za tako zaukazal je meni, da naj polovini peklensko zalego. Jaz sem povabil neki večer soseđovega Toneta, ki je sedaj pri vojakih, ne vem že kje tam gori na Nemškem, in pa kovača Trobčevega Janeza. Oboroženi smo bili z različnimi koli, z vilami in drugimi ropotijami Jaz sam sem irael gorjačo, katera bi bila sama za huđiča zadostovala. Postavili smo se tako, da sem jaz šel v klet, ona dva sta ga pa pri oknu čakala. Klet je imela samo jedno okno, torej je zamogla pošast iti le skozi duri ali pa skozi okno. Šel sem torej pred klet, potem ko sem se vsega z blagoslovljeno vodo poškropil. Odprl sem možko vr^ta in trdo držal gorjačo. Pošasti ni bilo nikjer. A kar naen-krat zagledam tam v kotu dve grozni očesi. Tako sem se prestrašil, da sem samega strahu vrgel gorjačo na tla. Seđaj se pa zakadi tista pošast skozi okno s tako raočjo, da 8em se samega trepeta zgrudil na tla. Grozno sem zarjovel in slušal, kaj priđe. Naenkrat se pa začuje zunaj tak krohot in smeh, da sem kar prebledel — in hitel eem, HusleS, da imajo lmdiča že ubitega. A kako se začudim, ko pridem tja, in vidim na tleh krvavo — domačo mačko. To Vam je bilo smeha! Mene je bilo pa kar sram. Tega nisem mogel pozabiti, da smo šli trije največji korenjaki ćele vaši nad jedno mačko. In vrh tega je bila še ona nedolžna, ker, kakor smo zvedeli, so bili tatovi eigani sami. Grozno so se norčevali iz nas po vaši. Drago ne~ deljo so pa še gospod župnik na prižnici rekli, da naj rajši kje drugje hudiča preganjamo, kakor pa iz kleti. To Vam je moj lov na hudiča". Končal je. Poznalo se mu je, da je truden. Vstal je, pošlovil se od mene in odšel. Ko sem bil lani zopet onđi na počitnicah, ni bilo Grobkovega Matevžeta več med živimi. Umri je v bedi. Šel sem na pokopališče in vprašal grobarja za njegov grob. Pokazal mi je zapuščeno gomilo. Odkril sem seta molil za njegovo dušo in nehote* sem se spomnil njegove povesti, ki bo ostala v rodni vaši njegovi gotovo dolgo v spominu. _________ 36 RODOLJUB Stev. 4 imenovani civilni zakon, to je, vsak, kdor bi se poročil, moral bi to storiti ne samo pred duhovnikom, ampak tuđi pred zastopnikom državne oblasti, kateri bi to zapisat v matico. — Na Nemškem še ni rešena vojaška pred-loga. Vlada bi na vsak način rada pomnožila stalno vojsko in da dobi za to potrebno večino v državnem zboru, naprosila je papeža, naj ukaže katoliškim poslancem, da gla8ujejo z vlado. — FratlCOSka ne priđe do miru. Panamske goljufije še niao rešene in to je uzrok, da ni mogoče vladati z dobrim uspehom, dokler ima vlada take skrbi. — Isto tako je v Italiji. Tu priđe vsak dan kaka nova sleparija pri bankah na dan. Zdaj se je dognalo, da so res nekateri ministri bili od sleparjev pri bankah podkupljeni. — Vladar Bolgarske, Koburž.m, je po dolgem iskanju vender našel nevesto. Bolgari pričakujejo od tega zakona, da bo deželi v veliko korist. — V soboto pra-znuje^papež Lev XIII. petđesetletaico, odkar je postal škof. Dopisi. Is L.ogatca, 12. februvarija. [Izv. đop.] (Naši gozdi.) Kakor po drugih krajih, tako smo tuđi mi Zgornji in Spodnji Logačani dobili od grajščine gozd. Da bi se v gozdu dobro gospodarilo, izvolili smo gozdne odbore, kateri obstoje v Spođnjem in Zgornjem Logatcu. Menili smo, da bodo ti gozdni odbori zadostovali, ker je v gozdih že tako vse debelo drevje posekano, pa kakor 8edaj sođimo, smo se jako motili. Usilili so nam nekega gozdarja za gospođarja, kateremu smo morali plačevati na leto 50 gld. za jeden ali k večjemu dva gozdna ob-hođa. Posvetovali smo se in sklenili, da prosimo, naj se odpravi omenjeni gozdni gospodar in naj se nastavi c. kr. gozdar logaški za gospodarja v gozdu. Pa kaj se zgodi? Prvega gospodarja gozdarja smo se res znebili, dobili pa smo đrugega in sicer gozdnega adjunkta iz Postoj ine. Ta zahteva 120 gld. za gospodarstvo v naših gozdih na leto. Ob jednem se nam je naznanilo, da c. kr. gozdar logaški za to gospodarstvo ni spoRoben. Q. kr. gozdar ima ravno iste sposobnosti, kakor bivši naš prvi gozdar-gospođar; ta je bil sposoben, c. kr. gozdar logaški pa za to gospodarstvo ni sposoben! C. kr. gozdni adjunkt iz Postojine tirja 120 gld. za oskrbovanje že izsekanih gozdov! Kje borno jemali toliko đenarja, ko nam gozdi ne donašajo nič ali pa le malo dobička in vprašamo: Ali ni đolžnost gozdnega adjunkta iz Postoj ine, izkazovati nam les na račun njegove obhođnine, katere dobiva po 400 gld. na leto? Čemu daje vlada gozdnemu adjunktu 400 gld. obhođnine, če si pusti vsak pot posebej plačevati ? ■— — Zakaj c. kr. gozdar v Logatcu ni sposoben za gospodarja v gozdu, ko ima ravno iste državne izpite, kakor gozdni adjunkt iz Postojine? Ko se nam bode odgovorilo na stavljena vprašanja, govorili bodemo bolj jasno. Iz Zagorju ob Savi, 30. januvarja. [Izv. đop.] (Naše bralno društvo.) Naše „Narodno bralno društvo" je imelo v nedeljo v prostorih g. Weinbergerja svoj drugi občni zbor. Od 27 rednih društvenikov prišlo jih je radi slabega vremena samo 17. Predsednik gospod Medved se je društvenikom zahvalil na vrlera delovanji za društvo ter jih prosil, tuđi v bodoče tako delovati. Tajnik gospod Modic je poročal o delovanji in blagajnik g. Firm o imetji društva. Pri raznih nasvetih se je ukrepalo, ako bi ne bilo na mestu izključiti „Slovenca", tođa po nasvetu gg. Če-rina in Modica, da naj se to ne stori in s tem pokaže, da naše društvo noče posnemati nasprotnikov, ampak hoče ćelo prikrivati njih slabosti, je bilo tedaj sklenjeno, da se še zanaprej naroči.*) Odločno pa se je obsojalo njegovega dopisnika iz Zagorja osobito radi neosnovanega dopisa od 20 t. m. v št. 16., o katerem se bode nemara še kaj pisalo. Sklenjeno je bilo tuđi, da društvo poleg naročenih 18 listov naroči še 3 iztise Vašega cenjtnega lista, katerega naši ljudje radi berejo in navzlic ođgovarjanju od Vam gotovo znane strani prav pridno naročajo, v dokaz, da se zavedajo, a hočejo ostati pri vsem tem verni katoli-čani, dobri Slovenci in zvesti avstrijski državljani. — *) Mi to odobravamo! Le kdor sli U oba zvona, ta resnico prav spozna. Saj je po naSem mnenji glavni uzrok razSirjenja prepira ta, da gg. duhovniki po deželi po vefiini ber6 le „Slovenca" in „Domoljuba" ter verujejo slepo vse laži, ki se tam pišejo zoper nas. Ako bi pa brali tuđi „Slovenski Narod" in „Rodoljuba", tedaj bi kmalu uvideli, da je vse upitje zoper nas le nekrScansko sle-parstvo. Opomba uredništva. Slovenske in slovanske vesti. (Neosnovano proganjanje „Rodoljuba") še veđno ni prenehalo in čira več prijateljev si pridobivamo, tem strastneje nas napadajo naši (lomači sovražniki. Prihajajo nam od vseh stranij pritožbe, kako strast no napadajo nekateri gg. duhovniki, katerim nikdar nismo nič žalega storili, naš list in naše naročnike. To je pač žalostno, da je šlepa strast nekaternikom še vedno jedino vodilo! Gg. župniki na Blokah, pri Št. Janžu, pri Št. Joštu itđ. bi se bili pač že lahko uverili, đa ne zastopamo nepoštene in brezverske stvari in đa vsleđ tega tako proganjanje ni krščansko. Naravnost zloraba cerkvene in duhovne oblasti pa je, ako duhovnik odreka bolniku odvezo samo Stev. 4 RODOLJUB 37 zaradi tega, kerje naročuik „Rodoljuba", ka kor se je to haje zgodilo blizu Kranja ! Kdor dela s takimi sredstvi, ta dokazuje pač, da mu ne gre za vero, tetnveč le za posvetno in pregrešno gospodstvo. Zoper take želje se bo pa „Rodoljub" pač vedno in odločno upiral ter se ne bo strašil nikogar; nasprotno pa bo slej ko prej visoko spoštoval poštene, zmerue in resnično za blagor ljudstva delujoče duhovnike, kakoršnih naj bi Bog mnogo, mnogo poslal v slovenski narod. Potem bo prepira kmalu konec! (Petdesetletnioa škofovanja svetega Očeta.) V soboto dne 18. t. m. slave" vsi katoliški narodi petdeset-letnico, odkar je bil sedanji papež, blagi sveti oče Leon XIII. povzdignen v škofa. Tuđi mi vsekdar verni Slovenci praznujemo ta dan slovesno, zlasti ker je sveti oče Leon ne samo skrben dušni pastir, ampak tuđi pokrovitelj siromakov in zatirancev ter prijatelj Slovanov. Zato se je petdesetletnica njegovega škofovanja obh-i-hajala jako slovesno. Dan 16., 17. in 18. t. m. so se ob-hajale tridnevnice, deloma dopoludne v zvezi s sveto maso, deloma popoluđne kot posebna pobožnost; dne 18. t. m. zvečer se bo po Ave-Mariji po vseh cerkvah zvonilo xu i-re, dne 19. t m. izpostavilo se bode za pol ure ali za ćelo uro dopoludne ali popoluđne Najsvetejše v javno češčenje, dopoludne bo slovesna masa, popoluđne pa slovesne litanije. — Tuđi sicer se bo papeževa slav-nost slovesno obhajala; razni farni zastopi so že sporo-čili na primerno mesto svoja čestitanja, Ljubljana bo v 18. dan t. m. krasno razsvetljena — vse je kazalo, da je ljnbezen narodova do svetega očeta odkritosrčna in neomahljiva. (Osobne vesti.) Sodni praktikant pri deželnem so-dišči v Gradcu g. Silvin Hrašovec je imenovan avskul-tantom za Štajarsko. — Nadučiteljem v Cerkljah je imenovan g. Andrej Kmet iz Tržiča, drugim učiteljem v Velikih Laščrh ondotni začasni učitelj g. Josip Pavčič, za tretjo učiteljico v Domžalah ondotna začasna učiteljica g. M. Jamšek, učiteljera-voditeljem v Zalogu g. Štefan Birk in učiteljem-voditeljem v Sorici g. Jos. Armič oba na sedanjih mestih. — Gosp. Franc Pa dar, c. kr. gozdar v Postojini, je premeščen v Novo mesto. — Tebnik g. Viktor Kralj je imenovanim stavbenim vajencem za Primorsko. — Rudarski praktikant v Duchovem g. Jakob Vidic, rojen Idrijčan, je imenovan rudarskim pristavom. — Poštnima praktikantoma sta imenovana gg. Pr. Pod-g o r n i k v Trstu in Jož. Beloglavec v Celovcu. — Gosp. J. Knez je imenovan davkarjem v Logatcu, g. A. Ruda za davčnega koDtrolorja v Zatičini, g. J. Fink pa za davčnega kontrolorja v Kostanjevici. — Davkar g. J. Jeglič priđe iz Logatca v Idrijo, kontrolor g. V. Ažman pa iz Kostanjevice v Kamnik — Višji vojaški zlravnik g dr. Valentin Janežič je stopil v pokoj. — Okrajni šolski nadzornik v Crnomlju g. Anton J e r š i-n o v i ć je bil izvoljen častnim meščanom črnomaljskim in častnim občanom loškim. (Dolenjske železnice.) Sedaj so se začeli tuđi naši hrvatski bratje zanimati za dolenjske železnice, ker uvi- devajo, da bi mogle biti tuđi za Hrvatsko važni, sosebno če bi se neposredno zvezali s hrvatsko železnico pri Karlovcu. Na ta način bi bila Dolenjska zvezana narav-nost z Reko in to bi bilo velike koristi, zakaj sedaj je z Dolenjske priti na Reko le po ovinkih. Dolenjci bi potem lahko marsikateri pridelek in sesebno še svoj les đosti ugođneje prodajali, kakor sedaj, ko so navezani na Trst in je vožnja po južni železnici tako nezaslišano draga. Trgovinska zbornica zagrebška se bo s to stvarjo pecala in če bi se pri nas kdo oglasil, bi tuđi ne škodovalo. (Nova deželna bolnica v Ljubljani.) Še ta mesec se razpišejo dela za novo deželno bolnico, ki se bode zidala na zemljiščih, katere je kupil deželni odbor za 28.500 gld. Nacrte za novo bolnico je izdelal arhitekt Waidrnan iz Zagreba, znan strokovnjak za take zgradbe. Stroški nove bolnice bodo presezali 400.000 gld., ako se uvede tuđi električna, razsvetljava in poseben način kurjave, Zlasti ljudje na deželi bodo veseli, če se že zvrši ta stavba, kaj ti zdaj se večkrat primeri, da kdo ne priđe v bolnico, ker ni dosti prostora. (Merosodni urad v Ljubljani.) Prav pogoste so bile tožbe zlasti kmetskih ljudij iz ljubljanske okolice, da ni v Ljubljani že dlje časa merosodnega urada. Tožbe so naposled predramile tuđi pristojno oblastvo in pred kratkim je zopet začel poslovati ta, posebno za krčmarje važni urad. (Nova občina.) Cesar je potrdil od deželnega zbora kranjskega skleneni zakon o ustanovitvi nove občine Rudnik in izločitvi njenih delov iz občine Dobru nje pri Ljubljani. (Vinarsko društvo v Tomaju na Krasu,) ustanovljeno koncem 1. 1891., napreduje prav lepo. Društveni vinograd meri nad 5000 štirijaških raetrov, dve petini sta zasajeni z žlahtnim trsjem, tri pa z amerikansko ri-parijo. Člani plačujejo na leto po 3 gld. ter mislijo sedaj še napraviti svojo posebno posojilnico, ker so sprevideli, da sloga jači. (Kmetijska podružnica s sirarnioo) snuje se v Rovtah nad Logatcem, za kar se mnogo trudi oniotni duhovni pomočnik č. g. J. Hladnik. S to ustanovitvijo store Rovte v narodno-gospođarskem oziru lep napredek. Da bi le že tuđi pošto dobil ta krajf (Nemška skrb za zdravje Slovencev.) Deželni odbor koroški je v veliki svoji brižnosti za blagor Slovencev imenoval okrožnim zdravnikom v Velikovcu, čisto slovenskom okraju, nekega dra. Zycha, trdega Nemca, ki ne umeje ni besedice slovenske. Ta zdravnik bo torej ljudi, ki ne znajo nemški, zđravil ne da bi vedel, kaj je bolniku, najbrž kakor živinozdravnik, ki se s kravo in s telotom tuđi ne more pomeniti No, saj je za slovensko paro vse dobro, da le plača, si misli deželni odbor ko roški v nemški svoji modrosti in pravičnosti. (Javna shoda,) katera je priredilo vrlo kat. polit, in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, izvršila sta se oba prav sijajno Prvi bil je na Svečnice dan pri Krajcarju nad Tinjami. Udeležilo se je kakih 70 po-sestnikov in mnogo dragih poslušakev. Nastopilo je 7 go- 38 RODOLJUB Stev. 4 vornikov, katerih govori so bili sprejeti navđušeno. Drugi shod bil je v nedeljo 5. t. m. v Selu pri Podkrnosu in je bil tuđi prav dobro obiskan. Vse sobane so bile na-tlačene Ijudij, mej njirai kakili 50 do 60 posestnikov. Nastopllo je 5 govornikov, kateiih besede so vsi navzočniki poslušali jako pažljivo. Oba ta shoda sta uplivala bla-godejno na tamošnje prebivalstvo, ki se čiradalje bolj zaveda. (Volitve v okrajni zastop celjski.) Pri volitvah v okrajni zastop celjski je odločilna volitev veleposestnikov, kajti kmetski volilei tretjega razreda so Slovencem tako gotovi, kakor volilei drugega razreda nemškutarjem. Celjski nemškutarji so upali, da zmagajo letos morđa tuđi v prvem razredu, a še predno je prišlo do volitev, jim je upalo hrabro srce. Hoteli so v zapisnik volilcev utihotapiti nekaj svojih mož in res se jim je posrećilo, pridobiti okrajno glavarstvo celjsko, da je pripoznalo sedmim nemškutarjem volileko pravico. Vrli narodojaki celjski pa so se pritožili na namestništvo v Gradcu in to je omenjene nemškutarje zopet izbrisalo iz zapisnika volilcev. To je celjske neraškutarje gi-ozno pobilo V če-trtek je volil ta razred in je narodna stranka sijajno zmagala z 51 proti 35 glasom. (Teharska podružnica sv. Cirila in Metoda) je zadnje dni minolega meseca slovesno praznovala svoj prvi občni zbor. Ta podružnica šteje že nad 70 članov, namreč 4 pokrovitelje, 4 ustanovnike, nad 30 letnikov in nad 30 podpornikov. Prvi občni zbor se je jako lepo obnesel; navzočnih je bilo mnogo odličnih gostov iz raznih slovenskih krajev in to vse je kaj dobro uplivalo na probudo narodne zavednosti v tej krasni vaši, ki je sicer slovenska, kjer pa vender še gospođarijo nemškutarji. (Narodna zmaga.) V Ribnici na Spodnjem Šta-jerskem so dolgo let gospodarili zagrizeni nemškutarji, a konečno je tuđi njim odzvonilo. Občinski zastop je pri zadnji volitvi župana izvolil za to mesto značajnoga narodnjaka A. Mravljaka. Živio! (Novo bralno društvo) se ustanavlja v Veliki Ne-delji na Spodnjem Štajerskem. Pravila se v kratkem predlože v potrjenje namestništvu v Gradci. Gotovo bo tuđi to društvo delovalo prav koristno za razširjevanje narodnega duha po vsej že itak zelo probujeni velikone-deljski okolici. (Izseljevanje v Ameriko.) Te dni se odpelje kakih 130 osob iz mariborske okolice v Ameriko, da si po-iščejo onkraj morja novo domovino. To vedno izseljevanje je žalostna prikazen naših dnij in prav resno bi se morala vlada povpraševati, ali tuđi ni sama tega kriva, ker Ijudem vedno le nova bremena naklada, pa se ne briga za njih blagostanje nič več, kakor za lanski sneg. (Okrajni zastop marenbreški) volil je bil svojim načelnikom nekega zagrizenega prusjaka Langerja. Ker cesar te volitve ni potrdil, volil je okrajni zastop, v ka-terem imajo večino — žal — najhujši nemškutarji, ne« kega Ditingerja, ki pa tuđi ni dosti boljši od Langerja. (Slovenske sole v Gorici.) Po večletnem priza-devanju dozorelo je vprašanje o slovenskih šolah v Gorici vsaj v toliko, da je prišlo pred občinski svet. Ta je se-veda to prošnjo odbil, kakor drugače niti pričakovati ni bilo, a svojega neprijaznega stališča ni vedel z ničemur drugim utemeljiti, kakor z razlogom, da občina nima de-narjov. Sedaj je stvar za občinski zastop goriški rešena, ne pa za slovenske roditelje, kajti sedaj priđe stvar v roke c. kr vladi in ta bo imela priliko pokazati, če spo-štuje zakone in ima voljo skrbeti za to, da jih tuđi drugi spoštujejo, tuđi občinski zastop goriški. (Slovenski romarski posebni vlak v Rim) vozil bode dne 10. aprila t. 1. Taktat se bo slavila 50letnica škofovstva seianjega papeža in o tej priliki priredi gosp. Josip Paulin v Ljubljani poseben vlak, kateri se odpelje gori omenjenega dne ob 10 uri đopoludne iz Maribora, ob 2. uri popoludne iz Ljubljane, in ob 7. uri zvečer iz Gorice, ter dospe v torek 11. aprila ob 3. uri popoludne v Rim. Uđeleženci se bodo sprejemali mej Mariborom in Gorico, s Koroškega tuđi v Vidmu (Udine) Vožnja tja je vkupna, nazaj pa posamezna v 30 dneh z vsakim vlakom s šestkratnim izstopanjem. Razne vesti. (Umor.) Minoli teden sprla sta se v Ljubljani dva malovredna pijanca v neki kavarni. Jeden I. Krigota, vzel je nekemu vojaku skrivaj hodalo in ž njim sumi vinskoga svojega bratca Franca Mihlerja tako hudo v trebuh, da je mož obležal mrtev na lici mesta. (Ponarejalci denarjev.) V Trstu zaprla je policija neko Marijo Stare, ker je izdala ponarejen srebrn gol-dinar. Prijeli so tuđi njenega sina, delavca pri državni železnici, in našli na domu njegove matere orodje in blago za izdelavanje denarja. (Žrtev mraza.) Ljuđskemu učitelju gospodu K>r-nelu v Dolah na Koroškem sta vsled huđe zime na potu v svojo hišo zmrznili obo nogi tako, da so mu jih morali odrezati. (Pazijivost lepa lastnost.) Na železniSkem tim med Pečuhom in Budimpešto delalo je pretekle dni, ko je bil tako močno zapadel sneg, večje število delavce,v. Spravljali so sneg s tira. Od zadi je pridrdral brzo vlak, a delavci nišo dosti pazili, kdaj se jim bo umak niti. V tem pridere brzovlak do delavcev in ker se nišo mogli vsi hkrati umakniti, povozil in zdrobil je sedem teh nesreč-nih neprevidnežtv tako, da jih ni bilo spoznati. (Praginja jaje.) Na dunajskem trgu za jajca dovozilo se je zadnji čas tako malo jaje, da je cena poskočila izredno visoko. Za 15 jaje plačuje se po cei goldinar, to je cena, kakor se dozđaj še nikdar ni plačevala, a vzlic temu je jajca le težko dobivati. (Neuavađna oporoka.) V Čortkovu v Gališki umri je pred kratkim neki notar, ki je zapustil rojstni svoji občini, mestu Krakovu, znesek 100 gld. s pogojera, da to svoto naloži v kaki hranilnici in pusti, da se naberejo obresti. Leta 2247. .srne mesto vzeti kapital in obresti. Stev. 4 RODOLJUB 39 V teh 354. letih narase kapital 100 glđ. na 200 milijonov goldinarjev in to svoto bo moralo mesto potem po-rabiti v đobrođelne namene. Cudakov pač nikdar in nikjer ne zmanka! (Kolera.) Navzlic letošnji hudi zimi pojavila se je kolera v nekaterih kraj ih. V mestu Halle na Nemškem je pomrlo precej ljudij, a tuđi v Marzilji na dolenjera Francoskem pobrala je grozna ta bolezen mnogo žrtev. Nekateri prav dobro znani in učeni zđravniki prorokujejo, da bo letos po leti kolera grozno divjala, 4amor se bo zanesla. (Zvit slepar.) Leta 1884. umrla sta v Brzezimskem zakonska Izdebski, zapustivši lepo premoženje jedini hčeri. Sodišče je imenovalo varuhom nedoraslega dekletca jedi-nega sorodnika, strijca, in ta je nekoliko let potem pred-ložil sodišču mrtvaški list, s katerim je dokaza! smrt svoje varovanke, zajedno pa se oglasil kot jedini dedič. Sodišče je razpravljalo to stvar in strijcu-varuhu priso-dilo imetje varovanke. Te dni pa se je oglasila dekle, katero je proglasilo sodišče za mrtvo, in dokazala, da je strijc-varuh jo imel zaprto na nekern gradiću, sodišče pa preslepil s ponarejenim mrtvaškim listom. Sodniki so kraalu spoznali, da govori dekle resnico, in spravili zvi-tega sleparja pod ključ. (Upliv gozdov li a prebivalstvo.) Kako uplivajo gozdi na naraščanje ali pojemanje prebivalstva, se vidi posebno na Franco8kera. Od 1. 1888. posekali so v 30. okrajih veliko gozdov in od tedaj do danes se je zmanjšalo šte-vilo prebivalstva za 800.000 duš. V osrednji Aziji se prebivalstvo hitro množi, ker so tam krasni in veliki gozdi, katere ruska vlada skrbno varuje. Le take doline morejo biti obljudene, ki imajo z gozdi obraslo gorovje, ker le gozdi varujejo doline vremenskih nezgod in dajejo vrh tega že obilo dobička. (Nesreče.) Kajžar Anton Žvokelj iz Planini padel je s hrasta tako nesrečno na zmrznena tla, da je obležal mrtev. — Pri Višnji Gori napadel je stekel pes nekega rezervista, potujočega v Ljubljano, in ga precej ogrizel. — V premogokopu pri Skali blizu Šoštanja unel se je pred kratkim plin in ubil štiri rudarje, ranil pa pet ruci arjev težko in pet lahko. — V vaši Jablan v občini Mirnapeč udri se je usad v neki prekop in zasul 13let-nega Jožefa Pugeljna. — V Lukovku pri Trebnjem je kopal 54letni Miha Pate pesek, kar se udere usad in ga zasuje. Ko so ga izkopali, bil je že mrtev. (Boj ni ej orožniki in potepuhi.) Blizu Milana prijela sta dva orožnika štiri potepuhe, ki so se pa obupno branili in se je pričel pravi boj mej orožniki in potepuhi. Jeden orožnikov in jeden potepuhov ostala sta mrtva. (Volkovi) raztrgali so nedavno, kakor se poroča iz Lvova na Gališkem, vojaka, ki je stal na straži na nekem naestu pri trdnjavi v Przemvslu. (Koliko je milijarda v zlata ali srebrn.) Tisoč nailijonov komadov kake reci se imenuje milijarda. Nekdo je preračunil, da bi bila milijarda goldinarjev v zlatu težka 322.500 kilogramov, v srebru pa 5 milijonov kilogramov. če bi se to zlato razkovalo v zlato žico, prepregla bi se ž njo zemeljska obla in še bi ostal lep kos. Milijarda v srebru tehtala bi 5 milijonov kilogramov in napraviti bi se dala iz njega štiri milimetre debela žica, katera bi trikrat prepregla vso zemeljsko oblo. Za prevažanje milijarde zlata bi bilo treba 64 tovornih va-gonov, za milijardo srebra pa 1000 vagonov. Će bi se milijarda zlata sestavila v jeden kos, bi je 6000 mož ne premaknilo, če bi se pa milijarda tolarjev razdclila mej 500.000 Ijudij, dobila bi vsaka oseba 10 kilograraov. (Ljudožderi.) Koncem meseca decembra jadrala je švedska ladija „Tekla" iz Amerike na Francosko. Sredi morja poškodoval jo je vihar tako močno, da so morali mornarji zapustiti utapljajočo se lađijo, devet pa jih je ostalo na neki lađijini podrtini. Brez živeža ostali so na podrtini od 22. decembra do 7. januvarija. Pet jih je od lakote zblaznilo in ti so poskakali v morje, ostali pa so tuđi že izgubili vse moči. Jedina hrana jim je bila rosa. Nekega dne ponudi se jeden mornarjev, da žrtvuje svoje življenje za O3tale tri tovariše. Možje so žrebali, in ko je žreb res njega zadel, umorili so ga tovariši in se hranili z njegovo krvjo in z njegovim mesom. Dne 7. januvarija naletela je nanje neka danska ladija in jo resila. Ker so povedali, da so umorili in pojedli svojega tova-riša, prijelo jih je sodišče. (Potresi na Grškem.) Na grških otokih Zante in Kefalonija bili so te dni hudi potresi, ki so prouzročili sila škode. Potres je zrušil več sto hiš, na tisoče pa jih tako poškodoval, da ni moči v njih prebivati. Okolo 30.000 ljudij ne more dobiti prenočišča, a silni dež in toča delata položaj teh nesrečnikov, še bolj neznosnim. Vlada in razni dobrotniki so storili kar mogoče, da se preskrbi tem siromakom vsaj potrebni živež. Naš cesar je daroval sam 5000 gld. (Žalostua dogodba) pripetila se je te dni v Dolnji Tuzli v Bosni. Major tamošnjega polka Pavel Stefanović umri je za pljučnico in njegova soproga ustrelila se je od žalosti radi tega z revolverjem ter se zadela ravno v srce. K pogrebu sina prišla je tuđi mati njegova, kateri je bil pokojnik jedina podpora. A prišla je prepozno, mogla je samo še za pogrebom nesrečne sinahe. Po pogrebu odšla je v tamošnjo veliko gostilno, kjer je bil isti večer ples ognjegascev. V tem, ko so v prizemlji veselo raj ali, vzela si je obupana starka življenje v tihi svoji sobi. Našli so jo zjutraj obešeno na oknu. V pismu razložila je nesrečnica svojo poslednjo voljo. Ta žalostna ipogodba vzbudila je splošno sožalovanje v vsem mestu. Za kratek čas. Kmet: Ne zamerite, gospođ, kako hudodelstvo pa je storil zatoženec? Gospod: Tuje pođpise je ponarejal! Kmet (svojemu sinu): Vidiš, tepec, kako ne vama stvar je, če zna človek brati in pisati 1 Župnik: Torej, ljubi otroci, če nekoliko razmišljate o tem, kar sem vas ravnokar učil o dobrotljivosti božji, potlej mi boste pač znali povedati, kaj imajo Ijudje skupnega z ljubirni cvetlicami? No, Jožek, povtj ti! Jožek: Gliste! Sodnik: Saj sem vam vender jasno po.ve"*.1. da se podpišite čisto pod moj podpis, aedaj ste se \... r u pisali prav spođaj v kot 1 Kmet: Ne zamerite, gospod sodnik, nisem se upal — tako blizu vas. Kmet priđe k sodišču pođpisat zapisnik o neki zemljeknjižni zadevi. Sodnik ga nekako zaničlj ivo vpraša: Ali znate vi tuđi pisati? Kmet pokaže podpis sodnikov na povabilu in pravi: če ni treba bolje, kakor je to tu, potem znam! 40 RODOLJUB Štev. 4 Poučne stvari. Vzliajanje trt pred saditvijo. Pređno sadiš trtne ključe (rozge ali rezanice) v trtnico ali* vinograd, se priporoča, da jih pustiš vzhajati, to je, da jsh prisiliš naprej pognati in sicer s tem, da jih za nekaj tednov narobe povezneš v nalašč za to napravljeno jamo. To jamo je izkopati 1 meter globoko na kakem prisojnem vrtu ali trtnici. Trte povezniti je pa tako, da se druga druge tesno drže. V jedni butari naj je po 100 ključev, ki morajo biti tako povezani, da so spodnji konci trt popolnoma izravnani, da leže tedaj vsi v eni ravni ploskvi. Ker so ključi različno dolgi, leže potem zgornji konci neenakomerno. Posamezne butare povezniti je tako, da stoje vse butare a spodnjimi konci navzgor in vse v jedni ravni ploakvi. Da to dosežeš, postaviti je krajše butare malo višje v jami, daljše pa nižje. Če so butare tako vložene, dati je po vrhu za 4 prste na debelo mokrega mahu. V ta namen je mah v kakem škafu dobro zmočiti in potem iztisniti ali ožeti. Z mahom je zamašiti vse iuknje mej titami in butarami. Vrhu te plasti dati je še za 3 prste na debelo čez in čez mahu, katerega je kar se da dobro stlačiti. Na to plast mahu je dati še čez in čez za 4 prste na debelo finega peska. Pri tako vloženih in pokritih trtah se začnejo spodnji konci, ki se nahajajo sedaj zgoraj, kmaln razvijati in poženejo neko belo gobico (kalus) in korenice, mej tem ko še zgornji konci spe", ker se nahajajo globoko v mrzli spomladni zorniji. Ko so trte vložene, skrbeti je le, da se ohrani pesek in mah vlažen s tem, da se sem in tja po potrebi zalije. V take jame vlagamo trte početkom meseca aprila, da jih potem početkom maja sadimo. Varujmo živino pred škodljivimi ali strupenimi rastliiiaini. Pri goveđi in ovcah opozujemo večkrat, da je scal-nica krvava, zlasti še na spomlad, ko živino pasemo koderkoli si bodi, ker nimamo še dobre paše. To scanje krvi ali „krvomok" (krvomočnost) prihaja od slabih in škodljivih zelišč, katere mora žival uživati, ko ne dobi nič boljšega. Posebno nevarni so v tem pogledu vlažni in močvirni travniki, ki rode1 zgolj kisle trave in razna škodljiva zelišča. Pa tuđi drugod rastejo večkrat škodljive rastline v toliki meri, da se je bati zlih nasledkov, če se jih žival preveč naje. Take rastline so n. pr. mak, mlečki, krvavi mleček, zlatice, teloh, preobjeđa ali pasja smrt, velika in pikasta trobelika, podlesek, Ijulika, kre-bulja i. đr. Tako škodljive rastline je zatirati in ako začne živina na pašniku kri scati, jo je v tem slučaj i s pašnika vzeti in v hlevu rediti, ali pa je pašo premeniti. Kako je popraviti cikasto vinsko posodo. Cikaste sode popraviš najložje s tem, da jih iz-pariš s soparom. Kjerpa nimaš potrebnih priprav za to, posluži se v ta namen vrele vođe ali kropa, s kateiim moraš dotično posode dobro izplakniti. Prav je, da pri-deneš vodi, predno jo zavreš, sode in sicer i kg na 1 hektoliter vode. Če je sođ do dobra izplaknen, ga je za-žveplati. V to naj se žvepla toliko zapali, kolikor ga more izgoreti. To žveplanje ponoviti je potem vsakih 14 đni. Če bi žveplo ne hotelo goreti, odpreti moraš za nekoliko ur obe vehi, da se sod dobro prezrači. Pred porabo moraš tako žveplane sode seveda đobr) izplakniti s čisto vođo, da se odstrani škodljivo žvepleno kislino, nastalo v sodu vsleđ obilega žveplanja. Čemu valjamo spomladi setve? Spomlađno ali jaro setev kaže pomaljati sem in tja zategadelj, da dobi seme potrebno vlažnost za kalenje. Z valjanjem strni pa zamoreš tuđi doseČi, da se mlade rastlinice bolje razraščajo. Če nastopi po daljši suši vlažno vrema, razraste se žito tako pozno, da preraste glavna bilka vse druge. Če pa povaljaš žito v tem času, se z valjanjem polomljena glavna bilka rasti zadržuje, mej tem, ko se stranske bilke toliko hitreje razvijajo. Drugače je pri setvah, ki so pregoste, in se je bati da bi žito poleglo. S pravočasnim valjanjem dosežeš tuđi tukaj lahko, da se v nekoliko zabrani prebujna rast. Na peščeni zemlji se valjanje zategadelj ne priporoča, ker bi se povtiljenu zemlja prehitro sušila. Na ilovnih zemljan je pa le tedaj škodljivo, če nastopi po setvi dež, za tem pa suho vreme, ker se napravi potem trdaskorja. Po izvršeni setvi valjati je takoj, zlasti če je zemlja suha. Kakor hitro se je potera žito dobro vkoreninilo in razrastlo, provlačiti je zemljo z lahkimi branami, da se zrahlja. Mokrih njiv ni valjati. LoteriJBlce srećke dne 16. februvarja 1.1. Brno 1, 44, 49, 17, 59. Tržne cene v Ljubljani dne 15. februvarja t. 1. gl. h. g^ kr. PSenica, hktl.....7 90 Špeh povojen, kgr. . . 64 Rež, , .... 6 80 Surovo maslo, „ . . — 82 Jefimen, „ .... 6 — Jajce, jedno.....— 03 Oves, „ .... 6 25 Mleko, liter .....— 10 jAjda, „ .... 5 75 Goveje meso, kgr. —64 | Proso,.....4 41 Telefije „ „ - 48 jKoraza, „ .... 5 50 Svinjsko „ „ 581 Krompir, ■„ .... 3 20 Koštranovo „ „ — 40 Leca, „ .... 14 -- PiSanec.......— 55 Grah, „ . . , . 13 — Golob.......— 20 Fižol, „ .... 10 - Seno, 100 kilo .... 2 67 Maslo, kgr. . . — 95 Slama, „ „ .... 2 23 Mast, n , — 66 Drva trda, 4 Ometr. . 7 — iŠpeh friSen n . -56 , mehka, 4 w 5 — Ufala oariaaila. Vsaka beseda 2 kr. Valentin Zarnika zbrani spisi, nevezani 60 kr., po pošti 70 kr. Josip Jurdića zbrani spisi, nevezani zvezek 60 kr., lepo vezan 1.— gld., po pošti 10 kr. več. Dosedaj je izšlo 10 zvezkov. Kuverte s firmo (naslovom), račune itd. zvršuje po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Dober in trajen zasln-žek dobe osebe, katere pri-dejo mnogo v dotiko z občin-stvom. Štev. 4 RODOLJUB 41 Lahku in prijetilo delo. ki daje lep postranslci zaslužek, ponuja se osobam, ka« terim njihova postranska opravila pušeajo nekoliko proatega časa. Kdor bi se želei lotiti tega đela, piše naj uprav-ništvu tega ligta ter naj nad naslovom zunaj na zavitku zapiše št. 232. (15 2, J. Kunčič izđelovatelj soda-vode v Križevniških ulicah št. io f i lij alka v Lescah, Bled, priporofia Čast. p. n. občinstvu in gospodom gostilničarjem svojo dobro izdeloval-nico dobro, zdravo ukusne eoda-vode. Zunanja naroeila izvršujejo se točno. (16—3) Zobni zdravnik SCHW1IG1K stanuje v hdtelu „Pri OTaliči" 11. nadstropje, št. 25—26. Ordinuje vsak dan od 9.—12. ore dopoludne in od 2.-5. uro popoludne. (2—4) Ob nedeljah in praznikih od polu 10. do polu 1. ure. Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje, Jurčiča zbrani spisi XI. zvezek dobiva se v „Narodni Tiskarni", pri Ant. Zagorjairu in v vseh knjigarnah Cena nevezanemu izvodu 60 kr., vezanemu 1 gfld. J. Traun v Ljubljani mehanićnl mlin, tovarna Jegprenjčka In Jeslha, trgovina s ipeoerijo, žganjem, žitom, pridelki in drvami priporoča veliko zalogo svojih izdelkov: pšenično, ujrfovo, rieuo in koru eno inoko, ješpren), jršprenjcek in pšeuo, najrnočnejši in najokusnejši vliiMki kls in kisov cvet. Priporoča tuđi špeveriJHko bliigo, žganje, »pirit, suhe in olj- unte barve. Kupuje vse doiuač« pritlelke in pvi- porofia mnogovrstna, zanesljivo kaljlvu seuioua. Ži- vinorejcem priporočam sađoja ino ka za živino* ker je ceneji in izdatneji kot druga sredstva. (3—4) Ziinanja naročila se hitro in natanćno izvrše. Na najnovejši in najboljši način •umetne zobe in zobovja ustavlja brez \sakih bolečin ter opravlja ploinbo-Viinja in vse sobne operacije* — odstranjuje zobne bolečine a usmrtenjem živca (11 — 4) zobozdravnik A. Paichel, poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hiSi, I. nadstr. Brata Eberl Ljubljana, Frančiškanske ulice št, 4. Slikarja napisov, stavbinska in pohištvena pleskarja. Tovarna za oljnate barve, lak in p6kost. Glavni zastop Bartholijevega originalnoga karbolineja Maščoba za konjska kopita in usnje. (5—4) Peregrin Kajzelj Stari tvg št 13 $-*) priporoča slavnema obftinstvu in preča-Btiti duhovfičini, svojo bogato zalogo le-stencev, oljuatih podob, zrcal, kakor tuđi vse v njegovo stroko spadaj oče predmete n. pr. atek-leno, porcelanasto belo in rujavo prsteno blago, vaz-novrstno "svetilnico visečo in stoječe, Hermanove bllskovne svetiluiee 1 prave krogljaste cilindre „Patent Hlarian", katere iinaiu »auio Ja» v zalog! »u Hraujsko. Jftr~ Prevzemam tuđi vsa~steklarska dela pri stavbah ter jamčim za solidno in točnog postrežbo. "~ 42 RODOLJUB Štev. 4 fgn. Fasciiinga udove kljuoavnićarnica v Ljubljani, Suknarske ulice štev. 3 priporoča bogato svojo zalogo štedilnih og»jlŠ£ soliđ- nega dela po najnižjih cenah in vsprejema tuđi vsakovrstna stafbinska delti. (7—4) fg0T Zunanja naroeila izvršujejo se točno. "3M ,_.,_.a_a_l'a_.-,_la «._>._.A..AA._i._k. _k A. !_k. ,_L ._k A A. A. 4b .__ .A. __. Jk ._!_ J_k __t .A. A.J Založba tovarne Franju Detter-ju v Ljubljani na Starem trgu št, 1, nasproti železnemu mostu, Ta se dobi- vajo vsake »vrste kraetij« ski stroji, kakov tiidi blagajni os, vavne pred tatom in ognjem. P. n. gogpodi-njam,šivi\jam krojačem in čevljarjem priporočam svoje iz vrstne šivnliie stroje ^T~ in-n-cg-o c«szie5et rteg-o đ.r-agrođ. "^Bs za katere tuđi 6 let jamčim (garantiram). (8-4) Popravila izvršujejo se pri meni točno in po ceni. Karol C. HoSzer Ljubljana, Dunajska eesta zaloga (12—4) špirita, žganja, špecerijskega blaga in barv, : I (13-4) ' tovarna riežnikovj ( Ljubljana. Msstni trg 15.1 _____ • A. JSolr«Lffer rokovičar in obvezarijar Kongresni trg 7. Izubijana Kongresni trg 7. Velika zaloga vseh kirurgičnih obvez in kilnih pasov. Velika izbira in zaloga vsakovrstnih rokovic iz c. kr. pr. đvorne tovarne J. E. Zacharia na Du- naji; zavratnikov, manšet, angleških in fran- coskih dišav, modercev itd. (4-4) Adolf Hauptmann tovarna (9-4» ! lakov in kleja v Ljubljani, ob vogalu Resljeve ceste št. 41 v lastni "hiši in filijala: Slonove ulice št. 10 — 12. „NARODNA TiSKARNA" priporoča po nizkej ceni VIZITN1CE v elegantne] obliki. Odlikovan v Trstu 1832. Srebrna svetinja. Tovarna peči in glinastid izdelkov Ljubljana (Kranjsko). Vsakovrstne peči po najnovejši konstrukciji, bele in barvane od najboljšega blaga, elegantne in ecne. Cevi za đimnike natik z vetrovira rav-nalcom. (14—4) Okraski pri stavbah, nakit pri cerkve-nih stropih in okrajkih, neprežigljiva opaka in V8e v glinarsko obrt spadajoče stvari. bid*)a „Slovensko đraitvo« v Iđafcjjaai. Odgovorni urednik đr. Ivan Tavžar, Tiska ,^&rodaa Tiskaraa" v Ljubljaai,