Ogled po šolskem svetu. Iz Šmarskega okraja pri Celji. (Okrajni šolski svčt; uciteljski zbor.) Udjc okrajncga šolskuga svčta bo : iz nicd duhuvstva čast. g. ilekan Ivanec, iz učitelj.sfva g. Brinšck, g. Skaza kot predseduik, g. Nagi, g. Jagodič, g. Ferlinec iu g. Grabler iz Ponikve. Vesclo je za učitclje, da imajo dotnače preduike, ud kterih upamo uaj boljšcga vspeba. Zboi-ovali smo 29. januarja (. I. v Smarji pod predscdstvom g. ogleduika Krajnca, vsi učitclji omenjenega kraja. Gospod oglcd. bc ozira na pretečena leta, in pravi, da učitcljski zbori itiso bili to, kar bi bili inorali biti, iu niso kaj poinagali. Bili so ncvslinaui glauovi. Mai-nikleri učilelj jc prav marljivo in pridtio izverševal nuložcnu vpraAanja, ali ni hc oziralo na lako delo, in tu<fi nc na sklepe; žclja se ni ureKničila. To naj bo po novi Aolski postavi drugačc. Kar se spo/.na, da je pomanjkljivega in polrebiiega, kar se sklcne, naj vikši prelehlajo in poterdijo. Le (ako bodo dobili učit. zbori svojo veljavo in življenjo. Učiteljem so se naloge določile, in tako jih je več izdelalo euo in (i«(o vpianaiije. Jaz pa bi rekel, da uaj «i vsaki prostovoljno izbere snovo ali (cmo o tej ali uni reči, kakor sc mu zdi dobro in polrebno. Naloge naj bodo proste. Učitelji, posebno mladi, naj si s čitanjcm pedagogičnih knjig in šolskih časopisov obeh jezikov nabirajo in množijo potrebne vede. Tibostanja ni; kdor ne naprcduje, zaostaja. Priporoeam, da bi ee osnovala okiajna šolnka knji/.iiica. IVazoči učilclji pravijo, da v sedatijcm času to ni mogoče, ker učilelji od Hvojili lastnih žuljev ne morejo kaj darovali; drugega vira in ponioči pa še ne vemo. Sole se bodo prcstrojile. Vsaki razred bode imel tii razdulke, vsaki razdclek dva skupka, vsaki skupek lctne tečaje. Učitclj pa naj vcndar na to -gleda, da bodc svoje učence po različnosti prinicrno ua vsaki stopnji razdclil, da jih ne bode imel na eni preinalo, na diugi pa preveč. Težko bode (edaj, kako bi učitelj ravtial, da bi pri (olikih stopnjah svoje učence zmii-out korisdio in z uapclim duhom ohranoval. Učilelj naj za vsaki teden naprej preminli, kaj bode prednašal; naj si učno snovo od lahkega do težkega vravnava in naj fina tako rekoč učni dnevnik. Uk naj si tako razdeljuje, da lcžji nauki, kteri dušuitn močem več truda ptizadevajo, pridejo v pcrvih urah na versto; učitelji naj se tedaj terdno ravnajo po urorazdcluiku šoltikega reda. Učitelj naj šolske nauke, kolikor mogoče, veže in edini. Tako obsega n. pr. slovniški uk ne satno golo slovnico, ampak kazalni poduk, gladko, lepoglasno umno čitanje, pravopis in spisje. Lepo in igraje napreduje uk, kjer se tako podučuje. Berilne vaje 80 same rebrovje; učitelj naj jih s mesom obleče, lepo upodobi in oživlja. Samo čitanje berilnih vaj eden za drugim je prazno. Olroci naj ee v lepih besednih izrazih vadijo pripnvedovati, kar je priprava k spifiju, tako jim bo beriln kaj hasiiilo. Vse naj se pa (udi, kolikor je inogoče, kaže v podobab. Vsaka šola naj itna za to pndebna učna sredstva, podobe živalslva, rastlinstva, ludstva, zemljevide itd. Pri živalstvu naj se otroci vadijo, da eo usmiljeni do živali. Kjer že ai takih učnih sredstev, bode že preskerbel krajni šolski svet, ki bode začel delati. Pričujoči učitelji pa dvomijo nad darežljivosljo krajuih svetov. Otroci naj ponavljajo in povejo, kako sc besede v slavku pišejo, da ne tako uče pravopisja. Za spiHJe naj itnajo otroci zato priinerne knjižice, v ktere izdelanu spine snažno in lcpo pišcjo. Vbijanjc slovniškili pravil jc inelianizcni. Učitelji se sponiinjajo zasluženega rajnkega Šelandera, kleri je (ako Hvoje ,,Spracblehre" obdeloval. Vse drugo je prazno klalcnjc, le vaje, to je pravo. So učitelji, ki rečejo: Jaz eetn pa le po taki poti učence tudi do natnenjenega kraja privodil, in gladko so rai odgo- varjali pri sprašcvatiji; ali, Ijubi nioj, čc se pa tak učni način pregleda, kako medel je! Števili naj se, kakor nam kažcjo naše izvcrstne pomočne knjige, ne pa dolgočasno in enolično, p.: Štej ti, zdaj pa ti, itd., ampak naloge v prašanjih otrokom primerne naj se dajejo, ktere se etrinjajo z otroško pametjo in z njih okrožjem. Učitelj naj ima lepih, kralkot-asnih in zanimivih številskih nalog na izbeio. Sipati jih more tako rekoč po šoli, se ve, z lepim čistim govorom in ne preveč po dornače; drugače je nauk dolgočasen, otroci so netnirni in ne pazijo. Učitelj ne sme biti v šoli nialomisleč in malogovoren. Po govorjenju v šoli se šolski mož naj hitreje spozna. Kotnur ni prirojeno, da bi bil zgovorcn, naj se tega marljivo vadi v pornočnih knjigah. Kar zadeva lepopiaje, ni ravno tieba za to posebne ure, ampak tirja naj se, da vse, kar učcnci pišejo, tudi lepo pišejo. Ko učitclj razloži ponamenne pismenke, inora pisanje združevati z vajami v spisju. Napačno pa ni, če učitelj za zgled predpis na tablo napiše, da ga učenci dobro pregledajo in , kolikor mogoče, tudi tako prepisujejo. Učitclj naj tedaj sam preniišljuje, kako bi njegov nauk iniel več vspeha in napredka. Kar tiče povesstnico, imamo v berilnih vajah priliko, da otrokom razkladamo dogodke, umetnosti in znajdbe itd. Učilelj naj učencem kaže slavna Ijudstva in osebe, klere so se odlikovale za svoj kraj in narod, ter naj jim njihove lepe zglede na serce polaga; kaže naj, da je vdanost do vladatja, do prednikov podlaga občnega blagostanja. Človek, ki ue spolnuje ne božje, ne deželske postave, pride v kazen in sramoto. Ucitelj naj vpraša : Olroci, kako se bodete vi vedeli, da bodete Bogu dopadljivi, da bodete vedno niirno in ssečito živeli ? — Tako naj učitelj v ottoških sercab zbuja Ijubezen do Boga in sploh do vikših. Tudi sadjereja, bčelarstvo, sviloreja naj se kolikor mogoče nči, kakor tudi pelje vadi. Veliko bi se še pngovorili, pravijo učitelji, ali easa ni več; jutri je nedelja, in vsaki more biti pri evojih orglah. — Če ti bode, ;,Tovarš", po volji, ti bodetn še zanaprej naše zbore naznanjal, se ve, le,,v kratkem ;*) sedaj pa srečno, moj Ijubi ,,Tovars"! J. Ž. Iz černomlja. Slavna c. k. vladaje 12. februarja 1.1. ,,Pravila učiteljskega društva v Černomlji" **) poterdila. Osnovano društvo bo itnelo tedaj svoj pcrvi zbor 3. marca t. I. ob 10. uri dopoldne v četertem razredu glavne šole v Černomlji. Na dnevni red pride: 1. Kaj je vzrok, da učitelj, ako je še (ako marljiv, ne more pri svojih nčencih doeeči tistega napredka, kterega želi, — zlaati v tiašcin šolskem okraji, — in kako bi se temu nekoliko pomagalo. 2. Kako naj bi se obdelovala Praprotnikova ,,Slovuica za pervence" v posameanih razredih, in koliko učilnih ur naj bi se obernilo na tcden v ta namen? 3. Posamni nasvetje društvenikov. 4. Volilev odbora. •) Vam bodemo prav hvalcžni za tu! Sploh želinio, da bi se naši bratje na Btajcrskem, Koroškem, Primorskem i. t. d. večkrat zglaševali v našem listu. Bdinimo se! Vredn. •*) Pravila ta prinese ,,Tov." drngopot. Vredn.