53. štev.
V Ljubljani, dne 16. decembra 1922.
Leto
NOVA pravd;
Uredništvo In uprava v Liubliani, Gradišče št. 7, levo. — Telefon št. 77. — Naročnina 3 din. na mesec. — Posamezna številka stane 75 para.
po dosovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini.
J
Anton Brandncr, narodni poslanec:
Napredni bSok in demokrati.
Demokrati so v zadnjem času začeli razmišljati o ustanovitvi naprednega bloka. Očividno si predstavljajo napredni blok kot rezultat koncentracije naprednih sil, s katero dr. Kukovec že mesce agitira po Štajerskem. Isto vlogo kakor klerikalci v takozvani Zvezi delovnega ljudstva, bi radi igrali demokrati v naprednem bloku. In sicer naj bi se taki bloki ustanavljali povsod tam, kjer je v nevarnosti mladinska naprednost, kakor n. pr. v Ljubljani, pa tudi tam, kjer je ogrožena narodnost, kakor n. pr. v Mariboru, Ptuju in drugod.
Priznati moramo, da so si demokrati stvar lepo zamislili in da niso s »triki« nikdar v zadregi, kadar čutijo, da jim bije zadnja ura. Napredni blok bi imel namreč predvsem ta namen, da demokratsko stranko, ki se je glede naprednosti in demokratičnih načel vseskozi kompromitirala, zopet rehabilitira. S pomočjo drugih resnično naprednih in demokratičnih strank bi demokrati radi izbrisali vse krivice, ki so jih v zadnjih letih zagrešili nad našim ljudstvom v škodo naroda in države. Ker vemo, da demokrati reflektirajo tudi na sodelovanje riarodno-socijalistične stranke, jim hočemo naravnost povedati, kaj mislimo mi, narodni socijalisti, o ta-kozvanem naprednem bloku.
Predvsem je treba naglasiti, da je med naprednostjo in naprednostjo velika razlika. Demokrati so dosedaj v dejanjih dokazali, da je njihova naprednost samo prazna fraza, ki je v kričečem protislovju s politično prakso demokratske stranke. Ako je v nevarnosti taka naprednost, tedaj to ne pomeni nikakšne škode, marveč celo korist za konsolidacijo naših političnih razmer. K naprednjakom v pravem pomenu besede pa tudi onih ne moremo prištevati, ki se sicer načeloma izjavljajo za napredni svetovni nazor, pa se pri tem v socijalnih vprašanjih drže nazadnja-
ka ali reakcionarnega mišljenja.
škt
Kdor negira socijalizem, ta je reakcijo-narec skrajne vrste, kajti razvoj človeške družbe gre v socijalistično smer, tako da danes tvori socijalistično nazi-ranje bistveno sestavino naprednega svetovnega naziranja. Pred tem dejstvom si ne smemo zapirati oči, ampak naša dolžnost je, da ta razvoj pospešujemo. Neglede na to pa stojimo vendar bliže onim meščanskim krogom, ki zastopajo napredni svetovni nazor, nego onim, ki so udani klerikalizmu, ki je naravnost antipod socijalizma.
Pri preteklih občinskih volitvah v Ljubljani smo pokazali, da je mogoča kooperacija n aro d no-so cij a lis t i čne stranke tudi z meščanskimi krogi, ako je za to dana skupna podlaga, ki odgovarja načelom socijalistične stranke. Skupina dr. Ravniharja je v Zagrebu obsodila režim in se zavezala na podlagi zagrebške resolucije boriti se proti sedanjemu režimu, ki je vseskozi protisocialističen, delovnemu ljudstvu sovražen. Ta napredna skupina je izstopila iz demokratske stranke in ji kot režimski stranki napovedala boj. Brez teh pogojev bi bilo vsako sodelovanje izključeno, ker smatramo za glavnega krivca sedanjih neznosnih razmer v prvi vrsti demokratsko stranko, ki je v socijalnih, kulturnih, gospodarskih in ustavnih vprašanjih pokazala najreakcijonarnejše lice. Napredni blok je mogoč samo na podlagi zagrebške resolucije in sicer tak blok že obstoja, to je »Jugoslovanska zajedniea«. Za one napredne stranke, ki ne sprejmejo načel zagrebškega kongresa, v tem bloku ne more biti mesta. Na to pa niti misliti ni, da bi se odrekli zagrebški resoluciji in pristali na program režimske demokratske stranke.
Kar se pa tiče narodnega momenta, ki pride v poštev v naših obmejnih krajih, pa; je treba nagiasili sledeče: Demokrati ko namenoma vpeljali za mestne občine tak volilni red, ki daje večinski stranki absolutno moč nad manjšino, ki postane brezpomembni či-nitelj. Isto velja tudi za oblastne skupščine v slučaju, da bo Slovenija razdeljena v dve oblasti. Ako demokrati danes kriče, da se morajo- narodne stranke, ki so napram Nemcem v obmejnih krajih v manjšini, vsled nemške nevarnosti združiti, jim mi odgovarjamo: Zakaj pa ste vpeljali takšen volilni red, ki daje Nemcem možnost zagospodovati v naših mestih? Zakaj se ogrevate za razdelitev Slovenije, če vnaprej veste, da bi prišli Nemci v mariborski oblasti do odločilnega vpliva? Mislimo, da imamo v narodni državi .pravico zahtevati, da se dela taka politika, ki ni v škodo naši narodnosti. Ako pa simo brez zaščite, kot smo bili v stari Avstriji, je to zelo slabo spričevalo za naše sedanje državotvorce, posebno za našo demokratsko stranko, ki je tak volilni red izdelala in uveljavila. Ministri, ki delajo tako protinarodno politiko, spadajo pred ljudsko sodbo. Obračunati se mora ž njimi tako, kakor se je obračunalo v Bolgariji in v Grčiji.
Demokrati, ki imajo danes vso moč v rokah, bi morali skrbeti za tak volilni red, ki ne daje Nemcem več pravic, nego so jih imeli v stari Avstriji. Današnji volilni red pa daje Nemcem celo zakonito nadvlado- nad Slovenci v naši lastni narodni državi. Izključni efekt tega volilnega reda je ta, da se sili druga stranka v zvezo z kompromitirano demokratsko stranko. Mi tako zvezo odločno odklanjamo in to tembolj, ker stojijo demokrati na stališču, da je socijalistična stranka na narodni podlagi nepotrebna. Naj se demokrati le družijo z internacijonalci, s katerimi so sedeli skupaj v vladi, mi se z njimi ne bomo družili. Dr. Žerjav je svoj čas zapisal, da spada delavstvo v internacionalo in da mora izginiti ali narodno-socijalistična ali pa demokratska stranka.
S takimi strankami, ki imajo tako zmedene pojme o idejah narodnega socijalizma in katerih edini cilj je uničiti narodno-socijalistično stranko, se narodni socijalisti ne bomo družili! V tem oziru naj mladinski demokrati ne delajo nobenih iluzornih načrtov.
K. Žnuderl — Maribor.
Moje pojasnilo.
(Nadaljevanje.)
Socijalizem je gibanje k zadružnemu družabnemu življenju, ki je naperjeno proti sedaj vladajočemu kapitalističnemu sjvetovnitmu režimu. Socijalizem, ki ga najdemo že v prazgodovini človeštva, torej ni nič novega, pač pa so nove metode njegovega razvoja. Zlasiti kar se tiče nacijonalne-ga socijalizma zaznamujemo zelo važne reformacije, popolnoma prilagodene modernemu političnemu boju današnjega časa, dočim se drže Marksisti še vedno starega programa krvave revolucije. In to pa tem bolj, ker se ozirajo na veliko revolucijo ruskega boljševizma, ki je največja akcija, kar jih imamo zaznamovati v zgodovini socijalizma. Vendar pa se je tudi tu pokazalo, da ne zadostuje samo uničenje krivičnega režima, nego da je treba zdrave podlage in dovolj sposobnih oseb, da upostavijo na isto mesto nekaj poštenejšega in trajnega. Na to Ljeninovi sovjetski generali niso mislili, zato je nastala posledica, da je padla produkcija živil in povzročila grozno lakoto v manj prometnih pokrajinah ter zahtevala neštete žrtve. In gospod Ljenin še do danes ne more zadeti tistega programa, ki bi omogočal srečnejše socijalne razmere. V tem
se pač dovolj jasno kaže, kako nespametno je podreti hišo, predno imaš na razpolago dovoli materijala za zgradbo druge. Zato je čisto naravno, da se v dosego srečnejših časov dela na drugi podlagi. Potrebno je delati z preobrati, toda začeti je treba tam. kjer je najpotrebneje. In že narava sama kaže, da zahtevajo današnji časi mnogo znanja. Vsak neuki posameznik naj izvede najpoprej preobrat v svoji osebi, skrbi naj za to, da zgine iz njegove glave temna noč nevednosti, ter da se v njej naseli svetloba znanja, ki ga zahteva sedanja doba. Zato je pozvana inteligenca, da se začne gibati tudi izven svojega poklica ter učiti nevedne tovariše. Že v zadnji številki sem povdarjal, da so srednji sloji, kamor spada tudi pretežni del inteligence, največ krivi na tem, da je svetovna moč politike v rokah buržujev. Mislim, da trdim popolnoma pravilno: kdor ni proti socijalnim hibam, ta jih vstvarja in pospešuje. Izgovor: jaz nisem za, pa tudi ne proti, je javna laž, kajti tudi tu veljajo besede: kdor ne dela, naj tudi ne je. In vendar bi vsakdo izmed teh, ki se tako izgovarjajo, hotel živeti tudi v novem svetu socijalne pravičnosti. Zato pozivamo vso inteligenco na delo, na pošteno delo brez diktature in birokratizma, na delo za socijalno pravičnost. Kdor pa tega noče storiti, temveč dela proti, ta se naj zapiše med zaščitnike hudobije in tiranstva.
Kako žalostno je gledati cele množice organiziranega delavstva, od katerih niti eden ne ve, čemu da je pravzaprav organiziran. Ve sicer, da se je dal vpisati in da je treba za organizacijo tudi plačevati nekaj prispevkov, vendar gre to že z velikansko težavo. Marsikateri ima sicer za pijačo mnogo več cvenka kakor za organizacijo, vendar pa bi hotel biti prvi deležen srečnejše bodočnosti. Naletel sem na več shodih na deželi na kmete, ki so me povpraševali, zakaj da morajo plačevati davek. Neverjetno, toda vendar res. In ko sem jim pojasnil, da se s tem davkom vzdržujejo državni uradniki, ki ne morejo ob enem sedeti v uradu in orati na njivi in vendar morajo jesti in se oblačiti itd., tedaj so mi ti ljudje priznali: »Tega nam pa dosedaj ni še nikdo povedal.«
Zalibog da je tako. Ako se pojavi na shodu klerikalni govornik, bo udrihal zgolj po samostojnežih in še drugih naprednjakih, ter strašil poslušalce s hudičem in kaznijo božjo; samostojnež se bo zaletaval v klerikalno duhovščino; socijalni demokrat v črne farje in liberalne kapitaliste, in tako je >es govor pravzaprav le golo psovanje vsakokratnih političnih nasprotnikov. V slučaju pa, če hoče pošteni govornik razvijati program, ga začne kaka nahujskana tolpa izzivati, dokler ne pride do psovanja ali celo pretepanja, kar konča šele potem v slavljenju časo-pija one politične stranke, ki je tak incident povzročita. Narod ostane po-hujšan in nedostopen do lepih naukov, kriči in kritizira ter vali krivdo na one, ki mu hočejo dobro; koritarji in buržuji pa se iz srca smejejo takemu političnemu cirkusu.	(Dalje prih.)
Politične vesti.
Politični položaj.
Nova vlada še ni sestavljena. Pašič je dobil od kralja nalogo, da sestavi novo vlado. Mešetaril je cel teden in nazadnje je vrnil kralju mandat. Kralj ga je zopet poveril, da naj sestavi vlado in stari »veliki državnik« Pašič mešetari sedaj dalje. Listi poročajo, da bo tudi sedaj vrnil mandat kralju, in da ga bo potem kralj tretjič poveril, da sestavi vlado.
Naša država je silno bolna. Naše gospodarstvo leži na tleh, naša valuta
je vsak dan manj vredna, ljudstvo trpi in je nezadovoljno do skrajnosti. Ravno tako žalosten je naš zunanji položaj.
V naši zunanji politiki smo prišli tako daleč, da sc nas sploh več ne upošteva. da se z nami enostavno komandira, in kar je še najbolj žalostno, da se iz nas naravnost norčujejo.
Pri tako obupnem položaju bi človek vsaj mislil, da se bo našlo nekaj resnih ljudi, ki jim je država pri srcu, ki imajo vsaj nekaj usmiljenja s tem dobrosrčnim, ubogim jugoslovanskim ljudstvom. Kakor izgleda, čakamo zastonj na odrešenje. V teh resnih dneh se odigrava v Beogradu igra, ostudna in odurna, ki je mogoče zgodovina nobenega drugega naroda ne pozna. V tem težkem času, ko leži država na smrtni postelji, praznuje strankarstvo tam doli v Beogradu prave orgije. Nihče se ne zmeni za državo, nihče se ne spomni obupanega naroda, vse hiti in intrigira, da reši osebne dobičke in pridobi kar največ svoji stranki.
Poročali smo že v zadnji številki, da se je ostavka vlade pričakovala, da pa je prišla kljub temu prezgodaj.
Dogodki so našo trditev potrdili. Sedaj se pa tudi popolnoma jasno vidi, zakaj je prišla ta zgodnja ostavka vlade. Jasno pa je že danes tudi, zakaj Nikola Pašič ni mogel sestaviti vlade, ko je dobil prvo poverjenje od kralja, zakaj je ne bo mogel sestaviti niti po drugem poverjenju in zakaj čaka na tretje poverjenje. Pašič ni samo ministrski predsednik Jugoslavije, on je tudi šef radikalne stranke. In radikalna stranka mu je več, kakor Jugoslavija, pa še Jugoslavija, ki ni taka, kakor si jo želi radikalna stranka.
Ko bo tako Pašič dvakrat poročal kralju, da mu ni bilo mogoče sestaviti nove vlade, ker ne najde nobene večine, bo potem predlagal, naj se ne sestavi vlada, ki bi morala izdelati kake zakone — zato se rabi večina v parlamentu, temveč naj se samo sestavi vlada, ki naj razpusti parlament in izvede nove volitve. In s tako vlado v kateri bi sedeli samo radikali, bi potem izvedel gospod Pašič volitve. Te volitve bi potem imele nalogo, da prinesejo radikalni stranki večino in s tem vso moč v državi. G. Pašiču ni na tem, da bi ozdravil naše bolne razmere, njemu je samo na tem, da dobe radikalci moč. Kaj bodo potem s svojo močjo delali, to smo imeli priliko zasledovati v zadnjih štirih letih.
Ta igra pa je tem bolj frivolna in ostudna, ker enostavno ni res, da bi se ne mogla sestavit vlada, ki bi imela večino. Res je sicer, da je sestava nove vlade na podlagi, kakor je bila sestavljena zadnja vlada, nemogoča. Prejšnjo vlado so tvorili radikali in demokrati. Demokratska stranka pa je med tem razpadla in s tem je postala kombinacija radikalov in demokratov nemogoča. Pač pa se je stvorila z razpadom demokratske stranke druga možnost sestaviti novo vlado, ki bi jo podpirala večina poslancev. Seveda bi v tej vladi ne bilo g. Pašiča, pa tudi ne gospodov Pribičeviča in Žerjava. Toda ti gospodje so si vtepli v glavo, da brez njih enostavno ne gre. Oni morajo biti v vladi in ako ni njih poleg, naj vzame raje celo državo hudič.
Mogoče nam prinesejo prihodnji dnevi boljše vesti, vesti, da so se nakane Pašiča izjalovile, da se je v zadnjem trenutku vendarle krenilo na pravo pot.
Politika Hrvat, bloka je v zadnjem tednu stopila na pot, ki utegne privesti Hrvate v par dnevih v Beograd. Ako pa se Pašiču posreči, da izpelje svoje nakane pred prihodom Hrvatov v Beograd, oziroma da se merodajna mesta nočejo ozirati na Hrvate, potem ne vemo, kaj nam prinese bodočnost. Eno lahko trdimo, dobrega nič.
Spletkarije za volilno vlado. — Ta
akcija se nahaja v zelo akutnem in zamotanem položaju, o katerem danes žal ne moremo govoriti. — Ker pa je pričakovati, da se bodo naši demokrati pozneje zopet širokoustili, jim obljubimo že danes, da bomo o tem, kar smo hoteli povedati sedaj, izpregovo-rili odkrito o pravem času in našim mladinoin pošteno zavezali usta.
Škandalozna volilna zveza. Dunajska »Arbeiter-Zeitung«, glavno glasilo avstrijske socijal-demokratične stranke, piše o ljubljanskih občinskih volitvah: »V Ljubljani sc je volil nov občinski svet. O priliki teh volitev se je stvorila najbolj čudna koalicija: namreč kleri-kalno-komunistična lista, kateri se je pridružila odpadla socijalistična skupina (skupina okoli Zarje). To škandalozno volilno zvezo komunistov s klerikalci ne opraviči niti želja, da se porazi demokrate, in to tem manj, ker je razcep v demokratski stranki uničil vsak up na demokratsko zmago. Skupina okoli Zarje je bila radi udeležitve karana tako od okrajne organizacije v Mariboru, kakor od centrale v Beogradu. Tudi novi komunistični list »Borba« v Zagrebu ni bil navdušen nad to »ko-munitsično« akcijo. Kaže pa vendar, do kake stopnje neznaeajnosti se znajo razviti komunisti.«
Taka je sodba nepristranskega in enega najuglednejših socialističnih listov o naših komunistih in gg. Periču in Kocmurju. Iz tega naše delavstvo prav lahko vidi, kam ga bosta privedla komunistična voditelja Perič in Kocmur. Cel svet se bo norčeval iz našega delavskega gibanja.
Mussolini in naši državotvorci. Ko
se je vračal pretekli teden naš zunanji minister dr. Ninčič iz Lausanne v Beograd, se je sestal v Milanu z Mussolinijem, ki se je ravno peljal v London. Sestanek se je vršil torej ravno v dneh, ko je odstopila Pašič-Pribičevič-Zer-javova vlada in kajpada, sta ta dva politika tudi govorila o tem .predmetu. Mussolini je rekel dr. Ninčiču, da mu je jako žal, da so odstopili Pašič, Pribi-čcvič in Žerjav ter je izrazil iskreno željo, da bi ti gospodje zopet prevzeli vlado v Beogradu. Mussolini je torej s Pašičem, Pribičevičem in Žerjavom silno zadovoljen. Mussolini pozna svoje tiče in si srčno želi, da bi vladali ti ljudje še nekaj časa, kajti potem mora iti Jugoslavija, tako kalkulira on, čisto gotovo k vragu. Kaj, če bi mi te ljudi, ki jih Mussolini tako ljubi, posodili za nekaj časa Italiji?!
Svetovni pregled*
Londonska konferenca.
V soboto so se sestali v Londonu ministrski predsedniki Anglije, Francije, Italije in Belgije. Ameriški poslanik je rekel, da je to najvažnejši sestanek, kar se jih je vršilo po mirovni konferenci. Saj se bo vendar moralo tu skleniti, kaj naj bo z Evropo. Na Silvestrov dan poteče moratorij, ki je bil poleti dovoljen Nemčiji in sedaj sc mora v Londonu skleniti, kaj se bo zahtevalo od Nemčije in kako mislijo sedaj nave-
Ljubavni doživljaj gospoda Origonja.
(Konec.)
Majka božja! Moji občutki v tem trenutku! Ah je v telesu s kristalnobelo poltjo in kostanjevimi lasmi bivala duša temnejša in zlobnejša od same noči! Ah sem bil brez nadeje rešitve na milost in nemilost izročen sili vraga v ženski podobi? Pettisoč dolarjev! Ravnotako bi bila mogla zahtevati od mene milijonski znesek. Zakaj sem se sploh podal v to strašno deželo? Zakaj sem se kljub svarilu brez varstva podal v nevarnost in se dal ujeti v spretno nastavljeno past rafinirane blondinke. Take in enake misli so vrvele v meni, ko mi šine v glavo rešilna misel. Blondinka mi z izrazom, polnim zaničljivega zasmeha zakliče: »No, kako se glasi vaš odgovor?« Uprem svoj pogled vanjo; iz mojih oči je mogla brati vse zaničevanje, ki jo je zaslužilo njeno izsiljevanje in pravim: »Saj niste pri pameti. Ko dospemo v New York, boste sedli v zapor vi, ne pa jaz.« Zasmehujoče mi odvrne: »Petnajst minut imate še časa za
dene države o vprašanju vojne odškodnine od strani Nemčije.
Nemčija sama je stavila predlog, kako bi ji bilo mogoče plačati vojno odškodnino. Ta predlog temelji v glavnem na velikem mednarodnem posojilu, ki bi se dovolilo Nemčiji in za čegar obrestovanje bi garantirala nemška industrija. Dalje predlaga Nemčija, da se ji naj dovoli, da nekaj let ne plača nič, ker le tako ji bo mogoče popraviti svoje uničeno gospodarstvo. Kakor nam povedo zadnja poročila, je bil ta nemški predlog odklonjen. Medtem ko je Anglija izjavila, da bi se o predlogu dalo govoriti, so ostale tri države rekle, da nemški predlog ne nudi nobenih gotovosti in da je Nemčija sama kriva, če ima slabe gospodarske razmere. Francoski ministrski predsednik Poincare je stavil predlog, da je treba Nemčijo prisiliti k plačilu s tem, da se zasede ruhr-sko ozemlje, dokler ne bo dana kaka druga garancija. Anglija je bila proti temu predlogu, češ, angleška javnost se bo takemu postopanju uprla. Vsekakor je konferenca dokazala, da državniki niso edini. Mussolini, ki je bil tudi navzoč, je angleškim časnikarjem povedal, da- se bo od Nemčije doseglo plačilo le v tem slučaju, ako bodo državniki edini. Ker ni prišlo do edinstvenega naziranja, kako se naj postopa proti Nemčiji, je bila konferenca že v pondeljek zaključena in se bo nadaljevala šele 2. januarja. Tedaj mislijo povabiti v London tudi malo entento.
Sedaj najvažnejše svetovno vprašanje torej ni bilo rešeno. Bojimo se, da ga bodo zavlačevali tako dolgo, da bo prepozno!
Poljska.
Volitev novega predsednika. V soboto je izvolil poljski parlament novega predsednika poljske republike. Za predsedniško mesto je bilo 5 kandidatov. Šele pri peti volitvi je dobil eden od kandidatov potrebno večino glasov. Izvoljen je bil z 289. glasovi dosedanji minister zunanjih zadev Narutowicz. Vseh poslancev v Poljskem parlamentu je 550 in sicer v sejmu 444, v senatu 111.
Novi predsednik poljske republike Gabriel Narutowicz jc 52 let star. Študiral je tehniko in živel kot inženjer v Švici. Bavil se je z vodnimi zgradbami. Nekaj časa je bil tudi profesor na tehniški visoki šoli v Curihu, ob enem pa je bil predsednik renske intcraliirane komisije, ki je vcenjevala vodne moči reke Rhein. Pred dvemi leti je postal minister za javna dela. Ko je odstopil Skirmunt jc postal njegov naslednik v ministrstvu za zunanje zadeve.
Predsednik Narutovvicz pripada liberalnim levičarjem in stoji poljskim so-cijalistom precej blizu. Pravijo, da je tudi zaupnik bivšega predsednika Pil-sudskij-a.
Bolgarija.
Nemiri. V Bolgariji so nastali pretekli teden precejšnji nemiri in vsi listi so bili polni novic o bolgarski revoluciji. Zgodilo pa se je sledeče: Ma-cedonski četaši so zasedli mesto Cu-stendil, ki je oddaljeno od glavnega mesta kakih 90 km. Cetaši so hoteli obračunati z ministrskim predsednikom
pomislek. Vašo odločitev mi povejte šele, predno dospemo na postajo.« Tiho sem jo ves čas motril z ledenomrzlim zaničevanjem. Iz torbice je vzela uro in jo držala v roki. Po preteku vsakih pet minut me je vprašujoče ogledovala s svojimi modrimi očmi. Bil sem ves čas popolnoma tiho. Naenkrat zapelje vlak v postajo. Ona vtakne uro za pas. »Prepozno!« vzklikne.
Dober dihljaj in že je storila nekaj, kar bi me sicer navdalo s povsem drugačnimi občutki. Odpela si je namreč bluzo, spravila svoje lase v nered ter se z nekoliko dvignjenim krilom vlegla na divan. V tistem hipu je že odprl sprevodnik vrata kupeja, ona pa je na ves glas pričela kričati:	»Sprevodnik,
ta gospod naj se brez odloga izroči roki pravice! S silo me je hotel onečastiti! Hvala bogu, da ste prišli še pravočasno!« Po teh besedah je padla v navidezno, rafinirano izvedeno omotico. Sprevodnik je dal takoj s svojo piščalko posebno znamenje in je stopil v kupe. Brzih nog sta mu sledila dva neunifor-mirana moža, domnevno detektiva. Ko
Stambulijskijem, ki se je pred kratkim ko je obiskal našo vlado v Beogradu, izrazil napram beograjskim novinarjem, da Bolgarija ne misli več na Ma-cedonijo in da Macedonce privošči Srbom.
Zmeda je nastala, ker je bila pretrgana med Custendiloin in Sofijo vsaka zveza in se pravzaprav ni vedelo, kaj se dogaja.
Vlada je takoj poklicala na pomoč kmetske organizacije, ki so- se pozivu takoj odzvale. Medtem pa se je posrečilo ministru Tomowu, da je zopet osvobodil Čustendil. Vlada je nato takoj obvestila kmete, da je nevarnost pri kraju, vendar pa je bilo nekaj sto oboroženih kmetov iz severozapada na potu. Ko so prišli v Sofijo, so napadli takoj kolodvorsko restavracijo. Potem so šli pred demokratski klub in ga razdjali. Del kmetov je vdrl v trgovinski del mesta ter ga oropal. V mestu je zavladal velikanski strah in trgovci so takoj zaprli svoje trgovine.
Drugi dan so imeli kmetje shod, na katerem je govoril minister Daskalov, ki jim je povedal, da mora vladati v Bolgariji z ozirom na lausansko konferenco, mir. Kmeti so se pozivu odzvali ter so zapustili mesto. S tem sta bila mir in red zopet vspostavljena.
Avstrija.
Avstrija dobi posojilo.
Dolgo se jc vleklo, nazadnje je vendarle prišlo. Avstrija dobi posojilo ,520 milijonov zlatih kron. Za to posojilo bodo garantirale Anglija, Francija, Ce-hoslovaška, Švica in Italija. Te države pa bodo poslale na Dunaj tudi svojega zastopnika, ki bode strogo pazil, da se porablja denar samo zato v te svrhe, za kar so ga namenili poroki. Avstrijski parlament je že sklenil storiti vse, kar zahtevajo navedene države in pokoriti se popolnoma ukazom njihovega zastopnika, ki bo prišel na Dunaj. Avstrija je prišla torej popolnoma pod komando in bo morala delati tako, kakor bodo hoteli drugi. Prva posledica bo, da bodo morah odpustiti zaenkrat 50.000 državnih nameščencev. Druga, da bodo‘razpisali strašno visoke davke. Tako zahtevajo države, ki garantirajo za posojilo.
Nove volitve. Nove državnozborske volitve bi se morale vršiti šele oktobra 1923. Z ozirom na državno posojilo, ki bo prineslo prebivalstvu velika bremena in ga bo s časom vzlovo-ljilo, mislijo razpustiti že sedaj parlament in razpisati začetkom 1. 1923 nove volitve. Meščanske stranke, ki imajo sedaj večino, se namreč boje, da bi bile posledice posojila do oktobra 1923 že take, da bi ljudstvo volilo trumoma socijaliste in bi tako dobili ti večino. Socijalisti so se borih ves čas proti posojilu ter kazali na strašne posledice, ki jih bo prineslo prebivalstvu.
Industrijska kriza. Avstrijska industrija preživlja težko krizo. Obrati se ustavljajo, delavstvo se odpušča, brezposelnost raste od dne do dne. Z velikanskim padcem nemške marke so postali proizvodi nemške industrije, napram avstrijskim tako ceneni, da so izpodrinili popolnoma av-
sta bila v kupeju tadi ta dva, sem dvig-nivši desnico — s povdarkom izprego-voril: »Zenska, ki jo vidite tu ležati, laže; ona je lahkoživka in nič drugega! Prosim vas, gospodje, da pobližje pogledate smodko, ki sem jo prižgal takoj, ko sem vstopil v ta kupe. To je italijanska smodka, ki ima dolžino 12 cm. Ves pepel smodke je še na njej. Prosim vas, blagovolite to ugotoviti in mi obrazložiti, kako bi bilo to sploh mogoče, če bi bil tudi samo poskušal to storiti, česar me dolži ta ženska!« Crez dobrih pet minut nato je korakala Miss Burnham v zapor. Jaz pa sem se podal z enim od detektivov v bližnjo krčmo hladit razburjene živce. Pri čaši vinca pa je rekel detektiv: »Bog naj me zavrže! Izborno ste dokazali svojo nedolžnost! Na las ste bili na tem, da vas vtaknejo v petletni zapor. Kaj je že zahtevala od vas?« »Pettisoč dolarjev! In kaka kazen bo po vašem mišljenju doletela njo?« Amerikanski detektiv je smehlja-
draga in kupci se je izogibljejo. Toda z Avstrijo ne konkurira uspešno samo Nemčija, temveč je tudi angleško in češko blago ceneje od avstrijskega. Tako izgublja avstrijsko blago svoje odjemalce.
Ogrska.
Policijsko nadzorstvo nad politično nezanesljivimi. Mogoča odprava pisemske tajnosti. Ogrskemu parlamentu je bil predložen zakon, ki naj bi vzel ogrskim državljanom vso svobodo. Grofovska porodica, ki je zavladala s pomočjo katoliške cerkve na Ogrskem, razvija nad ljudstvom najhujši teror, ki se da primerjati edinole še z nasiljem, ki so ga uvedli na Ruskem boljševiki. 2e sedaj je bilo ljudstvo brezpravno, toda to grofom in škofom ni zadostovalo. Oni hočejo uničiti vsakogar, ki bi si upal le malo drugače misliti, kakor oni sami. Novi zakon bo dal vladi pravico, da ali izžene ah zapre vsakogar, ki bi ji bil sumljiv. Zakon pravi, da so sumljivi vsi oni, ki ne spoštujejo političnih in verskih čustev; potem vsi oni, ki so proti veri, proti družini, proti današnjemu družabnemu redu itd. Zakon daje vladi pravico, da lahko odpira pisma vseh onih, ki so proti veri, proti družini, proti današnjemu družabnemu redu itd. Zakon daje vladi pravico, da lahko odpira pisma vseh onih, ki so sumljivi. S tem zakonom bo dana vladajočim grofom moč, da zatro vsako zdravo ljudsko gibanje, da nihče ne bo smel ziniti besedice proti vladi, ki bo delala, kar bo hotela. Madžari so bili znani kruteži, s tem zakonom pa so prekosili vse. Svetovni listi, ki prinašajo to namero, pravijo, da bo ta zakon kaj malo pomagal grofom in škofom. Tudi na Madžarskem bodo počile strune, če jih bodo preveč napenjali.
Turčija.
Preganjanje kristjanov. Komaj so prišli Turki v posest Carigrada, že so začeli preganjati kristjane. Kristjani beže, toda Turki jim zabra-njujejo beg, kjer in kakor le morejo. Dosedaj ščitijo kristjane Angleži in Francozi; toda ko bodo zapustili tudi ti Carigrad, bodo oni reveži, ki niso mogli zbežati, prepuščeni Turkom na milost in nemilost. Za ogrožene kristjane se je zavzel tudi papež, ter naprosil mirovno konferenco, ki zboruje v Lausanni, da poseže vmes in varuje nesrečne kristjane.
Kakih grozovitosti so zmožni Turki, je dokaz to, da. so med svetovno vojno meni nič, tebi nič pomorih nad en milijon Armencev. O teh grozotah se v Avstriji in Nemčiji med vojno ni smelo pisati, ker so bili Turki njihovi zavezniki. Sedaj pa prinašajo nemški časopisi	podrobna poročila o	teh	strašnih
dogodkih. Objave so sestavljene po poročilih, ki so jih pošiljali svoji vladi nemški komisarji, ki so bili med vojno v Turčiji. Eden teh komisarjev, neki profesor, ki je bil v Mosulu, piše, da se še ni na tako grozovit način morilo ljudi, odkar stoji svet. Otrokom so rezali jezike, roke in noge. Kilometre daleč so ležali mrliči. In ti ljudje, katere so tako mučili, niso nič drugega zakrivili, kakor to, da so bili kristjani. Tako se je godilo med vojno v Turčiji; v naših katoliških cerkvah se je pa molilo za	zmago	avstrijskega	in	turškega
orožja! Vprašamo, ali imajo ljudje, ki za	zmago	avstrijskega	in	turškega
še	danes	pravico govoriti o vari in
bogu?
Poročila z dežele.
Sevnica. — Preteklo nedeljo po jutranji maši se je vršil pri nas v gostilni g. Spi-leka shod Narodno-socijalne zveze. Predsedoval mu je predsednik podružnice NSZ tov. Požun. Strokovni tajnik iz Ljubljane je v poljudnih besedah orisal velik pomen organizacije za delavstvo in opisal sedanji položaj delavstva v Jugoslaviji. Tudi se je dotaknil razmer v tovarni bratov Winkle, v kateri gospodari državni nadzornik inž. Guzelj. Po poročilih strokovnega tajnika se je vršila zanimiva debata, iz katere je bilo razvidno, da je inž. Guzelj še pred kratkim
je odgovoril: »S temi lasmi in temi zapeljivimi očmi prav nikaka, če bo le pri zasliševanju imela prozorne nogavice.«
časom vežbal podrejene mu delavce po vojaškem vzorcu, če je hote) namreč delavstvu kaj sporočiti, so morali vsi »antretat« in v vojaški vrsti sklenjeni so čakali na
strijske izdelke. Avstrija je postala
»raport«. Tudi se je ugotovilo, da se inž. Guzelj hoji NSZ kot liudič križa in da preganja zato vsakogar, ki je član te zveze. Shod je sicer mirno in lepo potekel, le škoda, da se ga ni udeležil sain inž. Guzelj, da bi slišal resnico iz ust svojega delavstva. Ker je zadnji čas »Nova Pravda« pisala o skrčenju obrata v tovarni Winkle in o vzrokih tega skrčenja, je dal inž. Guzelj nabiti na vrata svarilo, da bo odpustil vsakogar, ki piše v liste. Svetovali bi mu, naj pusti delavstvo v miru, ker ve za položaj v tovarni še marsikdo, ki ravno ni njegov delavec. Saj se bo o tukajšnjih razmerah kmalu zvedelo še kaj več.
Za naše viničarje.
Kaj vse so viničarji?
Viničarji so falotje, tatovi, roparji, boljševiki in ne vem, kaj še vse drugega. Tako jih titulirajo nešteti gospodarji, vinogradniki. Seveda imam jaz kot predsednik viničarske strokovne organizacije čast, da se tudi mene tituli™ s takimi visokimi imeni in se mi očita, da vzbujam med viničarji zlega duha (nekako anarhijo) proti gospodarjem. Jaz sem se seveda imel dovolj prilike privaditi psovkam, sem že tudi zaman iskal zaščite proti temu na sodišču, ter imam že radi tega zelo uglajena ušesa, vendar pa še nisem tako strpljiv in potrpežljiv, da bi ne videl, kdo je pravzaprav bolj vreden nositi šarže zgoraj navedenih imen. — Stvar je namreč sledeča:	Zgoraj	navedena
imena kažejo na lopovske značaje, ki seveda pripadajo gotovim osebam, ki se jim te lastnosti dokažejo. Toda poglejmo si enkrat jasno v oči in kon-statirajmo, kdo je večji hudodelec. Poglejmo si najpoprej tiste, katere se obmetujc s takimi nesramnimi psovkami. — Najprej si oglejmo viničarje kot take, ki delajo od ranega jutra do poznega večera, v delavnik in ob nedeljah, v poletni vročini in zimskem mrazu z vso svojo obiteljo za to, da pridelajo svojim gospodarjem mnogokrat naravnost neverjetne dohodke, od katerih dobe morda v najsrečnejših slučajih 10 odstotkov kot plačilo za storjeno delo. Kako briljantno se od tega živ.i, se vidi na njihovi obleki, pa tudi na' njihovih obrazih. Najmanj SO odstotkov viničarskih družin nima obleke za zimo, dočim o praznični obleki sploh govora biti ne more. O povoljni hrani, zlasti v teh dveh suhih letih istotakb ni govora. In povišek mezde (taberlia) je pri večini viničarjev, vsaj v Mariborskem pol. okraju, dosegel komaj štiri do šest kron, kar znaša z ozirom na draginjo le 1/10 vrednosti plače (40 v dnine), ki jo. je dobival pred vojno. Pred vojno je delal viničar 5 dni za eno srajco, danes mora delati pri 10 K dnine 30 do 40 dni. — Tega seveda noče nihče uvideti. niti gospodje sodniki tega ne upoštevajo, kajti vsak gospodar se sklicuje na to, da ima viničar njive, si redi krave in svinje itd. Vendar pa je imel iste njive, isto število živine (in 40 v do
1 K dnine) v predvojnem času. In vsak vinogradnik mu je to privoščil, četudi je bila ta dnina zapopadena v enem do
2 litra vina. Danes pa, ko dobi za 1 1 vina 16 do 20 K, se izgovarja, na te dnine (16 do 20 K) dati ne more. — Poglejmo torej stvari malo bolj resno v obraz in konstatirali bomo, da je gospoda, ki trdi, da je draginja goro-stasna, davki previsoki, blago kmečkega izvora premalo vredno, med časom od prevrata sem, to je v teku 4 let, toliko profitirala, da si kupuje vedno več posestev in v mestih hiše, česar bi pri predvojnem razmerju nikdar ne mogla.
Od kod to bogastvo? Gospodje, če imate le iskro poštenja v sebi, boste priznali mojo sodbo, če vam porečem, da ste vsaj polovico tega prejeli na podlagi neopravičenega izkoriščanja svojih delavcev; zato obstoja med temi tako žalostno in obupno uboštvo. — Kdo je torej postal siromak, radi-tega, da ste vi obogateli? Ta, ki je osirotel, ki je v vaših očeh lopov, tat, ropar itd. Čudna hvaležnost v človeškem zverinjaku. — In jaz, ki po prepričanju takih elementov hujskam . in se mi kot predsedniku načelstvene-ga odbora S. O. V. grozi z zaporom, ubojem itd., vas vprašam: zakaj pa niste prišli s takimi grožnjami napram
kmečko delavski organizaciji in zakaj ne pridete napram Jugoslov. strokov, zvezi in delavski demokratski uniji? Kaj ne, zato, ker veste, da niso resne organizacije, ker love le volilne glasove! — Meni pa se ne gre za kako posvetno čast, zato povem vsakemu resnico v obraz. Nikakor ni moja naloga ali naloga strok. org. viničarjev, ščititi hudobije in surovosti viničarjev in smo jih že več radi teh dejanj izključili, vendar morem konštatirati, da je vzrasla večina teh nečednosti po krivdi izkoriščanja. Gospodar krade viničarju eksistenco s tem, da mu da prenizko plačo, viničar pa krade gospodarju blago in tako sta kriva oba. In ko bi sodnija hotela igrati popolnoma pravično vlogo, bi pri takih slučajih kaznovala gospodarja in viničarja. Gospodarja radi tega, ker si ni znal čuvati avtoritete in ker je kradel viničarju eksistenco, viničarja pa radi tega, ker ni tožil gospodarja radi izkoriščanja, temveč se je polaščal samolast. no nadomestila za odvzeto plačilo. — Kdo da ima prav, naj sodi javna poštenost. — Za načelstvo SOV:	Kon-
rad Žnuderl, t. č. predsednik.
Viničarjem v vednost.
Z ozirom na letošnjo sušo, ki je uničila viničarjem nad dve tretjini živeža in jim tako na pol uničila življensko možnost, je zbralo načelstvo »Strok, org. viničarjev« v Mariboru statistiko, iz katere se jasno razvidi, koliko primanjkuje viničarjem v posameznih krajih živil in kako velika beda preti neštetim družinam, zlasti onim, katerih gospodarji so do skrajnosti oderuški. Mnogi si niti do novega leta ne bodo mogli rediti ene kravice.
Vse to videč in uvažujoč je načelstvo SOV že pred mesci zaprosilo pri vladi za pomoč, v obliki brezobrestnega posojila, s katerim bi se ustanovile aprovizacije in nabavljal za viničarje potrebni živež. Toda ministrstvo za so-cijalno politiko, oddelek za javno pomoč nam je z odlokom, z dne 20. oktobra t. 1. št. 11.868 odgovorilo, da nam t,ega dvomilijonskega posojila dati ne more, ker se takih postavk ne nahaja v tekočem državnem proračunu.
Pripomba:	Za stradajoče viničarje
vlada nima para, pač pa ga ima za družbo izvozničarjev, katere podpira z ogromnimi milijoni, da zanje izvažajo blago in se bogate. Tudi ima denar za podpore, da si hodijo bogatejši kmetje iz Slovenije ogledovat Srbijo in srbski kmetje Slovenijo, toda za siromaka, ki mu preti lakota, naša vlada nima nobenega sočutja.
Viničarji, povejte to vsem tovarišem, da se bodo vedeli varovati pri volitvah Skrinjice sedanjih režimocev. — Za načelstvo SOV: K. Žnuderl, t. č. predsednik.
Tedenske novice.
Naročniki, somišljeniki! — Opozarjamo, da bomo začeli s prihodnjo številko prinašati
Zgodovino velike francoske revolucije.
Snov je tako zanimiva In poučna, da bo zanimala vsakogar. Francoska revolucija je strla feudalizem in rodila današnji družabni red. Predvsem mora zanimati socialista zgodovina bojev med posameznimi družabnimi sloji, potek teh bojev in kako končno podleže staro ter napravi novemu mesto. —• Opozorite somišljenike, da se pravočasno naroče na »Novo Pravdo«, kajti že danes rečemo, da bo vsakomur žal, če bo zamudil pilllko čitatl zgodovino najvažnejšega dogodka v novejšem času. Pri tej priliki moramo tudi pribiti, da se naši zaupniki kaj malo brigajo za razširjanje našega lista- Ce bi vedeli, kako s svojo lenobo škodujejo skupni dobri stvari, bi se mogoče drugače obnašali! — Res je, da deluje nekaj krajevnih organizacij Izborno. Res pa je tudi, da je še več takih, da obstojajo le po imenu. Na kako vprašanje ali na kak poziv, se jim ne zdi vredno niti odgovoriti! V eni prihodnjih številk jih bomo navedli imenoma. — Na delo, tovariši! Treba je dela, če hočemo doseči zmago, ne zamudimo prilike!
Oglase za našo božično številko sprejemamo do 20. t. m. — Prosimo, da se našega lista spominjajo naši somišljeniki, prijatelji in zastopniki krajevnih organizacij tudi pri tej priliki. Božična številka bo Izšla v povečani obliki in pomnoženi nakladi z bogato vsebino.
Novoletne oglase sprejema uprava »Nove Pravde« do 27. t. m. — Prosimo vse trgovce, obrtnike in druge somišljenike ter prijatelje, da se pri tej priliki spominjajo našega lista in nam pošljejo naročila novoletnih oglasov. Za te oglase smo nastavili enotno ceno po 20 Din pri primerni veličini. — Na to opozarjamo še tem potom predstavnike krajevnih organizacij NSS v Mariboru, Celju in Ptuju ter drugih večjih krajih.
Svetosavska proslava. Izobraževalno društvo »Bratstvo« proslavi tudi letos srbski nacijonalni praznik Sv. Save na dan 27. januarja 1923 s slavnostno akademijo in prosi vsa bratska društva, da z ozirom na to ne prirejajo ta dan kakih drugih slavnosti. Spored proslave bo v kratkem objavljen. — Odbor »Bratstva«.
Pritožba zoper občinske volitve v Ljubljani. »Slovenec« od 13. t. m. poroča, da se je zoper občinske volitve pritožil urar g. Habič, vsled česar se bo volitev župana zavlekla. Pri tem pa dostavlja, da se demokrati in zajedničarji nad to pritožbo umivajo roke, dasi je jasno, da pritožba ni zrasla v zelniku g. Habiča. — Tega slednjega mnenja smo tudi mi. Gre se samo . za ugotovitev zelnika, ki je pa kakor čujemo, last in užitek naših klerikalcev, ki bi se komunistov sedaj kar naenkrat prav radi znebili. Zato jim je treba časa in g. Habič jim ga je dal. — Narodno-socijalistična stranka kakor tudi Jugoslovanska zajednica sta odločno proti najmanjšemu nasilju napram izvoljenemu občinskemu svetu. To smo že opetovano povdarili in pribijemo še danes, ker bi želeli da pride ljubljansko prebivalstvo prav kmalu do vseh onih dobrot, ki so mu jih obljubili naši klerikalni komunisti z dr. Peričem na čelu.
Še nekaj o rudarskem štrajku v Trbovljah. O priliki zadnjega rudarskega štrajka v Trbovljah so poslanci Brandner, dr. Gosar in Tokan vložili na notranjega ministra interpelacijo radi prepovedanega rudarskega shoda v Trbovljah, ki je dal povod izbruhu stavke. Tovariš poslanec Brandner je te dni prejel od notranjega ministra odgovor sledeče vsebine: »Gospod poslanec! Na Vaše vprašanje, ki mi je bilo dostavljeno od strani narodne skupščine z aktom štev. 36 od 21. oktobra t. 1. radi nepravilnega postopanja okrajnega glavarstva v Celju in pokrajinske uprave v Ljubljani v zadevi prepovedi shoda rudarjev v Trbovljah, mi je čast sporočiti Vam na podlagi uradnega poročila, da je okrajno glavarstvo v Celju na podlagi § 6. društvenega zakona in v interesu reda in miru prepovedalo rudarski shod, ki ga je sklical g. Stefanovič na dan 20. avgusta t. 1. in sicer iz razloga, ker se je g. Stefanovič na nekem prejšnjem shodu v Trbovljah v svojem govoru posluževal izzivajočih in surovih izrazov in pozival delavske mase na upor in ustavitev dela. Že pred tem shodom je izbruhnil štrajk, kateri je bil davno prej od strani delavskih voditeljev pripravljen. Vse to se da razlagati tudi iz tega, ker so bili delavci pred izbruhom štrajka nagovarjanj, da stopijo v pasivno rezistenco. Nadalje so bili pozvani, da se preskrbijo s hrano za celo zimo in se je tudi v resnici z naglico zbirala moka in premog od strani rudarjev. Letaki pa, ki so se razdeljevali med delavstvom in objavljali pričetek štrajka, so bili tiskani že teden dni pred štrajkom. Vsi ti pojavi potrjujejo upravičen sum, da je bil štrajk skrbno pripravljen od strani delavskih voditeljev. Sprejmite, gospod poslanec, zagotovilo mojega odličnega spoštovanja. Minister notranjih del: Kosta Timotijevič.« Vedeli smo v naprej, da bo celjsko okrajno glavarstvo in pokrajinska uprava v Ljubljani, da se opere svoje krivde radi nepremišljene prepovedi shoda, zvalila vso krivdo na rudarsko delavstvo in njegove voditelje. Ker je bila pri tem štrajku udeležena' tudi naša organizacija, nam je znano, da je štrajk spontano izbruhnil ravno radi nepravilnega postopanja naših oblasti. Celjsko okrajno glavarstvo se je pokazalo popolnoma nesposobno. Tov. poslanec Brandner se s tem odgovorom notranjega ministra ne zadovolji in bo napravil nadaljne korake.
Intervencija posl. Brandnerja za vevško delavstvo. — Tovariš Brandner je že večkrat posredoval pri vojnem ministru in protestiral proti preselitvi vevške vojne obla-čilnice v Zagreb, ker to hudo zadene naše delavstvo, predvsem pa vojne vdove. Na svojo zadnjo interpelacijo o tem predmetu je dobil tov. posl. Brandner od ministra vojne sledeči odgovor: »Gospod poslanec! Na Vaše vrašanje od 21. t. m., s katerim me vprašate, če sem voljan preklicati na-redbo o preselitvi vojne oblačilnice iz Vevč
v Zagreb, mi je čast odgovorit Vam, da ml je nemogoče preklicati naredbo o premestitvi oblačilnice iz Vevč v Zagreb iz sledečih razlogov: 1. V voiaškem interesu je bilo, da bi se že 1920 leta oblačilnica preselila v Zagreb, prešla v vojaško oskrbo in se izselila s tujega zemljišča, za katerega bi morala država plačati veliko najemnino, ker to tudi papirnica zahteva, ker jo oblačilnica ovira pri razvijanju njenih poslov. 2. Ker se na zahteve papirnice ista mora preseliti, ker slednja ne dovoljuje, da ostane oblačilnica še nadalje na njenem zemljišču;
3. Ker je potrebno, da pride pod vojaško oskrbo v cilju boljšega in racljonalnega Izkoriščanja vojakov-delavcev in njih obleke.
4. Ker že obstoja v Zagrebu državno poslopje v sami upravi vojne odeče IV. za namestitev in instaliranje oblačilnice, kar bo velike koristi, ker Je na središču in v centru Armijske oblasti, na katere teritoriju sc uprava nahaja in končno, ker ne bo več eksponirana eventualijain, kakor je to mogoče, če bi ostala v Ljubljani. 5. Ker državne barake in ves ostali materijal v Vevčah propadajo in se ne morejo popraviti, ker papirnica zahteva, da se ji vrne zemljišče in vse njene instalacije, ki so bile po avstro^ogrskem zakonu rekvirirane za potrebe oblačilnice. 6. Ker je oblačilnica oddaljena in brez kontrole svojega kompetentnega organa, zahteva velike kontrole glede dela in stroškov in ker lahko služi samo za trupe v Ljubljani in okolici. 7. Ker se ne more dovoliti, da detaširani podoficirji In vojaki stanujejo v slabih stanovališčih, če je za to v Zagrebu na razpolago državno poslopje in 8. Ker so režijski stroški za de-taširanje oficirjev in mojstrov veliki in ker se s takim detaširanjem delavnice škodljivo vpliva na pravilno poslovanje in redno preskrbovanje vojske z vojaško opremo. Na podlagi vsega tega, se mora oblačilnica na vsak način preseliti iz Vevč v Zagreb; ne bom pa protiven, Če se posreči pristojnim zasigurati poslopje v Ljubljani, ki bi služilo za upostavitev oblačilnice za potrebe Dravske divizijske oblasti. Sporočajoč Vam prednje, gospod poslanec, Vas prosim, da vzamete na znanje to kot absolutno potrebo nujne preselitve vojaške oblačilnice lz Vevč v Zagreb in ko se bo dobilo poslopje, bom jaz takoj izdal naredbo, s katero se bo vpostavila oblačilnica v Ljubljani, ki bo krila potrebe dravske divizijske oblasti.
— Minister vojne in mornarice, častni adjutant Nj. V. kralja, general Petar Pešič Ir.«
— S tem odgovorom vojnega ministra zadeva seveda še ni rešena in se bo poslanec tov. Brandner še nadalje prizadeval, da se nesocijalni sklep vojnega ministra prekliče v interesu našega domačega delavstva.
Pomagajte! — Na Selu pri Ljubljani se nahaja v največji bedi železničarska rodbina s 5 otročički, katerih mati boleha po porodu, oče pa je pohabljen. Bosi so in nagi, brez kuriva in brez živeža. Dajte dobra srca! Uprava »Nove Pravde« Ljubljana, Gradišče 7 prejema, izkazuje in odpošilja darove prizadetim.
Dr. Šušteršič se je vrnil 11. t. m. zvečer po štiriletnem »prognanstvu« zopet v Ljubljano. Sprejeli so ga njegovi ožji prijatelji. Kako stališče bo zavzela ljubljanska javnost proti njemu, bo pač odvisno od njega samega. Govori se, da se Je popolnoma izpreobrnil, toda kdo more to verjeti, kdor ga pozna iz prejšnjih let!------------
Poneverba na beograjski pošti. Uradnik Dimitrije Miloševič Je poneveril denarno pismo, v katerem je bilo 60.000 francoskih frankov. Miloševiča so zaprli.
Gospodarstvo.
Naša krona.
Ko smo kritizirali nesrečno gospodarsko politiko naše vlade, ki je dosegla svoj vrhunec v dviganju valute z dolarskim posojilom, se nas je poskusilo z gotove strani, ki je izvedla gospodarsko umetnost relacije krone do dinarja v razmerju 4 : 1, naravnost smešiti. Odgovorili smo tem prepisovalcem gospodarske rubrike, kakor so zaslužili. Danes moramo pa beležiti, da smo dobili žalostno zadoščenje, da smo imeli s svojo kritiko prav. V istem smislu, kakor smo pisali mi, pišejo danes vsi veliki listi v naši državi. Tudi veleugledni gospodarski list »Borse« na Dunaju Je prinesel članek, pisan od jugoslovanskega gospodarskega publicista, da je doživela naša valutna politika, ki jo je vodil v zadnjem času pomočnik finančnega ministra popoln polom. Isto mnenje je izrazil v beograjskem »Trgovinskem Glasniku« tudi diVektor Narodnih' fondov v Beogradu g. dr. Bogdan Markovič. Upajmo, da so se naši merodajni krogi iz
'	Tovarna
Stane Vidmar
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 75
Telovadne, Športne In lgrolne potrebščine. — Železne konstrukcije, transportne naprave 1. t. d.
!. KNEZ, Ljubljana
Gosposvetska cesta štev. 3
trgovina z žitom, deželnimi pridelki in moko. Zaloga istrskega in hrvaškega črnega in rudečega brinja
Ljubljanska kartonažna tovarna
X BOMAČ-sin
v Ljubijani izdeluje vsakovrstne kartonažne in papirne embalaže za lekarne, kemične tovarne, Špecerijske, kolonija ne, modne in toaletne trgovine, iiaščičarne itd.
Ir7.«j v : F5on «č. Ljubljana. I «lefon interurban št. 307.
Fran Pogačnik
Ljubljana, Danajska cesta 36
Žito, moka, semena, deželni pridelki.
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljana, Stari trs 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
Pozor! Najcenejše božične in novoletne razglednice. - Božični okraski - Božične svečice na debelo Ivan Bahovec Ljubljana Sv. Jakoba trg 7 - Papir, galanterija, pisarniške potrebštine.
A.LEČNIK
juvelir in urar.
CELJE. Gfavsui trg 4.
ZALOGA
ČEVLJEV
< 'Jr
O <
UJ *
z uJ 2?
DRAGOTIN ROGLIC
MARIBOR, KOROŠKA CESTA 19
W I. nagrada in zlata kolajna obrtne razstave, Maribor 19ZZ. "M
"KARO"
VARSTVENA ZNAMKA
te polomijade, ki bo imela za posledico velikansko naraSčanje draginje, vsaj nekaj naučili, da se v bodočnosti ne bodo več tako lahkomiselno igrali z narodnim premoženjem.
Koliko jo vredna naša krona?
		Prejšnji
Ta teden		teden
1 švicarski frank stane	56,—K	54.40 K
1 francoski frank stane	20.94 »	19.90 »
l laška lira stane	14.88 »	14.26 »
1 češka krona stane	9.38 »	9.— »
1 nemška marka stane	0.05 »	0.04 »
1 poljska marka stane	0.02 »	0.02 »
100 avstr, kron stane	0.47 »	0.45 »
1 ogrska krona stane	0.12 »	0.12 »
1 romunski lej stane	1.91 »	2.02 »>
1 bulgarski lev stane	2.16 »	—.— »
1 dolar stane	296.— »	286.— »
1 angleški funt stane 1354.— »		1296— »
Razpredelnico čitajte tako: Ako hočete 1 laško liro, morate dati zanjo ta teden 14.88 jugosl. kron. Prejšnji teden pa je stala 14.26 jugosl. kron.
Kakor se iz razpredelnice vidi, je padla vrednost naše krone tudi ta teden.
Naša mladina.
Veličasten zbor narodno-socijalistične mladine v Trbovljah.
V nedeljo 26- novembra t. 1. šo se sestali v Trbovljah delegati narodno-socijalistične mladine iz cele Slovenije, da polože temelj jugoslovanski narodno-socijalistični mladinski organizaciji. V sokolski dvorani, kjer se je vršilo zborovanje, je bilo prisotnih nad stopetdeset delegatov in delegatinj poedinih delavskih mladinskih društev. Za predsednika zbora sta bila izvoljena brat Branko Kozinc i/, Ljubljane in brat Rudolf Dobovišek iz Celja. Načelstvo NSS sta zastopala narodni posl. br. Anton Brandner in prof. dr. Rostohar. Po prisrčnem pozdravu predsednika so se na njegov predlog odposlali pozdravi ustanovitelju in voditelju češkoslovaške narodno-socijalistične stranke senatorju br. Vaclavu K1 o f a č u, izvrševalnemu odboru češkoslovaške nar.-soc. mladinske organizacije v Pragi in na Dunaju ter akademskemu klubu nar.-soc. omladine v Beogradu. V počašče-nje spomina češkega nar.-soc. mladinskega voditelja in mučenika P u l p a n a kakor tudi prvega predsednika nar.-soc. mladinske organizacije v Trstu br. Joška Požarja so se delegati dvignili s svojih sedežev in trikrat vzkliknili »slava«.
Nato je narodni poslanec br. Brand-
piu:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiimiiiiiiiii£
S	Priporočamo
1 nie!]!e šivalne sli® iiitiur 1 | viseli oprgmali KBiseTAdler |
j§ ža Čevljarje, krojače, šivilje več- s letna garancija pri
1 Josip Peteline |
| Ljubljana, Sv. Petra nasip Stev. 7. g
    lil
Stavbeno in galanterijsko kleparstvo
AL03ZI3 LENČEK
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Solidna postrežba.	Zmerne cene.
Priporoča se
slaščičarna B. Kalaš
u Ljubljani — Židousha ulica.
n e r pozdravil imenom načelstva NSS zbor mladine. Ob tej priliki se je posl. Brandner spominjal početka narodno-socijalističnega gibanja v Trstu, kjer je deloval kot podpredsednik prve narodno-socijalistične mladinske organizacije. Takrat, je rekel, Jugoslovani še nismo bili svobodni, zato smo polagali večjo važnost na narodnostno točko našega programa, dočim nam je treba danes več socijalističnega dela, da si izvo-jujemo tudi enakopravnost v narodu. Na-rodno-socijalistična stranka bo posvetila vso svojo pozornost vzgoji delavske mladine v duhu narodno-socijalističnega programa-
Sledili so nadaljnl pozdravni govori in poročila delegatov poedinih krajevnih organizacij in podružnic mladinskih društev »Bratstva« in »Mladosti«. Iz poročil posnamemo, da se je vdeležilo društvo »Bratstvo« tudi mednarodnega kongresa socialistične mladine, ki se je vršil letos v Sol-nogradu. Zanimiva je bila konstatacija delegatov, ki so se vdeležili tega kongresa, da je namreč delavska mladina iz Nemčije, dasi organizirana v socijalno-demokratskih, torej internacijonalnih društvih, prišla na kongres z rdečimi zastavami ovitimi s frankfurtskimi trakovi.
V Ljubljani se bo poleg drugih učnih tečajev letos zopet otvoril tečaj za srbo-hrvatski jezik, ki je lansko leto dosegel izredno velike uspehe. 1’udi se bo letos poučevala češčina, kar je važno z ozirom na našo zvezo z brati Čehi in z ozirom na češko socijalistično literaturo.
Lepo poročilo je podal br. Dobovišek kot zastopnik »Bratstva« iz Celja. Med drugim je poslal goreče pozdrave našim zasužnjenim bratom na Primorskem in Koroškem. Istotako je bilo z navdušenjem sprejeto poročilo br. Šimnovca kot predsednika »Mladosti« iz Trnovega pri Ljubljani. Posebno pa so zanimala poročila o napredovanju mladinskih društev v rudarskih revirjih. Delegat br. J. K o c b e g je poročal o lepem razvoju »Bratstva« v Šoštanju in Velenju, br. Franc Ude o delovanju »Bratstva« v Trbovljah; on je med drugim priporočal, da naj bi nova mladinska organizacija razširila svoje delovanje tudi na naše neodrešeno ozemlje. Uvaževa-nja vredno je bilo poročilo iz Zagorja, ki ga le podal br. Jelnikar, kateri je na-glašal, da sc »Bratstvo« v Zagorju razvija kljub temu, da inteligenca dela temu važnemu mladinskemu društvu velike ovire, namesto da bi ga podpirala. Tako postopanje je vredno tem večje obsodbe, ker je 75
odstotkov članov »Bratstva« včlanjenih v sokolskem društvu.
Kot tretja točka je bil na dnevnem redu organizacijski red nove mladinske organizacije, ki bo združevala vsa že sedaj obstoječa mladinska društva in klube ter ustanavljala nove krajevne organizacije. Iz organ, reda je razvidno, da je jugoslovanska narodno-socijalistična mladinska organizacija avtonomni del jugosl- nar.-soc. po-kreta in da more njen član postati le tisti, ki soglaša s programom narodno-socijalistične stranke. Živahna debata, ki se je razvila o tem predmetu, je pričala, s kakim velikim navdušenjem sledi naša mladina nar.-soc. pokretu. Organizacijski red predvideva istotako, kot oni češke nar-soc. mladinske organizacije, obvezen naziv brat in sestra-
O financah je poročal br. Sever. Po referatu o mladinskem tisku se je sklenilo, da se naroči izvrševalnemu odboru, da se ukrene vse potrebno za izdajo mladinskega glasila, ki naj bi izšlo najpozneje ob priliki mladinskega kongresa prihodnje leto. Sklenilo se je, da se ima vršiti prvi veliki kongres jugoslovanske nar.-soc. mladine na binkoštne praznike prihodnjega leta v Ljubljani. Delegacija čehoslovaške nar.-soc. mladine se udeleži tega kongresa s posebnim vlakom, številno pa bodo zastopani na tem kongresu tudi delegati iz Hrvatske in Srbije.
Nato je sledila volitev načelstva, v katero je bilo izvoljenih 11 članov. Za predsednika je bil soglasno izbran brat Branko Kozinc iz Ljubljane, za podpredsednika br. Rudolf Dobovišek iz Celja.
Pri slučajnostih se je br. Bertok kot Primorec zahvalil zboru za veliko pažnjo, ki jo je posvetil našemu neodrešenemu ozemlju. Zbor je bil nato zaključen, nakar so zborovalci stoje zapeli himno »Lepa naša domovina«.
Popoldne se je vršilo ogledovanje rudniških naprav.
Zvečer ob 6. uri pa je bila prirejena v čast spominu češkega narodno-socijalističnega mladinskega pisatelja, proletarca br. P u 1 p a n a, Pulpanova akademija. Dramatični odsek »Bratstva« iz Ljubljane je vpri-zoril Karl Novyjevo enodejanko »Pred zarjo Svobode«. Pred predstavo je podal br. Kozinc Pulpanov životopis, br. dr. Rostohar pa je predaval o socijalizmu. Tako predavanje kakor predstava sta napravila na našo delavsko mladino globok vtis in veliko navdušenje za narodno-socijalistične ideale. Pred predstavo in po pred-
stavi sta svirala zbor »Bratstva« iz Ljubljane in Celja.
Mladinsko zborovanje je tako veličastno končalo. Položen je temelj novemu na-rodno-socijalističnemu pokretu in mladina si je nadela nalogo zidarja. — Iskreno pozdravljamo ustanovitev jugoslovanske narodno-socijalistične mladinske organizacije in želimo, da bi na položenem temelju zrasla mogočna stavba.
Mladina na delo!
(Poročilo je radi pomanjkanja prostora prišlo šele sedaj na vrsto. Op. ured.)
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani, Odgovorni urednik:
Dragotin Kosem. Ljubljana.
Za vsa pleskarska dela, lakiranje voznih koles v ognju in lakiranje avtomobilov se priporoča i
Tone Malgaj
Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 6.
Največla izbira
različnih pletenin,
maiic, nogavic rokavic
pri tvrdki	3j
B. g E. Merite, fr&firs
Modna trgovina
II. Sinkovič nasl. K.Sdss
Ljubljana, Mestni trg štev. 19. Perilo za dame in gospode. Svila in modni nakit.
Cene zelo zmerne.
Primerna darila za Božič so tudi
mr čevlji
kateri se dobijo v vseh velikostih in raznih oblikah po znatno znižanih cenah od priproste do najfinejše izpeljave pri tvrdki
ANT. KRISPER
Mestni trg Z3 (easproti rotovžu)
in sicer otročki od Din 25'- naprej ženski od Din 100 - naprej moški od Din 140'- naprej
Hišni čevlji in gamaše razne kakovosti po znižanih cenah.
NARODNI IZDELKI
so najcenejSa In primerna darila
ST za deco in odrasle "1 M. TIČAR, Ljubljana
rentnega in invalidskega davka.
Večje vime i odpovednim rokom in vlooe v tekočei računu se obrestuje;« tudi višje po dogovoru.
Telefon Stev. 54.	Čekovni	račun	Stev	11.323.
| JOSIP JUG ]
; LJUBLJANA, Rimska c. 16 s i PLESKAR in LliflR za stavbe in pohištvo |
o se priporoma st. občinstvu za vsa v to stroko J S spadajoča dela. Izvršitev točna, cene zmerne. • * 5W6T Za vsa izvršena dela jamči dve leti. "■£31$ S
Jlilnskl Milni laralHiiisiss
Marijin trg 8 ob Ljubljane! ———= Podružnica v Murski Soboti
obrestuje hranilne vloge na knjižice po S’|*°|o čistih, brest odbitka